Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 207 6742552 6675307 2026-08-25T14:43:34Z ~2026-45085-22 264465 /* Kosovo */ 6742552 wikitext text/x-wiki '''Polje''' ima več pomenov. : {{TOCright}} == Splošno == * [[polje (kmetijstvo)]], obdelana zemlja, kmetijsko zemljišče za pridelavo poljščin (kulturnih ali krmnih rastlin - [[poljedelstvo]]) :* [[travnik]], [[pašnik]] ali tudi [[njiva]] (polje je lahko sopomenka) :* [[kmetijsko polje]] :** [[poskusno polje]] * omejeno področje, na katerem se pridobiva kakšna [[Dobrina (ekonomija)|dobrina]] oziroma [[rudnina]]: :* [[solno polje]], zaključena proizvodna enota /individualne/ pridelave soli v solinah (s pripadajočo infrastrukturo), tudi (solinski) [[bazen]]... :* rudno polje, področje nahajališč rudnin, primernih za izkoriščanje, rudarjenje :* [[naftno polje]], področja nahajališč nafte, primernih za izkoriščanje, črpanje :* [[vetrno polje]], področje z vetrnicami za pridobivanje električne energije oz. [[vetrna elektrarna]] * [[bojno polje]] ** [[minsko polje]] === Polje ([[geografija]]) === * [[Ravnina (geografija)|ravnina]], obsežnejši omejen in raven del zemeljskega površja :* [[kraško polje]] ::* [[suho kraško polje]], navadno po njem ne teče več voda, a še obstajajo struge, ki pričajo o nekdanjih [[Potok|potokih]] ::* [[jezersko kraško polje]], tudi [[presihajoče jezero]], ki je običajno večino leta preplavljeno ::* [[občasno poplavljeno kraško polje]] :* [[ledeno polje]] ([[Južnopatagonsko ledeno polje]]) === [[Polje (fizika)]] === :* [[skalarno polje]] ::* [[Higgsovo polje]] :* [[vektorsko polje]] ::* [[centralno polje]] ::* [[gradientno polje]] ::* [[kompleksno lamelarno vektorsko polje]] :* [[Tenzorsko polje]] :* [[spinorno polje]] :** [[Diracovo polje]] :*[[fermionsko polje]] * [[Elektrošibka interakcija|elektrošibko polje]] :* [[elektromagnetno polje]] ::* [[električno polje]] :::* [[elektrostatično polje]] :::* [[homogeno električno polje]] :::* [[nehomogeno električno polje]] ::* [[magnetno polje]] :::* [[zemeljsko magnetno polje]] :* [[Šibka jedrska sila|šibko polje]] * [[Močna jedrska sila|močno polje]] * [[Težnostno polje|gravitacijsko polje]] :* [[zemeljsko gravitacijsko polje]] (planeta) :* [[sončevo gravitacijsko polje]] (zvezde) :* gravitacijsko polje [[Galaksija|galaksije]] :* gravitacijsko polje [[Črna luknja|črne luknje]] ** * [[temperaturno polje]] * [[ultrazvočno polje|(ultra)zvočno polje]] * [[časovno polje]] * [[radioaktivno polje]] * [[svetlobno polje]] ** [[vidno polje]] zajema omejeno sliko prostora, ki ga zaznavajo oči v določenem trenutku ** ([[astronomija]]: [[Hubblovo globoko polje]]) * [[kvantna teorija polja]] === [[Polje (astronomija)]] === * [[globoko polje]] ** [[Hubblovo globoko polje]] ** [[Webbovo globoko polje]] === [[Polje (matematika)]] === * v [[Algebra|algebri]] pomeni komutativni obseg (ena od osnovnih [[Algebrska struktura|algebrskih struktur]]) * v [[Geometrija|geometriji]] omejen del [[Ploskev|ploskve]] ali izsek [[Površina|površine]] geometrijskega lika :* v [[Topografija|topografiji]] ter [[Geodezija|geodeziji]] in [[Kartografija|kartografiji]] navadno s koordinatami omejen del zemeljskega površja na geografski karti ([[Zemljevid|zemljevidu]]) ==== - ''drugi sorodni pomeni'': ==== * [[svetlobno polje]], ... ?? * napetostno(-deformacijsko) polje /elastično polje... (strojništvo/materiali) * [[polje (gradbeništvo)]], vodoravna razdalja med robovoma sosednjih ležišč nosilne [[Konstrukcija|konstrukcije]] pri inženirskih objektih, npr. [[Most|mostu]] ** [[prelivno polje]] pri [[Hidroelektrarna|hidroelektrarni]] ali vodni akumulaciji * [[razlivno polje]] pri hidroelektrarni ali vodni akumulaciji * del razdeljene, omejene manjše [[Površina|površine]] :* del [[Slika|slike]], [[Grafika|grafike]], [[Risba|risbe]] ali [[Fotografija|fotografije]], dvodimenzinolna površina ki je z robom, koordinatami, barvo ali obliko/strukturo razmejena od okolice ::* polje v [[Heraldika|heraldiki]] in [[Veksikologija|veksikologiji]] (v grbih in na zastavah) ::* del informativne table, npr. prometnega znaka ali avtomobilske registracijske tablice ::* [[igralno polje]] pri nekaterih namiznih ali talnih družabnih in športnih igrah, tudi [[Golf|golfu]] :::* [[šahovsko polje]], pri šahu 1/64 šahovnice kvadratne oblike, izmenično svetle in temne barve; polja so urejena v simetrično koordinatno mrežo :::* polje na tarči (običajno [[krog]] ali obroč) ::* [[grobno polje]] na [[Pokopališče|pokopališču]] === [[Ezoterika]] === ::* [[Biopolje]] / [[informacijsko energijsko polje]] / [[akaško polje]] === [[Polje (računalništvo)]] === * [[Tabela (računalništvo)|tabela]] oziroma del tabele *polje (ali okno/okence) kot sestavni del obrazca (formularja) oziroma [[Podatkovna struktura|podatkovne strukture]] za vnašanje numeričnih ali besednih podatkov (pri statistiki, računovodstvu) === Polje ([[Humanistika (razločitev)|humanistika]] in [[družboslovje]]) === * referenčni (pomenski) [[okvir]], [[kontekst]] govora ali dejavnosti (na primer [[teoretsko polje]], [[znanstveno polje]], [[raziskovalno polje]]) * [[semantično polje]] ([[jezikoslovje]], semiologija ...) :* v [[Semantika|semantiki]] označuje zaključeno skupino [[leksem|leksemov]], ki pripadajo določenemu področju pomenov. == Ravnine, kraška in druga polja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajdovsko polje]] * [[Apaško polje]] * [[Begunjsko polje]] * Belo polje ([[Občina Kranjska Gora]]) * [[Belško polje]] ([[Koroška Bela]]) - arheološko najdišče in predvidena lokacija sončne elektrarne * [[Blaško polje]] ([[Blato]], Občina Trebnje) * [[Bloško polje]] oz. [[Bloško-Farovško polje]] ([[Bloke]]) (kraško polje) * [[Bovško polje]] ([[Bovška kotlina]]) * [[Božje polje]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] * [[Braslovško polje]] * Breško polje (Brezje) * [[Brojsko polje]] (Brod, Logatec) * [[Bukovško polje]] *[[Cerkljansko polje]] (Cerklje na Gorenjskem) * [[Cerkniško polje]] (kraško polje) *[[Čiginjsko polje]] * [[Čisto polje]] *[[Črnovrško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Dedno polje]] (planina v Julijcih) * [[Dobraško polje]] ([[Dobrča]]) * [[Dobravsko polje]] * [[Dobrepolje]] (kraško polje in občina) *[[Dobrniško polje]] (kraško polje) * [[Dobropolje (polje)]] (kraško polje) * [[Dobrunjsko polje]] *[[Dolenje polje]] (Vogrsko-Renče) *[[Dolgo polje]] (Prekmurje) *[[Dolgo polje (Celje)]] (četrt Celja) * [[Dravsko polje]] (tudi Dravsko-Ptujsko p.) *[[Drnovsko polje]] * [[Globodol]] (Globodolsko polje) (kraško p.) * [[Goriško polje]] (Goriška ravan) *[[Gornje polje]] * [[Griško polje]] * [[Grgarsko polje]] (kraško polje) * [[Grosupeljsko polje]] (kraško polje) * [[Homško polje]] * [[Hudo polje]] (Trnovski gozd) * [[Janhovsko polje]] * [[Kamniškobistriško polje]] (Kamniško-Mengeško/Domžalsko polje) *[[Klanško polje]] * [[Kočevsko polje]] (Kočevsko-Ribniško polje) (kraško polje) * [[Koprivniško polje]] (kraško polje) * [[Kozarško polje]] * [[Kranjsko-Sorško polje]] * [[Krško polje]] *[[Krvavško polje]] *[[Libeliško polje]] (ob meji z Avstrijo) * [[Lijaško polje]] * [[Litijsko polje]] * [[Ljubljansko polje]] * [[Logaško polje]] (kraško polje) * [[Lokavsko polje]] ([[Lokev]]) na Krasu * [[Loško polje]] (kraško polje) * [[Mengeško polje]] * [[Mlinsko polje]] *[[Modrejčansko polje]] *[[Modrejsko polje]] * [[Mozeljsko polje]] (kraško polje) * [[Mučko polje]]/Mutsko/Muško polje ([[Muta]]) * [[Mursko polje]] (Murska ravnina, Murska ravan) * [[Novo polje]] * [[Obrško polje]] *[[Otočko polje]] (Zadrečka dolina) * [[Otoško polje]] (arheološko najdišče v Beli Krajini) * [[Pijavško polje]] (ob Savi) * [[Planinsko polje]] (kraško polje) * [[Podgorsko polje]] *[[Podljubinjsko polje]] * [[Postojnsko polje]] (kraško polje) in [[Pivška kotlina]] * [[Prestranško-slavinski ravnik]] * [[Ptujsko polje]] * [[Pusto polje]] (del kraškega Logaškega polja) * [[Radeljsko polje]] ([[Radlje ob Dravi]]) * [[Radensko polje, Grosuplje]] (kraško polje) * [[Radensko polje, Radenci]] * [[Rakovsko-Unško polje]] (kraško polje) * [[Ravniško polje]] (suho kraško polje) * [[Ravno polje]] (na Dravskem polju) * [[Rečičko polje]] ([[Rečica ob Savinji]]) * [[Ribniško polje]] (kraško polje) *[[Ročinjsko polje]] * [[Rudno polje]], planina na Pokljuki * [[Ruško polje]] * [[Sajevško polje]] (kraško polje) * [[Selško polje]] * [[Seneško polje]] ([[Senešci]]) * [[Senožeško polje]] ([[Senožeče]]) *[[Skaruško polje]] ([[Skaručna]]) * [[Sodinsko polje]] ([[Sodinci]]) * [[Sorško polje]] * [[Srednje polje]] (Draženci) *[[Središko polje]] (Središče ob Dravi) * [[Stanežiško polje]] * [[Šempasko polje]] * [[Šempetersko-Vrtojbensko polje]] * [[Šentjakobsko polje]] (ob Krki) * [[Šentjernejsko polje]] * [[Šentviško polje]] * [[Travniško polje]] (kraško polje, [[Loški potok]]) * [[Vanganelsko polje]] * [[Velo Polje]] in [[Malo polje]], visokogorski planoti v Julijcih * [[Viško polje]] * [[Vremsko polje]] * [[Vipavsko polje]] * [[Vrbensko polje]] ([[Vrbensko-Žalsko polje]]) *[[Vrhovsko polje]] *[[Zadloško polje]] (kraško polje na Črnovrški planoti) * [[Zagorsko polje]] (kraško polje na Bajnški planoti) *[[Zajčje polje]] (=kraško polje?) * [[Zaloško polje]] ([[Zalog, Straža]]) * [[Zatok Polje]] (morski zatok, nekdanje soline pri Srminu) * [[Zlato polje]] (Kranj/Šenčur in Sp. Brnik/Lahovče) *[[Žabniško polje]] (Žabnica) * [[Žalnsko polje]] (kraško polje) {{div col end}} === Južna Avstrija === ==== [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] ==== * [[Celovško polje]] :* [[Čilberško polje]] pri vasi [[Čilberk]] pri Šenttomažu nad Celovcem v občini Štalenski gori med hriboma Osel in Čilberk, :* [[Grabštanjsko polje]] pri Grabštanju :* [[Šenttomažko polje]] pri Štalenski gori :* [[Tinjsko polje]] pri [[Tinje|Tinjah]] :* [[Vasjevaško polje]] pri Vasji vasi pri Štalenski gori :* [[Vetrinjsko polje]] pri [[Vetrinj|Vetrinju]] * [[Gosposvetsko polje]] :* [[Grobniško polje]] ali [[Krapsko polje]] (''Krappfeld'') med [[Šentvid ob Glini|Šentvidom ob Glini]] in Starim Dvorom na severnem Koroškem. * [[Breško polje]] (''Friesacher Feld'') pri [[Breže, Avstrija|Brežah]] na severnem Koroškem * [[Podjuna|Podjunsko polje]] :* [[Pliberško polje]] pri [[Pliberk|Pliberku]] :* [[Libuško polje]] pri Libučah * [[Beljaško polje]] pri [[Beljak|Beljaku]] * [[Lurnsko polje]] (''Lurnfeld'') severozahodno od [[Špital ob Dravi|Špitala]] ==== [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] ==== * [[Lipniško polje]] pri Lipnici === [[Južna Tirolska]] (Avstrija/Italija) === * [[Toblaško polje]] (Toblach/''Dobbiaco'', [[Pustriška dolina]]) * [[Zuchepoll]] (Suho polje) == Naselja == === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Bohinj]], naselje v Občini Bohinj * [[Polje, Tolmin]], naselje v Občini Tolmin * [[Polje ob Sotli]], naselje v Občini Početrtek * [[Polje pri Bistrici]], naselje v Občini Bistrica ob Sotli * [[Polje pri Tržišču]], naselje v Občini Sevnica * [[Polje pri Višnji Gori]] * [[Polje pri Vodicah]] * [[Četrtna skupnost Polje|Polje]], četrtna skupnost v Ljubljani *[[Mestna četrt Polje|Polje]], mestna četrt v Slovenj Gradcu * [[Babno Polje]], naselje v Občini Loška dolina * [[Dobro Polje, Radovljica]] * [[Dolenje Polje]], naselje na Dolenjskem * [[Doropolje]], občina Šentjur * [[Gorenje Polje, Dolenjske Toplice]], O. Dolenjske Toplice * [[Gorenje Polje, Kanal ob Soči]], Občina Kanal ob Soči * [[Gorenje Mokro Polje]], naselje v Občini Šentjernej * [[Malo Polje]], naselje v Občini Ajdovščina * [[Mrzlo Polje, Ivančna Gorica]] * [[Mrzlo Polje, Laško]] * [[Pusto Polje]], naselje v Občini Nazarje * [[Veliko Polje]], naselje v Občini Sežana * [[Zajčje Polje]], naselje v Občini Kočevje * [[Zlato Polje]], naselje v Občini Lukovica *[[Zlato polje]], zaselek naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad]] ter predel mesta [[Kranj]] {{div col end}} === Avstrijska Koroška === * [[Polje, Mohliče|Polje (pri Mohličah)]], nem. ''Feld'', občina [[Galicija (Koroška)|Galicija]] * ([[Kapela na Krapskem polju]], nem. ''Kappel am Krappfeld'') * [[Lepo Polje]], nem. ''Liebenfels'' * [[Prečpolje ob Krki]], nem. ''Weitensfeld im Gurktal'' * [[Suho Polje]], nem. ''Dürnfeld'', pri Timenici * [[Tinjsko Polje]], nem. ''Tainacherfeld'' * [[Vognje Polje]], nem''. Bogenfeld'' pri [[Beljak|Beljaku]] === Italija === * [[Polje, Italija|Polje]] (italijansko oziroma narečno ''Puoie'') v [[Beneška Slovenija|Beneški Sloveniji]] * [[Pulje]] (italijansko ''Puglie'') v občini [[Dolina pri Trstu]] * [[Solkansko polje]] (na meji med Slovenijo in Italijo severno od [[Gorica|Gorice]]) * [[Sredipolje]] (''Redipuglia'') * [[Božje Polje]] (''Campo Sacro'') * [[Marsovo polje]] (''Campo Marzio''; v centru [[Trst|Trsta]]) == Naselja in polja v drugih državah == V nekaterih slovanskih jezikih se 'Polje' zapisuje kot 'Pole'. === Bolgarija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Belo Pole]], [[Blagoevgrad]] * [[Bjalo pole]] (Stara Zagora) * [[Branipole]] (Plovdiv) * [[Dălgo Pole]] * [[Elhovsko pole]] * [[Gladno pole]], soseska v bližini Plovdiva * [[Jasno pole]] * [[Marino Pole]] (več pomenov) * [[Ravno pole]] * [[Sandansko-Petričko polje]] ([[Pirinska Makedonija]]) * [[Slivo pole]] * [[Široko pole]] {{div col end}} === Bosna in Hercegovina === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Derventa]] * [[Polje, Konjic]] * [[Polje, Kreševo]] * [[Polje Slavka Gavrančića]] * [[Polje, Velika Kladuša]] * [[Polje, Višegrad]] * [[Alipašino polje]], mestna četrt Sarajeva *[[Biberovo Polje]] * [[Bihaćko polje]] * Bijelo polje *[[Biletići Polje]] *(Stadion) [[Bilino Polje]] (Zenica) * [[Bjelajsko polje]] *[[Borovo Polje]] * [[Bravsko polje]] *[[Brezovo Polje, Bosna in Hercegovina]] * [[Buturović Polje]] *[[Carevo polje]] *[[Carevo Polje, Bosna in Hercegovina]] *[[Čavčevo Polje]] *[[Čelikovo Polje]] * [[Čirkin Polje]] *[[Čović-Polje]] * [[Dabarsko polje]] *[[Dnopolje]] * [[Dobro Polje, Kalinovik]] * [[Dolipolje]] * [[Drvarsko polje]] *[[Dubičko polje]] *[[Dugo polje]] * [[Duvanjsko polje]] *[[Fatničko polje]] * [[Gabela Polje]] * [[Gatačko polje]] * [[Glamočko polje]] (slov. [[Glamoško polje]]) * [[Goransko Polje]] * [[Grahovsko polje]] * [[Ilino Polje]] * [[Ivanjsko polje]] *[[Kadino polje]] *[[Kamberovića Polje]] *[[Konjević Polje]] * [[Kosovo Polje (Višegrad)]] *[[Kovačevo Polje]] * [[Kraljevo Polje]] * [[Kupreško polje]] *[[Lašvansko polje]] * [[Lijevče polje]] * [[Livanjsko polje]] (Pašić polje &Resanovačko polje) * [[Ljubinjsko polje]] * [[Ljubuško polje]] * [[Lužansko polje]] *[[Malo Polje]], Han Pijesak * Malo polje, Igman *[[Marković Polje]] * [[Medeno polje]]/[[Medeno Polje]] ([[Bosanski Petrovac]]) *[[Modro Polje]] *[[Mostarsko polje]] * [[Petrovačko polje]] * [[Nevesinjsko polje]] *[[Orahovičko Polje]] *[[Orlovo Polje]] *[[Partizan Polje]] *[[Pašića polje]] * [[Podraško polje]] *[[Podrašničko polje]] *[[Polje Bijela]] *[[Polje Višnjica]] * [[Popovo polje]] *[[Posuško polje]] * [[Prijedorsko polje]] *[[Rakitno polje]] * [[Ravno Polje]], [[Bijeljina]] * [[Roško Polje]], [[Tomislavgrad]] *[[Rudo Polje]] * [[Sarajevsko polje]] * [[Suho Polje]] (več naselij) *[[Šujičko polje]] *[[Topčić Polje]] * [[Topuzovo Polje]] * [[Travničko polje]] *[[Trbića polje]] * [[Trebinjsko polje]] * [[Trnopolje]] * [[Vedro Polje, Bihać]] (del mesta Bihać) *[[Vedro Polje, Bosanski Petrovac]] *[[Virsko polje]] *[[Vranjsko polje (Bosna)]] * [[Vrhpolje, Sanski Most]] * [[Vučipolje, Bosna in Hercegovina]] *[[Željezno Polje]] {{div col end}} === Češka === * [[Dobré pole]] * [[Královo Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Brno|Brna]] * [[Krásné Pole]], predmestje oz. mestna četrt [[Ostrava|Ostrave]] (2. del mesta [[Chřibská]]) * [[Moravsko polje]] * [[Vysoké Pole]] (Moravska) * [[Žižkovo Pole]] === Črna gora === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje, Črna gora]] * [[Polje Crkvičko]] * Arbeneško polje * [[Bajovo Polje]] * [[Barsko polje]] * [[Begovo polje]] * [[Bijelo Polje, Črna gora|Bijelo Polje]] (mesto in občina) * [[Bijelo Polje, Podgorica]] * [[Cetinjsko polje]] * [[Crkvičko Polje]] * [[Crmničko polje]] * [[Čisto Polje]] * [[Ćemojsko polje]] * [[Dulipolje]] * [[Đedovo polje]] * [[Gornje Polje, Nikšić|Gornje Polje]] * [[Jasenovo Polje]] * [[Kočansko Polje]] *[[Kutsko Polje]] * [[Lješkopolje]] ali [[Lješko polje]] * [[Miolje Polje]] * [[Momišićko polje]] * [[Mrčevo polje]] * [[Nikšićko polje]] * [[Njeguško polje]] * [[Paripovo polje]] * [[Pašino Polje]] * [[Pavino Polje]] * [[Ražano polje]] * [[Rudo Polje]] * [[Savino polje]] * [[Šćepan Polje]] * [[Tepačko Polje]] * [[Tološko polje]]/[[Toločko polje]] * [[Ulcinjsko Polje]] {{div col end}} === Grčija === * [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje|Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]) * [[Maratonsko polje]] ([[Maraton, Grčija|Maraton]], [[Atika]], [[Bitka na Maratonskem polju]]) * [[Solunsko polje]] ([[Egejska Makedonija]]) * [[Valsamatsko polje]], največje kraško polje na otoku [[Kefalonija]] === Hrvaška === {{div col|colwidth=24em}} * [[Polje (Dobrinj)|Polje]], naselje na otoku Krku * Polje [[Bunina]] * [[Polje, Dugi otok]], zaselek na Dugem otoku * [[Polje, Dobrinj]] * [[Polje Krapinsko]] * [[Polje, Raša]] * [[Polje, Slunj]] * [[Polje Čepić]] * [[Polje Ozaljsko]] *[[Arnjevo polje]], Dugi otok * [[Babino Polje]], naselje in polje na otoku Mljetu * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Bakarsko polje]] *[[Baško Polje]] *[[Biđsko polje]] * Bijelo polje *[[Bjelo Polje]] *[[Bjelopolje]] * [[Blatsko polje]] (2: Korčula, Mljet) * [[Boljunsko Polje]] *[[Borovačko polje]] * Božje polje (it. Madonna del Campo) pri Vižinadi * [[Brezovo Polje, Hrvaška]] *[[Carevo Polje, Hrvaška]] *[[Čarsko polje]] (Korčula) * [[Čepićko polje]], Istra * [[Črnac polje]] (Crnac polje / Crnačko polje) * Dabarsko polje, [[Dabar, Otočac]] *[[Dicmanjsko polje]] ([[Dicmo]]) *[[Dinjiško polje]] (otok Pag) * [[Dnopolje]] * [[Donje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Dračevo Polje]] (Vis) * [[Drežničko polje]] *[[Dugo polje]] (Dugi otok) * [[Dugopolje]] * [[Dugopolje, Gračac]] * [[Feričevo polje]] * [[Gacko polje]] *[[Glavočevo polje]] (Dugi otok) * [[Gornje Mrzlo Polje Mrežničko]] * [[Gospićko polje]] * [[Gospino polje]], del Dubrovnika * [[Goveđe Polje]] (Slavonija) * [[Gračačko polje]] * [[Grobničko polje]] * [[Grubišno Polje]] *[[Gubavčevo Polje]] * [[Hrvatsko Polje]] * [[Imotsko polje]] (Dalamcija/Hercegovina) * [[Ivanovo polje]] (Mljet) *[[Jakov Polje]] * [[Jarče Polje]] *[[Javornik polje]] * [[Jelas polje]] (naravni rezervat) * [[Jezeransko polje]] * [[Kapetanovo Polje]] * [[Kneže polje]] (Mljet) * [[Kninsko Polje]] * [[Kompolje, Otočac]] * [[Kompolje Koreničko]] * [[Konavosko polje]] * [[Koreničko polje]] * Kosovo polje (Dalmacija) * [[Krasno Polje]] * [[Krbavsko polje]] * [[Križpolje]] * [[Kumrovečko polje]] * [[Kupčinsko polje]] * [[Lapačko polje]] * [[Ličko polje]] ([[Lič]]) * [[Liško polje]] ([[Lika]]) * [[Lipovo Polje]] * [[Lonjsko polje]] (Lonja) * [[Lumbardsko polje]] (Korčula) * [[Malo Polje, Perušić]] * [[Markovo Polje]] (Zagreb) *[[Mazinsko polje]] *[[Mir polje]] * [[Mirkopolje]] *[[Mirlović Polje]] * [[Mokro Polje]] *[[Mrkopaljsko polje]] * [[Mrzlo Polje Žumberačko]] * [[Mrzlo Polje, Veliko Trgovišće]] * [[Mućko polje]] *[[Odransko polje]] * [[Ogulinsko polje]] *[[Paško polje]] * [[Petrovo polje]] *[[Plaščansko polje]] (=? Plaško polje)? * [[Plavo polje]] (del Slavonskega Broda) * [[Plisko Polje]] (Vis) * [[Podlapačko polje]] * [[Poganovačko polje]] * [[Polačno polje]] (Mljet) *[[Polje Biševsko]] (Biševo) *[[Prezidsko polje]] * [[Radovec Polje]] * [[Rajino Polje]] * [[Rastoško polje]]/([[Rastok]]) (Hrvaška/BiH) * [[Ravnogorsko polje]] ([[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]]) * [[Ročko Polje]] * [[Rudopolje]] * [[Rudopolje Bruvanjsko]] * [[Sinjsko polje]] * [[Skradinsko Polje]] *[[Skrajnje polje]] (Dugi otok) * [[Slavsko Polje]] *[[Smiljansko Polje]] *[[Sovinjsko Polje]] *[[Sridnje polje]] (Dugi otok) * [[Srpsko polje]] (Lika) * [[Stajničko polje]] * [[Suhopolje]] / [[Občina Suhopolje]] * [[Šipansko polje]] ([[Šipan]]) * [[Široko Polje]] (Đakovo) *[[Terezino Polje]] * [[Turopolje]] (prej Zagrebačko Polje) * [[Vedro Polje, Sunja]] * [[Veliko Polje, Zagreb]] * [[Veliko Polje, Lukač]] * [[Veliko polje]] *[[Vranjsko polje]] *[[Vrbničko polje]] * [[Vrgorsko polje]] ([[Vrgoračko polje]]) *[[Vrhovinsko polje]] *[[Vrličko polje]] *[[Vrpolje]] (razločitev) * [[Vučipolje]] (2 naselji) * [[Zapolje]] *[[Zapolje Brodsko]] *[[Žrnovsko polje]] (Korčula) {{div col end}} === Italija === * [[Marsovo polje, Rim]] === Kosovo === * [[Juničko polje]] * [[Labsko polje]] * [[Kosovo polje]] ([[Bitka na Kosovem polju]]) * [[Opolje]] (občina) === Litva === * [[Marijampolė]] === Madžarska === * [[Mohaško polje]] ([[Bitka pri Mohaču]]/''na Mohaškem polju'') === Nemčija === * [[Leško polje]]/Lechfeld ([[Bitka na Leškem polju]]) === Poljska === * [[Białopole]] * [[Dolne Pole]] * [[Krasne Pole]] (ob češki meji) * [[Mokotówsko polje]] (''Pole Mokotówskie'') - park v [[Varšava|Varšavi]] * [[Lęgnickie Pole]] * [[Opole]] * [[Psie Pole]], predmestje [[Vroclav|Vroclava]] * [[Stare Pole]] * [[Turze Pole]] === Rusija === * [[Belopolje]] * [[Gulyai-Pole]], [[Omska oblast]] ([[Krutinski rajon]]) * [[Kulikovo polje]] ([[Kulikovska bitka]]) * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] === Severna Makedonija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Skopska kotlina]] ali [[Skopsko polje|Skopsko pol(j)e]] * [[Kočansko Pole]] ([[Kočanska dolina]]) * [[Kumanovsko polje]] * [[Lazaropole]] * [[Ovče pole]] * [[Strumičko pole]] * [[Prilepsko pole]] / [[Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje]] ([[Pelagonija]]); makedonsko tudi "Pole" (Severna Makedonija, Grčija) * [[Struško Pole]] * [[Vizbegovsko pole]] /[[Begovo pole]] * [[Belo pole]], Občina Dolneni * [[Bitolsko pole]] * [[Ćeramidničko pole]] * [[Debarsko pole]] (Severna Makedonija /Albanija); [[Hamsko pole]], [[Banjiško pole]] * [[Gladno pole]] v Pelagoniji * [[Lazaropole]], vas pri Mavrovu {{div col end}} === Slovaška === * [[Škovránčie pole]] (Bratislava) * [[Španie Pole]] * [[Tehelné pole]] (Bratislava) * [[Veľké Pole]] === Srbija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Bačko Dobro Polje]] * [[Banjsko polje]] * Banjsko Polje? * [[Banovo Polje]] * [[Bapsko Polje]] * [[Belo Polje]], ime več naselij v Srbiji in Kosovu * [[Bresno Polje]] * [[Dobro Polje, Boljevac]] * [[Dobro Polje, Crna Trava]] * [[Dugo Polje]] * [[Gvozdačko Polje]] * [[Kalipolje]] * [[Koštan polje]] * [[Leskovačko polje]] * [[Liso Polje]] * [[Lozničko Polje]] * [[Marijino polje]] * [[Negotinsko Polje]] * [[Niško polje]] * [[Peštersko polje]] * [[Petropolje]] * [[Petrovo Polje]] * [[Pirotsko polje]] * [[Prijepolje]] * [[Rajno Polje]] * [[Suvo Polje]] * [[Tometino Polje]] * [[Vele Polje]] * [[Veliko Polje, Kragujevac]] * [[Veliko Polje, Obrenovac]] * [[Velje Polje, Tutin|Velje Polje]] (občina [[Tutin]], Srbija) * [[Vlaško Polje]] * [[Vranjsko polje (Srbija)]] * [[Vrhpolje, Ljubovija]] * [[Zemun polje, Beograd]] (mestno naselje) * [[Zemunsko Polje]] * [[Žičko Polje]] {{div col end}} === Ukrajina === * [[Guljajpole]] (ukrajinsko Huljajpole) (Zaporoška oblast) * Rus´ke Pole (Užgorodska oblast) == Drugo /Glej tudi == {{div col|colwidth=24em}} * [[poljedelstvo]] * [[poljska razdelitev]] (agrarna zgodovina oz. geografija) * [[Devica Marija v Polju]] * [[Dvorec Ravno polje]] pri Ptuju * [[Ferdinandovo polje]], [[Franc Karlovo polje]]: rovi [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|rudnika Trbovlje Hrastnik]] * [[Kompolje (razločitev)|Kompolje]] * [[Letališče Polje]] * [[Bitka na Maratonskem polju]] ([[Atika]], [[Grčija]]) * [[Marsovo polje, Rim]] * [[Marsovo polje, Sankt Peterburg]] * [[Poljana (razločitev)]], [[Poljane]], [[Poljani]], [[Poljanica]] * [[Poljče]] * [[Poljčane]] * [[Poljica]] * [[Poljice]] * [[Poljska]] * [[Posestvo Pule]] ''(= Polje)'' * [[Rafolško polje]], slika [[Ivan Grohar|Ivana Groharja]] iz leta 1903 * [[Rudopolje (razločitev)]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Vrhpolje]] (razločitev) * [[Zapolje (razločitev)]] * [[Donje Polje]] * [[Gorenje Polje|Gornje Polje]] * [[Sredi polja]] (=[[Redipuglia]])? * [[Kamp Polje]] v [[Meniška vas|Meniški vasi]] pri [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]] * ''Polje, kdo bo tebe ljubil'', mladinsko delo [[Darja Mihelič|Darje Mihelič]] (1997) * ''Leži, leži ravno polje'' * ''[[Moje ravno polje]]'', prvi album komornega zbora Orfej (1997) * ''Šel bom na ravno polje'', skladba [[Pavel Šivic|Pavla Šivica]] * ''Čez to ravno polje'' * ''Od Celja do Žalca je ravno polje'' * [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrična bolnišnica Ljubljana]] (pogovorno "v Polju") * [[Železniška postaja Ljubljana Polje]] * [[Dvor Mokro polje]] * Krajevna skupnost [[Zlato polje]] v občinah Kranj in Lukovica * [[Flegrejska polja]], ognjenik v Italiji blizu Neaplja * [[Športna dvorana Gospino polje]] ([[Dubrovnik]], Hrvaška) * [[Magnetna polja]] (''Les Champs Magnétiques)'', [[Nadrealisti|nadrealistična]] pesniška zbirka [[Breton|Andreja Bretona]] in [[Philippe Soupault|Philippa Soupaulta]] * priimke [[Poljak]], [[Polak]], [[Pollak]], [[Polajnar]], [[Polanc]], [[Poljanec (priimek)|Poljanec]], [[Poljanski]], [[Poljakov]] * [[Čudežna polja]] * [[Teorija polja]] {{div col end}} {{georaz}} {{Wikislovar|polje|Polje}} jvsoufpkd3mbqvnd4m2wfqk7ljbfcqh 0 436 6742768 6576563 2026-08-26T05:59:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742768 wikitext text/x-wiki {{preusmeritev|Descartes}} {{Infopolje Filozof | region = Zahodna filozofija | era = [[Filozofija 17. stoletja]] | color = #B0C4DE | imahe_pAngalan = Frans Hals - Portret van René Descartes.jpg | name = René Descartes | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[kartezijanstvo]], [[racionalizem]], [[ontologija|ontološki]] [[dualizem]], [[epistemologija|epistemološki]] [[fundacionalizem]], anti-[[sholastika]] | main_interests = [[ontologija]], [[epistemologija]], [[matematika]], [[znanost]], [[anatomija]], [[glasba]] | influences = [[Platon]], [[Aristotel]], [[Ibn Rušd]], [[Ibn Sina]], [[al-Gazali]], [[Anzelm iz Canterburyja|Anzelm]], [[Sveti Avguštin|Avguštin]], [[Sveti Tomaž Akvinski|Akvinski]], [[Vilijem iz Ockhama|Ockham]], [[Francisco Suárez|Suárez]], [[Marin Mersenne|Mersenne]], [[François Viète|Viète]], [[Sveti Ignacij Lojolski|Loyola]] | influenced = [[Baruch Spinoza|Spinoza]], [[Thomas Hobbes|Hobbes]], [[Antoine Arnauld|Arnauld]], [[Nicolas Malebranche|Malebranche]], [[Blaise Pascal|Pascal]], [[John Locke|Locke]], [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz]], [[Immanuel Kant|Kant]], [[Johann Gottlieb Fichte|Fichte]], [[Edmund Husserl|Husserl]], [[Rudolf Carnap|Carnap]], [[Michel Foucault|Foucault]], [[Slavoj Žižek|Žižek]], [[Noam Chomsky|Chomsky]] | notable_ideas = »[[Mislim, torej sem]]«, [[dualizem]] [[substanca (filozofija)|substanc]], [[koordinatni sistem]], [[analitična geometrija]], transformacija [[sholastika|sholastike]] v moderno filozofijo | nationality = {{flagicon|FRA}} [[Francozi|Francoz]] }} '''René Descartes''' ({{jezik-la|Renatus Cartesius}}), [[Francozi|francoski]] [[filozof]] in [[prirodopis|prirodoslovec]], * [[31. marec]] [[1596]], [[Descartes, Indre-et-Loire|La Haye en Touraine]] (zdaj Descartes), [[Indre-et-Loire]], [[Francija]], † [[11. februar]] [[1650]], [[Stockholm]], [[Švedska]]. Uvrščamo ga med [[racionalizem|racionaliste]] in začetnike [[sodobna filozofija|sodobne filozofije]]. Znan je tudi po vpeljavi svojih metod za raziskovanje v [[znanost]]i, ki jih je objavil v delu ''[[Razprava o metodi]]''. Razmišljal je tudi o problemu [[Dualizem|dvojnosti]] (dualizma) med telesom in [[razum]]om, s katerim so se ukvarjali tudi njegovi sodobniki. Najbolj poznan pa je njegov rek »[[Mislim, torej sem|Cogito, ergo sum]]« (''Mislim, torej sem''). Njegova filozofija je temeljila na neizpodbitnosti in nedvoumnosti [[Matematični dokaz|dokaz]]ov. Zelo pomembni so tudi njegovi dosežki in odkritja v matematiki, predvsem v [[geometrija|geometriji]], in fiziki. == Biografija == [[slika:Maison de René DESCARTES - Jean-Charles GUILLO.JPG|thumb|left|Descartesova rojstna hiša v kraju La Haye en Touraine, danes poimenovanem po njem]] Descartes je izhajal iz stare francoske družine, v kateri je bilo mnogo izobraženih ljudi. Bil je sin svetovalca v [[Bretanija|bretanskem]] [[parlament]]u. Mati je umrla kmalu po njegovem rojstvu; od nje je podedoval [[plemič|plemiški]] naziv du Perron in posestvo v pokrajini [[Poitou]], s čimer je postal denarno neodvisen. Ni bil bogat, bil pa je dovolj premožen, da se je lahko ukvarjal s stvarmi, ki so ga veselile in zanimale. Z osmimi leti je odšel na šolanje v [[jezuiti|jezuitsko]] šolo La Fleche v [[Anjou|Anjouju]], kjer je ostal 8 let. Tam je poslušal predavanja iz [[sholastika|sholastične]] [[filozofija|filozofije]], [[latinščina|latinščine]], [[grščina|grščine]], [[govorništvo|govorništva]], [[matematika|matematike]] in [[fizika|fizike]] z [[Galileo Galilei|Galilejevimi]] [[astronomija|astronomskimi]] odkritji. Ker je bil šibkega zdravja, so mu v šoli dovolili, da je zjutraj ostajal v postelji. To navado je obdržal tudi pozneje. Eden izmed sodobnikov je zapisal, da je Descartesa kot bolehnega mladeniča mučil »nezdrav kašelj«. Šolanje je nadaljeval v [[Poitiers]]u. Diplomiral je leta 1616 iz [[pravo|prava]], ki ga je študiral brez posebnega navdušenja in ga ni nikoli kasneje prakticiral. Po 18. letu je živel nekaj časa v [[Pariz]]u, kjer je brezskrbno veseljačil in se seznanil z [[igre na srečo|igrami na srečo]]. Potem se je, sit praznoglave družbe in jalovega početja, za dve leti zakopal v matematične raziskave. Z 21. leti se je leta 1617 kot plemič odločil za [[vojaštvo|vojaško službo]]. Kot [[častnik]] je od leta 1618 služil v vojski [[Mavricij Oranski|Mavricija Oranjskega, princa Nassauškega]], vodje združenih provinc v [[Holandija|Holandiji]] in na [[Bavarska|Bavarskem]]. Tu je leta 1619 odkril, kot je dejal, »univerzalno metodo za iskanje resnice«. Leta 1620 se je udeležil velike [[Bitka na Beli gori|bitke za Prago]] in kasneje sodeloval na francoski strani pri slavnem [[obleganje|obleganju]] kraja [[La Rochelle]]. Tam je srečal svojega kasnejšega pokrovitelja [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]]. Descartes ni bil pravi vojak - desetletje, ki je sledilo, je med kratkimi obdobji vojskovanja preživel tako, da je neodvisno potoval po [[Evropa|Evropi]], se po svojih besedah »učil iz knjige sveta«, se udeleževal mondenega življenja, se dvobojeval in užival v svetovljanskem življenju. Na svojih potovanjih je spoznal nekatere vodilne učenjake tistega časa, na primer [[Johann Faulhaber|Faulhaberja]] v [[Nemčija|Nemčiji]] in [[Girard Desargues|Desarguesa]] v Franciji. Ni pa mu uspelo, da bi na svojem potovanju v [[Italija|Italijo]] od leta 1623 do 1624 srečal [[Galileo Galilei|Galileija]]. V Parizu se je udeleževal srečanj kroga znanstvenikov, ki so kritično razpravljali o [[Aristotel|Aristotlu]]. Tu je našel vzpodbudo, da je predstavil svoj neavtoritativni pogled na svet. S tem je kot prvi kritični in sistematični mislec nove dobe postal 'oče sodobne filozofije'. Od vojske se je dokončno poslovil leta 1628, ko je prodal svoje posesti in zapustil Francijo. V letih med 1629 in 1649 je živel v Holandiji, da bi lahko delal v čim večji svobodi. To so bila njegova najplodnejša leta. Kljub temu je bil dovolj previden, da je zadržal izdajo svojih fizikalnih razmišljanj o svetu ''Svet ali razprava o svetlobi'' (''Le monde, ou Traite de la lumiere''), ko je leta 1634 izvedel, kakšne težave z [[inkvizicija|inkvizicijo]] je imel Galilei. To odločitev je razširil tudi na druga dela. V Holandiji je različno dolgo živel v več mestih v [[Amsterdam]]u, [[Deventer]]ju, [[Utrecht]]u in [[Leiden|Leidnu]]. Ko je živel v Holandiji, se je ukvarjal skoraj z vsemi naravoslovnimi vedami. Zanimala ga je [[kemija]]; v fiziki predvsem optika in [[magnetizem]]; v [[medicina|medicini]] [[anatomija]] in [[embriologija]]. V [[fiziologija|fiziologiji]] je verjel, da je [[kri]] sestavljena iz delcev razredčene tekočine, ki jih je imenoval živalske duše. Živalske duše pridejo v [[možgani]]h v stik z mislečimi snovmi, tečejo po živčnih kanalih do mišic in drugih delov telesa. Veliko časa je posvetil astronomskim opazovanjem in [[meteorologija|meteorologiji]]. Danes ukvarjanje s tako različnimi področji predstavlja le izgubo časa, v njegovem času pa je nadarjen posameznik še lahko našel nepojasnjene stvari in stvari, vredne razmišljanja v vsaki znanstveni veji, ki je pritegnila njegovo pozornost. Napisal je delo ''Meditacije o prvi filozofiji'' (''Meditationes de Prima Philosophia''), ki so izšle leta 1641 in v popravljeni izdaji še 1642. Leta 1644 je izdal delo ''Filozofska načela'' (''Principia Philosophiae''), ki jih je posvetil princesi [[Elizabeta Pfalška|Elizabeti Pfalški]], s katero se je v Holandiji zelo spoprijateljil. Leta 1649 je na povabilo švedske kraljice [[Kristina Švedska Katoliška|Kristine]] odšel v Stockholm, da bi jo poučeval filozofijo in osnoval akademijo znanosti. Vendar pa sta ostra švedska zima in čudaška špartanska navada mlade kraljice, ki je zahtevala učne ure ob petih zjutraj v nezakurjeni knjižnici na dvoru, kamor se je moral še pripeljati iz mesta, načeli njegovo zdravje in pripomogli k njegovi prezgodnji smrti. Že prvo zimo je zbolel za [[pljučnica|pljučnico]], kar je bilo zanj usodno.<ref>{{Navedi revijo|url = http://www.presek.si/23/1278-Vencelj.pdf|title = Rene Descartes, ob štiristoletnici rojstva velikega misleca in matematika|last = Vencelj|first = Marija|date = 1996|journal = Presek|accessdate = 8.3.2015}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Osebnost === Bil je človek misli; razmišljanje je bilo zanj vrhovnega pomena. Želel si je, da bi lahko samega sebe poučil in iskal le resnico. Spada med predstavnike misleca teoretika. Zanj je značilna razgibanost vsebine. Poznal je najrazličnejša okolja: kraljevsko, aristokratsko, meščansko in ljudsko. Poleg tega je poznal tudi vojaško in cerkveno življenje ter svet umestnosti in prirode; svet znanosti pa je bil njegov dom. A to je bil za njega le prvi korak, kateremu je sledil še drugi in sicer opazovanje in spoznavanje samega sebe, ki je bila njegova najgloblja težnja. Bil je tudi introvertirana, ponotranjena osebnost, katerega je dopolnjeval razmišljujoč pogled. Svojo misel pa strne z Goethejevo. ==Pomen== [[File:Ikusgela-Descartes.webm|thumb|Kratka predstavitev Descartesovega življenja in misli s podnapisi]] Najbolj znano njegovo delo je "''Razprava o metodi za boljše vodenje razuma in iskanje resnice v znanosti''"<ref>Le Discours de la méthode pour bien conduire sa raison et chercher la verité dans les sciences</ref> iz leta 1637 z dodatki o optiki in geometriji. Še eno temeljno Descartesovo delo so "''Meditacije o prvi filozofiji''" (1641). Delo je razdeljeno na šest delov. V njih najprej zavrača vero v vse stvari, o katerih je mogoče dvomiti, nato pa poskuša najti stvari, ki jih lahko z gotovostjo vzamemo za resnične. Omenjenih šest delov je Descartes razdelil v šest dni (na predhodni del se v besedilu navezuje z besedo "včeraj"). To delo predstavi Descartovo metafiziko v najbolj podrobni obliki ter je nekakšno nadaljevanje Razprave o metodi iz leta 1637. Štejemo ga neodvisno skupaj s [[Snell van Royen|Snellom van Royenom]] za odkritelja lomnega zakona: vpadni kot je enak odbojnemu kotu. Prvi je pojasnil primarno in sekundarno mavrico kot posledico loma in notranjega odboja sončevega žarka na okrogli dežni kapljici. Njegovo pojmovanje svetlobe kot vrsti pritiska v trdni snovi je vodilo k valovni teoriji svetlobe. === Racionalizem === ''Razprava o metodi'' predstavlja eno najpomembnejših del sodobne filozofije, z opredelitvijo osnovnih načel znanstvene metode pa je pomembna tudi za razvoj naravoslovnih znanosti. Descartes je, po svojih besedah, sklenil pozabiti vso jalovo učenost, s katero so ga mučili v mladosti, in se zanesti le na svoj zdravi razum. Med štiri osnovna pravila svoje »metode za boljše vodenje razuma in iskanje resnice v znanosti« je štel: * podvomiti o vsem in za resnično imeti le tisto, kar je nedvomljivo ([[clare et distincte]]); * razdelitev problema na več enostavnejših delov; *začeti je potrebno z manjšimi problemi in prehajati k bolj zapletenim; * večkrat preveriti ali nismo česa izpustili. Takšen znanstveni pristop k reševanju problemov je značilen za racionalizem, katerega utemeljitelj je Descartes. Racionalizem temelji na teoriji [[apriorne sodbe|apriornih]], analitičnih sodb. Descartes je svoj racionalizem utemeljil s pojmom [[vrojene ideje]] (idea innata), ki je po njem osnova apriornim sodbam. Vrojena ideja je po Descartesu tista, ki ima izvor znotraj človekove lastne narave. V času, ko je sklicevanje na sholastične avtoritete ([[Tomaž Akvinski|Akvinski]], Aristotel, Sveto pismo) veljalo kot zadnji in odločilni argument, so bile te zamisli prava revolucija v mišljenju in filozofiji. Uspeh in razširjenost novega antiavtoritativnega pogleda na svet sta Descartesu prinesla težave celo v liberalni Holandiji. Tamkajšnje univerze so ga zaradi protestantskih teologov obtožile bogoskrunstva in ateizma, čeprav za to v resnici ni bilo osnove. Zunaj Holandije pa mu je cerkev, ki se je je bal, čeprav ga ni nikoli preganjala, priskočila na pomoč. Kardinal Richelieu mu je dal dovoljenje, da lahko tiska v Franciji ali kje drugje, karkoli bo napisal. Razpravi o metodi je dodal še tri dodatke, s katerimi je želel ponazoriti svojo splošno metodo filozofije znanosti kakor je bilo tedaj v navadi, Geometrija (La géométrie), Veda o lomu svetlobe (La dioptrique) in Pojavi v zraku (Les Meteores). Vse štiri razprave so izšle leta 1637 pod naslovom Filozofski eseji (Essais philosophiques). === Dualizem === Descartes se je v filozofiji ukvarjal predvsem z metafiziko, torej z obravnavo bivajočega in sveta. Njegov znameniti stavek "''Cogito, ergo sum''" (sicer ga Descartes v takšni obliki ni nikjer zapisal) se ukvarja prav z metafiziko. Cogito je resnica o obstoju človeka. Descartes predpostavlja, da je dokaz obstoja človeka že ta, da človek misli, ne glede na to, ali je morda v zmoti. Po Descartesovi metodi, ki predpostavlja, da moramo o vsem dvomiti, bi to pomenilo, da obstaja le človek in nič drugega. Descartes razlaga, da vse ideje, ki so tako jasne kot obstoj človeka morajo biti resnične. V nasprotnem primeru, bi lahko dvomili tudi v cogito, v katerega se ne dvomi. Po Descartesu je človek unija duše (uma) in telesa, ki sta si popolnoma nasprotna. Povezujeta se preko češerike. Trditev dokazuje z nekoliko neposrečenim argumentom, da je češerika edini neparni organ v možganih, kar pomeni, da se tam združijo vse informacije, ki prihajajo iz parnih organov (npr. oči, ušesa, itd.), ki so del telesa. Češeriko Descartes imenuje »sedež duše«. Pripisuje ji tudi vlogo živčevja, ki preko impulzov iz čutil nadzira telo. Obratno je Descartes menil, da kadar gre za dejanja strasti, lahko tudi telo vpliva na um, ki je po navadi povsem razumski in racionalen pri svojih odločitvah. S problemom dualizma pri človeku (ang. mind-body problem) so se ukvarjali številni drugi filozofi, predvsem po Descartesovi smrti. Najbolj znani kritiki dualizma so [[Immanuel|Kant]], [[Thomas Huxley|Huxley]], [[Karl Popper|Popper]] in [[John Searle|Searle]]. Vendar sta se s podobnimi vprašanji ukvarjala že Platon in Aristotel pred njim. Slednji je trdil, da je to vprašanje nesmiselno, saj sta telo in um eno.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/158787/Rene-Descartes/43354/Meditations|title = Rene Descartes|date = 10.11.2014|accessdate = 9.3.2015|website = |publisher = Britannica|last = |first = }}</ref> === Meditacije === Njegovo posebej pomembno delo so Meditacije, v katerih se avtor odloči najprej vse vzeti za dvomljivo in nato ponovno dognati, kaj je resnično in v kaj ni mogoče dvomiti. Delo je avtor razdelil na šest meditacij, smiselno po stopnjah dokazovanja. Pri pisanju se je avtor umaknil na samo in se poglobil vase ter v sebi tudi iskal gotovost. S tem delom je postal tudi začetnik novoveške filozofije. *1. Meditacija: dvomimo lahko o vseh stvari, možno je da sanjamo ves čas. *2. Meditacija: poskuša najti začetno točko: pa četudi je to točka, da ni nič gotovo, človek je misleča stvar *6. Meditacija: glede obstoja materialne stvari, in resničnega razlikovanja med umom in telesom, materialne stvari obstajajo le če so predmet čiste matematike, saj jih lahko zaznavamo in jasno razločimo, ločil duha in telo == Fizika in matematika == Z znanstvenega stališča so bili najpomembnejši njegovi dosežki, zbrani v ''Geometriji''. Tu so postavljeni temelji [[analitična geometrija|analitične geometrije]]. Oznake v [[kartezični koordinatni sistem|njegovem koordinatnem sistemu]] niso povsem take kot danes; izhodišče ni posebej navedeno, mesti za ''x'' in ''y'' sta zamenjani, vendar so glavne stvari že tu. Descartes je pokazal, da lahko [[stožnica|stožnice]] in tudi bolj zapletene [[matematična krivulja|krivulje]] predstavimo z enačbami, ki jim zadoščajo koordinate [[točka (geometrija)|točk]] na teh krivuljah. Bil je prvi, ki je poskušal razdeliti krivulje po tipih enačb, ki jih tvorijo. Z očitnim ponosom in zadovoljstvom je večkrat izjavil, da na ta način lahko slabo pregledne geometrijske probleme prevedemo na [[algebra|algebrske]], ustaljeno lahko rešujemo naloge, ki so včasih zahtevale mnogo matematične iznajdljivosti, lotimo pa se lahko tudi stvari, ki so bile prej nedostopne. Lahko bi govorili o tem, da so koordinatni sistem poznali že stari [[Grki]], vendar si z njim niso znali prav veliko pomagati. Descartes je izkoristil napredek v algebri, boljše oznake in ta novi tehnični aparat nadvse uspešno vpregel v službo geometrije. To je najzgodnješi spis nasploh, ki mu tudi danes lahko sledimo, brez da bi naleteli na težave z oznakami. Uporabljal je črke z začetka abecede za znane količine in parametre, tiste s konca abecede pa za neznanke. Prvi je uvedel sodobni znak [[eksponent]]a <math>a^n</math> za [[Potenciranje|potenco]]. Uvedel je tudi znak <math>\sqrt{a}</math> za [[kvadratni koren]]. Uporabljal je nemška simbola + in - za [[seštevanje]] in [[odštevanje]], le znak za enačaj je bil drugačen od današnjega =. Za enačaj je pisal znak proporcionalnosti, ki se je razvil iz æ, začetka latinske besede ''aequalis'', kar pomeni enak. V knjigi najdemo tudi izraze kot: : <math> {1\over 2} a + \sqrt{{1\over 4} aa + bb} \!\, , </math> kar se od naše pisave razlikuje samo po tem, da je še vedno pisal le ''aa'' namesto <math>a^2</math> (kar najdemo celo pri [[Carl Friedrich Gauss|Gaussu]]), čeprav je sicer pisal <math>a^3</math> za ''aaa'', <math>a^4</math> za ''aaaa'' itd. V njegovi knjigi se res ni težko znajti, ne smemo pa v njej iskati naše sodobne analitične geometrije. Descartes je izdal svojo knjigo kot primer uporabe svoje splošne metode unifikacije, v tem primeru algebre in geometrije. Res je, da se je analitična geometrija razvila pod vplivom Descartesove knjige, vendar je ne moremo imeti za prvi učbenik tega predmeta. V njej ni »kartezičnih« osi, izpeljav enačbe [[premica|premice]] in stožernic, čeprav je posebna enačba druge stopnje predstavljena kot stožernica. Poleg tega je precejšen del knjige posvečen teoriji [[algebrska enačba|algebrskih enačb]], ki vsebuje Descartesovo pravilo predznaka za določevanje števila pozitivnih in negativnih [[Korenjenje|korenov]] poljubne algebrske enačbe: število pozitivnih korenov enačbe <math>P(x) = 0</math> ni večje od števila menjav predznakov v zaporedju koeficientov mnogočlenika <math>P(x)</math> in se lahko od njega razlikuje le za sodo število. Na primer zaporedje koeficientov enačbe: : <math> x^4 + 2x^3 - x^2 + 5x - 1 = 0 \!\, </math> ima predznake + + - + -. Predznak se menja trikrat. Po Descartesovem pravilu ima enačba tri ali en pozitivni koren. Ker se, če menjamo ''x'' z -''x'', korenom spremenijo predznaki; če pa zamenjamo ''x'' z ''x'' + ''h'', pa zmanjšajo za ''h'', lahko po Descartesovem pravilu ocenimo tudi število negativnih korenov in število korenov, večjih kakor ''h''. Zamenjava ''x'' z -''x'' daje: : <math> x^4 - 2x^3 -x^2 - 5x - 1 = 0 \!\, . </math> Enačba ima en negativni koren. Zamenjava ''x'' z ''x''+1 nam da: : <math> x^4 + 6x^3 + 11x^2 + 13x + 6 = 0 \!\, . </math> Vsi pozitivni koreni (1 ali 3) so manjši od 1. Že [[Apolonij]] je opisal stožernice s tem, kar danes po [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibnizu]] imenujemo koordinate in [[Papos Aleksandrijski|Papos]] je imel v svojem delu ''Zbirka'' (''Collection'') tako imenovano »zakladnico analize« (''Analyomenos''), pri kateri moramo samo posodobiti pisavo, da dobimo dosledno uporabo algebre v geometriji. Celo grafične ponazoritve so se pojavile pred Descartesom, na primer pri [[Nicole Oresme|Oresmeju]]. Descartesova zasluga je predvsem v dosledni uporabi dobro razvite algebre iz začetka [[17. stoletje|17. stoletja]] v geometrični analizi antičnih učenjakov in s tem v velikanski razširitvi njene uporabnosti. Njegova druga zasluga je, da je dokončno odklonil omejitve, ki so izhajale iz omejitev zaradi homogenosti njegovih predhodnikov, kar je bila celo pomanjkljivost Vietove ''logistica speciosa'', tako da so zdaj imeli <math>x^2</math>, <math>x^3</math>, <math>xy</math> za [[daljica|daljice]]. Algebrska enačba je postala zveza med [[število|števili]], kar je bil nov korak v matematični abstrakciji, potreben za splošno obravnavanje algebrskih krivulj. O njegovem načinu prevedbe algebrskih operacij v geometrijski jezik pričata tudi naslova prvih dveh razdelkov: ''Kako je aritmetično računanje povezano z geometrijskimi oparacijami?'' in ''Kako lahko produkt, količnik in kvadratni koren predstavimo geometrijsko?'' Njegovo ukvarjanje z geometrijo pa je le epizoda v življenju, posvečenem filozofiji znanosti. Če ne štejemo pisem, v katerih je svojim sodobnikom priložnostno pisal tudi o svojem delu v matematiki, ni poleg ''Geometrije'' na matematičnem področju zapustil nobenega drugega velikega dela. Po njem se imenuje [[algebrska krivulja]] 3. reda, [[Descartesov list|Descartesov (kartezijev) list]], določena z: [[Slika:Descartesov_list.png|thumbnail|desno|250px|[[Descartesov list]] <br /> <math> x^3 + y^3 = 3 a x y \; </math>'']] : <math> x^3 + y^3 = 3 a x y \!\, , </math> [[parametrična enačba|parametrično]]: : <math> x = \frac{3 a t}{t^{3} + 1} \!\, , </math> : <math> y = \frac{3 a t^{2}}{t^{3} + 1} \!\, </math> in v [[polarni koordinatni sistem|polarnih koordinatah]] (''r'', φ): : <math> r = {3 a \sin \varphi \cos \varphi\over \sin^{3} \varphi + \cos^{3} \varphi} \!\, . </math> Po njem se imenuje [[kartezični produkt]] dveh [[množica|množic]] ''A'' in ''B'', ki ga pišemo <math>A \times B</math>, je množica vseh parov <math>(a,b)</math>, kjer je <math>a \in A</math> in <math>b \in B</math>. Na primer: : <math> A = \lbrace 1,2,3 \rbrace \; , B = \lbrace 2,3,4 \rbrace \!\, </math> : <math> A \times B = \lbrace (1,2), (1,3), (1,4), (2,2), (2,3), (2,4), (3,2), (3,3), (3,4) \rbrace \!\, </math> Kartezični produkt v splošnem ni [[komutativnost|komutativen]]: <math>A \times B \ne B \times A</math>. Vsako [[delna množica|delno množico]] kartezičnega produkta imenujemo [[relacija|relacijo]] med množicama ''A'' in ''B''. Lahko ga imamo tudi za začetnika [[mehanicizem|mehaničnega]] pogleda na svet. Skušal je utemeljiti univerzalni mehanični model, ki bi pojasnil dogajanje okrog nas. Vsekakor je bila to pretežka naloga; Descartes se je preveč zanašal nase in na svoj zdravi razum in prenizko cenil sposobnosti svojih nadarjenih sodobnikov. Predpostavljal je, da svet sestavlja zgoščena (povezana) snov, ki se neprestano vrtinči. Vse pojave v njej je razlagal z mehanskimi vplivi med neposredno delujočimi telesi; ta naj bi medsebojno učinkovala le s prenosom [[gibanje|gibanja]]. Sprva je Descartes sprejel [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo sveta, potem pa jo je zaradi pregona katoliške cerkve odklanjal. Nadomeščal jo je s svojo teorijo vrtincev, pri kateri prostor, v celoti napolnjen s snovjo v različnih stanjih, kroži okoli [[Sonce|Sonca]]. Njegova ideja ima pomembno vlogo v razvoju znanosti, saj je odpravila z duhovnimi pogledi in razlagami fizikalnih pojavov zgodnejših avtorjev. Do [[Isaac Newton|Newtona]] je uživala veliko naklonjenost kot del gibanja, imenovanega [[kartezijanstvo]], potem pa se je morala umakniti Newtonovi z matematiko podkrepljeni fiziki, ki je upoštevala tudi delovanje [[sila|sil]] »na daljavo«. Imel pa je nekaj posrečenih idej. Ukvarjal se je z [[nihanje]]m [[struna|strune]]. Prvi je mislil na težo [[zrak]]a in je s preskusi potrdil svojo domnevo. Predlagal je, da bi z [[živo srebro|živosrebrno]] pripravo primerjali stanje v dolini in v gorah. Odklanjal je Galilejeva zakona o [[prosti pad|prostem padu]] in nihanju [[nihalo|nihala]], ker sta opisovala pojava v brezzračnem prostoru. Njegov idealni svet je bil realni svet, v katerem ni bilo mesta za [[vakuum]]. S tem v zvezi je upravičeno kritiziral Galileja, ker je pri računanju topovskih krogel zanemaril [[zračni upor]]. Bil pa je tudi avtor povsem zgrešenih razlag (denimo, da so izviri vode povezani z morjem). Odmev tega mehaničnega pogleda najdemo pri našem [[Janez Vajkard Valvazor|Valvazorju]], ki je skušal razlagati presihanje [[Cerkniško jezero|Cerkniškega jezera]]. Čeprav si je Descartes uspešno znanstveno dopisoval z mnogimi sodobniki, se na primer z [[Pierre de Fermat|de Fermatom]] dolga leta nista razumela. De Fermatu se je zdelo, da Descartes ne razume pomembnosti določanja ekstremov, Descartes pa ga je ironično imenoval »gospod maksimumov in minimumov«. Pozneje so se odnosi med obema velikima matematikoma izboljšali. Ukvarjal se je tudi s [[statika|statiko]]. V enem njegovih pisem najdemo opis petih preprostih naprav za dvigovanje težkih tovorov, v njegovih zgodnjih spominih pa jasno razlago pojava [[vezna posoda|vezne posode]]. [[slika:René Descartes i samtal med Sveriges drottning, Kristina.jpg|thumb|Descartes (desno) in Kristina Švedska na sliki Nilsa Dumesnila]] Vsekakor je bil Descartesov vpliv na razvoj znanosti in mišljenja izreden. On in nekateri sodobniki so dosegli prve velike znanstvene uspehe, ki so sprožili plaz novih odkritij. == Posledice Descartesovega dela za našo dobo == Descartesova filozofija je racionalizem. Njegova zamisel je pokazala, da obsega po njem racionalizem različne činitelje, izmed katerih so eni pomembni predvsem za znanost, drugi nič manj za življenje. Descartes je za moderno znanost veliki učitelj metode: postavil je načela, na katerih se je sezidalo eksaktno znanstveno raziskovanje; pokazal je znanosti uspešno pot analitičnega dela. V njegovem smislu zares razumemo pojav le tedaj, če ga razstavimo na najbolj preproste sestavne dele in ga nato iz teh delov brez ostanka zopet sestavimo. Vzorec mu je bila matematika vendar ni ostal pri njej. Njegovo delo je, da se je začela uveljavljati ta metoda v celotnem znanstvenem območju. S tem je usmeril znanstveno delo bodočnosti. Zgodovina filozofije imenuje Descartesa očeta moderne filozofije, sooblikovalca njenega današnjega stališča. Poudaril je, da je izhodišče znanstvenega dela človek sam. Namen njegovega dela je, da pokaže kako naj človek misli in dela, da bo res človek. ''Po njem ni znak izobrazbe čim večja količina znanja, NE ČIM VEČ VEDETI, temveč PRAV VEDETI.'' == Anekdote == Descartesovi pogledi na svet so bili za ljudi tistega časa precej nerazumljivi. Ko je proti koncu življenja služboval na švedskem dvoru, je švedski kraljici poskušal razložiti svojo trditev, da so živali mehanizmi. Kraljica mu je odgovorila, češ da še ni videla, da bi kakšna ura rodila nove urice.<ref>{{Navedi splet|url = http://www.delo.si/druzba/panorama/anekdota-o-descartesu.html|title = Anekdota o Descartesu|date = 16.3.2012|accessdate = 9.3.2015|website = Delo|publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-04-02|archive-url = https://web.archive.org/web/20150402154605/http://www.delo.si/druzba/panorama/anekdota-o-descartesu.html|url-status = dead}}</ref> == Bibliografija == [[File:Principia philosophiae.tif|thumb|''Principia philosophiae'', 1685]] [[File:Handwritten letter by Descartes December 1638.jpg|thumb|Descartesovo pismo, december 1638]] * 1618. ''Compendium Musicae'' (''Kompendij o glasbi''). Razprava o glasbeni teoriji in estetiki glasbe, napisana za njegovega zgodnjega sodelavca Isaaca Beeckmana (prva posthumna izdaja 1650). V slovenščino prevedel [[Jurij Snoj]], 2001. {{cobiss|id=115047680}} * 1626–1628. ''Regulae ad directionem ingenii'' (''[[Pravila za usmerjanje uma]]''). Nedokončano. Prvič objavljeno v [[nizozemščina|nizozemskem]] prevodu leta 1684 in latinski izvirnik v Amsterdamu leta 1701 (''R. Des-Cartes Opuscula Posthuma Physica et Mathematica''). Kritično izdajo, ki vsebuje tudi nizozemski prevod, je uredil Giovanni Crapulli (Haag: Martinus Nijhoff, 1966). * 1630–1631. ''La recherche de la vérité par la lumière naturelle'' (''Iskanje resnice''), nedokončan dialog, objavljen leta in 1701. * 1630–1633. ''Le Monde'' (''[[Svet (Descartes)|Svet]]'') in ''L'Homme'' (''Človek''). Prvo sistematična predstavitev Descartesove filozofije narave. ''Človek'' je bil prvič objavljen posthumno v latinskem prevodu leta 1662, ''Svet'' pa posthumno leta 1664. * 1637. ''Discours de la méthode'' (''[[Razprava o metodi]]''). Uvod v ''Eseje'', ki vključujejo ''Dioptrique'', ''Météores'' in ''Géométrie''. V slovenščino prevedel [[Boris Furlan]], 1957 {{cobiss|id=278531}}, in drugič [[Saša Jerele]], 2007. {{cobiss|id=234766592}} * 1637. ''[[La Géométrie]]'' (''Geometrija''). Njegovo veliko delo o matematiki. * 1641. ''Meditationes de prima philosophia'' (''[[Meditacije o prvi filozofiji]]'', znane tudi kot ''Metafizične meditacije''). V latinščini; francoski prevod, ki verjetno ni nastal pod Descartesovim nadzorom, je izšel leta 1647. Vsebuje šest Ugovorov in odgovorov. Druga izdaja, objavljena leto kasneje, vključuje dodaten par ugovor - odgovor in ''Pismo Dintu''. V slovenščino prevedel [[Primož Simoniti]], 1988. {{cobiss|id=4026880}} * 1644. ''Principia philosophiae'' (''[[Filozofska načela]]''), učbenik v latinščini, ki je bil sprva namenjen kot zamenjava za aristotelovske učbenike, takrat v uporabi na univerzah. Leta 1647 se je pojavil še avtoriziran francoski prevod Claudea Picota, ''Principes de philosophie'', z uvodno besedo v obliki pisma češki princesi Elizabeti. * 1647. ''Notae in programma''. Odgovor Descartesovemu nekdanjemu učencu Henricusu Regiusu. * 1648. ''La description du corps humaine'' (''[[Opis človeškega telesa]]''). Izdal posthumno Clerselier, leta 1667. * 1648. ''Responsiones Renati Des Cartes...'' (''Pogovor z Burmanom''). Zapiski o debati s Fransem Burmanom 16. aprila 1648. Ponovno odkriti leta 1895 in prvič objavljeni leto kasneje. Dvojezična (latinščina s francoskim prevodom) izdaja z beležkami, ki jo je uredil Jean-Marie Beyssade, je izšla leta 1981 (Pariz: PUF). * 1649. ''Les passions de l'âme'' (''[[Strasti duše]]''). Posvečeno princesi Elizabeti Pfalški. * 1657. ''Correspondance''. Objavil izvršitelj Descartesove pisne zapuščine [[Claude Clerselier]]. Tretja izdaja iz 1667 je najcelovitejša, vendar je Clerselier izpustil mnogo gradiva, ki obravnava matematiko. Poleg tega je znanih tudi več pisem, ki si jih je Descartes izmenjal z različnimi učenjaki, občasno še odkrivajo prej neznana v različnih arhivih.<ref>{{navedi splet|last=Vlasblom |first=Dirk |url=http://www.nrc.nl/international/article2492445.ece/Unknown_letter_from_Descartes_found |title=Unknown letter from Descartes found |publisher=Nrc.nl |date=25.2.2010 |accessdate=8.3.2015}}</ref> == Viri in literatura == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija}} {{wikinavedek}} * {{gutenbergov avtor|René+Descartes}} * [http://plato.stanford.edu/entries/descartes/ René Descartes]. Stanford Encyclopedia of Philosophy {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Descartes, René}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Francoski fiziki]] [[Kategorija:Francoski matematiki]] [[Kategorija:Francoski častniki]] [[Kategorija:Filozofi med renesanso in razsvetljenstvom]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Člani Mersennovega kroga]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] [[Kategorija:Umrli za pljučnico]] [[Kategorija:René Descartes| ]] pqimso8rj74d05di2gcjffwori0vis9 0 2027 6742848 4225505 2026-08-26T09:34:13Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6742848 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 957''' ('''[[rimske številke|CMLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] [[vojska]] je prodrla v severno [[Sirija|Sirijo]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Al-Masudi]], arabski [[zgodovinar]], popotnik (* okoli [[890]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 957|*]] 63gu26ct8ax4s5vt2cxtepv8lqym0fs 0 2028 6742847 6348857 2026-08-26T09:32:28Z TadejM 738 leto 6742847 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 956''' ('''[[rimske številke|CMLVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Naropa]], indijski budistični jogi († [[1041]]) * [[Akazome Emon]], japonska pesnica († [[1041]]) == Smrti == * [[16. junij]] - [[Hugo Veliki]], grof Pariza (* ok. [[898]]) [[Kategorija:Leto 956|*]] b6slj6fsw5xg5vhi21epu8aajod84q4 0 2029 6742846 6690366 2026-08-26T09:32:14Z TadejM 738 leto 6742846 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 955''' ('''[[rimske številke|CMLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[bitka pri Lechfeldu]] == Rojstva == * [[Arduin iz Ivreje]], severnoitalijanski mejni grof Ivreje in italijanski kralj († [[1015]]) * [[Elfrik Slovničar]] (Alfricus Grammaticus), angleški opat in teolog († [[1010]]) == Smrti == * [[16. oktober]] – [[Stojgnev]], knez [[Obodriti|Obodritov]] (* ni znano) * [[23. november]] – [[Eadred]], kralj Angljije in Jorvika (* ok. [[923]]) ; Neznan datum * [[Satuk Bugra Kan]], kan Karahanidskega kanata (* [[920]]) ==Sklici== == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 955|*]] hpzv79w01myazgyjqlmdsmw06fd4le7 0 2030 6742845 6537697 2026-08-26T09:32:03Z TadejM 738 leto 6742845 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 954''' ('''[[rimske številke|CMLIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Alfege]], canterburyjski nadškof († [[1012]]) == Smrti == * [[10. september]] - [[Ludvik IV. Francoski]], imenovan Prekomorski (* 920/921) ; Neznan datum * [[Erik I. Norveški]], imenovan Krvava sekira, kralj Norveške in Jorvika (* ok. [[895]]) [[Kategorija:Leto 954|*]] p5n7gckb6on5w4m4mhjqjrgz5vrrhy2 0 2031 6742844 6717308 2026-08-26T09:31:54Z TadejM 738 leto 6742844 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 953''' ('''[[rimske številke|CMLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Šjao Janjan]], cesarica vdova dijastije Ljao († [[1009]]) == Smrti == * [[1. avgust]] - [[Šulu Ping]], cesarica dinastije Ljao (* [[879]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 953|*]] r0c8vlef27kc3vzhqpgshwtgp8zoi2t 0 2032 6742843 4225500 2026-08-26T09:31:40Z TadejM 738 leto 6742843 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 952''' ('''[[rimske številke|CMLII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 952|*]] th2jxbtu6a3qrdto4tavm6hqui52x40 0 2033 6742842 6707012 2026-08-26T09:31:34Z TadejM 738 leto 6742842 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 951''' ('''[[rimske številke|CMLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[7. oktober]] - [[Šidzong]], tretji cesar dinastije Ljao (* [[919]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 951|*]] iv7vilhzm2n1jb7tngf666ac08naofs 0 2034 6742841 4225498 2026-08-26T09:31:28Z TadejM 738 leto 6742841 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 950''' ('''[[rimske številke|CML]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Abhinavagupta]], indijski [[Šiva|šivaistični]] guru in filozof († [[1020]]) * [[Ema Bloiška]], vojvodinja Akvitanije, grofica Anjouja, regentinja († [[1003]]) * [[ibn Junis]], egipčanski [[astronom]], [[matematik]] († [[1009]]) == Smrti == * [[Al-Farabi]], perzijski filozof, učenjak (* [[870]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 950|*]] 51dzqt4rveyqqwlrrdl42u825ig4oz7 0 2035 6742839 4225497 2026-08-26T09:31:09Z TadejM 738 leto 6742839 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 949''' ('''[[rimske številke|CMXLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[12. junij]] - cesar [[Reizei (japonski cesar)|Reizei]], 63. japonski cesar († [[1011]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 949|*]] juquxj6dpgpm4z435zstelfgmt4ty6j 0 2036 6742838 6708343 2026-08-26T09:30:59Z TadejM 738 leto 6742838 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 948''' ('''[[rimske številke|CMXLVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[1. september]] – [[Džingdzong]], peti cesar dinastije Ljao († [[982]]) ; Neznan datum * [[Ema Mělniška]], češka vojvodinja žena († [[1006]]) * [[Gang Gam-chan]], korejski general († [[1031]]) == Smrti == * [[15. junij]] - [[Roman I. Lekapen]], bizantinski cesar (* okoli [[870]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 948|*]] h0z75e40i59fj3kewrg4rg6cz030oac 0 2037 6742837 6703878 2026-08-26T09:30:49Z TadejM 738 leto 6742837 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 947''' ('''[[rimske številke|CMXLVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Al-Kadir]], abasidski kalif († [[1031]]) == Smrti == * [[18. maj]] - [[Tajdzong]] cesar dinastije Ljao (* [[902]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 947|*]] igu53mce9zcvefu6dzal2tkk3h7uqut 0 2038 6742836 6535649 2026-08-26T09:30:34Z TadejM 738 leto 6742836 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 946''' ('''[[rimske številke|CMXLVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Al-Mukaddasi]], arabski geograf palestinskega porekla († [[991]]) * [[Henrik I. Burgundski|Oton-Henrik]], burgundski vojvoda († [[1002]]) == Smrti == * [[26. maj]] - [[Edmund I.]], anglosaški kralj Anglije (* ok. [[922]]) ; Neznan datum * [[Tabit Ibrahim]], arabski matematik (* [[908]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 946|*]] 5gwu3giqe60y4nju3wulgobvlpkvpzi 0 2039 6742835 4225493 2026-08-26T09:30:20Z TadejM 738 leto 6742835 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 945''' ('''[[rimske številke|CMXLV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Hugo Veliki]], mejni grof Toskane († [[1001]]) * [[Abbon iz Fleuryja]], benediktanski opat, svetnik († [[1004]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 945|*]] 8932l0vyupjufl4dirbzq36m0mjyyls 0 2040 6742834 4225492 2026-08-26T09:30:11Z TadejM 738 leto 6742834 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 944''' ('''[[rimske številke|CMXLIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 944|*]] oaw4m57dwiko85v551jkc25wx67ux37 0 2041 6742833 6541482 2026-08-26T09:29:56Z TadejM 738 leto 6742833 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 943''' ('''[[rimske številke|CMXLIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Edgar Miroljubni]], kralj Mercije in Northumbrije († [[975]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 943|*]] 75oprhn8vjjao3hft9t8u1h56lihhko 0 2042 6742832 4225490 2026-08-26T09:29:47Z TadejM 738 leto 6742832 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 942''' ('''[[rimske številke|CMXLII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Genšin]], japonski ''tendai'' budistični učenjak († [[1017]]) == Smrti == * [[Sadja ben Jožef]], tudi [[Sadja Gaon]], arabski judovski teolog, rabin, filozof in lingvist (* [[882]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 942|*]] dp832urzd5rw0a7kj1fs0zvy7rui36r 0 2043 6742831 6347939 2026-08-26T09:29:36Z TadejM 738 leto 6742831 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 941''' ('''[[rimske številke|CMXLI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Brian Boru]], irski kralj († [[1014]]) * [[Lotar Francoski|Lotar]], kralj Zahodne Frankovske († [[986]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 941|*]] 9k0mo5lfb006ctw50b7lk6c9tj2kkr9 0 2044 6742830 6502508 2026-08-26T09:29:19Z TadejM 738 leto 6742830 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 940''' ('''[[rimske številke|CMXL]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[10. junij]] - [[Abul Vefa]], arabski matematik, astronom († [[998]]) ; Neznan datum * [[Al-Kudžandi]], perzijski astronom in matematik († [[1000]]) * [[Hugo Capet]], kralj Frankov († [[996]]) * [[Leopold I. Avstrijski|Leopold I.]], avstrijski mejni grof († [[994]]) == Smrti == * [[23. december]] – [[al-Radi]], dvajseti kalif Abasidskega kalifata (* [[909]]) [[Kategorija:Leto 940|*]] tpks8kq0qg4flo79g8ipxldfgbf163a 0 2045 6742828 4225487 2026-08-26T09:29:09Z TadejM 738 leto 6742828 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 939''' ('''[[rimske številke|CMXXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Al-Mansur]], vojskovodja Kordobskega kalifata in regent († [[1002]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 939|*]] a9ezub0ykxr521ktsm7v0jb2dlzqd0t 0 2046 6742827 4528036 2026-08-26T09:28:57Z TadejM 738 leto 6742827 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 938''' ('''[[rimske številke|CMXXXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * Ustanovljen [[Jenčing]]. == Rojstva == * [[Roman II.]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[cesar]] († [[963]]) (približni datum) * [[Gerbert d'Aurillac]] ([[papež Silvester II.|Silvester II.]]), [[Francozi|francoski]] [[menih]], [[papež]], [[matematik]] († [[1003]]) (približni datum) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 938|*]] irj7t4g76vq6vuav3xe2wun09xbni5p 0 2047 6742826 6350251 2026-08-26T09:28:40Z TadejM 738 leto 6742826 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 937''' ('''[[rimske številke|CMXXXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[as-Sulami]], perzijski sufi († [[1021]]) == Smrti == * [[David Al-Mokamec]], arabski judovski teolog in filozof * [[Marozija]], senatorka in patricija Rima (* ok. [[890]]) [[Kategorija:Leto 937|*]] mdbscdad6z8bg2nyi4l0u5ufavrxesu 0 2048 6742825 6343942 2026-08-26T09:28:22Z TadejM 738 leto 6742825 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 936''' ('''[[rimske številke|CMXXXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Abu al-Qasim al-Zahrawi]], arabski zdravnik, kirurg († [[1013]]) == Smrti == * [[Rudolf Francoski]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* okoli [[890]]) [[Kategorija:Leto 936|*]] ekd2bs7a4trz5co3qvfj9ajh67bx77l 0 2049 6742824 6321156 2026-08-26T09:28:13Z TadejM 738 leto 6742824 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 935''' ('''[[rimske številke|CMXXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Firdusi]], perzijski pesnik († [[1020]]) * [[Hrosvita]], prva nemška pesnica († [[973]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 935|*]] jc4ieura3v1zq80srsv8a43apvjw3c0 0 2050 6742823 4225482 2026-08-26T09:28:03Z TadejM 738 leto 6742823 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 934''' ('''[[rimske številke|CMXXXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 934|*]] n2xkyfeqxmgwi0y7f5t5heu4xt53tpq 0 2051 6742822 4225481 2026-08-26T09:27:51Z TadejM 738 leto 6742822 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 933''' ('''[[rimske številke|CMXXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 933|*]] 9c3lxyt9np54xmi5qmg1euww1pdpst0 0 2052 6742821 6692015 2026-08-26T09:27:40Z TadejM 738 leto 6742821 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 932''' ('''[[rimske številke|CMXXXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Boleslav II. Češki|Boleslav II.]], češki vojvoda († [[999]]) * [[Ibn Miskavajh]], perzijski filozof in zgodovinar († [[1030]]) == Smrti == * [[31. oktober]] - [[al-Mutadid]], 18. kalif Abasidskega kalifata (* [[895]]) ; Neznan datum * [[Izak Izraeli ben Solomon]], [[Arabci|arabski]] [[Judje|judovski]] [[zdravnik]] in [[filozof]] (* [[832]]) * [[Ogulčak Arslan Kan]], kan Karahanidskega kanata (* [[871]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 932|*]] mv1c9y80344xy21w0zf468vf4sjg4js 0 2053 6742820 6708151 2026-08-26T09:27:24Z TadejM 738 leto 6742820 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 931''' ('''[[rimske številke|CMXXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[19. september]] - [[Mudzong]], cesar iz dinastije Ljao († [[969]]) ; Neznan datum * [[Boris II. Bolgarski]] († [[977]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 931|*]] ab6mg38ic9d0pl31o5fozdgs6d7mdmp 0 2054 6742819 4225478 2026-08-26T09:27:11Z TadejM 738 leto 6742819 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 930''' ('''[[rimske številke|CMXXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Hucbald]], skladatelj, pedagog in benediktinski menih (* [[840]]) * [[Šridhara]], indijski matematik (* [[870]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 930|*]] 01hzude27paktj2p422flg5y4um7tjt 0 2055 6742619 6335049 2026-08-25T17:39:41Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6742619 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 929''' ('''[[rimske številke|CMXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[Abd Al Rahman III.]] je ustanovil [[Kordovski kalifat]], ki se je obdržal do leta [[1031]]. == Rojstva == * [[Roman I. Bolgarski]] († [[997]]) == Smrti == * [[7. oktober]] - [[Karel Preprosti|Karel III. Preprosti]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[879]]) * [[Albatani]], arabski [[astronom]], [[matematik]] (* [[850]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 929|*]] qdtl90dne45z8axck9xk2gj2mg3luqn 0 2056 6742618 6346803 2026-08-25T17:39:23Z TadejM 738 leto 6742618 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 928''' ('''[[rimske številke|CMXXVIII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[5. junij]] - [[Ludvik Slepi]], kralj Spodnje Burgundije, Italije in cesar Svetega rimskega cesarstva (* ok. 881/882) [[Kategorija:Leto 928|*]] bnfhqd9u3gm6mkkvwcqixez7ejsqwnd 0 2059 6742617 6187956 2026-08-25T17:38:37Z TadejM 738 leto 6742617 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 925''' ('''[[rimske številke|CMXXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Rojstva == * [[Ivan I. Cimisk]], bizantinski cesar († [[976]]) == Smrti == * [[11. maj]] - [[Nikolaj I. Mistik]], carigrajski ekumenski patriarh (* [[852]]) ; Neznan datum * [[Tomislav]], [[Hrvati|hrvaški]] [[kralj]] == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 925|*]] 3yej9k8z5coxjykomdk2t93q8c5ego5 0 2060 6742616 6533677 2026-08-25T17:38:21Z TadejM 738 leto 6742616 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 924''' ('''[[rimske številke|CMXXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[7. april]] - [[Berengar I.]], kralj Italije (* okoli [[845]]) * [[17. julij]] - [[Edvard Starejši]], kralj Anglosasov (* ok. [[874]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 924|*]] 6lp9j1cgaqejbwtbabr300po36kjed3 0 2061 6742615 6537591 2026-08-25T17:38:10Z TadejM 738 leto 6742615 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 923''' ('''[[rimske številke|CMXXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Rojstva == * [[7. september]] - [[Cesar Suzaku]], 61. japonski cesar ; Neznan datum * [[Eadred]], kralj Angljije in Jorvika († [[955]]) == Smrti == * [[Al-Tabari|al-Tabari]], perzijski filozof in zgodovinar (* [[839]]) [[Kategorija:Leto 923|*]] 6vcml2rog9lgl6ul54oyip9yfhs1kgs 0 2062 6742614 6535648 2026-08-25T17:37:54Z TadejM 738 leto 6742614 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 922''' ('''[[rimske številke|CMXXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[Edmund I.]], anglosaški kralj Anglije († [[946]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 922|*]] pe4invuy59bczwqcd8rmctotf2opt8r 0 2063 6742613 5751615 2026-08-25T17:37:41Z TadejM 738 leto 6742613 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 921''' ('''[[rimske številke|CMXXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[Abe no Seimei]], japonski čarovnik, astrolog († [[1005]]) == Smrti == * [[13. februar]] - [[Vratislav I. Češki|Vratislav I.]], češki vojvoda (* ok. [[888]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 921|*]] 79tx8cz6xcm63v2l6jsfojokpy7avvf 0 2064 6742612 6691996 2026-08-25T17:37:29Z TadejM 738 leto 6742612 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 920''' ('''[[rimske številke|CMXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == ; Neznan datum * [[al-Uklidisi]], arabski [[matematik]] (približni datum) († okoli [[990]]) * [[Rogvolod]], ustanovitelj [[Polock]]a († [[978]]) * [[Satuk Bugra Kan]], kan Karahanidskega kanata († [[955]]) == Smrti == ; Neznan datum * [[Bazir Arslan Kan]], 2. kagan Karahanidskega kanata (* [[868]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 920|*]] nbv4xtz2rihndpekurv62wota1k6hm7 0 2065 6742611 6707011 2026-08-25T17:37:14Z TadejM 738 leto 6742611 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 919''' ('''[[rimske številke|CMXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[29. januar]] - [[Šidzong]], tretji cesar dinastije Ljao († [[951]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 919|*]] erc61k2tntuy28x2nllgpjvkrqxugak 0 2066 6742610 6535143 2026-08-25T17:37:02Z TadejM 738 leto 6742610 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 918''' ('''[[rimske številke|CMXVIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[12. junij]] - [[Ethelfled]], vladarica Mercije (* ok. [[870]]) * [[23. december]] - [[Konrad I. Nemški]], kralj [[Vzhodnofrankovska država|Vzhodnofrankovske države]] (* okoli [[881]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 918|*]] im0yyrcusu0019s0o651hcdun43dgux 0 2067 6742609 6414474 2026-08-25T17:36:49Z TadejM 738 leto 6742609 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 917''' ('''[[rimske številke|CMXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Peter Gojniković]], srbski knez (* okrog [[870]]) * [[21. januar]]: [[Erhanger Švabski]], vojvoda Švabske (* okoli 860/880) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 917|*]] 1fujx8j7aoeepqhp10wpxb6ybm7ndf1 0 2068 6742608 4714460 2026-08-25T17:36:33Z TadejM 738 leto 6742608 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 916''' ('''[[rimske številke|CMXVI]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Sveti Kliment Ohridski]] (* okrog [[840]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 916|*]] 56nr7ypjei3guur217l51ottlw1rv2z 0 2069 6742607 5759361 2026-08-25T17:36:16Z TadejM 738 leto 6742607 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 915''' ('''[[rimske številke|CMXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[Spytihněv I.]], drugi vojvoda Češke (* okoli [[875]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 915|*]] gcqohy1bi3s87vugomm3kb93xvh7z9h 0 2070 6742606 6506800 2026-08-25T17:36:00Z TadejM 738 leto 6742606 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 914''' ('''[[rimske številke|CMXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[1. januar]] == Rojstva == * [[al-Muti]], kalif Abasidskega kalifata († [[974]]) == Smrti == * [[Kategorija:Leto 914|*]] 65uackwtxxyk0vyz6yzr6npyiogdu6b 0 2806 6742604 6688931 2026-08-25T17:34:54Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6742604 wikitext text/x-wiki '''25. avgust''' je 237. [[dan]] [[leto|leta]] (238. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 128 dni. {{AugustCalendar}} == Dogodki == * [[1830]] – V [[Belgija|Belgiji]] se je začela [[revolucija]], ki je pozneje pripeljala do odcepitve od [[Nizozemska|Nizozemske]]. * [[1914]] – [[Avstro-Ogrska]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Japonsko cesarstvo|Japonski]]. * [[1921]] – [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Avstrija]] in [[Nemčija]] so podpisale [[mirovni sporazum]] o koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1939]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Poljska]] sta podpisala [[sporazum]] o pomoči. * [[1941]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Sovjetska zveza]] sta napotila [[vojaška enota|vojaške enote]] v [[Iran]]. * [[1944]]: ** [[Kapitulirale]] so [[Nemčija|nemške]] posadke v [[Pariz]]u. ** [[Bolgarija]] je zahtevala umik [[Nemčija|nemške]] [[vojska|vojske]] iz svojega ozemlja in zaprosila [[zavezniki|zaveznike]] za premirje. * [[1950]] – V [[Japonska|japonskih]] kinematografih so prvič predvajali film [[Rašomon]] [[Akira Kurosawa|Akire Kurosawe]]. * [[1975]] – V [[Lima|Limi]] se je začela 5. ministrska konferenca [[Neuvrščeni|neuvrščenih držav]]. * [[1981]] – [[Voyager 2]] je preletel [[Saturn (planet)|Saturn]] in poslal posnetke tega [[planet]]a. * [[1991]]: ** [[Linus Benedict Torvalds]] je v novičarski skupini comp.os.minix sporočil, da razvija nov operacijski sistem, ki je pozneje dobil ime [[Linux]]. ** Začelo se je [[Srbija|srbsko]] obleganje [[Vukovar]]ja. == Rojstva == * [[1530]] – [[Ivan IV.]] - [[Ivan Grozni]], ruski car († [[1584]]) * [[1561]] – [[Philippe van Lansberge]], nizozemski astronom, duhovnik († [[1632]]) * [[1741]] – [[Karl Friedrich Bahrdt]], nemški teolog, pustolovec († [[1792]]) * [[1744]] – [[Johann Gottfried Herder]], nemški pesnik, teolog, filozof († [[1803]]) * [[1767]] – [[Louis de Saint-Just]], francoski revolucionar († [[1794]]) * [[1786]] – [[Ludvik I. Bavarski|Ludvik I.]], bavarski kralj († [[1868]]) * [[1819]] – [[Allan Pinkerton]], škotsko-ameriški detektiv († [[1884]]) * [[1841]] – [[Emil Theodor Kocher]], švicarski kirurg, bilog, nobelovec 1909 († [[1917]]) * [[1845]] – [[Ludvik II. Bavarski|Ludvik II.]], bavarski kralj († [[1886]]) * [[1905]] – [[Favstina Kowalska]], poljska redovnica in svetnica († [[1938]]) * [[1906]] – [[Eugen Gerstenmaier]], nemški evangličanski teolog in poslovnež († [[1986]]) * [[1909]] – [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]], slovenski gledališki, filmski igralec († [[1980]]) * [[1912]] – [[Erich Honecker]], voditelj NDR († [[1994]]) * [[1918]] – [[Leonard Bernstein]], ameriški skladatelj, dirigent judovskega rodu († [[1990]]) * [[1935]] – [[David Ruelle]], belgijsko-francoski fizik * [[1970]] – [[Claudia Schiffer]], nemška manekenka * [[1975]] – [[Borut Rončević]], slovenski sociolog, profesor in politik * [[1982]] – [[Primož Pikl]], slovenski smučarski skakalec == Smrti == * [[1036]] – [[Pilgrim iz Kölna|Pilgrim]], kölnski nadškof in nadkancler Italije (* ok. [[985]]) * [[1192]] – [[Hugo III. Burgundski|Hugo III.]], burgundski vojvoda (* [[1142]]) * [[1258]] – [[Jurij Muzalon]], regent Nikejskega cesarstva (* [[1220]]) * [[1270]] – [[Ludvik IX. Francoski|Ludvik IX.]], francoski kralj (* [[1214]]) * [[1282]] – [[Thomas de Cantilupe]], angleški prelat, svetnik (* [[1218]]) * [[1298]] – [[Albert II. Saški|Albert II.]], saški vojvoda (* [[1250]]) * [[1322]] – [[Beatrika Šlezijska]], poljska princesa, bavarska vojvodinja, nemška kraljica (* [[1290]]) * [[1330]] – [[James Douglas (vitez)|James Douglas]], škotski vojskovodja (* [[1286]]) * [[1333]] – [[Muhamed IV. (Granada)|Muhamed IV.]], granadski emir (* [[1315]]) * [[1368]] **[[Engelbert III. Marški (nadškof)|Engelbert III. Marški]], kölnski nadškof (* [[1304]]) ** [[Orcagna]], florentinski slikar, kipar, arhitekt (* [[1308]]) * [[1603]] – [[Ahmed al-Mansur]], maroški sultan in kalif (* [[1549]]) * [[1649]] – [[Richard Crashaw]], angleški pesnik (* [[1613]]) * [[1776]] – [[David Hume]], škotski filozof, zgodovinar, ekonomist (* [[1711]]) * [[1794]] – grof [[Florimund Mercy d'Argentau]], avstrijski diplomat (* [[1727]]) * [[1819]] – [[James Watt]], škotski izumitelj, inženir in kemik * ([[1736]]) * [[1822]] – [[William Herschel]], nemško-angleški glasbenik, skladatelj, astronom (* [[1738]]) * [[1860]] – [[Christian Lobeck]], nemški klasični humanist (* [[1781]]) * [[1867]] **[[Michael Faraday]], angleški fizik, kemik (* [[1791]]) ** [[Gustav Friedrich Klemm]], nemški antropolog (* [[1802]]) * [[1882]] – [[Friedrich Reinhold Kreutzwald]], estonski zdravnik, pesnik (* [[1803]]) * [[1897]] – [[Émile-Théodore-Léon Gautier]], francoski književni zgodovinar (* [[1832]]) * [[1900]] – [[Friedrich Wilhelm Nietzsche]], nemški filozof (* [[1844]]) * [[1907]] – [[Bogdan Petriceicu Hasdeu]], romunski učenjak, arhivar (* [[1836]]) * [[1908]] – [[Antoine Henri Becquerel]], francoski fizik, nobelovec 1903 (* [[1852]]) * [[1925]] – grof [[Franz Xaver Josef Conrad von Hötzendorf]], avstrijski častnik (* [[1852]]) * [[1936]] – [[Lev Borisovič Kamenjev]], ruski boljševik, politik (* [[1883]]) * [[1956]] – [[Alfred Charles Kinsey]], ameriški entomolog, seksolog (* [[1894]]) * [[1984]] – [[Truman Garcia Capote]], ameriški pisatelj (* [[1924]]) * [[1985]] – [[Samantha Reed Smith]], ameriška socialna aktivistka (* [[1972]]) * [[1995]] – [[Borut Lesjak]], slovenski skladatelj, pianist (* [[1931]]) * [[2001]] – [[Aaliyah]], ameriška pevka (* [[1979]]) * [[2012]] – [[Neil Armstrong]], ameriški astronavt (* [[1930]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|825]] [[Kategorija:Avgust|125]] 5eieziyjg0lvhxgn8759kpddl5vykqb 0 5964 6742772 6576887 2026-08-26T06:15:16Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Frkekulé.jpg]] → [[File:Friedrich August Kekulé von Stradonitz (1890er).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · More precise and not just a meaningless name 6742772 wikitext text/x-wiki [[Slika:CH4-structure.svg|thumb|right|400px|Struktura najenostavnejšega [[ogljikovodik]]a [[metan]]a]] '''Organska kemija''' je veja [[kemija|kemije]], ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) [[ogljik]]ovih [[spojina|spojin]]. Spojine poleg ogljika vsebujejo tudi mnoge druge elemente, med katerimi so najbolj pogosti [[vodik]], [[dušik]], [[kisik]], [[halogen|halogeni elementi]], [[fosfor]], [[silicij]] in [[žveplo]].<ref>Robert T. Morrison, Robert N. Boyd in Robert K. Boyd, ''Organic Chemistry'', 6. izdaja, Benjamin Cummings, 1992, ISBN 0-13-643669-2</ref><ref>John D. Roberts, Marjorie C. Caserio, ''Basic Principles of Organic Chemistry'', W. A. Benjamin, Inc., 1964</ref><ref>Richard F. in Sally J. Daley, ''Organic Chemistry'', Online organic chemistry textbook. http://www.ochem4free.info</ref> Elementarni ogljik in nekatere njegove spojine, na primer [[oksid]]i, [[karbonat]]i in [[karbid]]i, se prištevajo k [[anorganska kemija|anorganskim spojinam]]. Naziv "organska" kemija je posledica napačnega sklepanja, da so organske spojine vezane izključno na nek življenjski proces. Organske molekule seveda nastajajo tudi izven živih organizmov in ne samo to, saj je življenje odvisno tudi od [[anorganska kemija|anorganske kemije]]. Mnogi [[encim]]i imajo vgrajene [[prehodni element|prehodne kovine]], na primer [[železo]] in [[baker]], [[kost]]i in [[zob]]je pa so zgrajeni delno iz organskih delno iz anorganskih spojin. Posebno področje organske kemije je [[biokemija]], ki se ukvarja pretežno s kemijo naravnih [[Biomolekula|biomolekul]], na primer [[beljakovina|proteinov]], [[sladkor]]jev in [[nukleinska kislina|nukleinskih kislin]]. Spojine z več ogljikovimi atomi so zaradi svojih specifičnih lastnosti zelo raznolike in imajo izredno široko področje uporabe. Organske spojine so osnova [[hrana|hrane]], [[zdravilo|zdravil]], [[barvilo|barvil]], [[plastika|plastičnih mas]] itd. in, razen redkih izjem, osnova vseh življenjskih procesov. == Zgodovina == [[Slika:Michel Eugène Chevreul.jpg|150px|thumb|Michel Eugène Chevreul]] [[Slika:Friedrich Wöhler Stich.jpg|150px|thumb|Friedrich Wöhler]] [[Slika:William_Henry_Perkin.jpg|150px|thumb|William Henry Perkin]] [[Slika:Friedrich August Kekulé von Stradonitz (1890er).jpg|150px|thumb|Friedrich August Kekulé]] [[Slika:Couper Archibald Scott.jpg|150px|thumb|Archibald Scott Couper]] Na začetku [[19. stoletje|19. stoletja]] je med kemiki še vedno prevladovalo mnenje, da so spojine iz živih organizmov preveč zapletene, da bi se jih dalo sintetizirati iz neživih snovi in da je za njihovo sintezo potrebna "življenjska sila" oziroma vitalizem, ki je lastnost živih bitij. Spojine so zato imenovali "organske", svoje raziskovanje pa so preusmerili na anorganske spojine, ki so se jim zdele bolj enostavne. V prvi polovici 19. stoletja so znanstveniki spoznali, da se organske spojine lako sintetizirajo tudi v laboratoriju in zanimanje za organsko kemijo je začelo naraščati. Okrog leta [[1816]] je začel [[Michel-Eugène Chevreul]] preučevati [[milo|mila]], izdelana iz različnih vrst [[maščobe|maščob]] in različnih alkalij. Izločil je nekaj različnih [[maščobna kislina|maščobnih kislin]] in iz njih z različnimi alkalijami izdelal milo. Čeprav je šlo samo za nekaj posameznih spojin, je s tem dokazal, da se lahko različne maščobe, ki so povsem organskega porekla, spremenijo tudi brez življenjske sile.<ref>M.A. Chevreul, Recherches chimiques sur les corps gras d'origine animale, F. G. Levrault, Pariz (1823) http://books.google.com/?id=94_H7hfQfS0C&printsec=frontcover&dq=Michel+Eug%C3%A8ne+Chevreul.</ref> Leta [[1828]] je [[Friedrich Wöhler]] iz anorganskega amonijevega cianata (NH₄OCN) sintetiziral organsko spojino [[sečnina|ureo]] (karbamid), ki je ena od sestavin [[seč|urina]].<ref>F. Wöhler, Ueber künstliche Bildung des Harnstoffs, Annalen der Physik und Chemie, 88, 2 (1828), str. 253-256.http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k15097k/f261.chemindefer.</ref> Sinteza se po njem imenuje Wöhlerjeva sinteza. Čeprav je bil Wöhler takrat, pa tudi kasneje, oprezen pri trditvah, da je zrušil teorijo vitalne sile, velja njegova sinteza za prelomnico v razvoju organske kemije. Naslednji velik korak v razvoju organske kemije je naredil [[William Henry Perkin]], ki je leta [[1856]] med poskusi sintetiziranja [[kinin]]a po naključju odkril prvo sintetsko organsko barvilo movein ali anilinski purpur.<ref>I. Holme. Sir William Henry Perkin: a review of his life, work and legacy. Coloration Technology, 122, 5 (2006), str. 235-251.</ref> Barvilo se po njem imenuje tudi Perkinov purpur. Njegovo odkritje je prineslo velike finančne dobičke, kar je močno povečalo zanimanje za organsko kemijo. Leta [[1874]] je [[Othmar Zeidler]] v laboratoriju sintetiziral [[insekticid]] [[DDT]], vendar so njegove insekticidne lastnosti odkrili mnogo kasneje. Ključna prelomnica v teoriji organske kemije je bila ideja o kemijski strukturi, ki je vsebovala tudi idejo o kemijski [[valenca|valenci]], ki sta jo leta [[1857]]-[[1858]] neodvisno drug od drugega razvila [[Friedrich August Kekulé]]<ref>A. Kekulé: Ueber die s. g. gepaarten Verbindungen und die Theorie der mehratomigen Radicale, Annalen der Chemie und Pharmacie, 104, 2. izdaja (1857), str. 129-150. DOI 10.1002/jlac.18571040202</ref><ref>A. Kekulé: Ueber die Constitution und die Metamorphosen der chemischen Verbindungen und über die chemische Natur des Kohlenstoffs, Annalen der Chemie und Pharmacie, 106, 2. izdaja (1858), str. 129–159. DOI 10.1002/jlac.18581060202.</ref> in [[Archibald Scott Couper]].<ref>A. S. Couper: Sur une nouvelle théorie chimique, Annales de chimie et de physique, 53 (1858), str. 488-489.</ref> Oba znanstvenika sta predvidevala, da se štirivalentni ogljikovi atomi lahko med seboj spajajo in tvorijo verige in obroče, podrobno strukturo molekule in vezi med atomi pa se lahko ugotovi s strokovno interpretacijo [[kemijska reakcija|kemijskih reakcij]]. Zgodovina organske kemije se je nadaljevala z odkritjem [[nafta|nafte]] in njeno [[frakcionirna destilacija|frakcioniranje]] na posamezne komponente glede na njihova vrelišča. S pretvorbo različnih frakcij ali posameznih spojin v neke druge produkte se je začela razvijati [[petrokemijska industrija]], ki zdaj masovno proizvaja sintetski gumij, organska lepila in plastične mase. [[Farmacevtska industrija]] se je začela razvijati v zadnjem desetletju [[19. stoletje|19. stoletja]], ko je tovarna [[Bayer]] začela proizvajati acetilsalicilno kislino, bolj znano kot [[acetilsalicilna kislina|aspirin]].<ref>{{navedi knjigo|last = Jeffreys |first = Diarmuid |title = Aspirin: The Remarkable Story of a Wonder Drug |publisher = Bloomsbury USA |date = August 11, 2005 |page = 73 |isbn = 1582346003}}</ref> Prvo [[zdravilo]], ki je nastalo s sistematičnim razvojem, je bil arsfenamin ([[salvarzan]]),<ref name=acs>{{navedi splet |url=http://pubs.acs.org/cen/coverstory/83/8325/8325salvarsan.html |title=Salvarsan |accessdate=2010-02-01 |quote= |publisher=Chemical & Engineering News}}</ref> ki se je uporabljal za zdravljenje [[sifilis]]a. [[Paul Ehrlich]] s sodelavci je za njegovo odkritje sistematično sintetiziral in preskušal številne derivate takrat že znane in izredno strupene arzenove organske spojine atoxil (arsanilinska kislina) in iskal spojino z največjo učinkovitostjo in najmanjšo toksičnostjo. Odkritja prvih organskih reakcij in njihove aplikacije so bila v glavnem naključna, v [[20. stoletje|20. stoletju]] pa je organska kemija že tako napredovala, da je omogočala sintezo izbrane spojine in celo načrtovanje molekul s specifičnimi lastnostmi, na primer zdravil. Zaporedje [[kemijska reakcija|kemijskih reakcij]], ki daje zahtevani produkt, se imenuje [[totalna sinteza]]. Totalna sinteza zapletenih naravnih spojin se je začela z ureo in nadaljevala z [[glukoza|glukozo]] in terpineolom (α,α,4-trimetillcikloheks-3-en-1-metanol). Totalno sintezo je prvi komercializiral [[Gustaf Komppa]] leta [[1903]] s sintezo [[kafra|kafre]]. S sintezo [[holesterol]]a in njemu podobnih spojin se je odprla pot sintezam zelo zapletenih človeških [[hormon]]ov in njihovih modificiranih derivatov. [[Biokemija]], ki v [[steklo|steklu]] in v živo preučuje kemijo živih organizmov, se je začela razvijati na začetku 20. stoletja in odprla popolnoma novo in zelo obsežno poglavje organske kemije. ==Karakterizacija organskih spojin== Organske spojine se pogosto nahajajo v zmeseh, zato so se za njihovo ločevanje in čiščenje razvile posebne tehnike, med katerimi sta posebno pomembni [[kromatografija]] in [[plinska kromatografija]].<ref>J.C. Arsenault in P.D. McDonald [2009]: Beginners Guide to Liquid Chromatography [http://www.waters.com/WatersDivision/ContentD.asp?watersit=JDRS-6VRHBW HPLC Primer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070219121952/http://www.waters.com/WatersDivision/ContentD.asp?watersit=JDRS-6VRHBW |date=2007-02-19 }}</ref><ref>Touchstone, Joseph C. (1993). "History of Chromatography". Journal of Liquid Chromatography, 16, 8, str. 1647-1665.</ref> Med tradicionalne metode ločevanja spadajo [[destilacija]], [[kristalizacija]] in [[ekstrakcija]] s [[topilo|topili]]. Organske spojine so se v preteklosti karakterizirale z raznimi tradicionalnimi "mokrimi" metodami, katere so v zadnjem času večinoma nadomestile [[spektroskopija]] in druge računalniško podprte intenzivne analitske metode.<ref>"The Systematic Identification of Organic Compounds" R.L. Shriner, C.K.F. Hermann, T.C. Morrill, D.Y. Curtin, and R.C. Fuson John Wiley & Sons, 1997 [[mednarodna standardna knjižna številka|0-471-59748-1]]</ref> Med sodobnimi metodami so najpomembnejše: * [[Jedrska magnetna resonanca|Jedrska magnetna resonančna spektroskopija]] (JMR) je najpogostejša metoda, ki pogosto omogoča popolno določanje povezav med atomi, s pomočjo korelacijske spektroskopije pa se lahko določi celo njihovo prostorsko razporeditev. Uporabo JMR v organski kemiji omogočata izotopa ¹³C in ¹H, ki sta dovzetna za JMR.<ref>G.E Martin, A.S. Zekter (1988). Two-Dimensional NMR Methods for Establishing Molecular Connectivity. New York: VCH Publishers. str. 59.</ref> * Elementarna analiza je destruktivna metoda, s katero se določa elementarno sestavo molekule. Elementarno analizo je v veliki meri nadomestila masna spektrometrija. * [[Masna spektrometrija]] se uporablja za določanje [[molekulska masa|molekulske mase]] spojine, iz fragmentiranih vzorcev pa se lahko določi tudi njeno strukturo.<ref>''Spectrometric identification of organic compounds'' Silverstein, Bassler, Morrill 4th Ed.</ref><ref>''Organic spectroscopy'' William Kemp. 2. izdaja, ISBN 033342171</ref> Masna spektrometrija z visoko razločljivostjo omogoča določanje natančne molekulske mase spojine in se uporablja namesto elementarne analize. V preteklosti je bila metoda omejena na nevtralne molekule, ki so bile vsaj malo hlapne, z razvojem ionizacijskih tehnik pa se je razširila na praktično vse organske spojine. * [[Kristalografija]] je najbolj natančna metoda za določanje molekularne geometrije.<ref>J.P. Glusker, Brief hisstory of chemical crystallography, II. Organic compounds, Historical atlas of crystallography, J. Lima de Faria, str. 91-102, [http://books.google.com/books?id=uqqXem7vzu4C&pg=PA91&lpg=PA91&dq=cristallography+%2B+organic+chemistry&source=bl&ots=YDjMjZEIMs&sig=Bgw07FY-ws6pg8v0rUyF9s4zWDw&hl=sl&ei=TX04Te6QKo7sOYeDpcAL&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=6&ved=0CFAQ6AEwBQ#v=onepage&q&f=false]</ref> Njena uporabnost je omejena s tvorbo monokristalov, ki morajo biti tipični za preskušano spojino, to pa je v organski kemiji pogosto težko doseči. Kristalografija se zelo obširno uporablja v [[biokemija|biokemiji]] za ugotavljanje zgradbe [[beljakovina|proteinov]] in ugotavljanje zgradbe organokovinskih [[katalizator]]jev. Računalniška programska oprema omogoča, da so rezultati analize znani že v nekaj urah. ==Značilnosti organskih spojin== Najbolj zanimive kvantitativne fizikalne lastnosti organski spojin so [[tališče]], [[vrelišče]] in [[lomni količnik]]. Najbolj zanimive kvalitativne lastnosti so vonj, konsistenca, topnost in barva. ===Tališče in vrelišče=== Večina organskih spojin se v nasprotju z anorganskimi spojinami tali, nekatere pa celo vrejo. Temperaturi tališča in vrelišča sta bila nekdaj ključna podatka za prepoznavanje organske spojine in ugotavljaje njene čistosti. Tališča in vrelišča korelirajo s polarnostjo molekul in njihovo molekulsko maso. Nekatere organske spojine, predvsem simetrične, [[sublimacija|sublimirajo]], se pravi da brez taljenja prehajajo iz trdnega v plinasto [[agregatno stanje]]. Dobro poznana snov, ki sublimira, je para-diklorbenzen, ki je ena od komponent v tabletah proti moljem. Organske spojine, razen nekaterih izjem, pri temperaturah nad 300 °C niso obstojne. ===Topnost=== Nevtralne organske spojine so bolj kot ne hidrofobne, zato so bolj topne v organskih topilih kot v vodi. Med izjeme spadajo spojine, ki imajo ionizirajoče skupine in majhno molsko maso. Takšne spojine so na primer nižji [[alkohol]]i, [[amin]]i in [[karboksilna kislina|karboksilne kisline]], pri katerih nastajajo [[vodikova vez|vodikove vezi]]. Organska topila so lahko čiste snovi, na primer [[eter]] ali [[etanol]], ali zmesi različnih parafinskih topil, na primer petrol etrov ali težkih bencinov. Topnost v organskih topilih je odvisna od vrste topila in [[funkcionalna skupina|funkcionalnih skupin]], če so prisotne. ===Lastnosti trdnega stanja=== Zanimive in uporabne so razne posebne lastnosti molekularnih kristalov in organskih polimerov s konjugiranimi sistemi, na primer piezoelektrčnost, električna prevodnost in elektro-optične lastnosti. S temi značilnostmi organskih spojin se iz zgodovinskih razlogov ukvarjata predvsem znanost o polimerih in zanost o materialih. Tradicionalne spektroskopske metode v infrardečem, vidnem in ultravijoličnem delu svetlobnega spektra in [[optična aktivnost|optična sučnost]] dajejo relativno neznačilne podatke o strukturah spojin, vendar se še vedno uporabljajo za specifične razrede spojin. ==Poimenovanje== {{glavni|Nomenklatura organske kemije IUPAC}} [[Slika:Vitamin B3.png|center|700px|thumb|Različni prikazi in imena vitamina B‎₃]] Imena organskih spojin so ali sistematična, ki se podrejajo nizu pravil, ali nesistematična, ki so zapuščina raznih drugih načinov poimenovanja. Sistematična imena spojin predpisuje [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]]. Sistematično ime spojine je sestavljeno iz imena njene starševske strukture, kateremu se dodajajo predpone, pripone in številke, ki enoznačno opišejo njeno strukturo. Med starševske strukture spadajo nesubstituirani [[ogljikovodik]]i in [[heterocikična spojina|heterociklične spojine]] in njihovi monofunkcionalni derivati. Glede na to, da je poznanih več milijonov organskih spojin, je lahko pretirano natančna uporaba sistematičnih imen tudi nadležna. Priporočila IUPAC se zato bolj dosledno uporabljajo samo za enostavnejše spojine, za bolj kompleksne pa ne.Nesistematična imena so, vsaj za organskega kemika, enostavnejša in enoznačna. Nesistematična imena niso povezana s strukturo spojine in se uporabljajo predvsem za zapletene spojine, med katere spada večina naravnih produktov. Primer: spojina z nesistematičnim imenom dietil amid lizergove kisline, ki je bolj poznana kot [[LSD]], ima sistematično ime (6aR,9R)-N,N-dietil-7-metil-4,6,6a,7,8,9-heksahidroindolo-[4,3-fg] kinolin-9-karboksiamid. Uporaba računalnikov je sprožila razvoj novih metod za poimenovanje spojin, s katerimi imena tvori računalnik. Najbolj priljubljeni obliki imen sta [[SMILES]] in [[Mednarodni kemijski identifikator|InChI]]. ==Prikazi struktur== [[Slika:Isobutanol.svg|150px|thumb|Skeletna formula izobutanola s sistematičnim imenom 3-metilpropan-1-ol]] Organske spojine se najpogosteje prikazujejo z risbami ali strukturnimi formulami, kombinacijami risb in kemijskimi simboli.<ref>J. Brecher, Graphical representation of stereochemical configuration (IUPAC Recommendations 2006), Pure and Applied Chemistry http://iupac.org/publications/pac/78/10/1897/</ref> Zaradi zapletenosti molekularnih struktur se je razvil poenostavljen zapis s [[skeletna formula|skeletno formulo]], ki je zelo pregleden in enoznačen. V skeletni formuli pomenijo začetek in konec črte ter vsi prelomi in presečišča po en ogljikov atom. Vodikovi atomi se lahko pišejo ali pa tudi ne, ker so razvidni implicitno iz števila prostih ogljikovih valenc. Takšen prikaz omogoča dejstvo, da tvori ogljik v skoraj vseh organskih spojinah štiri vezi, kisik dve, vodik eno in dušik tri. Pomanjkljivost skeletne fomule je, da jo je težko opisati z besedami, še večje težave pa povzroča pri tiskanju. ==Razvrščanje organskih spojin== Razvrščanje organskih spojin se običajno začne pri [[ogljikovodik]]ih, spojinah, ki vsebujejo samo [[ogljik]] in [[vodik]]. Drugi elementi (heterogeni) so vezani v tako imenovanih funkcionalnih skupinah. ===Funkcionalne skupine=== {{glavni|Funkcionalna skupina}} [[Slika:Acetic acid atoms.svg|150px|right|thumb|[[Ocetna kislina|Ocetna]] ali etanojska kislina spada v razred [[karboksilna kislina|karboksilnih kislin]], ki imajo karboksilno funkcionalno skupino -COOH.]] Funkcionalna skupina je ključni pojem organske kemije, ki omogoča razvrščanje spojin in predvidevanje njihovih lastnosti. Funkcionalna skupina je molekularni modul, za katerega se predpostavlja, da je z nekaj omejitvami v različnih molekulah približno enako reaktiven. Funkcionalne skupine imajo odločilen vpliv na kemijske in fizikalne lastnosti organskih spojin, na primer topnost v vodi, kislost oziroma bazičnost, reaktivnost in obstojnost proti [[redoks reakcija|oksidaciji]]. Molekule se na osnovi njihovih funkcionalnih skupin razvrščajo v [[alkohol]]e, [[karboksilna kislina|karboksilne kisline]], [[amin]]e, [[amid]]e itd. Alkoholi na primer vsebujejo podskupino -C-O-H. Vsi alkoholi so bolj ali manj hidrofilni, običajno tvorijo [[ester|estre]], in se lahko pretvorijo v halide. Večina funkcionalnih skupin vsebuje heteroatome, na primer O, N, S itd. Nekatere funkcionalne skupine so tudi [[Radikal (kemija)|radikali]], podobni tistim v anorganski kemiji. Definirani so kot polarne atomske skupine, ki v kemijski reakciji preidejo iz ene spojine v drugo ne da bi se pri tem spremenili. Nekateri elementi, na primer O, S, N in halogeni, so lahko vezani tudi posamično, zato izraz funkcionalna skupina zanje morda ni najbolj primeren. Glede na to, da imajo odločilen vpliv na lastnosti ogljikovodikov, se kljub temu uvrščajo med funkcionalne skupine. Skoraj vse funkcionalne skupine, ki se pojavljajo v [[alifatska spojina|alifatskih]] spojinah, najdemo tudi [[aromatičnost|aromatskih]] in [[aliciklična spojina|alicikličnih]] spojinah, če niso dehidrirane. Z dehidracijo namreč nastanejo nereaktivne kooptivne skupine. Na funkcionalnih skupinah temelji tudi nomenklatura organskih spojin, čeprav so nekatera imena kljub priporočilom IUPAC izpeljana iz trivialnih imen. Razvrščanje spojin v podrazrede se zaplete, če ima spojina več kot eno funkcionalno skupino. === Alifatske spojine === {{Glavni|Ogljikovodik|Alifatska spojina}} V organski kemiji prevladujeta dve glavni kategoriji spojin: alifatske spojine z odprtimi verigami in ciklične spojine z zaprtimi verigami (obroči). Spojine, ki vsebujejo odprte in zaprte verige, se običajno uvrščajo med ciklične spojine. Alifatski ogljikovodiki ali alifati se delijo na tri skupine [[homologna vrsta|homolognih vrst]]: * [[alkan]]e ali parafine, ki imajo izključno [[kemijska vez|enojne vezi]], * [[alken]]e ali olefine, ki imajo najmanj eno [[kemijska vez|dvojno vez]] in se glede na število dvojnih vezi delijo na alkene, [[dien]]e, triene, poliene itd. in * [[alkin]]e, ki imajo vsaj eno [[kemijska vez|trojno vez]]. Ogljikovodiki, ki imajo samo enojne vezi, so nasičeni, ogljikovodiki z najmanj eno dvojno ali trojno vezjo pa so nenasičeni. Alifatski ogljikovodiki imajo lahko ravne ali razvejane verige ali tvorijo obroče. Stopnja razvejanosti lahko zelo vpliva na njihove lastnosti. Značilen primer različnih lastnosti sta [[oktan]] in izooktan (2,2,4-trimetilpentan), ki imata zelo različni [[oktansko število|oktanski števili]]. === Aliciklične in aromatske spojine === {{glavni|Aromatska spojina|Aliciklična spojina}} [[Slika:Benzene-resonance-structures.svg|right|thumb|[[Benzen]] je najenostavnejša in verjetno najbolj znana aromatska spojina.]] Alifatske spojine imajo tudi svoje ciklične različke, ki so lahko nasičeni ali nenasičeni. Najbolj stabilne so spojine s šestimi ogljikovimi atomi. Zelo pogoste so tudi spojine s petimi atomi, druge pa so bolj redke. Ciklični ogljikovodiki se delijo na aliciklične ogljikovodike, ki so lahko nasičeni ali nenasičeni, vendar nimajo [[aromatičnost|aromatskih lastnosti]], in [[aromatičnost|aromatske]], ki se imenujejo tudi areni. Aliciklične spojine cikloalkani imajo same enojne vezi. Cikloalkeni in cikloalkini imajo vsaj eno dvojno oziroma trojno vez. Za nenasičene aliciklične spojine so značilni veliki obroči, imenovani makrocikli. Najpreprostejši cikloalkan je [[ciklopropan]] s tremi ogljikovimi atomi. [[Slika:Purin2.svg|90px|thumb|left|Purin]] [[Slika:Spiro 5.5 undecan.svg|50px|thumb|left|Spiro 5.5 undekan]] Aromatski ogljikovodiki vsebujejo konjugirane dvojne vezi. Njihov najenostavnejši predstavnik je [[benzen]], ki ima šest ogljikovih atomov in tri konjugirane dvojne vezi. Njegovo strukturo je formuliral nemški kemik [[Friedrich August Kekulé]], ki je prvi predvidel delokalizacijo elektronov in resonanco. Ciklične spojine spadajo med aromatske, če imajo 4n+2 delokaliziranih π-elektronov, n je naravno število. Posebno nestabilne (antiaromatske) so spojine s 4n konjugiranimi π-elektroni. Lastnosti cikličnih ogljikovodikov se zelo spremenijo z vklučitvijo heteroatoma. Če je heteroatom vezan na obroč, so spojine eksociklične, če je vgrajen v obroč pa so endociklične oziroma heterocikične. Heterociklična aromata sta na primer [[piridin]] in [[furan]], medtem ko sta [[piperidin]] in [[tetrahidrofuran]] aliciklična heterocikla. Heteroatomi v heterocikličnih molekulah so lahko [[kisik]], [[žveplo]] ali [[dušik]]. Dušik je zlasti pogost v biokemijskih sistemih. Obroči se lahko zlijejo z drugimi obroči. Če se zlijejo po robu, nastanejo policiklične spojine, kakršen je, na primer [[purin]]. Če se obroči zlijejo na vogalih, tako da ima en atom (praviloma ogljik) dve vezi na prvem in dve vezi na drugem obroču, nastanejo tako imenovane [[spiro spojina|spiro spojine]], ki igrajo pomembno vlogo v mnogih naravnih produktih. === Polimeri === [[Slika:Lego Color Bricks.jpg|thumb|Prve LEGO kocke so bile izdelane iz celuloznega acetata, zdaj pa se izdelujejo iz kopolimera ABS (akrilonitril-butadien-stiren).]] Nekatere organske mlekule, imenovane [[monomer]]i, se lahko vežejo med seboj in tvorijo verige, mreže ali prostorske strukture. Njihovo spajanje se imenuje [[polimerizacija]], produkti pa [[polimer]]i. Če med polimerizacijo nastajajo kakšni stranski produkti, na primer voda, se reakcija imenuje [[polikondenzacija]]. Polimeri se razvrščajo v sintetske ali industrijske<ref>"Industrial polymers, chemistry of.« Encyclopædia Britannica. 2006</ref> in naravne ali biopolimere. Prvi sintetski polimer je bil [[bakelit]], ki ga je v letih [[1907]]–[[1909]] razvil [[Belgijci|belgijski]] [[kemija|kemik]] [[Leo Hendrik Baekeland]]. Po njegovem odkritju je začelo število polimerov hitro naraščati. Nam najbolj znani polimeri so [[polietilen]] (polieten), [[polipropilen]] (polipropen), [[najlon|nylon]] ([[poliamid]]), [[teflon]] (politetrafluoroetilen, PTFE), [[polistiren]], [[poliester|poliestri]], [[polivinilklorid]] (PVC), [[polimetilmetakrilat]] (perspex in plexiglas), poliizobutilen ([[sintetski gumij]]) in polibutadien (komponenta sintetskega gumija). Fizikalne in kemijske lastnosti polimerov so zelo različne in odločilno vplivajo na njihovo uporabnost. Na njihove lastnosti vplivajo predvsem kemijska sestava in pogoji polimerizacije, ki določajo dolžino in razvejanost verige ter [[taktičnost (kemija)|taktičnost]]. Polimeri iz istovrstnega monomera so homopolimeri, polimeri iz dveh ali več monomerov pa so heteropolimeri ali kopolimeri. Zelo uporaben kopolimer je ABS (akrilonitril-butadien-stiren). S kombiniranjem monomerov in njihove množine lahko nastanejo produkti z želenimi lastnostmi, kot so [[gostota]], [[trdota]], [[trdnost]], odpornost na obrabo, termična obstojnost, [[barva]] itd. === Biomolekule === [[Slika:Maitotoxin 2D structure.svg|300px|thumb|left|Maitotoksin, zapleten organski biološki toksin, ki ga proizvaja alga ''Gambierdiscus toxicus''.]] Živi organizmi proizvajajo množico zelo zapletenih multifunkcionalnih spojin, ki so pomembne za njihov obstoj. Nekatere biomolekule so biopolimeri z dolgimi verigami, med katere spadajo [[beljakovina|beljakovine]], nukleinske kisline ([[Deoksiribonukleinska kislina|DNA]] in [[Ribonukleinska kislina|RNA]]) ter [[polisaharid]]i ([[glikogen]], [[škrob]] in [[celuloza]]). Druga velika skupina so enostavne spojine, na primer [[aminokislina|amino kisline]], [[monosaharid]]i, nukleinske kisline in [[lipid]]i, ki so gradbeni elementi ([[monomer]]i) bolj zapletenih spojin. Tretja skupina so enostavne vmesne spojine (intermediati), ki v biokemiji živali sodelujejo v [[Krebsov cikel|Krebsovem ciklu]] proizvodnje energije. Iz njih nastaja [[izopren]], ki je najpogostejši živalski ogljikovodik. Iz živalskih izoprenov nastajajo pomembni [[steroid]]i, na primer [[holesterol]], in [[hormon|steroidni hormoni]], iz rastlinski izoprenov pa [[terpen]]i, [[terpenoid]]i in nekateri [[alkaloid]]i ter polizoprenoidi, ki so sestavni del [[lateks]]a. === Male molekule === [[Slika:Fullerene-C60.png|thumb|right|Fuleren C₆₀ je sestavljen iz 20 šestčlenskih in 12 petčlenskih ogljikovih obročev.]] V [[farmakologija|farmakologiji]] in [[biokemija|biokemiji]] so male molekule vse organske spojine, ki so biološko aktivne, vendar niso polimeri. V praksi to pomeni, da mednje spadajo spojine z molsko maso manjšo od 1000 g/mol. === Fulereni === [[Fuleren]]i so razred ogljikovih [[alotropija|alotropov]], katerih molekule so sestavljene izključno iz ogljikovih atomov. Fulereni imajo obliko kroglic, cevk (nanocevke) ali ploskev (grafen). Fulereni imajo podobno zgradbo kot [[grafit]], zanimivi pa so predvsem zaradi izrednih električnih lastnosti. === Druge spojine === Organske spojine lahko poleg ogljika in vodika vsebujejo tudi druge elemente. Spojine s kisikom, dušikom in halogeni se običajno ne obravnavajo kot samostojni razredi spojin. Spojine z drugimi elementi se pogosto obravnavajo samostojno kot organožveplove, organokovinske, organofosforjeve in organosilicijeve spojine. [[Slika:Covalent.svg|right|thumb|Zgradba metana iz katere je razvidna medsebojna delitev elektronov v kovalentni vezi. Realna struktura seveda ni dvodimenzionalna, ampak ima obliko tetraedra.]] == Organske reakcije == {{glavni|Organska reakcija}} Organske reakcije so kemijske reakcije, v katerih so udeležene organske spojine.<ref>''Strategic Applications of Named Reactions in Organic Synthesis'' Laszlo Kurti, Barbara Czako Academic Press (March 4, '''2005''') ISBN 0-12-429785-4</ref> Osnovne organske reakcije so [[adicija|adicije]], [[eliminacija (kemija)|eliminacije]], [[substitucija|substitucije]], periciklične reakcije, prerazporeditve in [[redoks reakcija|redoks reakcije]]. Posebno področje reakcij so organske sinteze, s katerimi se ustvarjajo nove spojine, na primer zdravila, barvila in plastične mase. Najstarejši organski reakciji sta [[Gorenje (kemija)|zgorevanje]] organskih goriv in [[umiljenje maščob]]. Posebno znana reakcija je [[Wöhlerjeva sinteza]] sečnine (1828), ki velja za začetek sodobne organske kemije. Za odkritje specifičnih organskih reakcij je bilo podeljenih celo nekaj [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovih nagrad za kemijo]]: leta 1912 za [[Grignardova reakcija|Grignardovo reakcijo]], leta 1950 za [[Diels-Alderjeva reakcija|Diels-Alderjevo reakcijo]], leta 1979 za [[Wittigova reakcija|Wittigovo reakcijo]] in leta 2005 za [[olefinska metateza|olefinsko metatezo]]. Ogljikovodiki brez funkcionalnih skupin so omejeni na samo nekaj vrst reakcij, medtem ko je število reakcij spojin s funkcionalnimi skupinami mnogo večje. V splošno teorijo organskih reakcij je vključen temeljit študij lastnosti spojin, kot so elektronska afiniteta kjučnih atomov, jakost kemijskih vezi in sterične ovire. Te lastnosti lahko določajo relativno stabilnost kratko živečih reaktivnih vmesnih spojin, ki po navadi neposredno določajo reakcijsko pot. Pri vsaki reakciji je traba upoštevati tudi njene termodinamske značilnosti, na primer spremembo [[prosta entalpija|proste entalpije]], ki določa spontanost reakcije, in [[reakcijska entalpija|reakcijsko entalpijo]], ki določa ali bo reakcija eksotermna ali endotermna. Neustrezni reakcijski pogoji lahko povzročijo tvorbo stranskih produktov, ki so lahko nezaželeni ali pa jih je težko ločiti od ciljnega produkta. == Organske sinteze == [[Slika:Corey oseltamivir synthesis.png|thumb|right|400px|Coreyeva sinteza [[Tamiflu|oseltamivirja]] ([[Tamiflu]]) je sestavljena iz enajstih različnih kemijskih reakcij.]] Organske sinteze so posebna veja kemijskih sintez, ki se ukvarja z načrtovanjem, analiziranjem in sintezo organskih spojin. Organske molekule so praviloma mnogo bolj zapletene kot anorganske, zato se je njihova sinteza razvila v eno od najpomembnejših vej organske kemije. Organske sinteze so razdeljene na dve glavni področji: totalne sinteze in metodologijo. Sinteze slonijo na več strategijah. Ena od sodobnih strategij je retrosinteza, ki jo je razvil E.J. Corey. Po tej metodi se sinteza začne pri ciljni molekuli, katero se z znanimi reakcijami sistematično razgrajuje do znanih spojin. Te spojine, ki so potencialni prekurzorji, se razgrajujejo še naprej, dokler razgradnja ne pripeje do enostavnih, dostopnih in cenenih začetnih spojin. Retrosintezo se zatem zapiše v obratnem zaporedju, tako da iz nje nastane sinteza. Sinteza ima običajno obliko drevesa, ker tudi prekurzorji zahtevajo večstopenjsko sintezo. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * C. Schorlemmer: Ursprung und Entwicklung der organischen Chemie, Akademische Verlagsgesellschaft Geest & Portig, Leipzig, 1984. * H. Hart, L.E. Craine, D. J. Hart, C. M. Hadad, N. Kindler: Organische Chemie. 3. izdaja, Wiley-VCH, Weinheim 2007, ISBN 978-3-527-31801-8. * K.P.C. Vollhardt und N.E. Schore: Organische Chemie. 4. izdaja, Wiley-VCH, Weinheim 2005, ISBN 978-3-527-31380-8. * H.A. Staab: Hundert Jahre organische Strukturchemie. Angewandte Chemie 70(2), str. 37–41 (1958), ISSN 0044-8249. * J. Buddrus: Grundlagen der Organischen Chemie, Walter de Gruyter, Berlin - New York, 3. izdaja, 2003, ISBN 978-3-11-014683-7. * H. Laatsch: Die Technik der organischen Trennungsanalyse, Georg Thieme Verlag Stuttgart/New York 1988, ISBN 3-13-722801-8 * R. L. Shriner, R. C.Fuson, D. Y. Curtin, T. C. Morrill: The Systematic Identification of Organic Compounds - a laboratory manual, 6. izdaja, John Wiley & Sons New York/Chichester/Brisbane/Toronto 1980, ISBN 0-471-78874-0. == Zunanje povezave == *[http://ocw.mit.edu/courses/chemistry/5-12-organic-chemistry-i-spring-2005/ MIT.edu], OpenCourseWare: Organic Chemistry I *[http://www.haverford.edu/wintnerorganicchem HaverFord.edu], Organic Chemistry Lectures, Videos and Text *[https://www.organic-chemistry.org Organic-Chemistry.org], Organic Chemistry Portal - Recent Abstracts and (Name)Reactions *[http://www.orgsyn.org/ Orgsyn.org], Organic Chemistry synthesis journal *[http://www.ochem4free.info Ochem4free.info], Home of a full, online, peer-reviewed organic chemistry text *[http://www.cem.msu.edu/~reusch/VirtualText/intro1.htm#info CEM.MSU.edu], Virtual Textbook of Organic Chemistry *[http://www.organicworldwide.net Organic Chemistry Resources WorldWide - A collection of Links] *[http://library.thinkquest.org/3659/orgchem/functionalgroups.html Thinkquest.org], Organic Families and Their Functional Groups *[http://www.orgcheminfo.8k.com/ OrgChemInfo.8k.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100616044718/http://www.orgcheminfo.8k.com/ |date=2010-06-16 }}, A collection of Organic chemistry Resources *[http://www.study-organic-chemistry.com Study Organic Chemistry], Resources for Success in Organic Chemistry *[http://www.organic-reaction.com organic-reaction.com], Organic Chemistry from Patents {{BranchesofChemistry}} [[Kategorija:Področja kemije]] [[Kategorija:Organska kemija|*]] {{normativna kontrola}} ppewukn5kkmoh3ji0oighm32rwh91wk 0 7222 6742559 6657104 2026-08-25T14:57:20Z ~2026-45085-22 264465 /* Tujina (Balkan) */ 6742559 wikitext text/x-wiki {{TOCright}} '''Reka''' je lahko: == Vodotok == * [[reka]], oblika vodnega telesa === Slovenija === * [[Reka (reka)|Reka]] (tudi ''Notranjska reka'', ''Velika voda oz. Kraška reka''), reka na Primorskem/Notranjskem, ponikne v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]] * [[Reka (Pšata)|Reka]], potok na Gorenjskem, pritok reke [[Pšata|Pšate]] * Reka (''Rieca''), potok v [[Goriška brda|Goriških brdih]], pritok [[Idrija (reka)|Idrije]] (v Italiji) * [[Reka (Jezersko)]], potok, pritok [[Kokra|Kokre]] * [[Reka (Litija)|Reka]], potok, ki teče skozi [[Šmartno pri Litiji]], desni pritok [[Sava|Save]] s povirnim krakom [[Mala reka (Litija)|Mala Reka]] * [[Reka (Jablaniški potok)|Reka]], pritok [[Jablaniški potok|Jablaniškega potoka]] pri [[Litija|Litiji]] * Reka, tudi [[Motnišnica]] (ali ''Motnijščica''), potok, pritok [[Bolska|Bolske]] * [[Reka (Drava)|Reka]], potok, desni pritok [[Drava|Drave]] pri [[Dravče|Dravčah]] * [[Reka (Logatec)|Reka]], potok, povirni pritok [[Logaščica|Logaščice]] * [[Reka, potok]], zadnji pritok [[Bolska|Bolske]] pred izlivom v [[Savinja|Savinjo]] * [[Babna reka, potok]] pri [[Babna Reka|Babni Reki]], občina [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Hočka reka]] ali Reka, nekdanje poimenovanje za [[Hočki potok]], pritok [[Polskava (potok)|Polskave]] * [[Javorska reka]], povirni pritok [[Dobrunjščica|Dobrunjščice]] * [[Mala reka (Litija)]], del porečja potoka [[Reka (Litija)]] - gl. zgoraj * [[Mala Reka|Mala reka]] in [[Velika Reka|Velika reka]]: povirna kraka potoka [[Reka, potok|Reka]] ([[Marija Reka]]), pritoka Bolske * [[Marija Reka]], naselje v [[Občina Prebold|Občini Prebold]] * [[Panška reka]], povirni pritok [[Dobrunjščica|Dobrunjščice]] * [[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]], povirni? pritok [[Dobrunjščica|Dobrunjščice]] * [[Šentanelska reka]], potok, pritok [[Meža|Meže]] === Tujina (Balkan) === * [[Anska reka]] (Severna Makedonija) * [[Banjska reka]] (več vodotokov v Srbiji) ** [[Banjska reka (Morava)]] ** [[Banjska reka (Jablanica)]] ** [[Banjska reka (Crna reka)]] * [[Banska reka]] (Severna Makedonija) * [[Batova reka]]  (Bolgarija) * [[Bela Reka|Bela reka]] (Severna Makedonija) * [[Beliška reka]] (Bolgarija) * [[Bistrarska reka]] (Srbija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) * [[Borovinska reka]] (Severna Makedonija) * [[Borovska reka]] (potok v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]) * [[Božička reka]] (Srbija) * [[Brnjička reka]] (Srbija) * [[Crna reka]] (2; Severna Makedonija in Srbija) * [[Crvenska reka]] (Srbija) * [[Čardinska reka]] (Srbija) * [[Čukarska reka]] (Bolgarija) * [[Dejanova reka]] (Srbija) * [[Dekutinska reka]] (Srbija) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) * [[Djavolska reka]] (Bolgarija) * [[Dlaboka reka]] (Severna Makedonija) * [[Dobrićska reka]] (Srbija) * [[Doganička reka]] (Srbija) * [[Dojkinačka reka]] (Srbija) * [[Dragališka reka]] (Bolgarija) * [[Drajinska reka]] (Srbija) * [[Duračka reka]] (Severna Makedonija) * [[Elenička reka]] (Srbija) * [[Elešnička reka]] (Srbija) * [[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) * [[Lepenica (Fojniška reka)|Fojniška reka]]/Fojnička reka, pritok Bosne v BiH * [[Fuš reka]] (Severna Makedonija) * [[Gabrovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Gloška reka]] (Srbija) * [[Golema reka]] (več; Severna Makedonija, Srbija, Bolgarija) * [[Gradevska reka]] (Bolgarija) * [[Groznatovska reka]] (Srbija) * [[Grubina reka]] (Srbija) * [[Hadžijska reka]] (Bolgarija) * [[Ilijna reka]] (Bolgarija) * [[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Javorska reka (Srbija)]] * [[Jelašnička reka]] (Srbija) * [[Jerešnička reka]] (Srbija) * [[Kakačka reka]] (Severna Makedonija) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) * [[Kalabovska reka]] (Srbija) * [[Kalnska reka]] (Srbija) * [[Kamena reka]] (Srbija) * [[Karamanička reka]] (Srbija) * [[Karanikolovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kasindolska reka]] (Bodna in Hercegovina) * [[Kiselička reka]] (Srbija); (Severna Makedonija) * [[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kasindolska reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kiselička reka]] (Severna Makedonija) * [[Klanička reka]] (Srbija) * [[Kobijska reka|Kobijska r(ij)eka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kolunička reka]] (Srbija) * [[Konjska reka]] (Srbija) * [[Konska reka]] (Severna Makedonija) * [[Korbevačka reka]] (Srbija) * [[Kostroševska reka]] (Srbija) * Kozaračka reka * [[Kozja reka]] (Severna Makedonija) * [[Kozjedolska reka]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Koznička reka]] (Bolgarija) * [[Kratovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija, pritok [[Pčinja|Pčinje]]) * [[Kusovranska reka]] (Srbija) * [[Kutinska reka]] (Srbija) * [[Lesnička reka]] (Srbija, Sev. Makedonija) * [[Leunska reka]] (Severna Makedonija) * [[Leva reka]] (Bolgarija) * [[Lisinska reka]] (Srbija) * [[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Luda reka]] (Bolgarija) * [[Lukavička reka]] (Srbija) * [[Madenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Mala reka]] (2, Severna Makedonija in Srbija/Sev. Makedonija) * [[Makedonska reka]] (Severna Makedonija) * [[Manastirska reka]] (Srbija) * [[Marićeva reka]] (Srbija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Mavrovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Mesaračka reka]] (Srbija) * [[Meteževska reka]] (Srbija) * [[Mlečuvanska reka]]/rijeka (Bosna in Hercegovina), pritok Drine * [[Nazarnička reka]] (Srbija) * [[Olejnička reka]] (Severna Makedonija) * [[Orizarska reka]] (Severna Makedonija) * [[Osenovska reka]] (Bolgarija) * [[Patiška Reka]] (Severna Makedonija) * [[Petilepska reka]] (Severna Makedonija) * [[Popovska reka]] (Srvbija) * [[Prilepska reka]] (Severna Makedonija) * [[Prolesačka reka]] (Srbija) * [[Provadijska reka]] (Bolgarija) * [[Pusta reka]] (Srbija) * [[Rajkovića reka]] (Bosna in Herc.) * [[Rakitska reka]] (Srbija) * [[Rankovečka reka]] (Severna Makedonija) * [[Raška reka]] (Severna Makedonija) * Reka (Srbija) * [[Reka Jablanica]] (Bolgarija) * [[Rezovska reka]] (Bolgarija) * Rilska (Manastirska) reka (Bolgarija) * [[Rupska reka]] (Srbija) * [[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Savina reka]] (Srbija) * [[Selska reka]] (Srbija) * [[Skrivenička reka]] (Srbija) * [[Skubina reka]] (Srbija) * [[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Smudijna reka]] (Srbija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) * [[Srednjodelska reka]] (Srbija) * [[Stara reka]] (Severna Makedonija, več) * [[Stroška reka]] (Severna Makedonija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) * [[Surlička reka]] (Srbija) * [[Svinjska reka]] (Srbija) * [[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Temska reka]] /[[Temštica]] (Srbija) * [[Tetovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Topčiderska reka]], potok v [[Beograd|Beogradu]] ([[Srbija]]) * [[Toplodolska reka]] (Srbija) * [[Trekljanska reka]] (Bolgarija) * [[Tularska reka]] (Srbija) * [[Velika reka]] (Severna Makedonija) * [[Vetunička reka]] (Severna Makedonija) * [[Vojniška reka]] (Bolgarija) * [[Votrăčka reka]] (Bolgarija) * [[Vrbovska reka]] (Srbija) * [[Vučidelska reka]] (Srbija) * [[Vučja reka]] (Srbija) * [[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zaskovačka reka]] (Srbija) * [[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zlidolska reka]] (Srbija) * [[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Železnička reka]], potok v [[Beograd|Beogradu]] (Srbija) * za hidronime z drugim delom imena "rijeka" glej [[rijeka (razločitev)]] == Naselje == === Slovenija === * [[Reka, Cerkno]] * [[Reka, Laško]] * [[Babna Reka]] * [[Gozd-Reka|Gozd - Reka]] * [[Kočevska Reka]] * [[Marija Reka]] === [[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška, Avstrija]] === * Reka, tudi Na Reki, pokrajinsko ime za kraje med Nončo vasjo in Dobom v občini [[Pliberk]]<ref>Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), stran 92, ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}, stran 92</ref> * Reka, del vasi [[Kotmara vas]], {{Jezik-de|Reka}}, občina [[Kotmara vas]]; del vasi: Réka, v Réki, v Réko, iz Réke; Réčani, réški mlini<ref>Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 67 ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}, stran 67</ref> * Reka, del vasi Log, [[nemščina|nemško]] ''Mühlbach'', občina [[Šentjakob v Rožu]]<ref>Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 92, ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}, stran 92</ref> === Hrvaška === * [[Reka, Hrvaška]] (hrv. ''Rijeka''), mesto in pristanišče na Hrvaškem ** [[Reška nadškofija]] in [[metropolija]] s sedežem na Reki * [[Reka, Koprivnica]] * [[Ivanja Reka]] (pri Zagrebu) === Srbija === * [[Reka, Kladovo]] * [[Reka, Kraljevo]] * [[Bela Reka]] (več naselij) * [[Crna Reka, Trgovište]] * [[Konjska Reka]] * [[Kriva Reka]] (več naselij) * [[Leva Reka]] * [[Mala Reka]] (več naselij) * [[Pusta Reka]] * [[Sastav Reka]] * [[Suva Reka]] (alb. ''Suharekë'' oz. ''Therandë''), mesto na [[Kosovo|Kosovu]] * [[Velika Reka]] == Glej tudi == * [[Rijeka (razločitev)]] * [[Rečica (razločitev)]] * [[Krajevna skupnost Reka-Pohorje]] *[[Zarečje]] *[[Zarečica]] * [[Potok]] * [[Seznam rek v Sloveniji]] * [[Seznam rek v Evropi]] * [[Poimenski seznam rek]] * [[Seznam slovenskih imen krajev v Avstriji]] * [[Zadrževalnik Reka]], Logatec * [[Manastir Crna Reka]], srbski pravoslavni samostan iz 13. stoletja v kraju [[Ribariće]] ([[Tutin]]) * [[Odbojkarski klub Reka]] in [[Športno društvo Strojnska Reka]] ([[občina Ravne na Koroškem]]) * [[Reka ljubezni]], slovenska TV nadaljevanka * [[Reka pozabe]] (2007), zadnji del romaneskne trilogije [[Andrej Capuder|Andreja Capudra]] * Reka, [[roman]] Vilme Purič {{razločitev}} hws6t245ehahirqva410l9ho13vz5wc 0 10499 6742659 5681138 2026-08-25T19:14:06Z Octopus 13285 dodajanje 6742659 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] ([[681]]-[[864]]) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} jwogykflnnogcf5xidzxq3r8ypfo8dv 6742669 6742659 2026-08-25T19:40:41Z Octopus 13285 dodajanje 6742669 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] (681–864) * Drugi turški kaganat (682–744) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * Vzhodni turški kaganat (581–645) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} ducd7s4rx7fq6gm093mowmlto1slxug 6742670 6742669 2026-08-25T19:41:12Z Octopus 13285 povezava 6742670 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] (681–864) * [[Drugi turški kaganat]] (682–744) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * Vzhodni turški kaganat (581–645) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} 3j86roim7o5m1c0f6ctdfdeufkvp4at 6742671 6742670 2026-08-25T19:42:29Z Octopus 13285 povezava 6742671 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] (681–864) * [[Drugi turški kaganat]] (682–744) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * [[Vzhodni turški kaganat]] (581–645) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} 3a6j6ba98r5kvzmae5fjxqk5qlh9vqn 6742747 6742671 2026-08-26T04:10:01Z Octopus 13285 Prvi turški kaganat 6742747 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] (681–864) * [[Drugi turški kaganat]] (682–744) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Prvi turški kaganat]] (552–603) * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * [[Vzhodni turški kaganat]] (581–645) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} lkcim0r5ziyo514f2f2z3f6cci9n6nh 6742748 6742747 2026-08-26T04:14:55Z Octopus 13285 Zahodni turški kaganat 6742748 wikitext text/x-wiki '''Kaganát''' je oblika [[država|državne]] ureditve, ki temelji na razširjeni [[rodovno-plemenska skupnost|rodovno-plemenski skupnosti]], na čelu katere je [[kagan]] ali veliki kan. Najbolj pomembni kaganati v [[zgodovina|zgodovini]] so bili: * [[Astrahanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Avarski kaganat]] * [[Bolgarski kaganat]] (681–864) * [[Drugi turški kaganat]] (682–744) * [[Kazanski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Krimski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Kvasimski kaganat]] * [[Prvi turški kaganat]] (552–603) * [[Sibirski kaganat]] (naslednik [[zlata horda|zlate horde]]) * [[Ujgurski kaganat]] (744–840) * [[Vzhodni turški kaganat]] (581–645) * [[Zahodni turški kaganat]] (581–657) * [[Turgeški kaganat]] (699–766) == Glej tudi == * [[seznam državnih ureditev]] {{hist-stub}} [[Kategorija:Vladavine]] {{normativna kontrola}} 1ibz46iqg2u76emjprhmo0c2eitdpfs 0 11859 6742536 6741161 2026-08-25T13:28:46Z Nareto 77605 /* Vzdrževanje */ 6742536 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. '''Mehanični oddelek''' Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov. '''Diagnostični in elektronski oddelek''' Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. '''Kleparsko-karoserijski oddelek''' Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah. '''Ličarsko-lakirniški oddelek''' Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. '''Oddelek nadomestnih delov in opreme''' Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. '''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci''' Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila. '''Kontrola kakovosti in končni pregled''' Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki. '''Administrativna in garancijska podpora''' Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem. === Pomen vzdrževanja === Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} nbvmyfyckxt96wclch82qvh9zksertu 6742537 6742536 2026-08-25T13:37:03Z Nareto 77605 /* Pomembni tehnični podatki */ 6742537 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=obupno nametano}} {{refimprove}} [[Slika:Mercedes-Benz SLS AMG (C 197) – Frontansicht geöffnet, 10. August 2011, Düsseldorf.jpg|244x244px|thumb|[[Mercedes-Benz|Mercedes-Benz]] SLS AMG]] '''Avtomobíl''', pogovorno tudi '''avto''', je [[cestni prevoz|cestno]] [[vozilo]] z lastnim [[pogon]]om, običajno s štirimi [[kolo|kolesi]] na dveh [[os]]eh.<ref>{{navedi splet| url=http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=avtomobil&hs=1 |title=Avtomobil |work=Slovar slovenskega knjižnega jezika |publisher=[[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]] |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda je [[izposojenka]] iz {{langx|fr|automobile}}, ta pa je skovanka iz {{langx|el|autos}} (»samo«, »samodejno«) in ''mobile'' (iz {{langx|la|mobilis}} - »premično«).<ref>{{navedi splet| url=http://www.etymonline.com/index.php?term=automobile |title=Automobile |work=Online Etymology Dictionary |accessdate=24.8.2013}}</ref> Beseda torej pomeni nekaj, kar se premika samo od sebe. Danes velika večina avtomobilov za pogon uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]], ki ga žene [[bencin]] ali [[Plinsko olje|diesel]]. Poznamo več razdelitev avtomobilov, po namembnosti tako ločimo osebne, tovorne in različne kombinirane avtomobile, ki so namenjeni bodisi prevozu potnikov (ljudi), bodisi tovora. Beseda »avtomobil« se največkrat nanaša na osebna potniška vozila, druge tipe pa imenujemo [[kombinirano vozilo|kombinirana vozila]] oz. kombiji, [[tovornjak]]i, [[poltovornjak]]i, [[avtobus]]i ipd. (za vsa ta vozila je v uporabi tudi skupni izraz [[motorno vozilo]]). [[Avtomobilska industrija]] je eden najpomembnejših industrijskih sektorjev sveta. Po oceni je bila leta 2010 v uporabi že več kot milijardo avtomobilov, dvakrat toliko kot leta 1986.<ref>{{navedi splet |last=Sousanis |first=John |title=World Vehicle Population Tops 1 Billion Units |url=http://wardsauto.com/ar/world_vehicle_population_110815 |work=Wards Auto |accessdate=24.8.2013 |date=15.8.2011}}</ref> Problemi zaradi množične uporabe avtomobilov so med drugim onesnaževanje z [[ogljikov dioksid|ogljikovim dioksidom]] ter drugimi ostanki zgorevanja bencina, uničevanje okolja za vzpostavitev prometne infrasktrukture ([[cesta|cest]] s pomožnimi objekti) in žrtve ter škoda zaradi [[prometna nesreča|prometnih nesreč]]. Težavo predstavlja tudi višanje cen fosilnih goriv; zato in zaradi težav z onesnaževanjem proizvajalci eksperimentirajo z alternativnimi načini pogona, kot so [[električni avtomobil|električni]]. [[Slovenci]] med [[Evropejci]] in [[Balkan|Balkanci]] slovijo kot ljubitelji lastniškega avtomobila,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/katere-avtomobile-vozijo-slovenci-in-katere-bi-najraje-izbrali-ce-bi-morali-kupiti-novega|title=Katere avtomobile vozijo Slovenci|date=24.2.2024|accessdate=11.12.2024}}</ref> ki predstavlja svobodo in neodvisno mobilnost posameznika, ki se ji niso pripravljeni odpovedat. V Sloveniji povprečno gospodinjstvo nameni 18 % prihodkov za avto, nekateri pa celo do 25 %, najbolj priljubljeni so modeli z dvolitrskimi dizelskimi motorji, kar kaže na izjemno cenjenost dosega z enim rezervoarjem in ekonomije porabe ter [[Prisilno polnjeni motor|prisilno polnjenih]] motorjev z večjim [[Navor|navorom]] med slovenci.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/svet/luksuzni-avtomobili-za-nekatere-razkosje-za-druge-nuja.html|title=Kdo v Sloveniji si lahko privošči luksuzni avto|date=17.3.2025|accessdate=2.7.2025|website=24ur}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/zanimivosti/avtomobil-slovenija-gospodinjstvo-stroski-2024/|title=Koliko slovenske družine zapravijo za avtomobil?|date=12.2.2024}}</ref> Leta 2021 je slovenski avtomobilski park imel naslednjo sestavo pogonskih agregatov: diesel 51%, bencin 45%, hibridi 3%, električni 1%. Glede na razdalje, ki jo prebivalci slovenije opravijo z avtomobilom po vrsti goriva je bila leta 2025 naslednja: diesel 52%, bencin 43%, elektrika 3% in 2% ostalo.<ref>{{Navedi revijo|last=Milač|first=Miloš|date=Maj 2026|title=Avtomobil, še najraje dizelski|magazine=Avtofokus|page=45}}</ref> V Letu 2025 so prebivalci slovenije prevozili 12,2 miljarde km. V Sloveniji znaša avtomobilizacija 600 avtomobilov na 1000 prebivalcev, kar je več kot Belgija in manj kot Švica, v svetu po državah je Slovenija približno na 18.mestu po avtomobilizaciji prebivalstva. Najbolj prodajana znamka med slovenskimi kupci je [[Volkswagen]] z 15% tržnim deležem leta 2024, med premiskimi avtomobili se najbolj prodajajo znamke: [[BMW]] in [[Porsche]], med električnimi vozili se največ prodajajo avtomobili znamke [[Tesla Motors|Tesla]]. Povprečna cena novega osebnega vozila leta 2025 je znašala 27.000 eur pri električnih vozilih EV je znašala povprečna cena 38.000 eur.<ref>{{Navedi revijo|last=Sandiković|first=Samo|date=1.1.2026|title=Avtomobilski utrip v letu 2025 uvodnik|magazine=Avtofokus|page=5}}</ref> Najpopularnejši modeli avtov v sloveniji t.i. srednji zlati standard: VW Passat, BMW 3 in Mercedes C. Slovenci so močno navezani na nemške avtomobilske znamke zaradi kulturnih, zgodovinskih in inženirskih razlogov, zaradi tega je slovenski trg popolnoma prilagojen nemškim znamkam od rezervnih delov, servisov in prodajne mreže. == Glavni deli == [[Slika:Webasto_Thermo_Top_Evo.jpg|sličica|Webasto - za gretje mirojočega vozila]]Glavni deli avtomobila so: * [[šasija]] ali samonosna karoserija z vzmetenjem * glavni pogonski agregat [[Dizel|diesel]] (npr. BMW B58), [[Ottov motor|bencin]], [[Elektromotor|elektro]] z pomožnimi agregati (črpalke, kompresor, alternator, turbina, webasto itd) * hidravlični pretvornik navora t.i. hidravlična sklopka (pri avtomatskem menjalniku) ali torna [[sklopka]] (ročni in DSG menjalnik) * [[menjalnik]] spreminja razmerje med vrtilno hitrostjo in vrtilnim momentom (ročni npr. Getrag GS6-45DZ ali avtomatski npr. ZF Friedrichshafen 8HP 75) * razdelilni menjalnik (npr. X-drive) prenaša moč iz menjalnika na gnane gredi (4 kolesni pogon npr. Xdrive) * diferenciali prenašajo moč iz gnanih gredi na kolesne gredi * platišča s [[Pnevmatika|pnevmatikami]] in zavorni diski s ploščicami * voznikov prostor z volanom, pedali, gumbi ter ročicami za upravljanje * potniški in/ali tovorni prostor == Pomembni tehnični podatki == Kupci avtomobilov so pogosto zmedeni zaradi komercialnih razlogov katere parametre primerjati pri nakupu oz. menjavi avtomobila, tipične tehnične lastnosti ki jih gledamo pri avtomobilu so podane v tabeli. {| class="wikitable" |+Tehnične lastnosti avtomobila !Parameter !enota !pomen !opomba |- |moč |kW (ali hp) |pove kako zmogljiv je motor | |- |navor |Nm |pove kakšna je prožnost motorja in pospeški |večji vpliv na vožnjo kot sama moč |- |nazivna moč pri vrtljajih |rpm |pomembno ali so ti vrtljaji prijetni ali so samo kataloška številka |vidimo v diagramu moči in navora |- |nazivni navor pri vrtljajih |rpm |pomembno pri katerih vrtljajih avto razvije poln navor za pospešek |vidimo v diagramu moči in navora |- |maksimalna hitrost |km/h |zmogljivost motorja in aerodinamike | |- |zaviralna pot |m |kazalnik varnosti | |- |volumen motorja |ccm |vpliva na življensko dobo motorja | |- |št. valjev |št. |vpliva na hrup, navor, vrtljaje in porabo | |- |hrup vozila |dB |pomembno za udobnost dolgotrajne vožnje |tipično pri 50, 90, 130, 160 km/h |- |medosna razdalja |mm |daljša pomeni bolj stabilno vožnjo in več prostora v kabini | |- |pospešek vozila 0-100 km/h |sec |pomembno za varno prehitevanje |gledajo se tudi pri drugih hitrostih |- |volumen posode za gorivo |lit |vpliva na doseg avta - večji rezervoar redkejše tankanje | |- |št. predstav menjalnika |št. |več predstav pomeni bolj gladko vožnjo in nižjo porabo | |- |kombinirana poraba vozila |lit/100km |pove realno povprečno porabo | |- |masa praznega vozila |kg |vpliva na porabo, pospešek in lego na cesti, težji avto je bolj stabilen | |- |največja dovoljena masa |kg |pomebno za nosilnost vozila | |} === Vrsta pogonskega agregata === ==== Dizelski motor ==== Kdaj se naj lastnik odloči za dieselski motor? * letno naredi 20.000 km ali več * vožnje so večinoma na daljše relacije po avtocesti * nižja poraba pri visokih hitrostih 140-160 km/h (tipično 15-25% manj kot bencin) * nižji hrup pri visokih hitrostih Prednosti: * Manjša poraba (20–30 % nižja kot pri bencinu) * Velik navor pri nizkih obratih → dobra vleka, boljša vožnja v hrib * Dolg doseg na rezervoar (okoli 1.000 km+) * Dolga življenjska doba motorja, če je vzdrževan * Idealni za daljše poti in avtocesto Slabosti: * Višji stroški servisov (turbo, injektorji, DPF filter, AdBlue) * Težji motor → večja masa vozila * Višje emisije NOx in trdnih delcev (čeprav filtri precej zmanjšajo) * Višja začetna cena vozila ==== Bencinski motor ==== Kdaj se naj kupec odloči za bencinski motor? * letno naredi 15.000 km ali manj * veliko mestne vožnje z pogostim zaustavljanjem * veliko vožnje na kratke razdalje (pod 15 km) * veliko vožnje pri nižjih hitrostih pod 110 km/h === Konfiguracija prenosa moči v vozilu === Sprednji pogon (FWD), zadnji pogon (RWD) in štirikolesni pogon (AWD/4WD) so osnovne konfiguracije prenosa moči v vozilih. ==== Sprednji pogon (FWD) ==== Pri sprednjem pogonu motor prenaša moč na sprednji kolesi. Ta zasnova je enostavnejša, lažja in cenovno ugodnejša ter omogoča boljši izkoristek prostora v kabini. Pogosto se uporablja v osebnih avtomobilih zaradi dobre učinkovitosti in stabilnosti v normalnih voznih razmerah. ==== Zadnji pogon (RWD) ==== Pri zadnjem pogonu motor poganja zadnji kolesi. Ta konfiguracija omogoča bolj uravnoteženo razporeditev teže in boljše vozne lastnosti pri dinamični vožnji. Pogosto se uporablja pri športnih in zmogljivejših vozilih ter pri večjih limuzinah in velja za bolj premium konfiguracijo prenosa moči kot sprednji pogon. ==== Štirikolesni pogon (AWD/4WD) ==== Pri štirikolesnem pogonu se moč prenaša na vsa štiri kolesa. Sistem izboljšuje oprijem in stabilnost, zlasti na spolzkih ali zahtevnih podlagah. AWD sistemi so običajno avtomatski, medtem ko so 4WD sistemi pogosto bolj robustni in namenjeni terenski vožnji. Sodobni sistemi so večinoma elektronsko nadzorovani in po potrebi samodejno razporejajo navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri sodobnih premium SUV-jih kot so BMW X3, X5, Audi Q7, Mercedes-Benz GLC, GLE in GLS, gre praviloma za napredne pogon na zahtevo (AWD) ali stalne sisteme (npr. BMW xDrive, Audi quattro, Mercedes 4MATIC). Ti sistemi so običajno zadnjecentrični ali nevtralni v osnovi, v normalnih razmerah pa vozilo večinoma poganja ena os, druga pa se vklopi ob potrebi (npr. pri zdrsu). Namen teh sistemov ni terenska vožnja, temveč kombinacija varnosti, udobja in stabilnosti pri visokih hitrostih ter v slabem vremenu. ===== Komercialne oznake sistemov štirikolesnih pogonov ===== '''xDrive'''[[Slika:BMW_xDrive.jpg|sličica|BMW štirikolesni pogonski sistem xDrive, ki poganja vozila BMW X3 in X5, na sliki: motor, ZF hidravlični pretvornik navora, ZF menjalnik, Transfer case - aktivna razdelilna enota pogona, zadnji in sprednji kardanski prenos]]xDrive je BMW-jev inteligentni sistem štirikolesnega pogona, ki temelji na elektronsko nadzorovani večlamelni sklopki, prvič predstavljen leta 2003 na modelu BMW X3 (E83). V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen, kar pomeni, da večino navora pošilja na zadnjo os, po potrebi pa ga zelo hitro prerazporedi na sprednjo os. xDrive deluje preventivno (ne samo ob zdrsu) in je povezan s sistemi stabilnosti vozila, kar izboljša dinamiko in oprijem v ovinkih ter na slabih podlagah. '''4MATIC''' [[Slika:Mercedes-Benz_4matic_Gearbox.jpg|sličica|Mercedes-Benz 4matic sistem z vidnim sprednjim in zadnjim kardanskima gredema]] 4MATIC je Mercedesov sistem štirikolesnega pogona, ki obstaja v več izvedbah (odvisno od modela). Prvič predstavljen leta 1987 na modelih razreda E (W124). Prve generacije so bile kompleksni mehanski sistemi, kasneje so jih nadomestili lažji in bolj elektronsko nadzorovani sistemi. Od 2000-ih naprej je 4MATIC postal široko razširjen v skoraj celotni Mercedesovi ponudbi, predvsem kot varnostno usmerjen AWD. V novejših osebnih vozilih je običajno stalni ali delno spremenljiv AWD sistem, ki samodejno razporeja navor med sprednjo in zadnjo osjo. Pri večjih SUV-ih (npr. GLE, GLS) je poudarek na stabilnosti in vlečni moči, sistem pa je zasnovan za udobno in varno vožnjo v vseh razmerah. '''Quattro''' Quattro je Audijev sodobni sistemi uporabljajo kombinacijo mehanskih in elektronsko nadzorovanih komponent (večlamelne sklopke ali sredinski diferencial tipa crown gear). Uveden leta 1980 na modelu Audi Quattro (Ur-quattro). Prvi uspešen stalni štirikolesni pogon v osebnem športnem avtomobilu, sprva z mehanskimi diferenciali. Klasični quattro sistemi so bili stalni mehanski 4WD z diferenciali. Audi quattro je pogosto nastavljen tako, da daje bolj nevtralno ali rahlo spredaj usmerjeno razporeditev navora, odvisno od modela in konfiguracije. '''PTM''' PTM – Porsche Traction Management. Uveden leta 2002 na modelu Cayenne. Gre za elektronsko krmiljen AWD z večlamelno sklopko, zasnovan za športni značaj Porscheja. Gre za elektronsko nadzorovan AWD sistem z večlamelno sklopko, ki po potrebi zelo hitro razporeja navor med zadnjo in sprednjo osjo. V osnovi je sistem običajno zadnjecentričen (RWD karakter), kar pomeni, da avto ohranja športen občutek, sprednja os pa se priključi, ko je potreben dodaten oprijem. Za razliko od klasičnih off-road 4WD sistemov nima “low range” prestav, ampak je zasnovan za visokozmogljivo cestno vožnjo in občasno slabši oprijem. '''4Motion''' 4Motion VW sistem štirikolesnega pogona, temelji na Haldex večlamelni sklopki, kjer je vozilo v osnovi spredaj gnano (FWD), zadnja os pa se samodejno priključi, ko sistem zazna zdrs ali potrebo po več oprijema. To omogoča dobro učinkovitost in nižjo porabo goriva v normalni vožnji. Pri večjih in zmogljivejših modelih (npr. starejši Touareg ali nekatere platforme z vzdolžno postavitvijo motorja, deljene z Audi modeli) pa se uporablja bolj napreden sistem z sredinskim diferencialom (Torsen ali center diff), ki deluje bolj kot stalni AWD in je mehansko bolj robusten. VW 4Motion je “civilna”, učinkovita verzija AWD, ki je optimizirana za vsakodnevno vožnjo in slabe razmere, ne pa za športno dinamiko ali off-road ekstrem. === Vzmetenje === Vzmetenje v avtomobilih je sistem mehanskih in včasih elektronsko podprtih komponent, ki povezujejo kolesa z vozilom ter nadzorujejo gibanje karoserije glede na cesto. Njegov glavni namen je izboljšati udobje, stabilnost, oprijem in varnost. Vzmetenje je ključen del vozila, ki neposredno določa razmerje med udobjem in vozno dinamiko. Enostavnejši sistemi so osredotočeni na robustnost in stroške, medtem ko napredni sistemi v premium vozilih optimizirajo stabilnost, oprijem in udobje v realnem času. '''Razrstitev od primitivnejšega do sofisticiranega vzmetenja''' Sprednja prema: toga prema → MacPherson → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno večvodilno vzmetenje. Zadnja prema: toga prema → torzijska prema → vzdolžna vodila (trailing arm) → dvojna prečna vodila (double wishbone) → večvodilno vzmetenje (multi-link) → aktivno oziroma zračno večvodilno vzmetenje. '''Osnovna naloga vzmetenja''' [[Slika:Mercedes-Benz_770_Chassis_(38571849562).jpg|sličica|Mogočna šasija Mercedes-Benz 770 Technikmuseum Sinsheim]] Vzmetenje mora: * absorbirati udarce s cestišča (luknje, grbine), * ohranjati stik pnevmatik s podlago, * zmanjševati nagibanje, poskakovanje in zibanje karoserije, * zagotavljati stabilno in predvidljivo vodljivost. '''Glavne komponente''' Tipično vzmetenje sestavljajo: * vzmeti (spiralne, listnate ali zračne), * amortizerji (dušijo nihanje), * vodila (roči, preme), ki določajo gibanje koles, * stabilizatorji (anti-roll bar), ki zmanjšujejo nagib v ovinkih. === Glavni tipi sprednjega vzmetenja === Sprednje vzmetenje je pomembno zato, ker neposredno vpliva na vodenje vozila, udobje in varnost. Sprednje vzmetenje je pomembno za: * Krmarjenje: sprednja kolesa usmerjajo avto, zato vzmetenje določa natančnost volana in stabilnost v ovinkih. * Udobje: absorbira udarce iz ceste (luknje, grbine), preden pridejo do karoserije in volana. * Stik s cesto: ohranja pnevmatike v optimalnem kontaktu s podlago, kar vpliva na oprijem in zaviranje. * Varnost: stabilno sprednje vzmetenje preprečuje izgubo kontrole pri zaviranju ali v ovinku. ==== Solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Live_axle_front_suspension.jpg|alt=File:Live axle front suspension.jpg|sličica|Toga sprednja prema Jeep Cherokee]] Danes redko spredaj pri osebnih avtih. Obe kolesi povezuje ena toga os. Prednosti: * zelo robustno, * dobro za ekstremni teren. Slabosti: * slabo udobje, * slabša lega. Primer: starejši terenci in pickupi. ==== Torsion bar suspension ==== [[Slika:Kurbellenkerachse_eines_Formel-V-Wagens_(2008-06-28).jpg|sličica|199x199_pik|Torsion bar vzmetenje]] Ni tip geometrije, ampak način vzmetenja: * namesto klasične vzmeti uporablja torzijsko palico. Veliko pri: * starejših SUV-jih, * pickupih. Primer: Porsche 911 (starejši modeli), Toyota Hilux stare generacije. [[Slika:Train_arr.JPG|sličica|157x157_pik|Trailing arm vzmetenje]] ==== Trailing arm (leading arm) ==== Starejši tipi, kjer je kolo vpeto na vzdolžno roko. Danes redkejši spredaj. Uporabljali: starejši evropski avti, nekateri Citroëni. [[Slika:"_13_-_ITALY_-_Fiat_Panda_2003_suspension_shock_absorbers_-_Automotive_suspension_technologies_and_disk_brake.JPG|sličica|213x213_pik|MacPhersonovo vzmetenje]] ==== MacPhersonovo vzmetenje ==== Najbolj razširjen sistem v sodobnih osebnih vozilih. Sestavljen je iz enega spodnjega prečnega vodila in amortizerja, ki hkrati deluje kot nosilni element. Značilnosti: * enostavna in kompaktna konstrukcija * nizki proizvodni stroški * dobra prostorska učinkovitost Slabosti: * omejen nadzor geometrije koles v ovinkih * manjša natančnost pri športni vožnji ==== Double-joint strut (BMW izboljšan MacPherson) vzmetenje ==== Različica MacPhersonovega vzmetenja z dodatnim spodnjim členom, ki izboljša geometrijo kolesa. Značilnosti: * boljši nadzor nad nagibom koles v ovinku * zmanjšan vpliv pogonskih sil na volan * športnejši občutek vožnje Uporaba: pogosto v sodobnih BMW modelih ==== Double wishbone neodvisno vzmetenje ==== [[Slika:Double_wishbone_Suspension_crop.gif|sličica|Double wishbone neodvisno sprednje vzmetenje|199x199_pik]] Naprednejši sistem z zgornjim in spodnjim vodilom, ki omogoča zelo natančen nadzor položaja kolesa. Značilnosti: * odličen oprijem in stabilnost v ovinkih * natančen nadzor kota kolesa (camber) * visoka zmogljivost pri športni vožnji Slabosti: * večja kompleksnost * višji stroški in večja prostorska zahtevnost ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== Sistem z več ločenimi vodili, ki ne opravljajo vseh funkcij v eni komponenti. Značilnosti: * zelo dobra kombinacija udobja in dinamike * visoka prilagodljivost konstrukcije * pogosto uporabljen tudi spredaj v premium vozilih Slabosti: * kompleksna zasnova * višji stroški proizvodnje in vzdrževanja === Glavni tipi zadnjega vzmetenja === Zadnje vzmetenje v avtomobilih je sistem komponent na zadnji osi vozila, ki povezuje kolesa s karoserijo ter nadzira stabilnost, oprijem in udobje. Ima pomembno vlogo pri prenosu pogonskih sil, zaviranju in stabilnosti v ovinkih, še posebej pri pospeševanju in obremenitvah prtljažnika. Sodobni avtomobili uporabljajo predvsem neodvisno multi-link zadnje vzmetenje, saj omogoča najboljšo kombinacijo udobja, oprijema in stabilnosti. Enostavnejše rešitve (toga ali pol-neodvisna prema) so še vedno prisotne predvsem v robustnih ali cenovno dostopnejših vozilih, kjer sta pomembni vzdržljivost in stroškovna učinkovitost. Zadnje vzmetenje je posebej pomembno, ker: * vpliva na stabilnost pri hitri vožnji, * nosi večino obremenitev pri pospeševanju, * močno vpliva na občutek “zadka” avtomobila v ovinkih. ==== Beam axle, rigid axle, or solid axle (toga prema) ==== [[Slika:Lada-2101-Tour-Europe-71-replica_suspension_2.jpg|sličica|Rigid Axle zadnje vzmetenje Lada Niva ]] Obe zadnji kolesi sta mehansko povezani z eno togo osjo. Značilnosti: * zelo robustna konstrukcija, * visoka nosilnost, * enostavno vzdrževanje. Slabosti: * slabše udobje, * manjša stabilnost na neravnih cestah. Uporaba: terenska in delovna vozila, npr. Toyota Hilux. [[Slika:Torsion_beam_1.jpg|alt=File:Torsion beam 1.jpg|sličica|Twist-beam zadnje vzmetenje VW Golf Mk3]] ==== Twist-beam (torzijska prema) pol-neodvisno vzmetenje ==== Kompromis med neodvisnim in togim sistemom. Značilnosti: * enostavna konstrukcija, * nižji stroški, * dovolj dobra stabilnost za manj zmogljiva vozila. Uporaba: manjši in srednji avtomobili. ==== Multi-link (večvodilno vzmetenje) ==== [[Slika:Toyota_Supra_A90_multi-link_rear_suspension.jpg|sličica|5-link Multi-link BMW neodvisno zadnje vzmetenje]]Najpogostejša oblika neodvisnega zadnjega vzmetenja v sodobnih avtomobilih. Značilnosti: * več ločenih vodil za natančen nadzor kolesa, * zelo dobro ravnotežje med udobjem in športnostjo, * odlična stabilnost pri visokih hitrostih. Slabosti: * kompleksnost in višji stroški. '''Primerjava različnih sodobnih sistemov vzmetenja''' Primer: pri Golfu zadnja torzijska prema povezuje obe zadnji kolesi, zato je konstrukcija preprosta in poceni. Pri BMW-ju ali Mercedesu z večvodilnim vzmetenjem se vsako kolo giblje bolj neodvisno, geometrija pa se med gibanjem kolesa natančneje nadzoruje. Rezultat: Golf ponuja dobro razmerje med ceno, udobjem in vodljivostjo, medtem ko BMW/Mercedes višjega razreda z naprednejšim vzmetenjem omogoča boljše udobje, stabilnost in nadzor karoserije, predvsem pri višjih hitrostih in na slabši cesti. === Avtomatski menjalniki === [[Slika:ZF_Stufenautomatgetriebe_8HP70.jpg|sličica|250x250_pik|Prerez ZF Friedrichshafen 8HP sodobnega avtomatskega menjalnika: pretvornik navora levo, planetarna gonila na sredini, kontrolni mehanizem na dnu]] Sodobni avtomobili so že precej avtomatizirani v vožnji in eden ključnih delov avtomatizacije je avtomatski menjalnik. Avtomatski menjalniki niso vsi identični ampak med njimi obstajajo pomembne razlike. Nekoč (pred letom 2000) so bili avtomatski menjalniki bistveno bolj neučinkovisti kot so danes in so imeli malo število predstav tipično 3 ali 4, zaradi česar niso bili priljubljeni imeli so hidravlično krmiljenje predstav kar je bilo neučinkovito, danes je krmiljenje elektronsko. Prvi avto z avtomatskim popolnoma mehanskim menjalnikom je bil ameriški Oldsmobile ([[General Motors]]) Series 60 leta 1939 z menjalnikom Hydramatic, ki je bil tako robusten da so ga uporabljali tudi za lahke tanke [[M5 Stuart]] in [[M24 Chaffee]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v kombinaciji z [[Cadillac]] V8 346 cu (5.7 L) motorjem, ti modeli menjalnikov so bili v proizvodnji do leta 1956. Večina prebivalstva je izredno slabo podkovana o avtomatskih menjalnikih in ne ločijo osnovnih 4 tipov menjalnikov: avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora s planetarnimi gonili, [[DSG menjalnik|DSG dvosklopčni menjalnik]] z mokrima ali suhima sklopkama, robotski ročni menjalnik in brezstopenjski menjalnik, obstaja še starinski avtomatski menjalnik, ki je bil v uporabi nekoč. Prelomnici v razvoju sta bili: * Leta 2001 BMW serija 7 E65 serijska vgradnja avtomatskega 6 stopenjskega hidravličnega menjalnika ZF 6HP 26 proizvajalca ZF Friedrichshafen AG. To je prvi sodobni klasični menjalnik z hidravličnim pretvornikom navora. Ta prvi menjalnik je bil znan po težavah, ker je bil pionirsko delo na svojem področju. Ta tip menjalnika je najbolj popularen za težje avtomobile in gladko vožnjo zaradi hidravličnega pretvornika je poznan po najgladkejšem teku pri nizkih vrtljajih od vseh menjalnikov. Prenos navora preko hidravlične tekočine omogoča najgladkejšo speljevanje in izniči potrebo po kratkih prestavah. Tipično razmerje med vstopnim in izstopnim navorom za speljevanje je zaradi pretvornika navora 80% do 150% povečanje navora na pram vstopni gredi, zaradi česar je zelo cenjen tudi za vleko prikolic. Zelo zaželjen je tudi za vožnjo na avtocesti saj so obrati zelo nizski in s tem je hrup avtomobila najnižji. * Leta 2008 je BMW v serijo BMW 7 F01 začel serisko vgrajevati 8 stopenjske avtomatske menjalnike ZF 8HP, ki je že doživel 4 generacije posodobitev (2010, 2014, 2018, 2022) in dve izvedenki: za športne avtomobile (2016) in komercialna vozila (2017) ter ostaja dominanten v prihodnje. Koncern BMW Group ([[BMW]] in Rolls-Royce Motor Cars) ostaja zvest temu tipu menjalnikov v premium razredih svojih avtomobilov. * Leta 2003 Volkswagen Golf Mk4 R32 serijska vgradnja menjalnika DSG z dvojno sklopko in kmalu za tem v Audi TT s čimer je koncern [[Volkswagen Group]] ([[Volkswagen]], [[Audi]], [[Bugatti]], [[SEAT]], [[Škoda]]) ostal zvest DSG principu z dvojno sklopko do danes. Ta tip menjalnika je popularnejši v športnih avtomobilih, ker izredno hitro menja predstave, pri zelo nizskih hitrostih zna grobo delovati in ima večjo maso kot klasični avtomatski menjalnik z hidravličnim pretvornikom. To so bili prvi sodobni menjalniki principa: klasičnega menjalnika z elektronskim krmiljenjem in menjalnika z dvojno sklopko od tu naprej se začenja obdobje sodobnega avtomatskega menjalnika, ki imajo danes že 7,8,9 ali celo 10 prestav v avtomobilih ter s tem bolj optimalne vrtljaje motorja in optimirano porabo goriva. Št. predstav samo po sebi ne pove veliko, saj so predstave z hidravličnim pretvornikom navora lahko zelo dolge na pram menjalniku z dvojno sklopko. ==== Ročni ali avtomatski menjalnik ==== Kdaj se naj lastnik odloči za avtomatski menjalnik? * pogosta vožnja v mestu, gneči, zastojih * daljše relacije in avtocesta * večja udobnost, manjša utrujenost voznika * avtomobil srednjega ali višjega cenovnega razreda Kdaj se naj odloči kupec za ročni menjalnik? * malo prevoženih kilometrov letno * vožnja po neprometnih cestah * off-road potrebe za vožnjo izven urejenih cest {| class="wikitable" |+Primerjava tipov Avtomatskih menjalnikov !Tip menjalnik !Opis !Prednosti !Slabosti !Primeri !Življenska doba |- |'''Zgodovinski tip avtomatskega menjalnika''' z 3 ali 4 prestavami do leta 2000: Stari hidravlični avtomatski menjalniki z hidravličnim krmiljenjem |delujejo z hidravličnim upravljanjem brez elektronike t.i. hidromehansko upravljanje - zgodovinski dizajn |menjalniki so bili izjemno robustni |3 ali 4 prestave, večja poraba goriva, počasno in sunkovito prestavljanje, pregrevanje | * GM TH180 (Opel Rekord, Senator) * BorgWarner 35 (Jaguar XJ6, Volvo 240) * Renault DP0 (Renault Laguna, Clio) * ZF 4HP22 (BMW E30, E34, Volvo 760) * Mercedes 722.3/722.4 |100.000 - 500.000 km tipično 250.000 km |- |'''Klasični sodoben avtomatski menjalnik''' Hidravlični pretvornik navora (wandler) s planetarnimi gonili z elektronskim krmiljenjem |deluje z uporabo hidravličnega pretvornika navora namesto klasične sklopke, prenaša navor preko olja (hidravlično), planetna gonila, zelo mehko in suvereno speljevanje, najbolj dodelana tehnologija premium kupci prisegajo edino na ta tip menjalnika št. ena po zanesljivosti |Naj udobnejša vožnja, mehko prestavljanje in speljevanje, omogočajo izredno počasno lezenje in speljevanje - ugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, izredno tiho delovanje, lažji na pram dvosklopčnim, zelo zanesliv ob ustreznem vzdrževanju (redna menjava olja), zmašuje utrujenost voznika, za velike moči, primerni za vleko prikolic, edini primeren za najtežje in najmočnejše limuzine ter SUVje |Kompleksnost dizajna in večji zunanji gabariti | * 8 stopenjski ZF 8HP (BMW, Rolls-Royce, Maserati, Aston Martin, Hongqi, Jaguar, Bentley); * 8 stopenjski Aisin (Toyota, Volvo, Mazda, Citroën, Opel, Peugeot); * 9 stopenjski 9G-Tronic (Mercedes, Aston Martin, Nissan); * 9 stopenjski GM Hydra-Matic (Cadillac, GMC, Ford) |300.000 – 500.000 km |- |'''Dvosklopčni menjalnik''' DSG: Direct Shift Gearbox (Direkt-Schalt-Getriebe) DCT: Dual Clutch Transmission, PDK: Porsche-Doppel-kupplungsgetriebe EDC: Efficient Dual Clutch TCT: Twin Clutch Transmission |dve mehanski sklopki in dve vstopni gredi – eno za lihe, drugo za sode prestave, običajni zobniki, zelo hitro prestavljanje nekateri ga ne smatrajo za pravi avtomatski menjalnik ampak za dva robotizirana ročna menjalnika |Hitro in učinkovito prestavljanje, manjša poraba goriva, kompaktnejši dizajn - manjši zunanji gabariti |Največja kompleksnost, navadni zobniki kot pri ročnem menjalniku, dva ročna menjalnika združena v robotiziran menjalnik, večja masa na pram klasičnem hidravličnem avtomatskem menjalniku, nekoliko glasnejši, višji stroški vzdrževanja, včasih trzanje pri nizkih hitrostih, sunkovito speljevanje - neugodno za vzvratno parkiranje v tesni garaži, radi se pregrevajo | * DSG / S-Tronic by VW Group (Volkswagen, Audi, Škoda, SEAT) * Powershift, DCT250, DCT400 by Getrag/ Magna (Ford, BMW, Mercedes-Benz, Renault, Volvo) * 7DT / 8DT DCT by ZF (Porsche, BMW, Alfa Romeo, Maserati) * DualTronic by BorgWarner (Hyundai, VW, Fiat, Porsche) * TCT by Xtrac (Fiat, Alfa Romeo, Jeep) |150.000 – 250.000 km (mokre sklopke) 100.000 – 180.000 km (suhe sklopke) - ni priporočljivo za mestno vožnjo |- |'''Robotski''' '''ročni menjalnik''' AMT: Automated manual transmission |klasični ročni menjalnik z robotsko nadzorovano eno sklopko in prestavljanjem |Nižji stroški izdelave, preprosta konstrukcija |počasnejše in manj udobno prestavljanje, trzanje, ni primeren za močnejše motorje | * AMT variant Getrag 5/6/7MT by Getrag Magna Powertrain (Renault, Dacia, Ford) * Selespeed, Freechoice by Magneti Marelli (Fiat, Tata, Maruti) |100.000 – 200.000 km |- |'''Brezstopenjski menjalnik''' CVT: Continuously variable transmission |uporablja jermenico in jermen za neprekinjeno spreminjanje prestavnega razmerja. |Izjemno gladka vožnja |Pomanjkanje "občutka prestavljanja", manj primeren za športno vožnjo, nižja vzdržljivost pri močnejših motorjih | * JF-seris by Jatco (Nissan, Mitsubishi, Suzuki, Renault) * K-series CVT by Aisin (Toyota, Lexus, Mini, Volvo) * CVT by Honda (Honda Civic, HR-V, Fit-Jazz, Insight) |150.000 – 250.000 km |} <gallery mode="nolines" widths="279" heights="260" caption="Galerija izgled avtomatskih menjalnikov"> Slika:Ypsilanti Automotive Heritage Museum May 2015 052 (1939-56 Hydra-Matic Drive transmission).jpg|Antični avtomatski menjalnik Hydra-Matic Drive GM do 350 Nm hidravlično krmiljen proizvajan 1939-56 4 predstave Slika:ZF Stufenautomatgetriebe 8HP70.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik ZF Friedrichshafen 8HP 2018 tretja generacija do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 8 predstav Slika:Mercedes-Benz 9-G-TRONIC-Hybrid.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Mercedes 9-G Tronic 2015 do 1000 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 9 predstav Slika:Aisin AW AWR10L65.jpg|Sodoben klasični avtomatski menjalnik Aisin AW AWR10L65 2018 do 650 Nm z hidravličnim pretvornikom navora 10 predstav Slika:VW DSG transmission DTMB.jpg|Sodoben avtomatski menjalnik z dvojno sklopko Volkswagen DSG (Direkt-Schalt-Getriebe) 2008 do 400 Nm 7 predstav Slika:Subaru Lineartronic continuously variable transmission (2010-10-16) 02.jpg|Brezstopenjski menjalnik CVT Subaru 2007 do 280 Nm </gallery> === Razporeditev motorja v avtu === Primerjava med '''vzdolžno''' (longitudinalno) in '''prečno''' (transverzalno) nameščenim motorjem v avtomobilu je ključna za razumevanje vozne dinamike, prostorske učinkovitosti, in mehanskih rešitev kot so menjalniki, pogon in razporeditev mase. {| class="wikitable" |+Primerjava med vzdolžno in prečno namestitvijo motorja !Lasnosti !Vzdolžna postavitev !Prečna postavitev |- |Orentacija |Motor je vzporeden s smerjo vožnje |Motor je pravokoten na smer vožnje |- |Pogon |Zadnji ali štirikolesni |Običajno prednji |- |Menjalnik |ZF 8HP (klasični RWD samodejni) ali ročni za RWD |Aisin 8AT, DSG, CVT, ročni za FWD |- |Razporeditev mase |Boljša razporeditev spredaj-zadaj, pogosto skoraj 50:50 |Večina mase na prednji osi ~60–65% |- |Vozna dinamika |Boljša vodljivost, manj podkrmiljenja, bolj uravnoteženo |Več podkrmiljenja, manj "športen občutek" |- |Zasuk koles pri parkiranju |Več prostora za zasuk (ker motor ni v širino) |Omejen zasuk zaradi širine motorja |- |Strošek proizvodnje |Dražja, več komponent |Cenejša, enostavnejša, manj komponent |- |Uporaba |Premijski, zmogljivi, športni in luksuzni avtomobili |Kompaktni, srednje veliki avtomobili |- |Vzdrževanje |Več prostora za dostop do komponent |Zelo natrpano pod pokrovom, manj prostora za servisiranje |- |Primeri vozil |BMW 3/5/X3/X5, Audi A6/A8 (quattro tiptronic), Mercedes E/S |VW Golf, Audi A3/Q3, Peugeot 308, BMW X1, 1 |} === Segmenti Avtomobilov === ==== Europski Segmenti ==== Razen tistih, ki so del vseevropskega programa za ocenjevanje varnosti Euro NCAP, segmenti vozil v Evropi nimajo formalne karakterizacije ali predpisov. Čeprav je definicija nejasna, se med segmenti A–F glede na parametre teže in velikosti le malo prekriva. Imena segmentov so bila omenjena, vendar ne opredeljena, leta 1999 v dokumentu EU z naslovom Zadeva št. COMP/M.1406 (EGS) št. 4064/89. {| class="wikitable" |+Evropski segmenti avtomobilov !Koda !Pomen in tržni delež !Dolžina !Primer !Slika primera |- |A |mini 4% (ang. Minicompact, Citycar) |2.7–3.7 m |Fiat 500, Renault Twingo, Volkswagen up, Toyota Aygo X, Hyundai i10 |[[Slika:Renault Twingo Dynamique (III) – Frontansicht, 24. Oktober 2015, Münster.jpg|200x200_pik]] |- |B |mali 16% (ang. Subcompact car) |3.7–4.2 m |Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa |[[Slika:Renault Clio R.S. Line (V) – f 17102021.jpg|200x200_pik]] |- |C |srednji 14% (ang. Compact car) |4.2–4.6 m |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra |[[Slika:Volkswagen Golf VIII Facelift IMG 9913 (cropped).jpg|200x200_pik]] |- |D |veliki 7% (ang. Mid-size car) |4.6–4.8 m |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb |[[Slika:BMW G21 M340i xDrive Black Sapphire Metallic (3).jpg|200x200_pik]] |- |E |poslovni oz. premium 3% (ang. Full-size car) |4.8–5.0 m |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES |[[Slika:BMW i5 1X7A1826.jpg|200x200_pik]] |- |F |luksuzni - avtocestne križarke 0,3% (ang. Luxury saloon or sedan) |5.1-več m |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom VIII |[[Slika:Rolls-Royce Phantom VIII EWB black (3).jpg|200x200_pik]] |- |J |SUV 51% (ang. sport utility vehicle) |vseh <br>velikosti |VW T-Cross (B), Audi Q3 (C), BMW X3 (D), BMW X5 (E), BMW X7 (F) |[[Slika:BMW XM 1X7A6874.jpg|200x200_pik]] |- |M |večnamenski,<br>enoprostorci,<br>kombiji 4% (ang. Multi Purpose Car, Minivan) |ohlapno <br>sledi <br>B-F |Renault Espace, Ford S-Max, VW Touran, Citroën Berlingo |[[Slika:2024 Citroën Berlingo III XL IMG 0448.jpg|200x200_pik]] |- |S |športni 0,7% (ang. Roadster) |običjano <br>D-F |Porsche 911, BMW M4, Audi TT, Toyota GR Supra, Alpine A110 |[[Slika:Porsche 911 992 (69698).jpg|200x200_pik]] |} === Zmogljivostni razredi === {| class="wikitable" |+Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Primer |- |Mestni |12 s + |<75 (55) |<150 Nm |<140 km/h |Renault Twingo, VW Up, Fiat 500 |- |Osnovni |10-12 s |<120 (90) |150-250 Nm |<170 km/h |Renault Clio 1.0, VW Polo TSI, Opel Corsa |- |Srednji |8-10 s |<175 (130) |250-400 Nm |<210 km/h |Audi A3, VW Golf, BMW 118d, Škoda Octavia, Opel Astra |- |Močnejši |6-8 s |<240 (180) |350-500 Nm |<240 km/h |BMW 320d, Audi A5 TFSI, Mercedes-Benz C |- |Zmogljivi |4-6 s |<400 (300) |450-650 Nm |<280 km/h |BMW 330d, Audi S5, BMW740i |- |Športni |3-4 s |<600 (450) |600-900 Nm |<320 km/h |Porsche 911 Turbo, Ferrari F8, BMW M3 CS, BMW M5 |- |Hiper |<3 s |>600 (450) |>900 Nm |<400 km/h |Ferrari SF90, Mercedes-AMG GT, BMW M8, Chevrolet Corvette ZR1 |} {| class="wikitable" |+Diesel avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Pospešek 0-100 km/h !Moč KM (kW) !Navor Nm !Max hitrost !Tipičen doseg (km) !Primer |- |Osnovni |10-13 s |<100 (75) |<250 Nm |<190 km/h |800-1250 km |Opel Corsa 1.5D, Škoda Fabia 1.6 TDI, Fiat Panda 1.3 |- |Srednji |8-10 s |<160 (120) |<370 Nm |<200 km/h |850-1300 km |VW Golf 2.0TDI, Škoda Octavia 2.0TDI, BMW 120d |- |Veliki |6-8 s |<220 (160) |300-500 Nm |220-250 km/h |1100-1450 km |BMW 320d, Mercedes C220d, Audi A5 2.0 TDI |- |Premium |5-6 s |<300 (225) |400-750 Nm |250-270 km/h |1000-1200 km |BMW 530d, Mercedes E350d, Audi A6 3.0 TDI |- |Športni |4-5 s |>335 (250) |600-900 Nm |250-280 km/h |800-1000 km |BMW M550d, Mercedes AMG E53d |- |SUV |6-9 s |170-400 (130-300) |400-900 Nm |230-250 km/h |900-1100 km |BMW X530d, Mercedes GLE 350d, Audi Q7 3.0 TDI |} {| class="wikitable" |+EV Električna vozila Avtomobili po zmogljivostnih razredih !Razred !Moč KM (kW) !Navor Nm !Baterija (kWh) !Doseg (km) !Max hitrost !Primer |- |Mestni EV |<100 (75) |<200 Nm |<40 kWh |<200 km |<140 km/h |Dacia Spring, Fiat 500e |- |Kompaktni EV |<200 (150) |200–350 Nm |≈65 kWh |<350 km |<160 km/h |Renault Megane E-Tech, VW ID.3 |- |Družinski EV |<350 (260) |350–600 Nm |≈85 kWh |<400 km |<185 km/h |VW ID.4, Hyundai Ioniq 5, Kia EV6 |- |Premium EV |<600 (450) |600–900 Nm |≈100 kWh |<550 km |<230 km/h |Tesla Model 3 LR, BMW i4 M50, Mercedes EQE |- |Športni EV |<1000 (745) |900–1400 Nm |≈110 kWh |<500 km |<300 km/h |Porsche Taycan Turbo S, Tesla Model S Plaid |- |Hiper EV |>1000 (745) |>1500 Nm |>120 kWh |<550 km |<430 km/h |Rimac Nevera, Lotus Evija, Pininfarina Battista |} * baterije EV so deležnega hitrega razvoja zato se bodo te številke v prihodnosti lahko zelo hitro izboljšale === Pospešek 0-100 km/h === Pospešek avtomobila 0–100 km/h ni ena sama naključna številka ampak je odvisna je od kar nekaj dejavnikov, ki skupaj določijo, kako hitro avto pospešuje. {| class="wikitable" |+Dejavniki, ki vplivajo na pospešek 0-100 km/h !'''Dejavnik''' !'''Pomen''' !'''Vpliv na''' '''pospešek''' |- |Razmerje moč/masa |Koliko KM ima avto glede na maso |Ključno – več KM/kg = hitrejši pospešek |- |Navor motorja |Vlečna sila motorja |Pomemben pri štartu, posebej pri nizkih vrtljajih |- |Krivulja navora |Kje v območju vrtljajev je navor |Široka in zgodnja krivulja izboljša 0–100 |- |Tip motorja |Atmosferski/ turbo / EV |Turbo in EV imajo prednost pri štartu |- |Menjalnik |Ročni, avtomatski, DCT |Hitrejše prestavljanje = boljši čas |- |Prestavna razmerja |Dolžina posameznih prestav |Krajše prestave → boljši pospešek |- |Pogon |FWD / RWD / AWD |AWD najboljši oprijem pri startu |- |Oprijem pnevmatik |Zmes, širina, temperatura |Slabe gume = zdrs in slab čas |- |Elektronika |Launch control, TC |Optimizira prenos moči na tla |- |Aerodinamika |Zračni upor |Manj pomembna do ~100 km/h |- |Pogoji okolja |Temperatura, višina |Vpliva na moč motorja |- |Voznik |Reakcija, tehnika |Pomembno brez launch controla |} == Varnostni sistemi == Prometna trčenja so največji vzrok smrti zaradi poškodb po vsem svetu. <ref name="who_stats">{{Navedi knjigo|url=http://who.int/violence_injury_prevention/publications/road_traffic/world_report/en/|accessdate=2008-06-24|editor-last=Peden|editor-first=Margie|title=World report on road traffic injury prevention|year=2004|publisher=World Health Organization|isbn=92-4-156260-9}}</ref> [[Mary Ward]] je postala ena prvih dokumentiranih avtomobilskih nesreč leta 1869 v [[Birr, okrožje Offaly|Parsonstownu]] na Irskem, <ref name="ward">{{Navedi splet|url=http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|title=Mary Ward 1827–1869|publisher=Universityscience.ie|accessdate=2008-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080311122721/http://www.universityscience.ie/pages/scientists/sci_mary_ward.php|archivedate=2008-03-11}}</ref> [[Henry Bliss (žrtev prometne nesreče)|Henry Bliss]] pa ena prvih avtomobilskih nesreč pešcev v ZDA leta 1899 v New Yorku. <ref name="bliss">{{Navedi splet|url=http://www.citystreets.org/plaque.html|website=CityStreets|title=Bliss plaque|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060826231629/http://citystreets.org/plaque.html|archivedate=2006-08-26}}</ref> Zdaj obstajajo standardni testi za varnost novih avtomobilov, kot so testi [[Euro NCAP|Euro]] in [[US NCAP|US]] NCAP <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|title=SaferCar.gov|publisher=NHTSA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20040727074610/http://www.nhtsa.dot.gov/cars/testing/ncap/|archivedate=2004-07-27}}</ref>. Z razvojem avtomobilizma so se razvijali tudi varnostni sistemi, saj so prometne nesreče predstavljale vedno večji družbeni problem. Dolgoročni cilj varnostnih sistemov je avtonomna vožnja kjer se voznika izloči iz varnostnega tveganja in se vse stavi na avtomatizacijo. Varnostni standard v EU, ki je zahtevan leta 2024 za nove modele vozil presega vse premium varnostne sisteme pred letom 2000 in je znatno dvignil ceno novih avtomobilov na račun varnosti. Tipični varnostni sistemi v sodobnih avtomobilih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.avtonasveti.com/abs-esp-asr-varnostni-sistemi-v-avtomobilu/|title=Varnostni sistemi v avtomobilu|date=18.5.2013|website=AvtoNasveti.com}}</ref>: {| class="wikitable" |+Pregled varnostnih sistemov v avtomobilih !Sistem !Slovenski pomen !Ob-vezno !Prve uporabe in obvezno v EU od !Opomba |- |'''ABS''' Anti-lock braking system |sistem proti blokiranju koles |DA |Bosch Mercedes-Benz W116 1978, BMW serije 7 1979; obvezen v EU od 2004 |Dunlop Maxaret na letalih, prišel iz [[Concorde|Concorda]] 1969 kot Antiskid in vojaških reaktivnih letal [[English Electric Lightning|Lightning]] 1959 je sestavni del ESP |- |'''ASR/ ASC''' Anti-Slip Regulation/ Automatic Stability Control |sis. proti zdrsavanju pog. koles |/ |Mercedes-Benz patentiral 1959, Mercedes-Benz S 1992, BMW Serija 7 (E38), 1992 |je sestavni del ESP, ni neposredno obvezen |- |'''ESP/ DSC''' Electronic Stability Control/ Dynamic Stability Control |elektronski program stabilnosti ABS + ASR v praksi |DA |BMW 7 (E32) 1987; Bosch za Mercedes-Benz S 1995; obvezen v EU od 2014 |povezuje ABS in ASR sistema; ESP je znižal št. smrtnih nesreč do 80 %. |- |'''BAS''' Brake Assist |pomoč pri zaviranju v sili |/ |Mercedes-Benz S(W140) 1995 |nadgradnja v AEB, ki je obvezen |- |'''AEB''' Autonomous Emergency Braking |samodejno zaviranje v sili - reagira na ovire pred vozilom (trčenje) |DA |Volvo XC60 2008, obvezen v EU od 2024 |nadgradnja BAS sistema sistem, ki zazna, da voznik ni več sposoben voziti (npr. zaspi, doživi infarkt) |- |'''ESA''' Emergency Stop Assistant |reagira na nesposobnost voznika varno ustavljanje brez voznika |DA |BMW serije 5 (G30) 2016; obvezen v EU od 2024 |sistem, ki zazna nevarnost trka (s predhodnimi opozorili) in samodejno zavira, če voznik ne reagira |- |'''Airbag''' |zračna blazina |DA |Mercedes-Benz S W126 1981, BMW serije 7 1985; obvezen v EU od 1998 |John W. Hetrick (patent 1953), prvi v ZDA v 70-ih, posredno obvezen v EU od 1998, ker drugače avto ne naredi varnostnih preizkusov |- |'''Side Impact Protection''' |bočne zračne blazine |/ |Mercedes E-Class (W210) 1995, BMW Serija 7 (E38 facelift) 1995 | |- |'''eCall''' |samodejni SOS klic v sili |DA |Volvo XC60, 2012 obvezen v EU od 2018 |potrebuje menjavo baterije na cca 5 let |- |'''Seat belt reminder''' |opozorilo za varnostni pas |DA |Volvo 700/760, 1981, obvezen v EU od 2014 | |- |'''Three-point seat belt''' |tri točkovni varnostni pas |DA |Volvo 1959, Mercedes 1961, BMW&nbsp;1963; obvezen v EU od 1991 | |- |'''Reversing detection''' |kamera in senzorji za vzvratno vožnjo |DA |Mercedes-Benz S (W126) 1982, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Traffic Sign Recognition''' |prepoznavanje prometnih znakov |DA |Opel Insignia, 2008 obvezen v EU od 2024 | |- |'''Lane Keeping Assist''' |držanje voznega pasu |DA |Mercedes-Benz S (W220) 2001, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Pedestrian Protection''' |aktivna zaščita pešcev |DA |BMW serije 5 (F10) 2013; obvezen v EU od 2026 | |- |'''ISA''' Intelligent Speed Assistance |inteligentni pomočnik hitrosti |DA |Mercedes-Benz (W220) 2003, obvezen v EU od 2024 |Povezano s TSR + GPS |- |'''Driver Drowsiness & Attention Warning''' |nadzor pozornosti voznika |DA |Volvo S60/V60 2010, obvezen v EU od 2024 | |- |'''TPMS/ RDC''' Tire Pressure Monitoring System/ Reifen Druck Controlle |nadzor tlaka v pnevmatikah |DA |BMW RDC serisko 2002; obvezen v EU od 2014 |zelo pomebno pri praznovoznih pnevmatikah, kjer se ne vidi, če je pnevmatika prazna |- |'''EDR''' Event Data Recorder |črna skrinica, v primeru trka zabeleži podatke, kot so hitrost vozila, uporaba zavor, položaj volana in status varnostnih sistemov |DA |BMW serija 7 (E38) 1997, obvezen v EU od 2024 |originalno FDR flight data recorder iz linijskih letal [[Boeing 707|B707]] in [[Lockheed L-1649 Starliner|Constellation]] 1958 |- |'''ESS''' Emergency Stop Signal |avtomatsko otripajoče smerne otripalke pri zaviranju v sili |DA |Mercedes S (W140) 1995, obvezen v EU od 2024 | |- |'''Bumper System''' |odbijači absorbirajo udarec do 15 km/h brez poškodb karoserije, spreden odbijač omogoča absorpcijo udarcev do 4 km/h brez poškodb |DA |Cadillac 1910, obvezeno v EU od 1978 | |- |'''OBD''' On-Board Diagnostics |več deset računalnikov, ki spremljajo stanje sistema in se samodiagnosticirajo |DA |OBD II Land Rover Discovery 1996, obvezen v EU od 2004 |originalno prišel iz letal [[Airbus A320|A320]] 1988 |- |'''BLIS''' Blind-Spot Monitoring |zaznavanje mrtvega kota |/ |Volvo XC90 2003 | |- |'''Cruise control''' |tempomat |/ |Chrysler Imperial 1958, Mercedes S (W108) 1968, BMW E3 1971 |original am.ang. speedostat inž. Ralph Teetor ZDA 1948 |- |'''ACC''' Adaptive Cruise Control '''Radar System''' |radarski aktivni (adaptivni) tempomat, samodejno vzdržuje varno razdaljo do vozila spredaj, hkrati pa omogoča udobno vožnjo s konstantno hitrostjo, preprečuje trge v povezavi z AEB in v povezavi z navigacijo prilagaja hitrost pred ovinki in križišči deluje v povezavi s parkirnimi senzorji |/ |Mercedes S-Class (W220) 1999, BMW Serija 7 (E65) 2000, |originalno prišel iz letal [[North American F-86D Sabre|F-86D Sabre Dog]] 1953, popularen v premium razredu |- |'''HUD''' [[Head-up display|Head-Up Display]] |Projekcijski zaslon za varnost pogled na cesto brez odvračanja oči |/ |BMW serije 5 (E60) 2003, Citroën C6 2005, Mercedes-Benz S-Class (W221) 2010 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1960, popularen v premium razredu |- |'''Night Vision''' |nočni vid z infrardečo kamero z infrardečo kamero za zaznavanje pešcev ponoči |/ |BMW serije 7 (E65/E66) 2005 |originalno prišel iz letal [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] 1969 in [[Grumman A-6 Intruder|A-6 Intruder]] 1972, popularen v premium razredu |- |'''Auto-dimming rear-view mirror''' |samodejno zatemnitveno notranje ogledalo zmanjša zaslepljenost voznika z žarometi ponoči |/ |BMW serije 7 (E32) 1991 | |- |'''Alarm system''' |elektronski avtomobilski alarm |/ |Chrysler Imperial 1972 |popularen v premium razredu |- |'''Run-Flat tyres''' |[[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]] |/ |[[Michelin]] pnevmatike za vojaška vozila 1934, BMW tovarniška prvo vgradnjo od 2006 |popularno v premium razredu in oklepljenih avtomobilih |- |'''Self-sealing tank''' |[[samozalepljiv rezervoar za gorivo]] |/ |Mercedes-Benz S-Class Guard (W126/W140) 1985, BMW 7 Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal RAF [[Hawker Hurricane|Hurricane,]] [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] 1939, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Composite Ceramic Brakes''' |keramične kompozitne zavore nudijo izjemno odpornost proti pregrevanju do 1200°C, cena 8–12 000 € za komplet |/ |Porsche 911 GT2 (model 996) 2001, Ferrari Enzo 2003, Mercedes-Benz SLR McLaren 2003 |''originalno prišel iz letal'' [[Concorde]] 1969, [[Grumman F-14 Tomcat|F-14]] 1970, [[Airbus A320|A320]] 1988, popularen v športnem razredu |- |'''Automatic fire suppression''' '''in the engine compartment''' |samodejni gasilni sistem v motornem prostoru. Posebni senzorji zaznajo požar in sprožijo gasilni sistem s plinom. |/ |Mercedes-Benz S-Class W126 Guard 1985, BMW 7 Series Protection (E38) 1997 |originalno prišel iz letal USAF [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] 1942, popularno v oklepljenih avtomobilih |- |'''Drive-by-wire system''' |elektronski nadzor brez mehanskih povezav “Drive-by-wire” sistemi – elektronski prenos signalov brez mehanske povezave. • Electronic throttle (E-gas) – danes standard v vseh avtomobilih • Steer-by-wire – npr. ''Infiniti Q50'' • Brake-by-wire – Tesla, Mercedes EQS |/ |Infiniti Q50 2013, Tesla Model S 2016, Mercedes EQS (V297) 2021 steer-by-wire |originalno prišel iz letala [[Airbus A320]] 1988 [[fly-by-wire]] |} == Avtonomna vožnja == Z razvojem varnosti prometa in asistenčnih sistemov za višanje nivoje varnosti, se je razvila tudi nova veja asistenčni sistemov prvenstveno namenjena za avtonomno vožnjo avtomobila, katere končni cilj razvoja je umakniti voznika iz avtomobila in imeti samo potnike, s tem bo lastnik avtomobila prišel na cilj bolj spočit in se bo lahko med vožnjo ukvarjal z drugimi zadevami ali celo spal.<ref>{{Navedi splet|title=#Video: Šest stopenj avtonomne vožnje|url=https://www.amzs.si/motorevija/v-zarometu/avto-moto/2018-04-26-video-sest-stopenj-avtonomne-voznje|website=AMZS|accessdate=2025-12-19|language=sl|last=AMZS}}</ref> V EU sta najdlje trenutno prišla proizvajalca BMW in Mercedes in sicer to področje urejajo zakonsko regulative EU ECE R157 ALKS - Automated Lane Keeping System 2021 in EU ECE R171 DCAS - Driver Controlled Assistant System 2024. Poznamo 7 različnih stopenj avtomatizacije vožnje stanje v letu 2025 je omogočalo 2.stopnjo pri nekaterih proizvajalcih v povojih je pa že bila 3.stopnja avtonomnje vožnje, končni cilj 5.stopnja avtonomne vožnje je še precej oddaljen in se pričakuje po letu 2040. {| class="wikitable" |+SAE J3016 Stopnje avtonomne vožnje (SAE Society of Automotive Engineers) !Stopnja !Ime stopnje !Primer vozil !Opis !Tipični asistenčni sistemi |- |'''SAE 0''' |'''No Automation''' brez avtomatizacije |BMW&nbsp;3&nbsp;E46 1997, VW&nbsp;Golf&nbsp;IV 1998 |Voznik nadzoruje vse: volan, plin, zavore. Sistem lahko le opozarja. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Opozorilo za trk (FCW), opozorilo za zapustitev pasu (LDW), nadzor tlaka v pnevmatikah, pomoč pri zaviranju, zaznavanje cestnih znakov, nadzor mrtvih kotov |- |'''SAE 1''' |'''Driver Assistance''' vozniški pripomočki |Chrysler Imperial 1958, BMW&nbsp;3&nbsp;E90 2005, VW Golf VII 2012 |Sistem pomaga pri eni funkciji (ali volan ali hitrost). Voznik ima popoln nadzor. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |Tempomat, BMW Adaptive Cruise Control (ACC), Lane Keep Assist (LKA) |- |'''SAE 2''' |'''Partial Automation''' delna avtomatizacija |BMW&nbsp;7&nbsp;F01 2013, Tesla&nbsp;model S 2014, Mercedes&nbsp;E&nbsp;W214 2016, BMW&nbsp;3&nbsp;G20 2018 |Sistem hkrati upravlja volan in hitrost, voznik mora stalno nadzorovati okolico. Odgovornost: popolna odgovornost voznika. |BMW ACC + LKA, Traffic Jam Assist, BMW Driving Assistant Pro, BMW Highway Assistant, Tesla Autopilot |- |'''SAE 3''' |'''Conditional Automation''' pogojna avtomatizacija |Leta 2026 še vedno zelo omejeno na malo modelov samo luksuzni segment: Mercedes&nbsp;S&nbsp;W223 2021, BMW&nbsp;7&nbsp;G70 2023, |<u>Avto vozi sam v določenih pogojih.</u> Voznik ne gleda več ceste stalno, a mora prevzeti nadzor na zahtevo avtmobila. Odgovornost: delna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Audi: Traffic Jam Pilot , Mercedes: Drive Pilot 95, BMW: Personal Pilot L3, avtomatsko prehitevanje, |- |'''SAE 4''' |'''High Automation''' visoka avtomatizacija |Še ni v klasičnih avtih, uporablja se za robotaksije v omejenih mestnih območjih: Apollo&nbsp;RT6, Waymo Driver |Avto vozi sam brez voznika v določenih območjih ali pogojih (geo-fenced). <u>Voznik ni potreben znotraj dovoljenega področja vožnje.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila znotraj dovoljenega območja. |avtonomni shuttle, samodejna vožnja brez volana |- |'''SAE 5''' |'''Full Automation''' popolna avtomatizacija |trenutno ni serijskih vozil |Popolna avtonomija povsod. Ni volana, ni pedal. <u>Voznik ni potreben.</u> Odgovornost: popolna odgovornost proizvajalca avtomobila. |Teoretična stopnja – še ni v realni uporabi |} == Ekologija == Ekologija, predvsem v smislu zakonskih predpisov izpušnih plinov je množično preoblikovala sodobne avtomobile in jih tudi drastično podražila skupaj z vsemi varnostnimi sistemi. Cela zvrst čistilnih sistemov in spremembami v elektronski kontrolni enoti je bila potrebna za zadovoljevanja zakonskih zahtev EU standarda EURO. Današnji novi dizelski avto izpusti okoli 95–99 % manj strupenih snovi kot tipičen nov dizel iz 1980-ih. Pri čemer pa je treba poudariti, da lahko nevzdrževano, zanemarjeno staro vozilo brez filtrov ali z zamašenimi filtri ali odstranjenimi filtri, iztrošenimi injektorji, slabo kompresijo in puščajočimi tesnili spušča v zrak do 10 000x več nanodelcev kot sodobno vozilo. === Diesel === Dizli imajo največ kompleksnih čistilnih sistemov, saj proizvajajo več dušikovih oksidov (NOx) in trdnih delcev (PM). * '''EGR (Exhaust Gas Recirculation):''' del izpušnih plinov se vrača v sesalni kolektor, da se zniža temperatura zgorevanja in zmanjša NOx. * '''DPF (Diesel Particulate Filter):''' lovi trdne delce (saje) in jih periodično sežge pri regeneraciji. * '''SCR (Selective Catalytic Reduction):''' vbrizgavanje tekočine '''AdBlue (urea)''', ki v katalizatorju pretvori NOx v dušik (N₂) in vodo (H₂O). * '''DOC (Diesel Oxidation Catalyst):''' oksidira CO in neizgorele ogljikovodike v CO₂ in H₂O. * '''NOx trap (Lean NOx trap):''' začasno ujame NOx, ki se nato ob bogati mešanici reducira. {| class="wikitable" |+Emisije Diesla nekoč in danes !Vrsta emisije !Enota !Povprečje (1980-1985, brez katalizatorja) !Primerjava z današnjim Euro 6 dizlom !Relativno izboljšanje |- |'''CO (ogljikov monoksid)''' |g/km |1,0 – 2,5 |0,5 g/km (Euro 6) |67 % |- |'''HC (ogljikovodiki)''' |g/km |0,5 – 1,0 |0,09 g/km |87 % |- |'''NOx (dušikovi oksidi)''' |g/km |1,0 – 2,0 |0,08 g/km |95 % |- |'''PM (trdni delci – saje)''' |g/km |0,2 – 0,6 |0,0045 g/km |98,5 % |- |'''CO₂ (ogljikov dioksid)''' |g/km |~180–200 |~120 g/km (sodobni TDI) |37 % |- |'''Vidni dim''' |– |pogosto črn, pri polni obremenitvi zelo viden |praktično nič |95 % |} === Bencin === * '''TWC (Three-Way Catalyst):''' najpogostejši sistem, ki hkrati odstranjuje: ** CO → CO₂ ** HC → CO₂ + H₂O ** NOx → N₂ * '''GDI filter (GPF – Gasoline Particulate Filter):''' pri motorjih z direktnim vbrizgom lovi fine delce saj, podobno kot DPF pri dizlu. * '''EGR''' – pri sodobnih bencinarjih z direktnim vbrizgom za zmanjšanje NOx. {| class="wikitable" |+Emisije Bencinjskih motorjev nekoč in danes !Emisija !Povprečje 1980 !2020 !Izboljšanje (%) |- |'''CO''' '''(ogljikov monoksid)''' |20 g/km |0,5 g/km |97,5 % |- |'''HC''' '''(ogljikovodiki)''' |3,0 g/km |0,09 g/km |97 % |- |'''NOx''' '''(dušikovi oksidi)''' |1,5 g/km |0,06 g/km |96 % |- |'''PM''' '''(trdni delci – saje)''' |0,02 g/km |0,0045 g/km |78 % |- |'''CO₂''' '''(ogljikov dioksid)''' |210 g/km |125 g/km |40 % |} {| class="wikitable" |+Krnološki pregled čistilnih tehnologij avtomobilov v EU !Obdobje !Standard !Uvedene tehnologije !Cilj zmanjšati !Opombe |- |1988-92 |ECE R15 |'''oksidacijski katalizatorji''' pri bencinarjih, '''lambda sonda''', elektronski vbrizg goriva |CO, HC |Mehanska regulacija mešanice nadomeščena z ECU |- |1992-96 |EURO 1 |'''Trivaljni katalizator (TWC)''' obvezen pri bencinarjih; osnovni '''oksidacijski katalizator (DOC)''' pri dieselih |CO, HC, NOx |Konec uplinjačev v EU, začetek EOBD sistemov |- |1996–00 |EURO 2 |Izboljšani TWC, '''EGR''' pri dizlih, začetki elektronsko nadzorovanega vbrizga |NOx, HC |Dizli še brez DPF |- |2000-05 |EURO 3 |Širša uporaba '''EGR''' (tudi pri bencinarjih), natančnejši vbrizg (Common Rail), '''predkatalizatorji''' za hladni zagon |NOx, HC, CO |ECU optimizacija za emisije |- |2005-09 |EURO 4 |Uvedba '''DPF (Diesel Particulate Filter)''' pri dizlih, '''sekundarni zrak''' in '''precizni lambda senzorji''' pri bencinarjih |PM, NOx |DPF postane standard po 2007 |- |2009-14 |EURO 5 |'''GPF (Gasoline Particulate Filter)''' pri GDI bencinarjih, izboljšani DPF, '''NOx trap''' in prvi '''SCR sistemi z AdBlue''' pri dizlih |NOx, PM |AdBlue se uveljavi v osebnih avtih |- |2014-20 |EURO 6 |Izpopolnjeni '''SCR''', '''EGR s hladilnikom''', '''ammonia slip catalyst''', '''real driving emissions (RDE)''' merjenja |NOx, PM, CO |RDE testiranje po Dieselgate aferi (2015) |- |2021-25 |EURO&nbsp;6D |'''Napredni SCR s senzorji NOx''', '''elektronski DPF monitorji''', '''48V mild-hybrid sistemi''' |CO₂, NOx, PM |Uvedba obveznih RDE in WLTP meritev |- |2025-30 |EURO 7 |Kombinacija '''termalnega managementa''', '''hladnega start SCR''', '''napredni GPF/DPF''', zmanjšane '''emisije iz zavor in pnevmatik''' |CO₂, NOx, PM2.5, NH₃ |Velja za vse vrste pogonov, tudi hibridne |} == Statusni simbol == Avtomobil vedno odraža socialni rang lastnika oz. uporabnika, pomembno je razumeti, da “socialni rang” ni samo dohodek, temveč tudi starost, življenjski slog, družinski status, razgledanost, izobrazba, poklic in kariera lastnika. {| class="wikitable" |+Avtomobili po socialnem rangu lastnikov v EU !Socialni rang !Družbeni položaj !EU Segment Avtomobila !Bruto letni prihodek !Tip dela !Primeri avtomobilov !Opis lastnikov |- |'''Nižji delavski''' t.i. '''goli''' (ekonomski) '''razred''' |Osnovnošolska ali srednješolska izobrazba, fizično delo, omejen življenski standard, nestabilna zaposlitev, tipično naredijo do 12kkm letno |A, B '''Mestni''' |0–22k €/leto |Delavci v proizvodnji, prodajalci, čistilci, sezonci, gostinsko osebje, dostavljalci, taksisti, gradbeni delavci, hišnik, skrbnik živali, povelnik oddelka, pomožni administrativni delavci |Rabljeni VW Up!, Fiat 500, Renault Twingo, Toyota Aygo X, Hyundai i10, Renault Clio, Toyota Yaris, VW Polo, Škoda Fabia, Opel Corsa SUVi oz. crossover-ji: Volkswagen T‑Cross, Renault Captur, Hyundai Kona Športni predih: Peugeot 208 GTi, Renault Clio RS, Toyota GR Yaris EV: Dacia Spring, Fiat 500e, Renault Twingo E-Tech, Leapmotor T03, Dongfeng Box |Delavci, študentje, mladi vozniki mestna vožnja, manjši ljudje, niso namenjeni za avtoceste, pogosto posamezniki ali mlade družine. |- |'''Srednji delavski''' t.i. '''ekonomski''' '''razred''' |Redno zaposleni, srednješolska ali višješolska izobrazba, kvalificirano delo, stabilna služba, življenje pokriva osnovne stroške, občasni dopusti, redke izkušnje v tujini in omejeni kontakti, tipično naredijo do 15kkm letno |C&nbsp;'''Kompaktni''' |18–35k €/leto |Referenti, trgovci, tehnologi, trenerji, elektroinštalaterji, vodoinštalaterji, strojni tehniki, skladiščni delavci, povelnik voda, medicinske sestre, laboranti |VW Golf, Audi A3, BMW 1, Mercedes A, Renault Mégane, Škoda Octavia, Opel Astra Pogoste SUVi izvedbe: Volkswagen Tiguan, Audi Q3, BMW X1 Športnejše izvedbe: Mini Cooper S/JCW, VW Golf GTI, Ford Fiesta ST EV: Volkswagen ID.3, Renault 5 E-Tech, Opel Corsa Electric, BYD Atto 3, Hyundai Kona Electric |Pogosto mlajši ali srednji sloj, praktični, nizki stroški ljudje z rednim dohodkom, pogosto mladi strokovnjaki. |- |'''Nižji do srednji managerji''' oz. '''srednji profesionalci''' t.i. '''poslovno-ekonomski razred''' |Strokovnjaki ali vodje manjših oddelkov, pogosto delo na mednarodnih projektih in poslovne izmenjave, visokošolska ali univezitetna izobrazba, strokovni izpiti iz delovnega področja, člani v klubih, udobno življenje, dopust v tujini, tekoče govorijo tuj jezik, vsaj rekreativno športno aktivni, tipično naredijo 30kkm letno |D '''Srednji''' oz. '''poslovni''' |33–55k €/leto |Projektni vodja, vodja prodaje, IT vodja manjšega tima, vodja proizvodje, vodja financ, vodja pravne službe, povelnik čete, zdravnik |BMW 3, Audi A5, Mercedes C, VW Passat, Volvo V60, Škoda Superb Pogoste SUVi izvedbe: BMW X3, Audi Q5, Mercedes GLC Pogosti športni avtomobili: BMW Z4, Audi TT, Porsche 718 Cayman, Toyota GR Supra EV: BMW i4, BMW iX3, Tesla Model 3 AWD LR, Mazda EZ-6 |Družinski avto, poslovna uporaba, namenjeni avtocestam, srednji managerji, višji dohodek. Značilna je kombinacija funkcionalnosti, kakovosti in podobe uspeha. |- |'''Višji managerji''' oz. '''višji profesionalci''' t.i.&nbsp;'''poslovni razred''' |Visoko specializirani ali vodstveni kadri z mednarodno izobrazbo, vsaj eno leto dela v tujini, veliko osebnih kontaktov po svetu, višji standard kulture, člani v več klubih in tudi opravljajo časne funkcije, luksuzno življenje, dragi hobiji, finančne investicije, pomemben vpliv v poslovnem svetu, govorijo vsaj dva tuja jezika, športen način življenja, tipično naredijo 50kkm letno |E '''Izvršni''' |50–100k €/leto |Višji managerji, zdravnik specialist, kapitan letala ali ladje, direktor sektorja velike družbe, arhitekt, davčni svetovalec, odvetnik delovnega prava, regionalni manager, visok pravosodni funkcionar, energetski tržnik, letalski kontrolor, lastnik podjetja, povelnik bataljona, investicijski bančnik |BMW 5, Audi A6, Mercedes E, Volvo S90, Porsche Panamera, Lexus ES Pogoste športne podznamke: BMW&nbsp;M, Mercedes&nbsp;AMG, Porsche GT, Audi RS Pogosti SUVi: BMW X5, Audi Q7, Mercedes GLE Pogosti športni avtomobili: Porsche 911 Carrera, BMW M4, Mercedes AMG GT, Audi R8 EV: Tesla Model S, Tesla Model X, Porsche Macan 4S, PorscheTaycan Sport Turismo, BMW i5, Mercedes-Benz EQS, Audi Q6 e-tron, Audi A6 e-tron, Hongqi E-HS9, Xiaomi YU7, XPeng G9, Onvo L90, Nio ES8 |Višji managerji, poslovni avtomobil, udobje, prestiž, večinoma stari med 40 in 65 let. |- |'''Lastnik''' oz. '''top management''' t.i.&nbsp;'''prvi razred''' |Vrhunska izobrazba mednarodne izkušnje, dolgotrajno delo v tujini na drugih kontinentih, širok nabor mednarodnih stikov, direktorji, lastniki podjetij, investitorji, veliki podjetniki, dedičevi kapital, opravljajo časne funkcije v več klubih, politične in poslovne elite z globalnim vplivom so večjezični ljudje z športnim načinom življenja, tipično naredijo 80kkm letno |F '''Luksuzni''', S '''Športni''' |120k+ €/leto |Predsednik uprave, ambasador, minister, general povelnik polka, stari kapetan, lastnik srednjega podjetja, nepremičninski vlagatelj, borzni posrednik, vrhunski davčni svetovalec, profesionalni športnik, zvezdnik, vplivnež |BMW 7, Audi A8, Mercedes S, Lexus LS, Bentley Flying Spur, Rolls-Royce Phantom; Porsche 911 Turbo S, McLaren 720S, Ferrari F8, Lamborghini Huracan, Aston Martin Vantage; Rolls‑Royce Cullinan, Bentley Bentayga, Mercedes GLS Maybach 600, Mercedes G 63 |Direktorji, lastniki podjetij, statusni simbol, vrhunska oprema večinoma imajo šoferje za profesionalno delovanje, za privatno vožnjo imajo zmogljive športne avtomobile nad 500 konjev ali celo 1000 konjev. |} === Luksuzni avtomobili === [[Slika:1937_Rolls_Royce_Phantom_III_Sports_Saloon_by_Gurney_Nutting.jpg|sličica|Rolls Royce Phantom III 1937 britanska avtocestna križarka]] ==== Klasične evropske križarke ==== Klasična evropska avtocestna križarka (ang. ''old-school European autobahn cruiser'') je tradicionalni evropski komfortno-prestižni avtomobil z močnim nizkovrtilnim pogonom, veliko maso, dolgo medosno razdaljo, čvrstim, težkim in stabilnim podvozjem brez živčnosti, visoko pasno linijo, visokim občutkom mehanske kakovosti ter izrazito avtocestno usmeritvijo. Simbolizira: fizično manifestacijo moči, mase, stabilnosti in trajnosti. [[Slika:Maybach_Zeppelin_DS_8,_1938-39,_Zeppelin_Museum_Friedrichshafen,_20250503_1048_8742.jpg|sličica|Maybach Zeppelin DS8 1938 nemška avtocestna križarka ]] Karakteristike starih evropskih križark: velika masa, mogočna šasija, izjemno dolga medosna razdalja, velika kolesa, tih in miren motor ter visok navor pri nizkih vrtljajih (nizkovrtilni motor), ki omogoča zvezno in suvereno pospeševanje brez potrebe po visokih vrtljajih. Takšni avtomobili ponujajo občutek mehanske suverenosti – lokomotivske moči, stabilnosti in udobja pri dolgih vožnjah – filozofijo, ki je presenetljivo blizu današnjim velikim evropskim luksuznim limuzinam in SUV-jem. ==== Sodobni luksuzni avtomobili ==== [[Slika:Rolls-Royce_Phantom_VIII_Series_I_(Crown_Prince_of_Brunei).jpg|sličica|Rolls-Royce Phantom, simbol starega bogastva, v proizvodnji od leta 1925 s tipično masko Pantheon|245x245_pik]] Velikokrat je avto statusni simbol in predstavlja pozicijo posameznika v družbi, to so vozila vredna vsaj 300&nbsp;000 €. Velja, da se luksuzni avtomobili v določeni deželi začnejo z vrednostjo, ki presega 10 letno (120 mesečno) povprečno bruto plačo državljanov. Premium znamke (Mercedes-Benz-Maybach, BMW, Rolls-Royce) predstavljajo svoje flagship modele v črni barvi. Ta je skozi zgodovino postala simbol luksuza, saj so jo tradicionalno povezovali z družbeno elito, vključno s plemstvom, državniki, vojaškim vrhom, velikimi družbeniki in drugimi vplivnimi ter premožnimi posamezniki. Črni avtomobili veljajo praviloma za luksuzno barvo, saj so se pomembni posamezniki vedno vozili v njih, kajti črna izžareva eleganco, prefinjenost in moč ter kakovost. [[Slika:Bentley_Flying_Spur_Hybrid_(2019)_1X7A0376.jpg|sličica|Bentley Continental Flying Spur, simbol britanske elegance visokega sloja družbe]] [[Slika:MERCEDES-AMG_G63_(W463)_China_(3).jpg|sličica|Mercedes-Benz G63 AMG, simbol robustnosti in vojaške avtoritete, t.i. G-Wagen v proizvodnji od leta 1979 v Gradcu s tipično masko Panamericana, oklepljena verzija VR9 TRASCO prenese 7.62 Armor Piercing in eksplozijo do 15 kg TNT]]Tipične značilnosti luksuznih avtomobilov so: [[Slika:BMW_X5_(G05)_China.jpg|sličica|Diplomatski SUV BMW X5 G05 s tipično masko z dvojnimi ledvičkami, oklepljena verzija VR6 prenese strelivo 7.62 (AK-47), 5.56 NATO in eksplozijo DM51 granat, v proizvodnji od leta 1998 ]]Dizajnerske značilnosti: * [[Les|leseni]] dodatki v notranjosti, * analogna [[Ura (naprava)|ura]], * bež, smetanovo ali rjavo [[usnje]], * brezčasni modeli, ki so v proizvodnji več desetletji (od 1925, 1979, 1998, 1959 itd), * vsaj 20-23 [[Palec|palcev]] velika privlačna platišča, * vsaj 225-275 mm široke pnevmatike, * nizko profilne pnevmatike, * kromirani ali črno sijajni detajli maske, izpuhov in okvirjev oken, * zelo izražena maska avtomobila (npr: maska z dvojnimi ledvičkami, panamericana maska, pantheon maska), * dvojne ali štirikratne izpušne cevi, * dolg pokrov motorja, * brezstični pametni avtomobiljski ključ z LCD/LED zaslonom, * obvolanske prestavne ročice F1 stil, * močno zatemnena stekla, * višja pasna linija (visok spodnji rob bočnih stekel), * električno zložljiva zunanja ogledala, Tehnične krakteristike: * dolga medosna razdalja (več prostora), * vzdožna postavitev motorja (vzporeden s smerjo vožnje), * avtomatski menjalnik s pretvornikom navora, * zadnji RWD ali štirikolesni pogon 4WD, * launch control, * motor z vsaj 6 valjev in 3 litre volumna, * prisilno polnjen motor z notranjim izgorevanjem, * twin-scroll turbo (dvojni natok) → manj turbo laga ali biturbo, * head-up display na vetrobranskem steklu Komfortne karakteristike: * itegriran zabavni sistem, internet, USB-C; * ogrevanje mirujočega vozila (webasto), * električno ogrevano vetrobransko steklo, * ventilirani, ogrevani in masažni sedeži, * električna vrata prtlažnika, * ogrevana zunanja ogledala, * ogrevan volan, * indukcijsko brezžično polnjenje mobitela in ključa, * mehka samozapiralna vrata, * zračno vzmetenje (nekateri ga ne cenijo), * multi-link vzmetenje zadaj, * aktivno podvozje (kamera bere cesto in prilagaja amortizerje), * double wishbone vzmetenje spredaj, * elektronsko krmiljene (adaptivne) blažilnike, * dvojna ali trojna akustična zasteklitev, * zadnji zasloni za potnike, * glasovno upravljanje, * Hi-Fi ozvočenje 3D zvok, * zelo tiho delovanje motorja, * Lancasterove protiuteži v motorju → mirnejši tek, * hlajenje ali gretje držal za pijačo, * hlajen ali ogrevan predal za pijačo oz. hrano, * hladilnik med zadnjima sedežema, * zložljive mizice Varnostne značilnosti: *alarmna naprava, *premium ([[Michelin]], [[Pirelli]], [[Goodyear Tire and Rubber Company|Goodyear]], Continental) [[Praznovozna pnevmatika|praznovozne pnevmatike]], *asistenčni sistemi najvišjega nivoja - avtonomna vožnja, *samodejno zaviranje v sili, *aktivni radarski tempomat, *avt.ohranjanje voz. pasu, *[[Blindirano vozilo|blindirana]] - neprebojna stekla in karoserija, *samozatesnitveni rezervoar, * samodejni gasilni sistem v motorskem prostoru, Takšni avtomobili<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caranddriver.com/features/g28857683/most-expensive-cars/|title=These Are the Most Expensive New Cars You Can (Actually) Buy|date=20.6.2025|accessdate=3.9.2025|website=Car And Driver}}</ref>, ki so statusni simbol so: [[Slika:Red_Flag_L5_Limousine_(18423546376).jpg|sličica|Predsedniška limuzina Hongqi Guoli, simbol kitajske dediščine, v proizvodnji od leta 1959]] [[Slika:Mercedes-Maybach_GLS600_(Facelift)_IMG_0302.jpg|sličica|Mercedes-Maybach GLS 600, simbol novega bogastva, priljubljeni med oligarhi]] * Bugatti Tourbillon 3,8 milijona € simbol zvezdništva, * Ferrari F80 2,66 milijona € starega bogastva (old money), * Ferrari Daytona SP3 1,91 milijona € starega bogastva (old money), * McLaren Automotive 2,1 milijona € simbol zvezdništva, * Brabus Mercedes-Benz G 63 AMG XLP 900 6x6 - 1,85 milijona € simbol zvezdništva - tri osi, * Aston Martin Valhalla 860 000 € simbol starega bogastva (old money), * Hongqi Guoli (L5) 700 000 € simbol starega bogastva (old money), * Lamborghini Revuelto - 650 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G63 AMG tri osi - 600 000 € simbol prestiža vzhodne države (new money), * Bentley Continental GT - 450 000 € simbol starega bogastva (old money), * Rolls-Royce Phantom - 410 000 € simbol starega bogastva (old money) najbolj klasičen avto bogatih, * Lamborghini Urus - 400 000 € simbol novega luksuza (new money), * BMW X5 (G05) M60i VR6 - 380 000 € simbol starega bogastva (old money) oklepni diplomatski SUV, * Ferrari 812 Superfast - 370 000 € simbol novega luksuza (new money), * Rolls-Royce Cullinan - 360 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz GLS 4 Matic GLS 600 - 360 000 €, * Cadillac Celestiq - 350 000 € simbol starega bogastva (old money), * Brabus Mercedes-Benz G-Razred 63 AMG V8 Turbo - 330 000 € simbol novega luksuza (new money), * Brabus 600 Land Rover Range Rover - 330 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aston Martin DB12 - 310 000 € simbol starega bogastva (old money), * Aurus Senat - 300 000 € simbol novega luksuza (new money), * Maybach Mercedes-Benz S Class S680 V12 - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), * Bentley Flying Spur - 300 000 € simbol starega bogastva (old money), == Vzdrževanje == Vzdrževanje sodobnih vozil zaradi njihove tehnične in elektronske kompleksnosti presega klasično avtomehanično dejavnost. Večji pooblaščeni servisi so zato organizirani v več specializiranih oddelkov. '''Mehanični oddelek''' Izvaja redno vzdrževanje in mehanska popravila motorja, menjalnika, podvozja, zavornega sistema, krmiljenja, klimatskega sistema in drugih mehanskih sklopov. '''Diagnostični in elektronski oddelek''' Ukvarja se z računalniško diagnostiko, programiranjem krmilnih enot, električnimi sistemi, senzorji, komunikacijskimi omrežji vozila ter preverjanjem in odpravljanjem elektronskih napak. Pri sodobnih vozilih je diagnostika pomemben del skoraj vsakega zahtevnejšega servisnega posega. '''Kleparsko-karoserijski oddelek''' Izvaja popravila poškodovane karoserije, vključno z ravnanjem oziroma zamenjavo karoserijskih elementov ter popravili po prometnih nesrečah. '''Ličarsko-lakirniški oddelek''' Izvaja pripravo površin, lakiranje in barvno usklajevanje posameznih karoserijskih elementov. Pri pooblaščenih servisih so lahko takšne delavnice certificirane po standardih proizvajalca. '''Oddelek nadomestnih delov in opreme''' Skrbi za naročanje, skladiščenje in izdajo nadomestnih delov ter dodatne opreme. Zagotavljanje ustreznih delov je pomemben del servisnega procesa, pri pooblaščenih servisih pa se pogosto uporabljajo originalni deli proizvajalca. '''Servisni sprejem oziroma servisni svetovalci''' Predstavljajo povezavo med stranko in servisno delavnico. Sprejmejo vozilo, evidentirajo zahteve stranke, pripravijo delovni nalog, usklajujejo delo z delavnico ter stranko obveščajo o poteku in stroških popravila. '''Kontrola kakovosti in končni pregled''' Pri večjih servisnih organizacijah se po opravljenem delu izvede kontrola opravljenih posegov, preverjanje delovanja vozila in po potrebi končna diagnostična kontrola pred predajo vozila stranki. '''Administrativna in garancijska podpora''' Večji pooblaščeni servisi imajo tudi administrativne postopke za obračun servisnih storitev, garancijske zahtevke, servisno dokumentacijo, elektronsko servisno knjižico in komunikacijo s proizvajalcem. === Pomen vzdrževanja === Pravilno vzdrževanje vozil je ključno za varnost, učinkovitost, udobnost in zdravje voznika z potniki ter okolice. Pogovorno imejujemo servise mali, večji, in velik servis. Tipična vsebina servisov<ref>{{Navedi splet|url=https://avtostop.si/2021/nasveti/servis-avta-kaj-se-menja-pri-velikem-servisu/|title=Servis avta – kaj se menja pri velikem servisu?|date=17.3.2021|accessdate=8.4.2025}}</ref>: * mali servis (olje in oljni filter) 15 000 km ali 1x letno * večji servis (mali plus menjava vseh filtrov: gorivni, zraka, kabinski in zavorne ploščice ter tekočina) 60 000 km ali na 2 leti * velik servis (večji plus jermeni, napenjalci, vodna črpalka, svečke) 100 000 km ali 8 let Potrebno je spoštovati predpisane intervale vzdrževanja posameznega proizvajalca in uporabljati samo priporočene nadomestne dele in tekočine. Primer: predpisan interval menjave navadnega mineralnega olja (zastarela tehnologija) na avtomobilu zaradi nizske kakovosti le-tega je na 5000 km oz. enkrat letno kaj je prej, za razliko predpisan interval menjave najkakovostnejših sintetičnih oil z dolgo življensko dobo oz. s podaljšanim intervalom menjave olja (ang. long life oil) je na 30 000 km oz. 2 leti kaj je prej. Pri teh priporočilih je potrebno upoštevati, da vozila, ki veliko stojijo v prometu velja priporočilo da 60 minut statičnega delovanja ali zelo počasne vožnje predstavlja ekvivalent prevoženim 100 km, kar v praksi pomeni, če je vozilo 50 ur letno delovalo v takih pogojih je olje potrebno menjati 5000 km prej kot je to predpisano. Potrebno je tudi poudariti, da lastnik lahko kot dober gospodar bolj strogo vzdržuje vozilo kot to priporoča proizvajalec in menjuje tekočine pogosteje s čimer pripomore k daljši življenski dobi mehanskih komponent, ki so izspostavljene obrabi in so del mazalnega sistema z oljem. Veliko lastnikov menja olje na avtomatskih menjalnikih, če prav to proizvajalec avtomobila ne zahteva (ang. lifetime) a proizvajalec menjalnika priporoča menjavo, s čimer znatno pripomorejo h daljši življenski dobi le-teh in mirnejšemu delovanju. Strošek menjave olj je vedno bistveno nižji od stroškov okvare, ki jih prepreči. Avto, ki je redno in kakovostno preventivno vzdrževan z orginalnimi deli na pooblaščenem servisu je bolj zanesljiv in varen, saj nov zanemarjen avto v 3 letih postane manj zanesljiv kot 15 let star avto, ki je vrhunsko vzdrževan. {| class="wikitable" |+Tipični programi vzdrževanja avtomobila za Dieselske, Bencinske in Električne pogonske agregate !Tip motorja !Diesel !Bencin !EV Električni |- !Komponenta ! colspan="3" |Tipična menjava |- |Menjava olja |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Oljni filter |15 000 km oz. 1x letno |15 000 km oz. 1x letno |/ |- |Brisalci |1x letno |1x letno |1x letno |- |Diagnostika celotnega vozila |na 2 leti |na 2 leti |1x letno |- |Filter goriva |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter zraka motorja |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |/ |- |Filter kabine (mikrofilter) |60 000 km oz. na 2 leti |60 000 km oz. na 2 leti |30 000 km oz. na 2 leti |- |Vžigalne (bencin) svečke |/ |90 000 km |/ |- |Pnevmatike |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |60 000 km/po obrabi/5 let |- |Zavorna tekočina |na 2 leti |na 2 leti |na 2 leti |- |Zavorne ploščice |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |60 000 km oz. po obrabi |- |Menjalniško olje (avtomatski menjalnik) + filter |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |olje v reduktorju (DC prenos) 60 000 km oz. na 5 let |- |Olje v razdelilnem pogonu (4 kolesni pogon) |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Olje v sprednjem in zadnjem diferencialu |80 000 km oz. na 5 let |80 000 km oz. na 5 let |/ |- |Hladilna tekočina |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |100 000 km oz. na 5 let |- |Menjalniško olje (ročni menjalnik) |120 000 km oz. na 10 let |120 000 km oz. na 10 let |/ |- |Menjava tesnil baterije EV |/ |/ |100 000 km oz. na 5 let |- |Zavorni diski |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |120 000 km oz. po obrabi |- |Ekologija: EGR čiščenje in DPF |120 000 km oz. po stanju |/ |/ |- |Ekologija: EGR ventil, DPF, senzor NOx |150.000 km oz. 7 let |150.000 km oz. 7 let |/ |- |Ekologija: GPF čiščenje |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: EVAP sistem |/ |150 000 km |/ |- |Ekologija: Lambda sonda |/ |200 000 km |/ |- |Ekologija: TWC katalizator |/ |200.000 km |/ |- |Ekologija: EGR hladilnik |250 000 km |250 000 km |/ |- |Ekologija: SCR + AdBlue |250 000 km |/ |/ |- |Ekologija: DOC katalizator |200 000 km |/ |/ |- |Torna sklopka (ročni menjalnik) |150 000 km oz. po obrabi |150 000 km oz. po obrabi |/ |- |Jermeni in napenjalci klime in alternatorja |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Vodna črpalka in hladilna tekočina |150 000 km oz. na 5 let |150 000 km oz. na 5 let |/ |- |Grelne (diesel) svečke in rele |150 000 km oz. na 5 let |/ |/ |- |Zobati jermen |200 000 km oz. na 10 let |150 000 km oz. na 7 let |/ |- |Izpušni sistem mejava |po stanju |po stanju |/ |- |Podvozje – roke, končniki |200.000 km |200.000 km |200.000 km |- |Gumjaste cevi menjava |po stanju |po stanju |200.000 km |- |Servis klimatske naprave za baterijo EV |/ |/ |2 leta |- |Hladilni sistem baterije EV |/ |/ |6 let |- |Elektronika, ki upravlja baterijo EV |/ |/ |8 let |- |Konektorji, releji EV |/ |/ |8 let |- |Polnilec AC/DC EV |/ |/ |8 let |- |Inverter EV |/ |/ |10 let |- |Kompresor toplotne črpalke EV |/ |/ |200 000 km ali 8 let |- |Menjava pogonske baterije EV |/ |/ |250 000 km ali 10 let |- |Menjava injektorjev goriva |250 000 km |250 000 km |/ |- |Menjava baterij za klice v sili (eCall) |7 let |7 let |7 let |- |Akumulator |300.000 km oz. 10 let |300.000 km oz. 10 let |150.000 km oz. 5 let |- |Alternator, starter |300.000 km oz. 15 let |300.000 km oz. 15 let |/ |- |Veriga, turbina (pri problematičnih modelih 50% prej) |300.000 km oz. 15 let |200.000 km oz. 10 let |/ |- |Optična (geometriska) nastavitev podvozja |po potrebi |po potrebi |po potrebi |- |Kleparska dela, menjava odbijačev |po potrebi |po potrebi |po potrebi |} == Izposoja avtomobilov == Izposoja avtomobilov (ang. Rent a car) je storitev, pri kateri podjetje ali druga organizacija stranki za določeno časovno obdobje odda avtomobil v uporabo proti plačilu. Osnovni elementi storitve so: * Najemno obdobje – običajno od nekaj ur do več tednov ali mesecev. * Cena najema – lahko vključuje osnovno zavarovanje, določeno kilometrino in davke, dodatne storitve pa se pogosto zaračunajo posebej. * Kavcija – najemnik mora pogosto zagotoviti varščino, običajno s kreditno kartico. * Zavarovanje – vključeno je osnovno zavarovanje, pogosto pa so na voljo tudi dodatna kritja za zmanjšanje odgovornosti najemnika. * Omejitev kilometrov – nekateri najemi imajo neomejeno kilometrino, drugi določeno število kilometrov. * Prevzem in vračilo – avtomobil se prevzame in vrne na dogovorjeni lokaciji; pri večjih podjetjih je pogosto mogoče vozilo vrniti na drugi lokaciji. * Starost in vozniško dovoljenje – podjetja običajno določajo minimalno starost voznika in zahtevano dobo veljavnosti vozniškega dovoljenja. * Kategorija vozila – vozilo se pogosto rezervira po kategoriji, ne nujno po točno določenem modelu. Na primer rezervacija kategorije BMW 5 ali podobno ne zagotavlja, da bo stranka dobila prav BMW 5. * Dodatni voznik – za vključitev drugega voznika je pogosto potrebno doplačilo. * Dodatna oprema – otroški sedeži, navigacija, zimska oprema, snežne verige in podobno so lahko dodatno plačljivi. * Gorivo – najpogostejša politika je full-to-full, pri kateri najemnik prevzame vozilo s polnim rezervoarjem in ga tako tudi vrne. Kako deluje v praksi # Stranka izbere lokacijo, datum in čas najema. # Izbere kategorijo oziroma model vozila, če je zagotovljen. # Ob prevzemu predloži osebni dokument in vozniško dovoljenje ter običajno plačilno kartico. # Podjetje preveri stanje vozila in evidentira morebitne poškodbe. # Stranka uporablja vozilo v skladu z najemno pogodbo. # Ob vračilu se ponovno preverijo poškodbe, gorivo, kilometri in čas vračila. # Kavcija se po zaključku najema sprosti, če ni dodatnih stroškov. Pomembna razlika: pri običajnem rent-a-caru najemnik praviloma ne kupuje avtomobila ali dolgoročnega financiranja, temveč plača za časovno omejeno uporabo vozila. == Avtomobilizacija == Avtomobilizacija pomeni stopnjo razširjenosti osebnih avtomobilov v neki državi ali regiji. Najpogosteje se izraža kot število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Štejejo se navadno registrirani osebni avtomobili, ne pa motorna kolesa, avtobusi, tovornjaki ipd. Pokazatelj daje občutek, kako “motorizirana” je neka družba, ne pa nujno koliko ljudi ima v resnici avto. <div style="column-count:2; -moz-column-count:2; -webkit-column-count:2;"> {| class="wikitable sortable" |+Avtomobilizacija po državah 2024 št. avtov na 1000 preb.<ref>{{Navedi splet|url=https://worldpopulationreview.com/country-rankings/cars-by-country?utm_source=chatgpt.com|title=Cars by Country 2025|website=World Population Review}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grokipedia.com/page/List_of_countries_and_territories_by_motor_vehicles_per_capita?utm_source=chatgpt.com|title=List of countries and territories by motor vehicles per capita|date=2020-2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.visualcapitalist.com/vehicles-per-capita-by-country/?utm_source=chatgpt.com|title=MarketsWho Owns the Most Vehicles per Capita, by Country?|date=2024|accessdate=28.9.2024|website=Visual Capitalist}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/povprecna-starost-avtomobilov-v-sloveniji-je-11-1-leta/725854|title=Povprečna starost avtomobilov|date=29.11.2024|website=RTV SLO MMC}}</ref> !Država !Št. vozil |- |San Marino |1606 |- |Gibraltar |1444 |- |Andora |1214 |- |Lihtenštajn |1068 |- |Brunej |1012 |- |Monako |910 |- |Nova Zelandija |869 |- |ZDA |860 |- |Malta |823 |- |Poljska |761 |- |Italija |756 |- |Avstralija |737 |- |Luksenburg |732 |- |Kanada |707 |- |Francija |704 |- |Češka |658 |- |Portugalska |640 |- |Norveška |635 |- |Avstrija |632 |- |Velika Britanija |632 |- |Nemčija |627 |- |Španija |627 |- |Grčija |617 |- |Japonska |612 |- |Švica |604 |- |Belgija |590 |- |Nizozemska |588 |- |Slovenija |579 |- |Finska |577 |- |Švedska |544 |- |EU |569 |- |Danska |540 |- |Irska |540 |- |Malezija |535 |- |Slovaška |513 |- |Libija |490 |- |Bolgarija |485 |- |Hrvaška |474 |- |Sirija |472 |- |Madžarska |463 |- |Južna Koreja |458 |- |Romunija |438 |- |Izrael |404 |- |Rusija |389 |- |Belorusija |387 |- |Mehika |358 |- |Tajvan |344 |- |Združeni Arabski Emirati |343 |- |Srbija |330 |- |Argentina |311 |- |Tajska |277 |- |Čile |246 |- |Kazahstan |226 |- |Kitajska |223 |- |Turčija |220 |- |Brazilija |214 |- |Ukrajina |192 |- |Iran |183 |- |Južna Afrika |176 |- |Ekvador |152 |} </div> == Stroški == Lastništvu avtomobila je neobhodno povezano z operativnimi stroški, ki jih delimo na fiksne in variabilne. Fiksni stroški nastanejo ne glede na uporabo avtomobila, variabilni rastejo z večanjem porabe pri tem pa specifični stroški (na uro uporabe avtomobila) padajo z večanjem števila ur porabe avtomobila na koledarsko leto, absolutni stroški se seveda z večanjem količine ur uporabe avtomobila večajo. Povprečni voznik na leto preživi v avtomobilu od 200 do 500 ur (10.000 km letno prevožene razdalje pri 50 km/h = 200h letno in 30.000 km letno prevožene razdalje pri 60 km/h = 500h letno).<ref>{{Navedi splet|url=https://izracunajstroske.si/stroski-vozila/|title=Stroški vozila|date=2024|accessdate=11.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.zps.si/nasveti-in-vodniki/koliko-nas-stane-lastnistvo-avtomobila-2023-01-31|title=Koliko nas stane lastništvo avtomobila?|date=31.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Zveza potrošnikov Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://cekin.si/novice/potrosnik/koliko-letno-stane-avtomobil.html|title=Koliko letno stane avtomobil?|date=30.1.2023|accessdate=11.12.2024|website=Cekin.si}}</ref> Ne glede na stroške večini ljudem avto predstavlja ključno mobilnost in svoboden način življenja ter jim omogoča, da imajo boljšo službo, ki je precej bolj oddaljena od regionalnih prometnih povezav javnega prometa oz. za dotično lokacijo ne obstajajo. {| class="wikitable" |+Operativni stroški osebnega avtomobila !Fiksni letni !Variabilni glede na uporabo |- |Bazno parkiranje |Gorivo oz. * energija in olje (specifika 2T in iztrošeni) ter statično gretje/hlajenje |- |Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja (registracija) |AdBlue |- |Zavarovanje (obvezno in kasko) |Pnevmatike (letne +7°C do +50°C, zimske +7°C do -15°C, terenske M/T, dirkalne-slick, Nordiske za -10°C do -40°C in Ježovke za led -15°C do -40°C) |- |Letna dajatev za uporabo vozila (cesna taksa) |Vetrobranska tekočina in ostale tekočine (aditivi gorivu, aditivi za AdBlue) |- |Zdravniški pregled in podaljšanje vozniškega dovoljenja (10 let) |Homologacija opreme (platišča, spoilerji, zatemnjena stekla, zvočniki, vlečna kljuka, vlečni vitel, strešni nosilci, distančniki za platišča, dodatne luči, izpušni lonec, nastavljivo (coilover) podvozje, sprememba barve vozila, povečanje moči motorja, GPS sistem za sledenje) |- |Tehnični pregled (po 4 letih, 6 letih, po 8 letu letno) |Vinjete, cestnine, mostnine, trajekti, predornine in parkirnine |- |Koledarsko vzdrževanje (zavorna in hladilna tekočina, olja, filtri, brisalci, akumolator ter **vpoklici) |Vzdrževanje glede na kilometre (filtri, olja, diski in ploščice, svečke, injektorji, sistemi ipd) |- |Naročnine na bazo podatkov (zemljevidi, asistence, upravljanje) |Pranje, sesanje, dišave, nega in avtokozmetika ter suhi in vlažilni robčki |- |Obvezna oprema z omejeno dobo trajanja (prva pomoč 5 let) |Dodatna oprema (zimska, vlečna, počitniška, otroška, notranja - nosilec za sunkjič ipd) |- |*Priključna moč bazne električne polnilne postaje |Manjše poškodbe in obraba (menjava plastik, vetrobrana), žarnice, brisalci |- |*Amortizacija bazne električne polnilne postaje (življenska doba 10 let) |Zaščita pred korozijo in kleparska dela ter barvanje, popravilo ali menjava odbijačev, popravilo platišč |- |Menjava letnih/zimskih pnevmatik in centriranje ter hramba |Prometni in parkirni prekrški |- |Stroški kapitala financiranja |* Izguba produktivnega časa za polnjenje električnega avtomobila (bruto ura dela) |- |Amortizacija avtomobila (na n let) |* Cikli baterije in iztrošenost ter zmanjšanje kapacitete |- |Rezervni sklad (min 5% vrednosti avtomobila ali 1500 eur) |Katering (kave, hrana in pijača, ki jo zaužijemo v avtomobilu) |- | colspan="2" |* velja za električna vozila <nowiki>**</nowiki> vpoklic vozila pomeni odkrito serijsko napako, katere odpravo krije proizvajalec avtomobila na pooblaščenih servisih |} '''Nakup''' Nakup avtomobila je eden osnovnih stroškov avtomobila. Pogosto lastniki kupujejo tudi rabljene avtomobile predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti v primerjavi z novim, če prav to prinaša tveganje za draga neplanirana popravila. Veliko avtomobilov se za kupce tudi uvozi iz tujine pri tem je potrebno povedati, da lokalna tehnična kultura igra ključno vlogo pri tem kako se avtomobile vzdržuje, med najvarnejše države za uvoz spadajo: Švedska, Nemčija, Švica in Luksenburg ter Danska kjer je visok nivo tehnične kulture vzdrževanje in so avtomobili bogato opremljeni. Med tržišča, ki se jih odsvetuje za uvoz iz tujine so: Bolgarija, Romunija, Poljska, Italija, Madžarska, Slovaška, Češka in Baltske države, medtem je tehnična kultura držav Beneluksa zelo raznolika in veliko avtomobilov je deležno vzdrževanja na nepooblaščenih servisih v lasti velikih leasing hiš ter je kakovost vzdrževanja takšnih vozil pogosto sprejemljiva ampak vsaj dokumentacijsko nižja od vzdrževanja na pooblaščenih vzdrževalnih centrih znamke avtomobila. Pri preverjenjem bogatem načinu vzdrževanja je država izvora manj pomembna kot servisna filozofija lastnika. Dobro vzdrževan (menjano olje v menjalniku, diferencialih, tranfer case itd) 200.000 km avto je lahko mehansko bistveno boljši od zanemarjenega 120.000 km primerka. '''Lastna cena avtomobila''' Lastna cena avtomobila na uro predstavlja povprečni strošek uporabe oziroma posedovanja avtomobila, izražen na eno uro uporabe. Pri izračunu se upoštevajo fiksni in variabilni stroški. Med fiksne stroške sodijo predvsem izguba vrednosti oziroma amortizacija, registracija, zavarovanje in financiranje, med variabilne pa gorivo, vzdrževanje, pnevmatike, popravila in drugi stroški, ki so povezani z uporabo vozila. Izračun je mogoče poenostaviti kot: lastna cena na uro = skupni stroški avtomobila ÷ število ur uporabe Pri tem je rezultat močno odvisen od načina uporabe vozila. Avtomobil, ki se uporablja veliko ur in prevozi veliko kilometrov, ima praviloma nižji strošek na uro, čeprav so njegovi skupni letni stroški višji. Pri osebnih avtomobilih je zato smiselno ločeno prikazovati tudi strošek na kilometer, saj ta bolje odraža neposredne stroške vožnje v smislu razdalje, če prav v avtomobilu preživimo veliko časa tudi ko se ne premikamo (semaforji, prometni zastoji, čakanje v parkiranem vozilu, ogrevanje/hlajenje pred vožnjo, čakanje na sopotnike, lakanje na mejnem/cestninskem prehodu, čakanje na trajekt, čakanje na sestanek ipd). Pri čemer velja izkustveno pravilo 1 ura uporabe avtomobila ≈ 50 km vožnje se pravi, če smo v avto stali 60 ur to pomeni ekvivaletno prevoženih 3000 km. == Mediji == Avtomobilski mediji so široka kategorija medijev, ki se osredotočajo na vse, kar je povezano z avtomobili, mobilnostjo in avtomobilsko industrijo. V osnovi poznamo glavne avtomobislke medije po tipih: * avtomobilske revije * avtomobilski spletni portali * avtomobilski TV progami oz. oddaje * avtomobilski Podcasti === Revije === Avtomobilistične revije imajo pomembno vlogo pri obveščanju javnosti o razvoju avtomobilske industrije, testiranju vozil ter primerjavah med različnimi modeli. Slovenske in angleške revije s svojim strokovnim pristopom, izkušnjami in tradicijo pomembno vplivajo na mnenje kupcev ter avtomobilističnih navdušencev. {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izhaja od |- |'''Motorevija AMZS''' |https://www.amzs.si/motorevija |Tehnika, varnost, testi |Zelo strokovna, manj “showa” |1957 |- |'''Avto Magazin''' |https://avto-magazin.metropolitan.si/ |Testi, primerjave, novice |Najbolj znana |1967 |- |'''AvtoFokus''' |https://www.avto-fokus.si/ |Novice, trg, testi |Močan spletni del, zelo priljubljena |1999 |} {| class="wikitable" |+Mednarodne avtomobilistične revije !Revija !Splet !Fokus !Opomba !Izdaja od |- |'''Autocar''' |https://www.autocar.co.uk/ |Testi, industrija |Najstarejša avtomobilska revija na svetu |1895 |- |'''Motor Trend''' |https://www.motortrend.com/ |Testi, nagrade |Ameriška primerjalna revija |1949 |- |'''Car and Driver''' |https://www.caranddriver.com/ |Testi, novosti |Ameriška revija, zelo vplivna |1955 |- |'''CAR Magazine''' |https://www.carmagazine.co.uk/ |Dizajn, trendi |Zelo cenjena pri oblikovalcih, UK |1962 |- |'''What Car?''' |https://www.whatcar.com/ |Potrošniški testi |Objektivne ocene za kupce, UK |1973 |- |'''Classic & Sports Car''' |https://www.classicandsportscar.com/ |Klasika |Oldtimerji, restavracije |1982 |- |'''Auto Bild''' |https://www.autobild.de/ |Novice, tehnikalije |največja EU avto revija |1986 |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk/ |Nakupi, primerjave |Zelo praktična, UK |1988 |- |'''Top Gear Magazine''' |https://www.topgear.com/ |Avti, lifestyle |Najbolj “ikonična” |1993 |- |'''Evo''' |https://www.evo.co.uk/ |Vozniška izkušnja |Sveta trojica: voznik–avto–cesta |1998 |- |'''Octane''' |https://www.octane-magazine.com/ |Premium & classic |High-end, luksuz |2003 |} === Spletni portali === Avtomobilski spletni portali so spletne strani, ki se ukvarjajo z avtomobili – najpogosteje z oglasi, novicami, testi, tehničnimi podatki ali dražbami. {| class="wikitable" |+Mednarodni portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |'''Auto Express''' |https://www.autoexpress.co.uk |Primerjave, “best buy”, praktični avti | |1988 |- |'''mobile.de''' |https://www.mobile.de |Največji nemški trg rabljenih vozil | |1996 |- |'''AutoScout24''' |https://www.autoscout24.com |Oglasi, nakup/prodaja vozil v EU | |1998 |- |'''Willhaben''' |https://www.willhaben.at |Avstrijski oglasi (tudi avti) | |2006 |- |'''Carfolio''' |https://www.carfolio.com |Specifikacije, aerodinamika | |2007 |- |'''ZePerfs''' |https://www.zeperfs.com |Primerjave zmogljivosti (0–100 itd.) | |2009 |- |'''Auto-Data.net''' |https://www.auto-data.net |Tehnični podatki, motorji, poraba | |2010 |- |'''The Drive''' |https://www.thedrive.com |Tehnika + kultura avtomobilizma | |2015 |} {| class="wikitable" |+Slovenski portali !Portal !Splet !Fokus !Opomba !Od leta |- |Salomon Oglasnik |https://oglasi.svet24.si |Tradicionalni oglasnik (tudi vozila, print + web) | |1991 |- |Avto.net |https://www.avto.net |Slovenski oglasi za vozila | |2000 |- |Avtooglasi.com |https://www.avtooglasi.com |Klasični avto oglasi + povezava s tiskanim oglasnikom | |2000 |- |Makina.si |https://www.makina.si |Manjši oglasnik za rabljena vozila | |2010 |- |Facebook Marketplace |https://www.facebook.com/marketplace |Lokalni oglasi, hitri “off-market” deali | |2016 |- |Dober avto |https://www.doberavto.si/ |Dražbe avtomobilov | |2021 |} === Avtmomobilski TV programi oz. oddaje === Avtomobilske TV oddaje so televizijski (in danes pogosto tudi spletni) programi, ki se ukvarjajo z testi avtomobilov, primerjavami, motošportom in avtomobilsko kulturo. Nekatere so zelo “entertainment”, druge pa precej tehnične. {| class="wikitable" |+Mednarodne oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |Top Gear |https://www.bbc.co.uk/topgear |BBC / TV + streaming |Zabavni testi, superšportniki, izzivi |Najbolj ikonična avtomobilska oddaja |1977/ 2002 |- |MotorWeek |https://motorweek.org |PBS (ZDA) |Objektivni testi |Najdaljša ameriška avtomobilska oddaja |1981 |- |Driven |— |Channel 4 (UK TV) |Testi in primerjave |Konkurenca Top Gearu v zgodnjih 2000s |1998 |- |Fifth Gear |https://www.discoveryuk.com/fifth-gear |UK TV / Discovery / YouTube |Tehnični testi, realna uporaba |Bolj resen in manj “show” kot Top Gear |2002 |- |Wheeler Dealers |https://www.discoveryuk.com/wheeler-dealers |Discovery Channel |Nakup–obnova–prodaja |Fokus na ekonomiko popravil |2003 |- |Car S.O.S. |https://www.nationalgeographic.com/tv/shows/car-sos |National Geographic |Restavriranje klasičnih vozil |Čustveni “restoration” format |2013 |- |Carfection |https://www.youtube.com/carfection |YouTube |Cinematic premium testi |Zelo high-end produkcija (BMW, Porsche) |2014 |- |Jay Leno’s Garage |[https://www.jaylenosgarage.comm https://www.jaylenosgarage.com] |CNBC / YouTube |Luksuzni in klasični avtomobili |Fokus na kolekcijskih in redkih vozilih |2015 |- |The Grand Tour |https://www.amazon.com/grandtour |Amazon Prime Video |Road trip, superšportniki, humor |Nastalo po Top Gear ekipi (Clarkson, Hammond, May) |2016 |- |Throttle House |https://www.youtube.com/throttlehouse |YouTube |Performance testi + humor |Eden najboljših modernih review kanalov |2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenske avtomobilske oddaje !Oddaja !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Leto prvega izida |- |Avtomobilnost |https://www.rtvslo.si/zivljenjski-slog/avtomobilnost |RTV Slovenija (TV SLO 2 + splet) |Tehnologija, mobilnost, varnost, testi |Najbolj resna in “engineering” avtomobilska oddaja v SLO |2015 |- |Volan |https://www.kanal-a.si/volan |Kanal A |Testi avtomobilov, predstavitve modelov |Najbolj “mainstream car show” v Sloveniji |~2000 |- |Avto.info |— (arhiv Kanal A) |Kanal A |Novice, testi, varna vožnja |Ena starejših klasičnih avtomobilskih oddaj |~2010 |- |Automobille |— (arhiv TV3) |TV3 |Novice, testi, motošport |Kratka informativna oddaja |2001 |} === Avtomobilski podcasti === Avtomobilski podcasti so zvočne oddaje (ali video podcasti), kjer govorijo o avtomobilih – podobno kot TV oddaje, ampak bolj poglobljeno in pogosto brez “show efekta”. Tipično vključujejo teste, industrijske debate, tehniko, motorje, EV-e, in tudi zgodbe iz sveta avtomobilizma. {| class="wikitable" |+Mednarodni Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |The Smoking Tire Podcast |https://www.thesmokingtire.com |YouTube / Spotify |Testi, superšportniki, vozni občutek |Eden najbolj “driver-focused” podcastov |2012 |- |Car Talk |https://www.npr.org/podcasts/510208/car-talk |NPR / radio / arhiv |Popravila, nasveti, humor |Legendarna oddaja (Tom & Ray Magliozzi) |1977 |- |PistonHeads Podcast |https://www.pistonheads.com |Spotify / web |Performance avti (BMW M, AMG, RS) |Močan UK enthusiast fokus |~2018 |- |The Intercooler Podcast |https://www.theintercooler.co.uk |Spotify / web |Globoke avtomobilske debate |Zelo analitičen “Autocar style” |~2020 |- |Car Throttle Podcast |https://www.carthrottle.com |YouTube / Spotify |Car kultura + humor |Lažji, zabaven format |~2017 |- |Auto Express Podcast |https://www.autoexpress.co.uk |Spotify / web |Novice + testi novih avtov |Profesionalni news format |~2019 |- |Autocar Podcast |https://www.autocar.co.uk |Spotify / web |Industrija + novi modeli |Zelo tehničen in strokoven |~2018 |- |Throttle House Podcast |https://www.youtube.com/@ThrottleHouse |YouTube / Spotify |Testi + humor + performance |Eden najboljših modernih review formatov |~2016 |} {| class="wikitable" |+Slovenski Podcasti !Podcast !Spletni link !Platforma !Fokus !Opomba !Od leta |- |APM (Avtomobilsko prometne minute) |https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/apm |RTV SLO (Val 202 / podcast) |Novice, testi, mobilnost, promet |Najbolj “analitičen” in strokoven avtomobilski podcast v SLO |2023 |- |Pod Haubo |https://www.youtube.com/@PodHaubo |YouTube / Spotify |Novice, testi, humor, industrija |Sproščen, “car talk” format z mnenji |2023 |- |Avtomat Podcast |https://podcasti.si/avtomat |Spotify / Apple Podcasts |Lifestyle, gostje, avtomobili |Vključi tudi avtomobilske teme, ni čist “car-only” |~2020 |- |Avto Magazin Podcast |[https://avto-magazin.sii https://avto-magazin.si] |Web / podcast platforme |Testi, dogodki, avtomobilska kultura |Klasičen avtomobilski medijski pristop |~2022 |- |UNDERDOG podcast |https://www.youtube.com/@KomotarMinuta |YouTube / Spotify |Intervjuji (tudi avtomobilski ustvarjalci) |Občasno avtomobilske epizode (npr. Komotar) |~2020 |- |Društvo SDA podcast |https://www.listennotes.com/podcasts/dru%C5%A1tvo-sda |Spotify / web |Avto industrija, pravni in poslovni vidik |Bolj B2B avtomobilski svet |2025 |} == Tehnologije goriva in pogona == [[Slika:Electric_car_diagram.svg|sličica|Prazna baterija in motorji lahko izboljšajo varnost <ref>{{Navedi splet|date=2021-01-14|title=Tesla explains how it achieves top safety rating on Model Y and 'lowest rollover risk of any SUV'|url=https://electrek.co/2021/01/14/tesla-explains-top-safety-rating-model-y-lowest-rollover-risk/|accessdate=2021-09-02|website=Electrek|language=en-US}}</ref>|levo]] Prometni sektor veliko prispeva k [[Onesnaževanje zraka|onesnaženosti zraka]], [[Zvočno onesnaževanje|hrupu]] in [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]] .<ref>{{Navedi splet|title=Transport greenhouse gas emissions|url=https://www.eea.europa.eu/airs/2018/resource-efficiency-and-low-carbon-economy/transport-ghg-emissions|publisher=[[European Environment Agency]]|accessdate=11 March 2019}}</ref> Večina avtomobilov, ki so bili v uporabi v začetku leta 2020, poganja [[bencin]], uporablja [[motor z notranjim zgorevanjem]]. [[Organizacija Internationale des Constructeurs d'Automobiles|Mednarodna organizacija proizvajalcev motornih vozil]] pravi, da v državah, ki predpisujejo bencin z nizko vsebnostjo žvepla, avtomobili na bencin, izdelani po standardih iz konca leta 2010 (kot je Euro-6), oddajajo zelo malo lokalnega onesnaženja zraka. <ref>{{Navedi novice|title=14 Countries and Territory State Move Up in Top 100 Ranking on Gasoline Sulfur Limits|url=https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|publisher=Stratas Advisors|date=30 July 2018|accessdate=2023-03-15|archive-date=2019-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190215224633/https://stratasadvisors.com/insights/073118-top-100-gasoline-sulfur-ranking|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title='Among the worst in OECD': Australia's addiction to cheap, dirty petrol|url=https://www.theguardian.com/environment/2019/feb/05/among-the-worst-in-oecd-australias-addiction-to-cheap-dirty-petrol|work=[[The Guardian]]|date=4 February 2019}}</ref> Nekatera mesta prepovedujejo starejše avtomobile na bencin, nekatere države pa načrtujejo prepoved prodaje v prihodnosti. Vendar pa nekatere okoljske skupine pravijo, da je treba to [[Postopna opustitev vozil na fosilna goriva|postopno opuščanje vozil na fosilna goriva]] pospešiti, da bi omejili podnebne spremembe. Proizvodnja avtomobilov na bencinski pogon je dosegla vrhunec leta 2017. <ref name="IEA2019">{{Navedi splet|url=https://www.iea.org/newsroom/news/2019/october/growing-preference-for-suvs-challenges-emissions-reductions-in-passenger-car-mark.html|title=October: Growing preference for SUVs challenges emissions reductions in passenger car mark|website=IEA|accessdate=2019-10-18}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bloomberg NEF Electric Vehicle Outlook 2019|url=https://about.bnef.com/electric-vehicle-outlook//|agency=Bloomberg NEF|date=15 May 2019}}</ref> [[Slika:BMW_B47_engine.png|sličica|251x251_pik|Sodoben dizelski motor BMW B47]] Odprava [[Subvencije za fosilna goriva|subvencij za fosilna goriva]],<ref>{{Navedi novice|title=Govt to completely lift fuel subsidies in 2020: minister|url=https://ww.egyptindependent.com/govt-to-completely-lift-fuel-subsidies-in-2020-minister/|work=Egypt Independent|date=8 January 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Why the Rouhani administration must eliminate energy subsidies|publisher=Al-Monitor|date=9 December 2018}}</ref> zaskrbljenost glede [[Energetska varnost|odvisnosti od nafte]], zaostritev [[Okoljsko pravo|okoljske zakonodaje]] in omejitve [[Emisije toplogrednih plinov|emisij toplogrednih plinov]] spodbujajo delo na alternativnih sistemih napajanja za avtomobile. To vključuje [[Hibridno vozilo|hibridna vozila]], priključna hibridna [[Priključno električno vozilo|električna vozila]] in [[Vozilo na vodik|vozila na vodik]]. Od vseh prodanih avtomobilov v letu 2021 je bilo devet odstotkov električnih, do konca tega leta pa jih je bilo več kot 16&nbsp;milijonov [[Priključni električni avtomobil|električnih avtomobilov]] na svetovnih cestah.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Trends in electric light-duty vehicles – Global EV Outlook 2022 – Analysis|url=https://www.iea.org/reports/global-ev-outlook-2022/trends-in-electric-light-duty-vehicles|accessdate=2022-07-07|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Kljub hitri rasti je bilo do konca leta 2021 manj kot dva odstotka avtomobilov na svetovnih cestah [[Električno vozilo na baterije|povsem električnih]] in [[Priključni hibrid|priključnih hibridnih]] avtomobilov. <ref name=":2" /> V sloveniji in drugih evropskih državah mnogi kupci še vedno zelo prisegajo na dieselske motorje, saj jih odlikuje velik navor že pri nižjih vrtljajih in zelo velik doseg avtomobila zaradi manjše porabe ter tiho delovanje na pram močnejšim bencinskim motorjem tudi stroškovno je za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov velik prehranke časa, saj je število ponjenja posod z gorivom bistveno manjše kot pri bencinskih motorjih in s tem privarčujejo čas, ki ima tudi svojo vrednost. Izkustvena vrednost v praksi kdaj izbrati avto na dieselski pogon in kdaj izbrati avto na bencinski pogon znaša okvirno 15.000 km letno, se pravi pod to mejo je smiselen bencinski agregat nad pa dieselski, če prav se večin lastnikov odloča glede nato, kaj jim je bolj všeč. == Zgodovina == ''Za zgodovino avtombila glej glavni članek: [[zgodovina avtomobila]]'' Za izumitelja avtomobila velja [[Francozi|francoz]] [[Nicolas-Joseph Cugnot]], ki je leta 1769 predstavil tricikel s [[parni stroj|parnim stroj]]em za pogon in uspešno demonstriral izvedljivost ideje, čeprav njegovo vozilo ni bilo praktično uporabno zaradi težav z zanesljivostjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/145966/Nicolas-Joseph-Cugnot|title=Nicolas-Joseph Cugnot|work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]]|accessdate=24.8.2013}}</ref> Sledilo mu je več izvedb različnih izdelovalcev s podobnimi težavami in prvi eksperimenti z motorji z notranjim zgorevanjem. Najstarejši delujoči avtomobil, ki še danes deluje se imenuje La Marquise, poganja ga parni stroj na premog in razvije spoštljivo hitrost 61 km/h, nastal je daljnega leta 1884 v Parizu naredila ga je družba De Dion-Bouton. Za očeta sodobnega avtomobila pa velja [[Nemci|nemec]] [[Karl Benz]], ki je konec 19. stoletja izdelal znameniti ''Benz Patent-Motorwagen'', prvo vozilo, že oblikovano za motorni pogon (predhodni poskusi avtomobilov so običajno vključevali motor, naknadno vgrajen v voz), ki se je izkazalo tudi v praksi. Zgodnji razvoj je potekal predvsem v Nemčiji in Franciji.[[Slika:FardierdeCugnot20050111.jpg|thumb|right|249x249px|Cugnotovo parno vozilo, model iz 1771]][[Industrijska revolucija]] je prinesla množično proizvodnjo in dostopnost avtomobilom širokemu krogu ljudi. Začetnik je bil [[Ransom Eli Olds]] v ZDA, ki je v svoji tovarni izdelal prvi dostopnejši serijski avtomobil. Na povsem novo raven pa je proizvodnjo povzdignil [[Američani|američan]] [[Henry Ford]], oče masovne proizvodnje, ki je uvedel [[Tekoči trak (proizvodnja)|tekoči trak]] v proizvodnjo in izdeloval znameniti [[Ford model T]] v milijonih primerkov. Od takrat je avtomobil eden najznačilnejših industrijskih izdelkov sodobnega časa. V času Velike gospodarske krize se je proizvodnja avtomobilov zmanjšala v Evropi za celo mnoštvo različnih gospodarskih družb, ki so ukinile obrate, saj niso zmogle tempa tistih držav, ki so najbolj zgodnje uvedle integracijo industrializacije tekočega traku v proizvodnjo. Ameriška avtomobilska industrija je na primer, da bi konkurirala Fordu, uvedla enotno podjetje za trženje in različne avtomobile iz različnih podjetij sortirala v plačilne razrede in tako na ravni velikega magnata General Motors Companion Make Program ukinila modele, ki niso obetali ali so imeli preveč dobro konkurenco. V Evropi sta po gospodarski krizi preživela najbolje Opel, Renault in Citroen. Avtomobili so postali način življenja. Stroški uporabe avtomobila, ki lahko vključujejo stroške: nakupa vozila, popravil in [[Avto vzdrževanje|vzdrževanja avtomobila]], goriva, [[Amortizacija|amortizacije]], časa vožnje, [[Parkirnina|parkirnin]], davkov in zavarovanja, <ref name="racv">{{Navedi splet|url=http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my+car/advice+_+information/vehicle+operating+costs/|title=Car Operating Costs|publisher=RACV|accessdate=2009-12-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091007121101/http://www.racv.com.au/wps/wcm/connect/racv/Internet/Primary/my%2Bcar/advice%2B_%2Binformation/vehicle%2Boperating%2Bcosts/|archivedate=2009-10-07}}</ref> se tehtajo glede na stroške alternativ in vrednost koristi – zaznanih in dejanskih – uporabe vozila. Prednosti lahko vključujejo prevoz na zahtevo, mobilnost, neodvisnost in udobje <ref name="setright">{{Navedi knjigo|last=Setright|first=L. J. K.|title=Drive On!: A Social History of the Motor Car|url=https://archive.org/details/driveonsocialhis0000setr|publisher=Granta Books|year=2004|isbn=1-86207-698-7}}</ref> V dvajsetih letih 20. stoletja so imeli avtomobili še eno prednost: "pari so se končno lahko odpravili na zmenke brez spremstva, poleg tega so imeli zasebni prostor, kjer so se ob koncu noči stisnili od blizu." <ref>{{Navedi splet|url=http://www.huffingtonpost.com/howaboutwe/dating-in-the-1920s_b_3239978.html|title=Dating in the 1920s: Lipstick, Booze and the Origins of Slut-Shaming &#124; HowAboutWe|first=Ariana|last=Anthony|website=[[The Huffington Post]]|date=2013-05-09|accessdate=2015-11-23}}</ref> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Automobiles}} * [[Avtomobilistično dirkanje]] * [[Velomobil]] * [[Električni avtomobil]] * [[Samovozeči avtomobil]] [[Kategorija:Avtomobilizem]] [[Kategorija:Motorna vozila]] [[Kategorija:Parni stroji]] [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Izposojenke iz latinščine]] [[Kategorija:Avtomobili|*]] {{normativna kontrola}} iooor39ss9iaw645bc4hd54sjr7jy1i 0 18942 6742724 5944673 2026-08-25T23:04:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742724 wikitext text/x-wiki {{Ton}} '''Poprávek''' <ref>{{Navedi novice|url=http://www.computerhope.com/jargon/p/patch.htm|title=What is patch?|accessdate=2017-01-24|language=en}}</ref>({{jezik-en|patch}} [pêč]) v [[računalništvo|računalništvu]] pomeni [[programje]] ali postopek, ki odpravi poznane [[hrošč (računalništvo)|hrošče]] oz napake ali ranljivosti v delovanju programske opreme. Popravek lahko vpliva na varnost, hitrost, zanesljivost in videz programa. Nemalokrat novi popravek prinese s seboj tudi kak »pokvarek«, popravi torej določeno napako in hkrati ustvari novo napako ali ranljivost. Večji sklop popravkov se imenuje nabor popravkov (angleško ''patch-set'') oz. servisni paket (angleško ''service pack''), ki odpravi večje napake v programskem paketu. == Kako prenesti <ref>{{Navedi novice|url=https://www.lifewire.com/what-is-a-patch-2625960|title=What Are Software Patches?|newspaper=Lifewire|accessdate=2017-01-24}}</ref> == Podjetja, ki izdajajo [[Programska oprema|programsko opremo]], redno objavljajo popravke. Običajno so prenosljivi preko [[Internet|interneta]] in tako popravijo specifične probleme v njihovih programih. Prenosi preko interneta so lahko majhni (nekaj KB) ali veliki (na stotine MB ali več). Čas ter velikost datoteke, ki jo bomo prenesli in namestili, je odvisna od tega, za kaj se popravek uporablja in koliko napak bo obravnaval. == Popravek pri programski opremi windows<ref>{{Navedi splet|url=https://msdn.microsoft.com/en-us/library/aa370578(v=vs.85).aspx|title=Patching (Windows)|accessdate=2017-01-24|website=msdn.microsoft.com|language=en}}</ref> == Aplikacijo, ki je nameščena z Microsoft [[Microsoft Windows|Windows]] Installer je mogoče nadgraditi. To storimo s ponovno posodobljenim namestitvenim paketom (.msi datoteke) ali pa z uporabo Windows Installer popravka (.msp datoteka). Windows Installer posodobitev je samostojen paket. Ta vsebuje posodobitve za uporabo in opisuje, katera različica aplikacije lahko prejme popravek. Tisti, ki vsebujejo vsaj dve transformaciji baze podatkov, lahko vsebujejo popravke datotek, ki so shranjene v tako imenovanem paketu popravkov. Windows Installer popravek za servisne aplikacije ima lahko prednost pred celotnim namestitvenim paketom za posodobljen izdelek. Popravek je lahko tak, da vsebuje samo datoteko bitov ali pa celoten spis. Potrebna pa je le posodobitev dela spisa. Uporabnik lahko zato prenese le nadgradnjo popravka, ne pa tudi paketa za celoten proizvod in je veliko manjši od le-tega. == Zakaj uporabljati popravke?<ref name="#1">{{Navedi novice|url=https://ist.mit.edu/security/patches|title=Software Patching|newspaper=Information Systems & Technology|accessdate=2017-01-24|language=en}}</ref> == Zakaj bi potrebovali posodobitve ali popravke, četudi računalnik deluje normalno? Brez uporabe najnovejših posodobitev, so verjetnosti za okužbo ali napačno delovanje računalnika veliko večje. Napake, ki se pojavljajo na straneh, kot so: [[Spletni brskalnik|spletni brskalniki]], [[Elektronska pošta|e-poštni programi]], pregledovalniki slik, instant sporočanje software in predvajalniki, lahko dopuščajo zlonamernim programom, ki se skrivajo v spletnih straneh, da okužijo ali ogrožajo računalnik. == Kaj popraviti?<ref name="#1" /> == Vse pomanjkljivosti, ki obstajajo v izdelkih ali [[Tehnologija|tehnologijah]], ne bodo vplivale na napačno ali zlonamerno delovanje računalnika. Vendar pa je vsaka programska oprema naložena na računalniku, potencialen vir ranljivosti, kar lahko privede do zlorabe varnosti in identitete. Bolj pogosto kot se nek program uporablja, večja je ciljna populacija in zato je bolj verjetno, da bo ranljivost odkrita in izkoriščena. Predvsem je pomembno, da se poskrbi za posodabljanje in nadgrajevanje sistemskih in varnostnih (antivirusnih) programov. == Upravljanje <ref>{{Navedi novice|url=http://searchenterprisedesktop.techtarget.com/definition/patch-management|title=What is patch management? - Definition from WhatIs.com|newspaper=SearchEnterpriseDesktop|accessdate=2017-01-24|language=en-US|archive-date=2017-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170129154649/http://searchenterprisedesktop.techtarget.com/definition/patch-management|url-status=dead}}</ref> == Upravljanje popravkov izhaja iz področja sistema za upravljanje in vključuje pridobivanje, testiranje in namestitev več popravkov. Za avtomatizacijo nalog upravljanja popravkov, so na voljo številni izdelki. Zagotavljajo pravilno nameščenost obližev, preizkušeni so v sistemu po namestitvi in dokumentirani so v vseh, s tem povezanih postopkov. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == http://www.thefreedictionary.com/patch [[Kategorija:Programsko inženirstvo]] 1sawrul98cmhrqxkazhvwohqzh8uvq0 0 22873 6742917 6738472 2026-08-26T10:51:09Z ZivaLitrop 264868 Jezikovni in slogovni popravki, nevtralizacija besedila, odstranitev neenciklopedičnih in nepodprtih trditev ter ureditev wikikode, virov in povezav. 6742917 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = James Manjackal | birth_date = {{datum rojstva in starost|1946|4|18}} | birth_place = Čeruvali, Kerala, Indija | nationality = indijska | occupation = rimskokatoliški duhovnik, misijonar in pisatelj | known_for = delovanje v katoliški karizmatični prenovi }} '''James Manjackal''' (tudi '''Jakob Manjackal'''; rojen 18. aprila 1946 v Čeruvaliju v indijski zvezni državi Kerala) je indijski [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], misijonar, pisatelj in pridigar. Je član kongregacije misijonarjev svetega Frančiška Saleškega (MSFS) ter deluje v okviru [[Katoliška karizmatična prenova|katoliške karizmatične prenove]]. == Življenjepis == Manjackal se je rodil v kraju Čeruvali v zvezni državi [[Kerala]] na jugu [[Indija|Indije]]. Vstopil je v kongregacijo misijonarjev svetega Frančiška Saleškega, katere člani uporabljajo kratico MSFS. V duhovnika je bil posvečen 23. aprila 1973. Po posvečenju je eno leto deloval v misijonu v [[Visakhapatnam]]u, nato pa je poučeval v semenišču v Ettumanoorju v Kerali. Pozneje se je začel posvečati predvsem vodenju duhovnih obnov, seminarjev in drugih verskih srečanj.<ref name="biografija">{{navedi splet |url=https://www.jmanjackal.net/eng/engbiogr.htm |title=Biography |publisher=JamesManjackal.net |accessdate=4. februar 2023 }}</ref> Po lastnem pričevanju se je za delovanje v katoliški karizmatični prenovi odločil po bolezni in osebni verski izkušnji v sedemdesetih letih 20. stoletja. Svoj prvi karizmatični seminar je vodil 17. februarja 1976 v Kerali.<ref>{{navedi splet |url=https://book.hr/zivotna-ispovijest-o-jamesa-manjackala-bio-sam-u-ekstazi-vise-od-3-i-pol-sata-isus-me-ucinio-posve-novim/ |title=Životna ispovijest o. Jamesa Manjackala: Bio sam u ekstazi više od 3 i pol sata; Isus me učinio posve novim |publisher=Book.hr |date=27. oktober 2022 |accessdate=27. februar 2023 }}</ref> == Delovanje == Manjackal vodi duhovne obnove, seminarje, predavanja in molitvena srečanja. Deloval je v različnih državah Evrope, Azije in drugod po svetu. Leta 1989 je v Kerali ustanovil duhovno središče Charis Bhavan, ki ga je vodil šest let.<ref name="biografija" /> Napisal je več knjig o molitvi, [[evharistija|evharistiji]], spovedi, duhovnem življenju in katoliški karizmatični prenovi. Njegova dela so bila prevedena v več jezikov. Na svojih srečanjih vodi tudi molitve za duhovno in telesno ozdravljenje. Navedbe o posameznih ozdravljenjih temeljijo predvsem na osebnih pričevanjih udeležencev in verski razlagi dogodkov. == Delovanje v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije == Manjackal je večkrat obiskal države na območju nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Leta 2005 je vodil duhovni obnovi v [[Subotica|Subotici]] in na [[Kurešček|Kureščku]].<ref>{{navedi splet |url=https://book.hr/zivotna-ispovijest-o-jamesa-manjackala-bio-sam-u-ekstazi-vise-od-3-i-pol-sata-isus-me-ucinio-posve-novim/ |title=Životna ispovijest o. Jamesa Manjackala |publisher=Book.hr |date=27. oktober 2022 |accessdate=27. februar 2023 }}</ref> Avgusta 2025 je na Kureščku ponovno sodeloval pri tridnevnem duhovnem seminarju.<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/kurescek-kraj-kjer-je-molitev-oceta-manjackala-spravila-moje-starse |title=Kurešček – kraj, kjer je molitev očeta Manjackala spravila moje starše |publisher=Družina |author=Maja Pirc |date=20. avgust 2026 |accessdate=26. avgust 2026 }}</ref> == Izbrana dela == Manjackal je med drugim napisal naslednja dela:<ref name="biografija" /> * ''33 Charismatic Prayers'' * ''Prayer Does Wonders'' * ''He Touched Me and Healed Me'' * ''Healing to New Life'' * ''Behold, I Knock'' * ''Eureka'' * ''Enter the Ark'' Nekatera njegova dela so izšla tudi v poljščini: * ''Eureka'', Madrid, 2011, {{ISBN|978-84-935890-8-0}} * ''Modlitwa czyni cuda'' * ''On mnie dotknął i uzdrowił'', Madrid, 2011, {{ISBN|978-84-935890-3-5}} * ''Uzdrowienie wewnętrzne – ku nowemu życiu'', München, 2011, {{ISBN|978-84-935890-6-6}} * ''Raj odzyskany: Moc chrześcijańskiego małżeństwa'', Madrid, 2011, {{ISBN|978-84-935890-2-8}} * ''Oto stoję u drzwi i kołaczę'', Madrid, 2011 * ''33 modlitwy charyzmatyczne'', München, 2011 == Slikovna zbirka == === Duhovni seminar v Subotici leta 2005 === <gallery> File:Su singers 2005.jpg|Pevci in glasbeniki iz Zagreba File:Su_Manjackal-Jelen-priests.jpg|Maša med duhovnim seminarjem File:Su_2005_Kornélia-Cecilia_nuns.jpg|Redovnice med duhovno obnovo File:Su_James-Manjackal_with_priest.jpg|James Manjackal z duhovnikom File:Su_Manjackal_Anišić_priests.jpg|Manjackal in Andrija Anišić File:Su_Manjackal_blessing.jpg|Blagoslov udeležencev File:Su_Manjackal-prays_in_church.jpg|Molitev med srečanjem File:Su_volonter.jpg|Prostovoljci na dogodku File:Su_theologians.jpg|Bogoslovci iz semenišča Paulinum File:Su_believers-Manjackal.jpg|Udeleženci seminarja File:Su-Manjackal_Eucharist-song.jpg|Evharistično bogoslužje File:Su_men-witness-miracle.jpg|Pričevanje udeleženca File:Su_Zanai-Ördog-believers.jpg|Udeleženci seminarja </gallery> === Duhovni seminar na Kureščku leta 2005 === <gallery> File:Kurešček-romarji_zunaj.jpg|Udeleženci seminarja na Kureščku File:0165_Kurešček_romarji-travnik.jpg|Udeleženci na travniku File:0166_Kurešče_romarji-pred.jpg|Spremljanje programa pred šotorom File:0167_Kurešček_spoved-zunaj.jpg|Spovedovanje na prostem File:0168_Kurešček_romarska-hiša.jpg|Udeleženci duhovne obnove File:0169_Jakob_Manjackal.jpg|James Manjackal med molitvijo File:0170_Kurešček_množica-piano.jpg|Predavanje in glasbeni program File:Kurescek 05 mnozica1.jpg|Zbrani udeleženci File:0177 romarji-premislek.jpg|Udeleženci med premišljevanjem File:0179 Kurešček-šotor.jpg|Prireditveni šotor File:0173_godci-romarji.jpg|Glasbena spremljava File:0174_Jakob_Manjackal.jpg|James Manjackal na Kureščku File:0176_romarji-otroci.jpg|Udeleženci z otroki File:0190_duhovniki_ploskajo.jpg|Duhovniki med srečanjem File:0191_množica_v_šotoru.jpg|Udeleženci v šotoru File:0194_Špelič_Košir_Duh.jpg|Franc Špelič, Tone Košir in Stanislav Duh File:0195_Manjackal-prevajalec.jpg|Manjackal s slovenskim prevajalcem File:0196_mladi_pevci.jpg|Pevci med duhovno obnovo </gallery> == Glej tudi == * [[Katoliška karizmatična prenova]] * [[Drugi vatikanski koncil]] * [[Prenova v Duhu]] * [[Emilijan Tardif]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{ikona en}} [https://www.jmanjackal.net/eng/engbiogr.htm Biografija na uradni spletni strani] * {{ikona sl}} [https://jmanjackal.net/slo/slo.htm Slovenska različica uradne spletne strani] * {{ikona sl}} [https://www.druzina.si/clanek/kurescek-kraj-kjer-je-molitev-oceta-manjackala-spravila-moje-starse Prispevek o duhovnem seminarju na Kureščku] – ''Družina'' {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Manjackal, James}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Rojeni 18. aprila]] [[Kategorija:Živeče osebe]] [[Kategorija:Indijski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Indijski pisatelji]] [[Kategorija:Katoliška karizmatična prenova]] ohccw3l3krbigid96w7k3eoqhp9o53v 6742931 6742917 2026-08-26T11:07:10Z Upwinxp 126544 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6742917|6742917]] uporabnice [[Special:Contributions/ZivaLitrop|ZivaLitrop]] ([[User talk:ZivaLitrop|pogovor]]) - domnevam, da spada na [[Jakob Manjackal]] 6742931 wikitext text/x-wiki {{več problemov|{{lektura|datum=junij 2015}}{{posodobi|datum=junij 2015}}}} {{drugipomeni}} [[Slika:Bela krajina Kolpa.jpg|thumb|300px|right|Bela krajina s [[Kolpa|Kolpo]], v ozadju [[Gorjanci]] ]] [[Slika:Bela krajina v Sloveniji.png|thumb|300px|right|Bela krajina v Sloveniji]] '''Bela krajina''' [béla krájina ali béla krajína] je [[pokrajina]] v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]]. Je pretežno [[kras|kraška]] pokrajina med [[Gorjanci]], [[Kočevski Rog|Kočevskim Rogom]] in [[Kolpa|Kolpo]]. Na jugu jo proti [[Hrvaška|Hrvaški]] omejuje mejna reka [[Kolpa]], poleg nje so pomembnejše belokranjske reke še [[Lahinja]], [[Dobličica]] in [[Krupa (reka)|Krupa]]. Večji kraji in občine so [[Črnomelj]], [[Metlika]] in [[Semič]]. == Geografija == Pokrajina je značilno [[kras|kraška]], prepoznavna po [[steljniki]]h in [[breza]]h. Belo krajino označujemo kot kraški ravnik. Poleg Gorjancev na severu ga obrobljata Kočevski Rog na zahodu ter reka Kolpa na jugu in vzhodu. Na zahodnem robu pokrajine se nahaja Kopa, ki je visoka 1077 m in je najvišji vrh v Beli krajini. Najnižja točka Bele krajine je izliv potoka Kamenice v [[Kolpa|Kolpo]] na meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] (127 m). === Prebivalstvo === V Beli krajini živi okoli 27.000 prebivalcev ([[Črnomelj]] 5.854<ref>{{Navedi splet|url = http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=%C8RNOMELJ&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=499|title = Statistični urad|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924131534/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=%C8RNOMELJ&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=499|url-status = dead}}</ref>; [[Metlika]] 3.225<ref>{{Navedi splet|url = http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=METLIKA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2711|title = Statistični urad|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924131546/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=METLIKA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2711|url-status = dead}}</ref>; [[Semič]] 1.905<ref>{{Navedi splet|url = https://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_regije_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=SEMI%C8&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=3694|title = Statistični urad|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924131548/http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_regije_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=SEMI%C8&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=3694|url-status = dead}}</ref>). Povprečna gostota poselitve je 45 oseb na km². [[Slika:Steljnik1.JPG|sličica|Steljnik, belokranjska naravna značilnost]] === Površina === Skupna površina Bele krajine znaša 596 km² ([[občina Črnomelj]] 340 km², [[občina Metlika]] 109 km², [[občina Semič]] 147 km²)<ref>{{Navedi splet|url = http://www.slovenia.info/pictures/simple_data/atachments_1/2008/velikost_obcin_6002.pdf|title = Slovenia Info|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2015-09-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20150924115835/http://www.slovenia.info/pictures/simple_data/atachments_1/2008/velikost_obcin_6002.pdf|url-status = dead}}</ref> === Podnebje === Podnebje uvrščamo v zmerno celinsko podnebje JV Slovenije s submediteranskim padavinskim režimom in s povprečno količino padavin do 1300 mm. Povprečna temperatura znaša 10,1 °C, kar je nad slovenskim povprečjem. === Geologija === Prevladujejo kredni apnenci in dolomiti, ki proti vrhovom [[Gorjanci|Gorjancev]] in [[Kočevski Rog|Kočevskega Roga]] preidejo v triasne in jurske apnence. V okolici vasi Drašiči je manjše območje fliša, v okolici Kanižarice pa se pojavljajo jezerski sedimenti iz miocena. V Kanižarici se nahaja tudi opuščen rudnik rjavega [[Premog|premoga]]. == Narava == [[Evropska unija]] sofinancira dva okoljevarstvena projekta in s tem pospešuje tudi čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško.[http://www.si-hr.eu/start_en/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100205044910/http://www.si-hr.eu/start_en/ |date=2010-02-05 }} Vse tri belokranjske občine sodelujejo v programu [[Curs Colapis]] s [[Krajinski park Kolpa|Krajinskim parkom Kolpa]], s turističnim društvom [[Damelj]] in s hrvaškimi občinami [[Žakanje]], [[Kamanje]] in [[Netretič]]. Projekt naj bi uredil plovni režim na reki Kolpi.<ref name="M. Bezek-Jakše 2009">Ob Kolpi z roko v roki, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8</ref> Belokranjske občine sodelujejo tudi v programu [[Izvori življenja]], ki naj bi uredil in obnovil [[kal|kale]], [[ribnik|ribnike]] in [[izvir|izvire]].<ref name="M. Bezek-Jakše 2009" /> === Črni močeril === Podvrsto znane človeške ribice, [[črni močeril|črnega močerila]], so leta 1986 odkrili v bližini izvira Jelševniščice v naselju [[Jelševnik]]. <ref>Vas, kjer je doma črni močeril, M. Bezek-Jakše, Živa-priloga Dolenjskega lista, december 2009, str. 35</ref> === Bele štorklje === Verjetno kot posledica vojne na hrvaškem so se leta 1993 naselile prve bele štorklje v Beli krajini. Okoli 11 gnezdečih parov je ob reki Kolpi pri vaseh Zemelj, [[Krasinec]], Otok, Boršt, [[Cerkvišče]] in Prolozje oz. ob reki [[Lahinja|Lahinji]] v okolici [[Dragatuš]]. === Naravovarstveni problemi === Pravo ekološko katastrofo je v 80-ih letih dvajsetega stoletja povzročila tovarna [[Iskra Semič]], ki je v kraške vrtače odlagala odpadke, ki so vsebovali težko razgradljive [[Poliklorirani bifenili|poliklorirane bifenile (PCB)]]. Reka [[Krupa (reka)|Krupa]] (najpomembnejši vodni vir v Beli krajini) je postala najbolj onesnažena reka v Sloveniji in neprimerna za vodooskrbo. Kamnolomi nad Semičem na območju Blatnika, Vrčic in Srednje vasi so sporni, ker ogrožajo tamkajšnje vodne vire, na katerih temelji bodoča oskrba Bele krajine s pitno vodo.<ref>Kamnolomi nevarni za vodne vire?, M.-B.-J., Dolenjski list, 24.12.2009, str. 9</ref> Veliko kritike prejema [[bioplinska elektrarna]] v Črnomlju zaradi smradu in gnojevke, ki naj bi vsebovala težke kovine. Črnomeljska županja je od ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča zahtevala pripravo okrogle mize na temo smradu.<ref>Črnomaljci se bojijo smradu, M. B.-J., Dolenjski list, str. 9, 5.7.2012</ref> ==Bela krajina kot samostojna pokrajina== Belokranjci se na podlagi družbenogeografskih in zgodovinskih danosti uvrščajo v samostojno pokrajino.<ref>"Belokranjci nočejo biti Dolenjci - Je ime pomembno ali ne?" M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, št. 51, str. 8, 23.12.2010 </ref><ref>"Belokranjci nočejo postati Dolenjci", Dragana Stanković, Dnevnik, 2.12.2010</ref><ref>"Belokranjci odločni: "Nismo in ne bomo Dolenjci!", M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 16.12.2010</ref><ref>[http://www.dolenjskilist.si/2010/12/16/36775/novice/bela_krajina/Belokranjci_odlocni_Nismo_in_ne_bomo_Dolenjci/ Članek v Dolenjskem listu]</ref> Bela krajina se razlikuje od Dolenjske tako po [[Podnebje|podnebju]] kot zgodovini in [[Etnična skupina|etnično mešanem prebivalstvu]], kar se vidi v posebni [[narodna noša|narodni noši]],<ref>Slike [http://www.dolenjskilist.si/2012/04/09/77507/novice/bela_krajina/FOTO_Metlicani_so_spet_zavirali_kolo/]</ref> glasbi ([[Brenkala|tamburice]]), plesu (kolo),<ref>Vuzemski ponedeljek[http://www.dolenjskilist.si/2012/04/09/77507/novice/bela_krajina/FOTO_Metlicani_so_spet_zavirali_kolo/]</ref> običajih (npr. [[jurjevanje]]) in [[Narečje|narečjih]] (npr. Vuzem = Velika noč). ===Noša=== Za Belo krajino je značilna bela platnena narodna noša, tradicionalno je bila stkana iz mešanice [[konoplja|konoplje]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/slovenski_etnograf_20_21_1951_racic_domace.pdf |title=Domače tkalstvo v Beli krajini |author=Božo Račič |publisher=Slovenski etnograf 3/4 |date=1951 |accessdate=26 December 2016}}</ref> in [[lan]]a, vse bolj tudi iz [[bombaž|bombaža]]. Noša močno odstopa od tradicionalnih narodnih noš drugih pokrajin, saj so oblačila v celoti bele barve. Dodatki danes so: pasovi, trakovi, nogavice (ženska noša), nakit, robci so obarvani. Moški imajo ob širokih pasovih široke črne klobuke, žene bele peče. Starejša narodna noša je bila samo bela in ni vsebovala drugih delov oblačil ali nakita. ===Običaji=== Zelo znan belokranjski lik, ki odganja zimo in oznanja pomlad, je ''Zeleni Jurij''.[http://www.staroverci.si/jurij.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131105001019/http://www.staroverci.si/jurij.html |date=2013-11-05 }} Tudi on nosi narodno nošo, le da ima čez nošo še ''obleko'' iz brezovih vej. [http://www.dolenjskilist.si/2012/04/26/78358/novice/bela_krajina/FOTO_Zeleni_Jurij_v_drzavnem_zboru_in_pri_predsednikih/ Zeleni Jurij v državnem zboru]Ena izmed značilnosti pokrajine je tudi ples belokranjsko kolo, ki ga plešejo brez inštrumentalne spremljave. ==Zgodovina== ===Turški vpadi=== Prvi [[turški vpadi|turški vpadi]] na slovensko ozemlje so potekali 9. oktobra 1408 v Beli krajini. Turki so prišli iz [[Bosna|Bosne]] in edini, ki je poročal o napadu, je bil znameniti [[Janez Vajkard Valvasor]] leta 1689. Konjeniki so izropali okolico Metlike, pobili ljudi, vse drugo pa požgali. Niso pa zavzeli mesta Metlika oz. Črnomelj, ker so mesta varovale naravne prepreke (reke) in umetne utrdbe (gradovi). Bela krajina je takrat pripadla tako imenovani [[Vojna krajina|Vojni krajini]]. [[Senj]]ski knez [[Nikola Frankopan]] je bil njen vladar.<ref>1408 Prišli so turki za njimi uskoki, katalog razstave v Belokranjskem muzeju Metlika, stran 14, Belokranjska dediščina 4, 2008</ref> Na to obdobje spominjajo številni gradovi: [[grad Gradac]], [[grad Metlika]] oz. ostanki gradov, na primer [[grad Pobrežje]]. [[Šokcev dvor]] v Žuničih (v bližini [[Adlešiči|Adlešič]]) je kulturni spomenik in primer utrjene kmetije iz teh časov.<ref>R. Vlašič, Šokcev dvor privablja, Dolensjki list, 1.10.2009</ref> === Druga svetovna vojna === Belo krajino je okupirala italijanska vojska. Pokrajina je postala del [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]]. Spomladi 1942 so bile postojanke italijanske vojske, kraljevih financarjev in fašistov v večini večjih krajev. Od jeseni istega leta so postojanke v manjših krajih ukinjali. V krajih, kjer so postojanke ostale, so jih močno utrdili z bunkerji. Te postojanke so v mnogih primerih tudi zavarovali z žično ograjo. Vsaj za [[Metlika|Metliko]] in [[Semič]] pa obstaja dokumentacija, ki dokazuje, da sta bila v celoti ožičena. Po kapitulaciji Italije je Bela krajina postala svobodno [[partizani|partizansko]] ozemlje. Pri kraju Otok je bilo [[letališče]], od koder so zavezniki v južno [[Italija|Italijo]] vozili ranjence in dovažali pomoč. V Črnomlju je bilo med drugo svetovno vojno prvo zasedanje Slovenskega narodnosvobodilnega sveta. Zasedanje predstavlja temelj slovenske državnosti.<ref>Pogled naprej in v zgodovino, Dolenjski list, stran 8, Novo mesto, 21.02.2008</ref> Prvi partizanski pevski zbor je bil ustanovljen spomladi leta 1944 v vasi Planina pod Mirno goro. Bil je imenovan "Invalidski zbor" oz. "Pojoča četa". V njem je sodelovalo 80 partizanov.<ref>Rasto Božič, "Živ spomin na partizansko petje", Dolenjski list, 3.5.2012, str. 18</ref> ===Gospodarstvo in kmetijstvo v preteklosti=== ====Lončarstvo==== V več krajih v Beli krajini (npr. v [[Gradac|Gradacu]] pri Grafovih, na [[Grič pri Dobličah|Griču nad Dobličami]]) so izdelovali glineno posodo, ki je nekdaj slovela kot izjemno kakovostna. Posoda se je prodajala v Beli krajini in »izvažala« na [[Dolenjska|Dolenjsko]] ([[Novo mesto]]) in sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] ([[Karlovec]]). Grički lonci so bili nekaj posebnega, ker so vsebovali 30 odstotkov [[Kalcit|kalcita]]. Podobno [[Glina|glino]] so za lončarstvo uporabljali le še v enem kraju v [[Bosna|Bosni]] in enem v [[Španija|Španiji]]. Glina je bila iz [[Kanižarica|Kanižarice]], kalcit pa iz rudnika nad Gričem. <ref>Ne le glina, ampak tudi kalcit, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, str. 13, 8.9.2011</ref> ==Infrastruktura== ====Ceste==== Cestne povezave so preko [[prelaz|prelazov]] [[Vahta]] (615 m) in Brezovica (588 m). ====Železnica==== Prihod prvega [[Vlak|vlaka]] v Metliko je bil 25. maja 1914.<ref>Pomlad je obet plodne jeseni, Tone Jakše, Dolenjski list, 10. september 2009, stran 22</ref> Zadnja [[postiljon]]ska [[pošta]] je peljala čez Gorjance 27. maja 1914.<ref>Čar muzejske kresne noči, Tone Jakše, Dolenjski list, 16. julij 2009, stran 20</ref> Danes je Bela krajina z ostalo [[Slovenija|Slovenijo]] in sosednjo [[Hrvaška|Hrvaško]] povezana z [[železniški prevoz|železniško progo]] Novo mesto - Semič - Črnomelj - Metlika - Karlovec. Opuščena [[gozdna železnica Črnomelj - Adlešiči]] je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov Veliko bukovje, ki ležijo med Adlešiči in Tribučami do železniške postaje v Črnomlju v Beli krajini. ====Elektroenergetska infrastruktura==== Vse več je kritike gospodarstvenikov, da je priskrba Bele krajine z elektriko prešibka. Glavni in do zdaj edini električni 110-kV vod poteka iz Novega mesta čez Gorjance. Gradnja dodatnega voda naj bi bila izpeljana do leta 2016. Stroški za to investicijo naj bi dosegli več kot 15 Mio. €.<ref>Stabilna elektrika v Beli krajini šele po letu 2012, Delo, str. 14, 13.12.2012</ref> Elektro Ljubljana je nato obljubil povečati zmogljivost transformatorjev leta 2012 na 4,7 MW in do leta 2030 na 10 MW. <ref>M. Bezek-Jakše, "Manj razviti zahtevajo več ugodnosti", Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3</ref> ==Turizem== Turistična ponudba se je začela počasi razvijati v zadnjih desetih letih. V letu 2010 na primer se je nameraval RIC Bela krajina prijaviti na razpis ministrstva za gospodarstvo za promocijo turizma.<ref>Storili bomo vse, da dobimo denar, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 7.1.2010, str. 9</ref> Prvi uspehi so se videli v tem, da so tudi že posamezni avstrijski turistični ponudniki dodali leta 2009 Belo krajino v svoj izletniški program. [http://www.gruberreisen.at/Kultur-mit-Begegnung.4338.0.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090625002203/http://www.gruberreisen.at/Kultur-mit-Begegnung.4338.0.html |date=2009-06-25 }} * Zavod [[Krajinski park Kolpa]] * [http://www.slovenia-heritage.net Regijska mreža tematskih poti] * [http://www.metlika-turizem.si/Si/default.asp TIC Metlika (Turistično informativni center Metlika)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100711071513/http://www.metlika-turizem.si/Si/default.asp |date=2010-07-11 }} * [[Razvojno informacijski center Bela krajina|Razvojno informacijski center (RIC) Bela krajina]] Slovenskim zaščitenim proizvodom na evropskem nivoju (zajamčena tradicionalna posebnost) se je pred kratkim pridružila tudi belokranjska pogača.<ref>Kmalu tudi belokranjska pogača, M. L.-S., Dolenjski list, 21.1.2010, str. 15</ref> [http://www.metlika-turizem.si/Si/content.asp?sif_co=998]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} V Beli krajini je čebelarstvo zelo razvito. Bela krajina je posebno znana po lanenem platnu, ki ga uporabljajo za nošo. Občine in krajani so začeli dojemati, da bo samo z obnovo in revitalizacijo mestnih jeder in znamenitosti nemogoče privabiti turiste v to obrobno pokrajino. Primeri so grad v naselju [[Gradac]] v občini Metlika ali pa staro mestno jedro v Črnomlju in Flekov mlin v Črnomlju.<ref>Mlin-Črnomaljski drobir, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8</ref> Obiskovalci iz tujih držav predlagajo večjo povezavo kulturne in naravne dediščine, promoviranje dežele ciljnim skupinam, kot so kolesarji, pohodniki in taborniki. Predlagajo analizo o sprejemljivosti obremenitve okolja, zlasti Kolpe.<ref>M. B.-J., "Bela krajina v očeh drugih", Dolensjki list, 28.8.2008, str. 8</ref> ===Prireditve=== * ''Vigred'' je tradicionalna turistično vinarska oz. kulturna prireditev, ki se v Metliki odvija tri dni na treh trgih v starem mestnem jedru v mesecu maju. * ''Jurjevanje'' je najstarejši folklorni festival v Sloveniji, ki poteka v mesecu juniju. * ''V deželi harmonike'' - festival, namenjen predvsem harmonikam, narodnozabavni glasbi in glasbeni dediščini. * ''Metliške zimske kratkočasnice'' v hotelu Metlika (samo pozimi) * ''Pridi zvečer na grad'' (Metlika). Kulturno-zabavne prireditve kot npr. gledališke igre, glasba, itd. (samo poleti). * Kmečke žene iz Adlešičev imajo več prireditev na leto, na katerih kažejo stare običaje in ročna dela. * ZIK Črnomelj (Zavod za izobraževanje in kulturo) je s partnerjema Krajinski park Kolpa in RIC Bela krajina začel projekt, imenovan ''Vseživljenjsko učenje za razvoj podeželja''. Projekt sofiniacirajo Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Projekt je bil zaključen avgusta leta 2010. Namen projekta je bil naučiti pridelati lan.<ref>Da lan ne bi zašel v pozabo, M- Bezek-Jakše, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8</ref> ==Gospodarstvo== Po drugi svetovni vojni je nastala tekstilna industrija v Beli krajini: podjetji Beti (Metlika in podružnica v Črnomlju) in leta 1960 Komet (Metlika, kasneje Rosalnice, podružnica v Starem trgu). Novomeški Novoteks je imel podružnico v Vinici. Žal so ta podjetja propadla. Komet je imel pred likvidacijo še 222 zaposlenih, v devetdesetih letih dvajsetega stoletja pa okoli 460.<ref>M. Bezek-Jakše, "Velikih belokranjskih šivalnic ni več", Dolenjski list, 23.7.2012</ref>[http://www.lokalno.si/2012/07/23/82908/aktualno/DL_Velikih_belokranjskih_sivalnic_ni_vec/ članek na Lokalno.si] * Rudnik rjavega premoga v [[Kanižarica|Kanižarici]] v zapiranju * tekstilna tovarna [[Beti]] v Metliki [http://beti.si/] * tekstilna tovarna Komet [http://www.komet-metlika.si/] v Rosalnicah v likvidaciji * Komet plus šiviljstvo, Rosalnice * bivša tovarna kompresorjev [[Danfoss]] v Črnomlju, zdaj Secop kompresorji d.o.o. * livarna ulitkov sive litine Livar (bivši Belt) v Črnomlju * tovarna Iskra Iskra MIS (Merilni instrumenti in stikala) (bivša Iskra kondenzatorji d.d.) v Semiču<ref>Iskre Kondenzatorji ni več, DELO, torek, 3. avgust 2010, stran 15</ref> * tovarna kopalniške opreme Kolpa [http://www.kolpa.si] v Rosalnicah * bivše podjetje marmelad in sokov [[Belsad]] v Črnomlju *Kaiva, Semič *KMS Malerič, Vinica, *Vinska klet Jožef Prus, Krmačina pri Metliki *Kambič laboratorijska oprema d.o.o., Semič ===Gospodarsko zaostajanje pokrajine=== Leta 2009 se je začela intenzivna javna razprava glede gospodarskega zaostajanja pokrajine v primerjavi z drugimi pokrajinami v Sloveniji.<ref> M. Bezek-Jakše, "Bo Belokranjcem prekipelo?", Dolenjski list, 5.11.2009, str. 8</ref> Kot predpogoj za gospodarski razvoj pokrajine je nujna boljša povezava z Dolenjsko (Novo mesto) in naprej do slovenskega avtocestnega križa, s čimer se strinjajo vse tri belokranjske občine. To pomeni izboljšati cestno povezavo čez Gorjance (vzhodna varianta) ali pa proti Dolenjskim Toplicam (obnova tako imenovane partizanske magistrale, Soteska/Dolenjska-Črnomelj/Bela krajina) oz. graditev predora pod Gorjanci.<ref>Belokranjci za gradnjo predora pod Gorjanci, M.K., Dolenjski list, 14.3.2010, spletna izdaja</ref> Zato občine zahtevajo, da se začne z gradnjo tako imenovane tretje razvojne osi najpozneje leta 2013. Belokranjske občine in Novo mesto so se o trasi že uskladile. Takrat odgovorni prometni minister Patrick Vlačič oz. finančni minister Franc Križanič so trdili, da za gradnjo cest ni denarja.<ref>Bela krajina in Novo mesto sta se uskladila o cesti tretje razvojne osi, Milovan Dimitrič, Delo, 27.2.2010, str. 4</ref> Čeprav naj bi se belokranjske občine z Novim mestom uskladile glede trase tretje razvojne osi je točna trasa kritično obravnavana v pismih bralcev v časopisih.<ref>Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Jože Konda, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010</ref><ref>Zdaj je pregled, umestitev šele sledi, Tone Jakše, Popravki in odgovori, Dolenjski list, 21.1.2010</ref> Posebno obnova partizanske magistrale se polemično obravnava v časopisih. Nekateri celo grozijo z zaporo, da bi na ta način izsilili obnovo ceste. V semiški občini so v ta namen ustanovili civilno iniciativo.<ref>Z zaporo dosegli obnovo, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str. 8</ref> Poleg boljše cestne in železniške povezave se zahteva tudi izboljšanje drugih infrastrukturnih objektov, kot na primer edinega obstoječega električnega daljnovoda čez Gorjance. Vse tri občine zahtevajo od vlade posebni razvojni zakon za Belo krajino po vzorcu razvojnega zakona za Prekmurje.<ref>Bo konec strpnosti Belokranjcev?, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8</ref><ref>O razvoju Bele krajine, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 17.12.2009, str. 8</ref> Tudi v pismih, ki so bila poslana vladi RS, poskušajo pridobiti podporo za razvoj Bele krajine. Državni poslanci so celo vložili predlog amandmaja k sklepu o pripravi novega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja<ref>SNS in SLS za podporo razvoju Bele krajine, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.3</ref> Vlada RS je to zahtevo odločno zavrnila, čeprav ga je komisija za lokalno samoupravo državnega sveta podprla in ga zahtevala do leta 2015.<ref>Brez jasne perspektive ne gre več, D. Rustja, Dolenjski list, 14.1.2010</ref> Na raznih srečanjih gospodarstvenikov se zahteva večjo oskrbo z elektriko za tovarne in nižje davke, da bi se na tem območju Slovenije lažje razvijala podjetja.<ref>Manj razviti zahtevajo več ugodnosti, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 3</ref>,<ref>Ne le problemi, ampak tudi uspehi, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 27.10.2011, str. 14</ref> ===Gospodarska kriza=== Posledice trenutne svetovne gospodarske krize se poznajo tudi v Beli krajini.<ref>Breda Dušič Gornik, komentar "Opozorilo iz Bele krajine-Bežati ali herojsko umreti?", Dolensjki list, 14.4.2011, str. 3</ref> Brezposelnost je dosegla 15% (oktober 2011)<ref>Zaposlovanje po belokranjsko-Preveč ali premalo delavcev?, Komentar M. Bezek-Jakše, Dolensjki list, 27.10.2011, str. 3</ref>. O možnostih zaposlovanja mladih v pokrajini in razlogih za slabe zaposlitvene možnosti mladih izobražencev je bila pripravljena okrogla miza v začetku leta 2010 v Črnomlju. Vabil je občinski odbor Slovenske demokratske mladine Črnomelj. Udeležili so se je predstavniki nekaterih lokalnih industrijskih podjetij, deloma predstavniki občin in dva državna poslanca.<ref>Služba in plača nista kar samoumevni, Mirjam Bezek-Jakše, Dolenjski list, 18.2.2010, stran 14</ref>,[http://www.sdm.si/news/29125]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Slovenski predsednik Danilo Türk je januarja 2010 obiskal Belo krajino. Pozval je k enotnosti Belokranjcev, da bi lahko uresničili načrte.<ref>(Ne)enotnost-Semiške tropine, Dolenjski list, 28.1.2010, str. 9</ref> Vlada Republike Slovenije je potem v začetku februarja leta 2010 obiskala pokrajino. Obisk vlade je bil v Beli krajini sicer zelo odmeven, ampak deležen tudi številnih kritik, ker vlada ni prinesla s seboj nobene konkretne pomoči.<ref>Halo, tukaj bralec Dolenjca, Milan B. iz okolice Metlike, Dolenjski list, 18.2.2010, str. 36</ref> Spomladi leta 2011 je javnost prestrašila novica, da bo nemško podjetje Secop, ki je prevzelo tovarno kompresorjev od danskega Danfossa, zaprlo proizvodnjo kompresorjev v Črnomlju in ju preselili na Slovaško. Po ocenah novinarjev naj bi to bila socialna bomba, ker naj bi bilo 40% delovno aktivnega lokalnega prebivalstva zaposlenih v tem podjetju. Sicer je podjetje Danfoss svoje proizvodnje zmogljivosti v nemškem Flensburgo (centrala razvoja kompresorjev) že prej leta zmanjševal in proizvodnjo selil v druge države. Vse skupaj naj bi bilo odpuščenih 650 delavcev, ostalo naj bi jih še 300 (število zaposlenih je bilo 963 v aprilu 2011).<ref>B. Dušič Gornik, "V petih obrokih pred vrata 650 delavcev", Dolenjski list, 14.4.2011, str. 1</ref><ref>Rudi Vlašič, "Črnomaljski svetniki o Secopu", Dolenjski list, 21.4.2011, str. 8</ref> ====Iskanje rešitev==== Iskanje izhodov iz krize se vidi tudi v časopisnih člankih z različnih področjih.<ref>M. Bezek-Jakše, "Ne le problemi, ampak tudi uspehi", Dolenjski list, 27.10.2011, str. 14</ref>[http://www.belokranjec.si/novice/pisma-bralcev-zbudi-se-bela-krajina/58 Pismo bralca Petra Štukelja]<ref>Pismo brlaca Petra Štukelja "Zbudi se Bela krajina", Dolenjski list, November 2009</ref> Na področju [[vinogradništvo|vinogradništva]] na primer zahteva belokranjski strokovnjak dr. Julij Nemanič izboljšanje kakovosti vin po nemškem modelu. Predlaga drugačno organiziranost vinskih kleti in boljše sodelovanje med vinskimi kletmi in kmetijami.<ref>Pot do kakovosti, dr. Julij Nemanič, En hribček bom kupil, Dolenjski list, 18.2.201, str. 17</ref> Občine poskušajo sofinancirati več projektov z denarjem iz skladov Evropske unije. To so na primer obnova tako imenovane stavbe Konzum v starem mestnem jedru v Metliki ali pa dom za invalide, ribnik in prostore za Godbo na pihala v Črnomlju.<ref>Naložbe z denarjem EU niso potrata, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 24.12.2009, str. 8</ref> Vendar na žalost občine vedno ne uspejo dobiti denarnih sredstev od EU kot v primeru metliškega Konzuma. Bivša poslovna stavba naj bi postala novi dom za Ljudsko knjižnico, mestno godbo, metliško izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, društvo Pridi zvečer na grad, Center vseživljenjskega učenja Novo mesto in druga metliška kulturna društva. Razlogi za zavrnitev prošnje oz. vloge v vrednosti 2.358.000 evrov niso točno znani.<ref>So Metličani žrtve površnosti, M.B.-J., Dolenjski list, 28.1.2010, str.8</ref> Na obisku pokrajine februarja 2010 je vlada RS pozvala občine, naj pripravijo konkretne predloge za razvojne projekte do naslednjega srečanja v mesecu maju. Na žalost predstavniki občin tega niso bili zmožni izpeljati.<ref>http://www.dolenjskilist.si/2010/03/14/25985/novice/bela_krajina/Belokranjci_za_gradnjo_predora_pod_Gorjanci_v_letu_2012/</ref> Prebivalstvo in mediji so obisk vlade spremljali precej kritično in zadržano. Precej kritike je bilo izrečeno, ker je vlada predstavnike medijev o okvirnem programu obvestila v zadnjem trenutku in ker predstavniki medijev niso smeli spremljati ministrske ekipe, ko je ta obiskala tovarne.<ref>Nič protestov niti aleluje, M. Bezek-Jakše, Dolenjski list, 11.2.2010, str. 8</ref> Sredi meseca marca 2010 so predlagali le naslednje splošne predloge: 2. Kmetijstvo – preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in pridelava zdrave hrane; 3. Energetika – zagotovitev zadostne oskrbe z električno energijo in podpora projektom zelene energije; 4. Turizem – razvoj in promocija obkolpskega in termalnega turizma, letališče Prilozje, smučišče Bela. Istočasno, torej v mesecu marcu, je bilo v sobotni prilogi Dela objavljeno odmevno odprto pismo predsedniku vlade, ki so ga napisali Belokranjci, ki živijo v tujini. V njem se predlaga revitalizacija gradu Gradac, ki naj bi postal jedro "resnega turizma v Beli krajini". Pismo vsebuje razmeroma obširne predloge za grad in razvoj turizma v pokrajini ter kritiko dosedanje gospodarske politike v pokrajini in predlogov občin <ref>Odprto pismo glede obiska vlade v Beli krajini in revitalizacije gradu Gradac, Delo (Sobotna priloga), stran 39</ref>. Tudi od drugih Belokranjcev je slišati predloge, na primer po zanašanju na lastne vire (razvoj kmetijstva, večja uporaba sončne energije). <ref>Pismo bralca Jožefa Konde, "Forumu Bela krajina ob rob", Dolenjski list, str. 33, 27.10.2011</ref> Bela krajina je del območja razvojnega partnerstva Pokolpje (občine Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Kostel, Črnomelj, Semič in Metlika). To pomeni, da bo vlada z začasnimi ukrepi (2011-2016) spodbujala gospodarski razvoj (ustanavljanje novih podjetij, dodatne nastavitvene možnosti v turizmu, cestna infrastruktura, tako imenovana 3. razvojna os, železniška infrastruktura, elektroenergetska infrastruktura) in na ta način znižala brezposelnost. Namenjena so sredstva v višini 288 milijonov €.<ref>B. D.G., "Pokolpje bo dobilo injekcijo", Dolenjski list, 14.4.2011, str. 3</ref> === Romska skupnost === Politika počasi poskuša izboljšati integracijo Romov v družbo. == Kultura in društva == * Metliška Folklorna Skupina Ivan Navratil * Tamburaški orkester Dobreč * KUD Artoteka v Črnomlju * Bivša cerkev Sv. Duh v Črnomlju nudi razstavne prostore * [http://www.dlus.si Društvo likovnih ustvarjalcev Semič (DLU Semič)] == Znani Belokranjci == * [[Oton Župančič]], pesnik in dramatik * [[Alojz Gangl|Alojzij Gangl]], kipar * [[Engelbert Gangl]] * [[Lojze Krakar]] * [[Janko Lavrin]] * [[Juro Adlešič]] * "Jazo" ([[Janez Štefanič]]), belokranjski godec, * 1909 in Golek pri Vinica, † padel 1944 pri [[Litija]] <ref>Jasna Kocuvan, "Portret belokranjskega godca Jaza", Dolenjski list, 29.9.2011, str. 20</ref> * [[Dušan Plut]], politik stranke Zelenih Slovenije v času osamosvojitve; danes profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti * [[Violeta Tomič]], igralka * [[Martin Težak]], absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko,{{cn}} glasbeni umetnik in organizator festivala V deželi harmonike. * [[Maja Weiss]], režiserka * [[Marjan Jerman]], novinar * [[Fanika Požek]], pisateljica besedil<ref>Portret tedna: Fanika Požek, Dolenjski list, st. 30, 20.2.2008</ref> * [[Miran Jarc]], pesnik in pisatelj * [[Janez Mihael Žagar]], zdravnik in naravoslovec (1732-1813) * [[Toni Gašperič]], slovenski humorist in voditelj radijskih kvizov * [[Žana Povše]], slovenska pevka zabavne glasbe * [[Sabina Povše]], slovenska operna pevka in dopisnica iz tujine, sestra Žane Povše * [[Ivanka Kraševec]], slovenska pevka zabavne glasbe in TV voditeljica * [[Andrej Bajuk]], slovenski politik in pisatelj * [[Anton Mavretič]] * [[Niko Županič|Niko Županić]] * [[Josip Kopinič]],admiral in španski borec * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]],pisatelj in pravnik * [[Ivan Navratil]], jezikoslovec,narodopisec in urednik * [[Ivan Stariha]], narodni heroj * [[Milka Šobar]], narodna herojinja * [[Ilija Badovinac]], narodni heroj * [[Matija Tomc]], slovenski skladatelj in duhovnik * [[Robert Englaro]], nogometaš * [[Jani Brajkovič]], kolesar * [[Črtomir Nagode]] * [[Marko Račič]], atlet * [[Jaša Terzič]], narodni heroj * [[Jonas Žnidaršič]], RTV voditelj in računalničar * Robert Pešut - Magnifico, pevec in igralec == Galerija == {{Čiščenje-galerija}} <gallery perrow="4"> Slika:AnkinHis1.JPG|[[Ankin his]] nad Črnomljem Slika:BelaKrajina-Crnomelj-polje.JPG|Polje v bližini Črnomlja Slika:SadinjaVas-Semic1.JPG|Bela Krajina s Semiča Slika:Castle Gradac.jpg|Gradaški grad Slika:Slap in malenca na Kolpi pri Gribljah.jpg|Slap in malenca na Kolpi pri Gribljah Slika:Štorklje v Beli krajini.JPG|Štorklje v Beli krajini Slika:Skale nad izvirom Krupe.jpg|Izvir Krupe Slika:Crnomelj3.JPG|Črnomelj, mestno jedro </gallery> == Sklici in viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Vinorodni okoliš Bela krajina]] * [[Belokranjska pramenka]] * [[Belokranjska pogača]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Bela krajina}} * http://www.belakrajina.si * [http://www.ebelakrajina.si eBelakrajina.si - novice iz Bele krajine in okolice] * [http://www.orhideje-bk.eu Orhideje Bele krajine] * http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/indexs.htm {{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Bela krajina| ]] [[Kategorija:Panonska Slovenija]] {{normativna kontrola}} 0ll2kojbikscwec4k2g6d3hudrwrem7 0 27289 6742560 6513459 2026-08-25T15:05:04Z Engelbert 76895 zp 6742560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Honoré Giraud |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1898–1946 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Rifska vojna]]<br>'''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br>* [[Nemška invazija na Nizozemsko]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Honoré Giraud''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[18. januar]] [[1879]], [[Pariz]], † [[13. marec]] [[1949]], [[Dijon]]. == Življenjepis == Leta 1940 je poveljeval [[IX. armada (Francija)|IX. armadi]], nakar je bil ujet. 1942 je pobegnil iz [[Nemčija|nemškega]] ujetništva. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Giraud/Henri-Honor%C3%A9/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Giraud, Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Veterani rifske vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] s4d5993phcucv81kw5ghr7io54g7zrz 6742562 6742560 2026-08-25T15:11:48Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742562 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Honoré Giraud |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1898–1946 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Rifska vojna]]<br>'''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br>* [[Nemška invazija na Nizozemsko]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Honoré Giraud''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[politik]], * [[18. januar]] [[1879]], [[Pariz]], † [[13. marec]] [[1949]], [[Dijon]]. == Življenjepis == Leta 1940 je poveljeval [[IX. armada (Francija)|IX. armadi]], nakar je bil ujet. 1942 je pobegnil iz [[Nemčija|nemškega]] ujetništva. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] * [[seznam francoskih politikov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Giraud/Henri-Honor%C3%A9/France.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Giraud, Henri}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Francoski politiki]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Veterani rifske vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] dd98t34jfbsf3q463m70loak0d4qd30 0 27449 6742682 6741639 2026-08-25T20:36:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742682 wikitext text/x-wiki [[Slika:Beer wuerzburger hofbraue v.jpg|thumb|right|200px|[[Kozarec]] piva]] '''Pívo''' je [[alkoholna pijača]], pripravljena z varjenjem in [[fermentacija (biokemija)|fermentiranjem]] [[sladkorjev]], ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja [[ječmen]], uporablja pa se tudi [[pšenica]], [[koruza]], [[riž]] in [[proso]]. Velja za najstarejšo<ref>{{navedi knjigo|title=Origin and History of Beer and Brewing: From Prehistoric Times to the Beginning of Brewing Science and Technology|year=2005|url=https://archive.org/details/originhistoryofb0000arno|first=John P|last=Arnold|isbn=0-9662084-1-2}}</ref> in najbolj priljubljeno<ref>{{navedi splet| title=Volume of World Beer Production | work=European Beer Guide | url=http://www.europeanbeerguide.net/eustats.htm#production | accessdate=17. oktobra 2006}}</ref> alkoholno pijačo na svetu. Med vsemi pijačami je pivo na tretjem mestu po svetovni porabi. Pred njim sta le [[voda]] in [[čaj]].<ref> {{navedi splet |url=http://books.google.co.uk/books?id=6xul0O_SI1MC&pg=PA1&dq=most+consumed+beverage&client=firefox-a |title=The Barbarian's Beverage: A History of Beer in Ancient Europe |publisher=books.google.co.uk |accessdate=22. februarja 2009 |last=Nelson |first=Max }} </ref> Dejavnost proizvodnje piva imenujemo [[pivovarstvo]]. Pivo je bilo v [[zgodovina|zgodovini]] poznano že [[stari Egipt|starim Egipčanom]] in [[Mezopotamija|Mezopotamcem]], vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih. Glavne sestavine piva so [[voda]], [[slad]], [[hmelj]] in [[kvas]]. Slad so namočena, [[kaljenje|nakaljena]] in zatem posušena ali pražena žitna zrna. Med kaljenjem v zrnju nastajajo [[encim]]i [[amilaza|amilaze]], ki razgrajujejo škrob v vodotopne [[sladkor]]je. Hmelj da pivu grenek okus, kvas pa povzroči [[alkoholno vrenje]], v katerem nastaneta [[etanol]] in [[ogljikov dioksid]]. Ker se sestavine (tudi [[voda]], ki igra pomembno vlogo pri okusu te pijače), od kraja do kraja močno razlikujejo, prav tako pa se razlikujejo tudi postopki varjenja, so različne tudi lastnosti piva ([[okus]], [[barva]], stopnja [[alkohol]]a, [[pena]], ...). == Zgodovina == [[Slika:EMS-89615-Rosecrucian-Egyptian-BeerMaking.jpg|thumb|Egipčanska plastika, ki prikazuje varjenje piva]] Pivo naj bi izviralo iz [[Mezopotamija|Mezopotamije]], kjer so ga izdelovali že v 4. tisočletju pr. n. št. in so ga uvrščali med osnovna [[živilo|živila]]. Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v [[Hamurabijev zakonik|hamurabijevem zakoniku]]<ref>{{navedi splet | title=Beer Before Bread | work=Alaska Science Forum #1039, Carla Helfferich | url=http://www.gi.alaska.edu/ScienceForum/ASF10/1039.html | accessdate=13. maja 2008 | archive-date=2008-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080509121452/http://www.gi.alaska.edu/ScienceForum/ASF10/1039.html | url-status=dead }}</ref> ter v ''Himni boginji [[Ninkasi]]'', nekakšni [[molitev|molitvi]] mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot [[Kuharski recept|recept]]<ref name="Nin-kasi">{{navedi splet | title=Nin-kasi: Mesopotamian Goddess of Beer | work=Matrifocus 2006, Johanna Stuckey | url=http://www.matrifocus.com/SAM06/spotlight.htm | accessdate=13. maja 2008 | archive-date=2008-05-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080524231622/http://www.matrifocus.com/SAM06/spotlight.htm | url-status=dead }}</ref><ref name="sumer">{{navedi knjigo | author=Black, Jeremy A.| author2=Cunningham, Graham| author3=Robson, Eleanor | authorlink= | title=The literature of ancient Sumer | url=https://archive.org/details/literatureofanci0000unse_t7d8| year=2004 | publisher=Oxford University Press | location=Oxford | isbn=0-19-926311-6 | pages=}}</ref>. Obstajajo podatki, da so v Mezopotamiji predelali v pivo kar 40 % vsega pridelanega [[žito|žita]] (predvsem [[pšenica|pšenice]] in [[ječmen]]a). Do danes se je ohranilo veliko mezopotamskih receptov za pivo, med katerimi so tudi taki, ki zahtevajo dodatek k [[drozga|drozgi]] v obliki različnih aromatičnih [[rastline|rastlin]], ki dajo pivu poseben okus. Za posebno močno pivo so Mezopotamci dodajali drozgi med vretjem tudi [[med]]. V [[Sumerija|sumerskih]] [[tempeljska država|tempeljskih državah]] so v zgodnjem 3. tisočletju pr. n. št. s pivom plačevali tudi delavce. Preprost delavec je dobil na dan [[liter]] piva, nižji uradnik dva litra, višji uradnik ter vse njegove žene pa po pet litrov piva dnevno. Prvi kemični ostanki piva so bili najdeni na arheološkem najdišču [[Godin Tepe]] v gorovju [[Zagros]] v zahodnem [[Iran]]u in izvirajo iz časa med 3500 in 3100 pr. n. št.<ref>{{navedi splet|url=http://www.museum.upenn.edu/new/research/Exp_Rese_Disc/masca/beer.shtml|title=Earliest Known Chemical Evidence of Beer|publisher=[[University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology]]|accessdate=4. novembra 2007|archive-date=2009-06-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20090602040704/http://www.museum.upenn.edu/new/research/Exp_Rese_Disc/masca/beer.shtml|url-status=dead}}</ref>. Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno. Znano je, da so pivo pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. št.<ref>[http://www.stonepages.com/news/archives/000123.html] ''Prehistoric brewing: the true story'', 22. oktober 2001, Archaeo News. Dostopano 13. septembra 2008</ref>. Proizvodnja piva je takrat potekala v majhnem, družinskem obsegu<ref>[http://www.dreherrt.hu/portal/main.php?heading_id=27&article_id=&language=en] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090709015742/http://www.dreherrt.hu/portal/main.php?heading_id=27&article_id=&language=en |date=2009-07-09 }} Dreher Breweries, ''Beer-history''</ref>. Takratno pivo se je od današnjih precej razlikovalo, ker je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance<ref>Nelson M. (2005). ''The Barbarian's Beverage: A History of Beer in Ancient Europe'' str. 2. Routledge, ISBN 0-415-31121-7</ref>. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo [[hmelj]]a, ki je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822 v zapiskih nekega karolinškega [[menih]]a.<ref name="Unger2004">{{navedi knjigo|author=Unger R.W.|year=2004| title=Beer in the Middle Ages and the Renaissance |url=https://archive.org/details/beerinmiddleages0000unge|pages=[https://archive.org/details/beerinmiddleages0000unge/page/54 54]–57 |isbn=0-8122-3795-1}} ([http://books.google.co.uk/books?id=rMNf-p1mu6AC&pg=PA57&lpg=PA57&dq=hops+Carolingian+Abbot&source=web&ots=hquU2pyyXK&sig=bymjH2aH8Xc9uzm0rJS4FZc8c2g&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=1&ct=result Google Books])</ref> Kasneje je hmelj kot dodatek k pivu v svojih zapisih omenila tudi srednjeveška opatinja [[Hildegarda iz Bingna]].<ref>Nelson M. (2005). ''The Barbarian's Beverage: A History of Beer in Ancient Europe'', str. 110. Routledge, ISBN 0-415-31121-7. ([http://books.google.co.uk/books?id=6xul0O_SI1MC&pg=PA110&dq=Abbess+Hildegard+of+Bingen+hops&client=firefox-a&sig=ACfU3U15z21lcPS7K0HO2-Dp3Ju7zi8bgw Google Books])</ref> Pivo so pred [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] izdelovali in prodajali v majhnih količinah predvsem doma. Do 7. stoletja se je pivovarstvo razširilo tudi v [[samostan]]e, ki so pivo izdelovali in prodajali v večjem obsegu. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve [[manufaktura|manufakture]], ki so proizvajale pivo. Do 19. stoletja je tako postala domača proizvodnja piva že skoraj povsem zanemarljiva.<ref name="sotp">{{navedi knjigo|author=Cornell M.|title=Beer: The Story of the Pint|url=https://archive.org/details/beerstoryofpinth0000mart|year=2003|isbn=0-7553-1165-5|publisher=Headline}}</ref> Z iznajdbo [[areometer|areometra]] in [[termometer|termometra]] so pivovarji prišli do dveh pomembnih pripomočkov, ki sta ključno vplivala na proces varjenja piva, ker sta zagotavljala boljši nadzor nad procesi ter boljšo kakovost končnega proizvoda. == Prapivo == Prvotno pivo ali prapivo so izdelovali brez kuhanja, samo z [[alkoholno vrenje|alkoholnim vrenjem]]. Razgradnjo škroba iz žita so dosegli s pomočjo človeške [[slina|sline]], ki vsebuje tudi nekaj amilaz,<ref>{{navedi knjigo | last = Maton | first = Anthea | authorlink = | author2= Jean Hopkins| author3=Charles William McLaughlin| author4=Susan Johnson| author5=Maryanna Quon Warner| author6=David LaHart| author7=Jill D. Wright | title = Human Biology and Health | publisher = Prentice Hall | date = 1993| location = Englewood Cliffs, New Jersey, USA | pages =| url =https://archive.org/details/humanbiologyheal00scho| doi =| id =| isbn = 0-13-981176-1}}</ref> alkoholno vrenje pa so povzročile divje glive [[kvasovke]] iz zraka. Žito so v ustih dobro prežvečili, potem izpljunili v posode, kjer je zavrelo. Tako pripravljeno pijačo danes imenujemo prapivo. Nekatera ljudstva še danes pridobivajo pivo na podoben način. V Afriki ga imenujejo ''pombe'', [[Dogoni]] v [[Sahel]]u varijo ''koni'', [[Ameriški staroselci|staroselci]] v Ameriki pa ''čičo''. Na enak način so stari [[Slovani]] pridobivali alkoholno pijačo, imenovano ''kvas'' ali ''kisijel''. Kitajci so že v prazgodovini varili pivu podobne pijače iz slada ali iz neslajenega kuhanega žita s pomočjo gojenih plesni. Pivske tropine so uporabili kot sestavino mnogih jedi, na primer omak, v katerih evropska kuhinja uporablja vino. Hmelja niso poznali, zato je bilo pivo iz slada uporabno zelo malo časa. Proizvodnja takšnega piva je zato postopoma upadala in na koncu vladanja [[dinastija Tang|dinastije Tang]] popolnoma usahnila. Proizvodnja alkoholnih pijač iz kuhanega riža, obdelanega s plesnimi, se je ohranila. Takšne pijače Kitajci imenujejo ''riževo vino'', čeprav so proizvedene iz žita in ne iz sadja, Japonci pa ''sake'', obe besedi pa lahko pomenita katerokoli alkoholno pijačo. Kot surovino za varjenje piva so različna ljudstva uporabljala različna žita. V Babilonu in Egiptu sta se največ uporabljala ječmen in pšenica, v Afriki [[proso]], v Ameriki [[koruza]], v severni Evropi proso, ječmen, [[rž]] in [[oves]], le redko pa pšenica<ref name="Ogorevc">{{navedi knjigo|first=Blaž|last=Ogorevc|title=Pivo je božji dar|year=1996|isbn=|publisher=Mladina}}</ref>. == Varjenje piva == Varjenje piva je običajno razdeljeno na osem tehnoloških operacij: priprava slada, drozganje, odcejanje, kuhanje, fermentiranje, kondicioniranje, filtriranje in polnjenje. === Priprava slada === Prva tehnološka operacija je priprava slada. Slad je včasih pripravljala vsaka pivovarna zase, danes pa ga večinoma proizvajajo samostojne sladarne. Slad mora pred uporabo zoreti najmanj šest tednov (češki pivovarji pravijo, da se mora udomačiti), potem pa se zdrobi. Granulacija zdroba je zelo pomembna, ker po drozganju služi kot sredstvo za [[filtriranje]] sladice. === Drozganje === Drozganje je proces, v katerem se zdrobljen slad pomeša z vročo vodo, da encimi [[alfa in beta amilaze]] razgradijo [[škrob]] v vodotopni [[sladkor]], večinoma [[maltoza|maltozo]]. Zdrobljeni slad se pomeša s štirikratno količino vode in stalno meša. Začetna temperatura drozge je 35&nbsp;°C, potem pa se postopoma segreje na 76&nbsp;°C.<ref>Jackson, Michael. Encyklopedie piva. 1. vyd. Praha : Volvox Globator, 1988. ISBN 80-85769-37-9. str. 9.</ref> Drozganje traja eno do tri ure. Zmes slada in vode se imenuje pivska drozga, sama raztopina pa sladica. === Odcejanje === Precejanje je ločevanje sladice od izluženega slada. Odcejanje lako poteka na dva načina: skozi odprtino v dnu posode za drozganje, pri čemer za cedilo oziroma filter služi kar izluženo zrnje, ali skozi posebna plitva cedila. Sledi izpiranje zrnja z vročo vodo, ki z zrnja izpere ostanke sladice. === Kuhanje === Kuhanje služi sterilizaciji sladice, izomerizaciji hmeljnih smol in izločanju žveplovih spojin, ki lahko kasneje kvarijo vonj in okus piva. Med varjenjem (kuhanjem) se dodaja [[hmelj]], ki daje pivu značilen grenak okus in aromo. Beljakovine koagulirajo, pH raztopine pade, hlapne snovi z neprijetnim vonjem, med katerimi je tudi dimetilsulfid, pa izparijo. Kuhanje mora biti enakomerno in intenzivno in traja od 60-120 minut, odvisno od učinkovitosti sistema, ki je v uporabi. === Fermentiranje === Sledi ohlajanje sladice in njeno prezračevanje s sterilnim zrakom ter dodajanje [[kvas]]a, ki povzroči [[alkoholno vrenje]]. Med fermentiranjem se sladkorji maltoza, maltotrioza, glukoza, fruktoza in saharoza pretvorijo v alkohol, ogljikov dioksid in toploto. Fermentiranje lahko poteka v odprtih ali zaprtih posodah različnih oblik in velikosti. Na pokrovih zaprtih fermentatorjev je naprava za reguliranje tlaka, s katero se uravnava vsebnost v pivu raztopljenega ogljikovega dioksida: višji tlak pomeni večjo vsebnost CO₂. === Kondicioniranje === Ko se večina sladkorjev pretvori v alkohol, se fermentacija upočasni, kvas pa se začne usedati na dno posode. Rezultat fermentacije je mlado pivo, ki se ohladi na temperaturo od -2 do 0&nbsp;°C, kar pospeši usedanje kvasa ter koagulacijo beljakovin. Zaradi zmanjšanja topnosti se izločijo tudi snovi z neprijetnim vonjem, na primer spojine [[fenol]]a, s čimer se izboljša okus piva. Postopek lahko poteka kar v fermentorjih ali pa v posebnih posodah pri povišanem tlaku, da se ogljikov dioksid ne izloči iz mladega piva. Večina piv se nato filtrira, da se iz piva izloči vse trdne delce, s čimer se izboljša obstojnost in izgled piva, žal pa se s tem postopkom poslabša okus. Temu sledi pasterizacija (lahko poteka preko protitočnih toplotnih izmenjevalcev ali v tunelskih pasterjih) in pakiranje piva v steklenice ali sode. V nekaterih pivovarnah že uporabljajo postopek mikrofiltracije, s katero potreba po pasterizaciji odpade, s tem pa ohranijo boljšo organoleptično oceno končnega izdelka. == Sestavine == [[Slika:Sjb whiskey malt.jpg|right|thumb|Ječmenov slad]] Osnovne sestavine piva so [[voda]], vir [[škrob]]a (ječmenov, pšenični ali slad kakšnega drugega [[žita]]), [[kvas]] ter [[hmelj]].<ref>[http://www.alabev.com/ingredie.htm alabev.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160123045417/http://www.alabev.com/ingredie.htm |date=2016-01-23 }} ''The Ingredients of Beer''. Dostopano 29. septembra 2008</ref> Za pripravo piva se lahko uporabi tudi različna mešanica sladu, ki se mu lahko doda tudi [[sladkor]]. Take mešanice so po navadi uporabljajo za izdelavo cenenega piva, saj je proizvodnja take pijače bistveno cenejša od uporabe čistega ječmenovega ali pšeničnega sladu.<ref>Goldammer T. (1. januar 2002). ''The Brewers Handbook'', Chapter 6 - Beer Adjuncts, Apex Pub (1. januar 2000), ISBN 0-9675212-0-3. [http://www.beer-brewing.com/apex/beer_chapters/ch06_beer_adjuncts.htm beer-brewing.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071027063059/http://www.beer-brewing.com/apex/beer_chapters/ch06_beer_adjuncts.htm|date=2007-10-27}}, pridobljeno 29.9.2008.</ref> === Voda === Pivo je v največji meri sestavljeno iz vode. Različni vodni viri imajo različno vsebnost mineralov, zato je način varjenja in okus piva različen od regije do regije.<ref name="geot"/> Za primer lahko vzamemo [[Dublin]]. V njegovi okolici je voda trda, zaradi česar je najbolj primerna za varjenje piva, imenovanega ''[[stout]]''. Takšno pivo je, na primer, Guiness. [[Plzen]] na [[Češka|Češkem]] ima mehko vodo, ki je primerna za varjenje svetlega ''[[ležak]]a''.<ref name="geot">{{navedi novice|url=http://www.agiweb.org/geotimes/aug04/resources.html|title=Geology and Beer|work=Geotimes|date=avgust 2004|accessdate=5.11.2007|archive-date=2007-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927200414/http://www.agiweb.org/geotimes/aug04/resources.html|url-status=dead}}</ref> Najboljše plzensko pivo je [[pils]] pivo. V [[Burton]]u v [[Anglija|Angliji]] vsebuje voda veliko [[sadra|sadre]], ki daje svetlemu [[ale|alu]] tako značilen okus, da pivovarji pri varjenju te vrste piva vodi namerno dodajajo sadro. Postopek se imenuje burtoniziranje.<ref>Jackson M., BeerHunter, 19. oktober 1991, ''[http://www.beerhunter.com/documents/19133-000098.html Brewing a good glass of water] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100619014900/http://www.beerhunter.com/documents/19133-000098.html |date=2010-06-19 }}''. Pridobljeno 13.9.2008</ref> === Slad === Druga pomembna sestavina piva je slad. Iz slada se s postopkom drozganja ustvarja [[maltoza]], (ki jo dobimo iz škroba), iz katere v procesu varjenja nastane [[alkohol]] in daje pivu značilen vonj in okus. Glavni vir škroba v pivovarstvu so žitarice, v Evropi večinoma [[ječmen]], uporablja pa se tudi pšenico, oves, rž, ajdo in vrsto drugih kultur.<ref>{{Navedi splet|url = http://pivopis.si/pivovarske-sestavine-slad/|title = www.pivopis.si|date =|accessdate =|website =|publisher =|last =|first =}}</ref> Škrob kot tak ni niti topen v vodi niti ne fermentira, zato ga je treba najprej pretvoriti v vodotopne [[sladkor]]je, predvsem [[maltoza|maltozo]], in [[dekstrin]]e. Postopek se imenuje slajenje. Dobro očiščeno in kalibrirano žitno zrnje se v posebnih stožčasto valjastih kovinskih posodah dva do tri dni namaka v topli vodi, da se navzame vode, ki jo potrebna za [[kaljenje]], potem pa odcedi in razprostre po ravni površini do 10&nbsp;cm visoko, da začne kaliti. Kaljenje poteka v temi in traja 6-8 dni. Žito se med kaljenjem večkrat premeša. V tem procesu se v zrnju začnejo sproščati encimi amilaze (diastaze), ki škrob v zrnju pretvorijo v sladkor.<ref>[[s:en:1911 Encyclopædia Britannica/Brewing/Chemistry|Brewing Chemistry]] 1911 Encyclopædia Britannica. Pridobljeno 29.9.2008</ref> Nakaljeno zrnje se imenuje zeleni slad. Po kaljenju se kalčki odstranijo, zrnje pa se posuši. Čas in temperatura sušenja sta odvisna od njegove namembnosti.<ref>[http://www.farm-direct.co.uk/farming/stockcrop/barley/malt.html Farm-direct] Oz, ''Barley Malt'', 6. februar 2002. Pridobljeno 29.9.2008</ref> V pivovarstvu se uporabljajo predvsem naslednje vrste slada: svetli (za svetla piva), poltemni (za dobarvanje svetlih piv ter poltemna in temna piva), karamelni, ki se deli na svetlega (sušen pri 120-130&nbsp;°C) in temnega (sušen pri 150-170&nbsp;°C) ter praženi, ki je zaradi praženja pri 210-220&nbsp;°C zelo temen in ne vsebuje nobenih encimov. Obstajajo tudi posebne vrste slada, na primer diastazni, ki se suši pri največ 50&nbsp;°C, protolitski in dimljeni, ki se uporablja za proizvodnjo [[viski]]ja. [[Slika:Humulus Lupulus Hopfendolde-mit-hopfengarten.jpg|thumb|left|250px|Storž hmelja iz [[Hallertau]]a, [[Nemčija]]]] === Hmelj === [[Hmelj]] pivovarji dodajajo pivu zgolj zaradi izboljšanja [[okus]]a.<ref>Burgess A.H. (1964). ''Hops: Botany, Cultivation and Utilization''. Leonard Hill, ISBN 0-471-12350-1</ref> Za ta namen se uporabljajo [[cvet]]ovi hmelja, ki poleg okusa pomagajo tudi pri obstojnosti piva. Hmelj so najverjetneje začeli dodajati pivu v nemških samostanskih pivovarnah. Znano je, da so ga leta 822 dodajali v pivo v Corveyu v Vestfaliji.<ref name="sotp"/><!-- p62 --><ref name="Unger2004"/> Popularizacija hmelja pa se je začela v 13. stoletju.<ref name="sotp"/><!-- p63 --><ref name="Unger2004"/> Pred tem, pa vse do 16. stoletja, ko je postal hmelj vsakdanji dodatek pivu, so vanj za okus dodajali druga zelišča, med katerimi je bila tudi [[bršljanasta grenkuljica]] (''Glechoma hederacea''). Pivu so dodajali tudi različne mešanice začimb, zelišč in jagod na podoben način kot danes dodajajo hmelj.<ref name="Unger2004"/> Nekatere pivovarne, kot sta škotska Heather Ales company (pivo Fraoch')<ref>{{navedi splet |url=http://www.fraoch.com/historicales.htm |title=Heatherale.co.uk |publisher=Fraoch.com |date= |accessdate=28. septembra 2008 |archive-date=2008-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080629071231/http://www.fraoch.com/historicales.htm |url-status=dead }}</ref> in francoska Brasserie-Lancelot (pivo Cervoise Lancelot)<ref>{{navedi splet |url=http://www.brasserie-lancelot.com/brasserie-lancelot.php |title=La Brasserie Lancelot est située au coeur de la Bretagne, dans des bâtiments rénovés de l'ancienne mine d'Or du Roc St-André, construits au 19 ème siècle sur des vestiges néolithiques |publisher=Brasserie-lancelot.com |date= |accessdate=28. septembra 2008 |archive-date=2008-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080819030220/http://www.brasserie-lancelot.com/brasserie-lancelot.php |url-status=dead }}</ref> še danes za okus pivu namesto hmelja dodajajo druga zelišča. Hmelj daje pivu nekaj ključnih željenih karakteristik. Pivu daje grenkobo, ki uravnava sladkobnost sladu, poleg tega pa prispeva tudi zeliščen in citronski priokus. Poleg tega vsebuje hmelj tudi [[antibiotik]] in kislino, kar pripomore k obstojnosti piva.<ref>{{navedi splet|url=http://www.brewwiki.com/index.php/Head_Retention|title=Head Retention|publisher=BrewWiki|accessdate=5.11.2007}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hopsteiner.com/isopg1.htm|title=Hop Products: Iso-Extract|publisher=Hopsteiner|accessdate=5.11.2007|archive-date=2007-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011212319/http://hopsteiner.com/isopg1.htm|url-status=dead}}</ref><ref>''[http://beer.pdqguides.com/beer-ingredient-hops.html Hops: Clever Use For a Useless Plan] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081016111537/http://beer.pdqguides.com/beer-ingredient-hops.html |date=2008-10-16 }}''. PDQ Guides. Pridobljeno 13.9.2008</ref><ref>Blanco C.A. s sod. (2006). »A better control of beer properties by predicting acidity of hop iso-α-acids« [http://cat.inist.fr/?aModele=afficheN&cpsidt=17772625], ''Trends in food science & technology'' '''17'''(7): 373-377.</ref> Od vsebnosti hmelja je odvisna tudi pivska pena in njena obstojnost. === Kvas === Kvas je sestavljen iz [[kvasovke|kvasovk]], ki poskrbijo za fermentacijo piva in za spreminjanje sladkorja v [[alkohol]] in [[ogljikov dioksid]]. Poleg tega kvas močno vpliva tudi na okus in splošno aromo piva.<ref>Ostergaard S., Olsson L., Nielsen J. (2000). »[http://mmbr.asm.org/cgi/content/full/64/1/34 Metabolic Engineering of Saccharomyces cerevisiae]«. ''Microbiol. Mol. Biol. Rev.'' '''64''': 34-50</ref> Za pripravo piva se najpogosteje uporabljajo kvasovke ''[[Saccharomyces cerevisiae]]'' (za varjenje ale piva) ter ''[[Saccharomyces uvarum]]'' (za varjenje lagerja).<ref>Dittmer P.R., Desmond J. (2005). ''Principles of Food, Beverage, and Labor Cost Controls'', John Wiley and Sons, ISBN 0-471-42992-9 ([http://books.google.co.uk/books?id=0kefSj0_i9sC&pg=PA376&dq=types+of+yeast+used+to+make+beer&client=firefox-a&sig=ACfU3U3MoveTthnLMs94MsIoa2B8EU-lAQ Google Books])</ref> Kvasovke ''[[Brettanomyces]]'' se uporabljajo za varjenje [[lambic]]a,<ref>Hornsey I.S. (1999). ''Brewing'', str. 221-222, Royal Society of Chemistry, ISBN 0-85404-568-6 ([http://books.google.co.uk/books?id=DvNhR0xfHtMC&pg=PA221&dq=Brettanomyces+lambic&client=firefox-a&sig=ACfU3U3PmukrkBNIO7fkkHMIit43n9l7Bg Google Books]).</ref> ''[[Torulaspora delbrueckii]]'' pa za varjenje bavarskega pšeničnega piva (weissbier).<ref>Horwitz D. ''Torulaspora delbrueckii''. [http://web.mst.edu/~microbio/BIO221_2001/torulospora_delbrueckii.htm Web.mst.edu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809212726/http://web.mst.edu/~microbio/BIO221_2001/torulospora_delbrueckii.htm |date=2011-08-09 }} Pridobljeno 30.9.2008</ref> Preden so pivovarji odkrili pomen kvasa za varjenje piva, je fermentacija potekala po naravni poti z različnimi naravnimi kvasovkami, ki pa so bile zelo različne, zaradi česar fermentacija ni potekala kontrolirano. Tak način se danes zelo redko še uporablja pri varjenju nekaterih vrst lambica.<ref>Hui Y.H. & Khachatourians G.G. (1994). ''Food Biotechnology'', str. 847-848, Wiley-IEEE, ISBN 0-471-18570-1 ([http://books.google.co.uk/books?id=TxCQlmasQh8C&pg=PA847&dq=beer+yeast+history&client=firefox-a&sig=ACfU3U3I5rdHZa4dvHSF6rH3E5mt9ddqbg#PPA847,M1 Google Books]).</ref> === Bistrila === Po končanem zorenju je pivo še vedno bolj ali manj motno, zato nekateri pivovarji dodajajo pivu bistrila. Bistrila adsorbirajo in oborijo vse trdne delce in beljakovine in se skupaj z njimi izločijo, tako da ostanejo v pivu samo v sledovih. Proces se imenuje bistrenje. Za kristalno bistrost piva in njegovo čim daljšo obstojnost je treba pivo še prefiltrirati. Pred polnjenjem se pivo še toplotno obdela - pasterizira, s čimer se podaljša predvsem biološka trajnost piva. Pivo je občutljivo na sončno svetlobo in toploto ter na velike temperaturne spremembe. Zato ga je treba hraniti v temnem in hladnem prostoru (do 10&nbsp;°C). Pravijo, da je pivo trajno, dokler je bistro.<ref>[http://www.pivo-lasko.si/blagovne-znamke/o-pivu/kako-nastane-pivo/ Kako nastane pivo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090620165726/http://www.pivo-lasko.si/blagovne-znamke/o-pivu/kako-nastane-pivo/ |date=2009-06-20 }}. Pivovarna Laško.</ref> == Delitev == Pivo se lahko deli na različne načine, najbolj pogosto se jih deli glede na kulturo kvasovk. === Kultura kvasovk === [[Slika:Budvar-mug.JPG|thumb|Pivo spodnjega vrenja v vrčku]] # '''Pivo spodnjega vrenja''': pri tej vrsti piva se uporabljajo pivske kvasovke, ki se po končanem alkoholnem vrenju usedejo na dno vrelnega tanka ali fermentorja. Med najpomembnejše vrste piva spodnjega vrenja prištevamo tako svetla kot temna piva. Najbolj znana piva spodnjega vrenja so: nemško pivo poznano pod imenom Helles (svetlo) in Dunkles (temno); avstrijsko pivo Wiener, ponekod imenovano tudi marčno pivo; piva plzenskega tipa '''Pils''' (Budvar, [[Budweiser]], laški Zlatorog, unionski Pils); pivo tipa '''Dortmunder''' (unionsko navadno pivo); pivo tipa '''Bock''', ki ga prodajajo pod raznimi komercialnimi imeni, kot so Maibock, Weihnachbock; pivo tipa Ležak... {{glavni|Ležak}} # '''Pivo zgornjega vrenja''': so vsa piva starega tipa, pri katerih se [[glivice]] kvasovke po končanem alkoholnem vrenju dvignejo na gladino piva v vrelnem tanku. V mnogih tradicionalnih pivovarniških deželah (Velika Britanija, Belgija, Nemčija) so piva tega tipa še vedno precej popularna. Piva zgornjega vrenja se na splošno imenujejo '''Ale''', ponekod pa to ime uporabljajo tudi kot ime za [[blagovna znamka|blagovno znamko]]. Pivo tipa ale je pravzaprav nezrelo pivo, ki dokončno dozori šele v [[klet]]i obrata, kjer poteka sekundarna fermentacija in pivo dozoreva. Najpomembnejše vrste piva zgornjega vrenja so: '''Pale ale''', grenko pivo, ki ga američani varijo z izdatno količino hmelja, '''Indian pale ale''', ki je krepkejša različica pale ale piva, z več alkohola in hmelja, temni '''Porter''' in '''Stout''', tudi [[Belgija|belgijska]] [[Trapist (pivo)|trapistovska]] piva… {{glavni|Ale}} # '''Kisla piva''': Kislino ta piva dobijo z dodajanjem različnih kultur mikroorganizmov, ki so sicer naravni sovražnik v klasičnih pivih. Obstajata dva glavna načina, kako se ti [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]] dodajajo. Klasični belgijski način je, da pivo po kuhanju hladijo v velikih bazenih, ki so neposredno izpostavljeni zunanjemu zraku, tako da se mikrobi preprosto sami vselijo v pivo. Pogosto taka piva fermentirajo v lesenih sodih, kjer te kulture že bivajo in tako se menja samo vsebino, les, ki pa je prepojen z določeno kulturo pa ostane vedno isti in tako prenaša karakter iz prejšnjega v naslednje pivo. Mnogo bolj novodoben način pa je, da se te kulture dodaja tudi popolnoma namensko, kjer se seveda mnogo bolj nadzoruje in odloča, katere mikroorganizme želimo prisotne v pivu. Najpogosteje vrste so: Lambic, Gueze, Flamsko rdeče in Berliner Weisse.<ref>{{Navedi splet|url = http://pivopis.si/kisla-piva/|title = Kisla piva - pivopis.si|date = |accessdate = |website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2016-06-17|archive-url = https://web.archive.org/web/20160617160531/http://pivopis.si/kisla-piva/|url-status = dead}}</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] pa so najbolj razširjena svetla piva dveh velikih [[pivovarna|pivovarn]]: [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Pivovarna Union|Pivovarne Union]] in [[Pivovarna Laško|Pivovarne Laško]]. Mešanica piva in [[oranžada|oranžade]] oziroma [[limonada|limonade]] se imenuje ''[[radler]]'' ({{jezik-de|[[kolesar]]}}). V Sloveniji je mešanica poimenovana ''bicikl'' - verjetno zato, ker je narejen iz dveh pijač in so ga v glavnem pili [[voznik]]i in kolesarji za potešitev žeje. === Alkoholne stopnje === Alkoholna stopnja piva je lahko zelo različna in se po navadi giblje med 3 % in 30 % [[volumenski procent|volumenskih procentov]]. Alkoholna stopnja piva med različnimi znamkami močno varira.<ref>{{Citation | author=Pattinson R. | date =6.7.2007 | title =European Beer Statistics: Beer production by strength | publisher =European Beer Guide | url =http://www.europeanbeerguide.net/eustats.htm#gravity | accessdate =23.12.2007}}</ref>. Prav tako je različna stopnja med različnimi vrstami piva. Svetli lager ima alkoholne stopnje med 4–6 %, večina pa ima alkoholno stopnjo okoli 5 %<ref>{{navedi splet|url=http://bendbrewfest.com/index.php?page=glossary |title=Fourth Annual Bend Brew Fest |publisher=Bendbrewfest.com |date= |accessdate=28.9.2008}}</ref> Alkoholna stopnja britanskih aleov je nižja in po navadi znaša okoli 4 %.<ref>{{Citation | date =6.1.2004 | title =Beer Facts 2003 | publisher =The Brewers of Europe | url =http://www.brewersofeurope.org/docs/publications/beerfacts2003.pdf | accessdate =23.12.2007 | archive-date =2008-02-27 | archive-url =https://web.archive.org/web/20080227092024/http://www.brewersofeurope.org/docs/publications/beerfacts2003.pdf | url-status =dead }}</ref> Nekatere vrste piva (na primer belgijska) imajo alkoholno stopnjo le okoli 1 % in jih zato v šolah strežejo kot osvežilno pijačo šolarjem.<ref>{{Citation | author=Osborn A. | date =21.6.2001 | title =School dinner? Mine's a lager, please | publisher =Guardian Unlimited | url =http://www.guardian.co.uk/international/story/0,3604,510202,00.html | accessdate =23.12.2007}}</ref> Alkohol v pivu nastane s fermentacijo sladkorjev. Glavna dejavnika, ki določata končno alkoholno stopnjo, sta tako vsebnost sladkorja v drozgi in vrsta kvasa, ki se uporablja pri fermentaciji drozge. Pri nekaterih vrstah piva v drozgo dodajajo sladkor, da bi s tem povišali alkoholno stopnjo. Pri nekaterih vrstah piva, predvsem pri [[lahko pivo|lahkih pivih]], pa v drozgo dodajo še posebne [[encim]]e, ki kompleksne [[ogljikovi hidrati|ogljikove hidrate]] spremenijo v sladkor. Alkohol, ki nastane s procesom fermentacije, ubija kvasovke, ki ne morejo preživeti v tekočinah, ki imajo alkoholno stopnjo višjo od 12 %. Nižjo stopnjo alkohola v pivu dosežejo z nizkimi temperaturami in s kratkim časom fermentacije. V zadnjem času se je povečala proizvodnja nizkoalkoholnega in brezalkoholnega piva. Tovrstno pivo proizvajajo na različne načine. Ena glavnih metod pa je uporaba vrtečega stožčastega stolpa (Spinning Cone Column - SCC). SCC izdeluje avstralsko [[podjetje]], sestavljen pa je iz posebnih stolpov, v katerih so nasproti vrteči se in stacionarni stožci, ki vsebujejo [[plin]] in tekočino. Po stenah stolpa teče tanka plast tekočine, ki se preliva preko stožcev s pomočjo gravitacije in centrifugalne sile. Plin, ki je v resnici [[para]], se dviga po sredini stolpa med stožci. Posebne lopatice na spodnjih vrtečih se stožcih povzročajo [[turbulenca|turbulenco]], kar povzroča učinek sesanja iz stožcev s pomočjo nižanja pritiska v stolpu. Alkohol namreč izpareva pri nižji temperaturi kot voda in se tako izsesa iz stožca v glavno posodo. Zaradi turbulence, nižanja pritiska in oblike posode se lahko pri tej metodi uporabljajo precej nižje temperature, kot so se uporabljale v preteklosti. Sistem tako v stolpu danes deluje pri temperaturah med 40 in 45&nbsp;°C.<ref>{{Citation | date=december 2007 | title=Spinning Cone Column distillation-Innovative technology for beer dealcoholisation | periodical=The Brewer & Distiller International | volume=3 | issue=12}}</ref> == Serviranje == === Točeno pivo === [[Slika:Keg Fonts.jpg|right|thumb|Pipe za točeno pivo v Delirium Caféju v [[Bruselj|Bruslju]]]] '''Točeno pivo''' je izraz za pivo, ki se postreže natočeno v kozarec iz [[sod (posoda)|soda]], ki je pod pritiskom, za potisni [[plin]] pa se uporablja [[ogljikov dioksid]] (CO₂) ali mešanica ogljikovega dioksida in [[dušik]]a. Dušik vpliva na velikost mehurčkov v pivski peni, ki so pri tovrstnem pivu precej manjši, pena pa je gostejša in bolj kremasta. Večina piva se v svetu proda na tak način. V zadnjem času so na tržišče prišli tudi manjši sodčki za enkratno uporabo, ki že vsebujejo ves potreben ogljikov dioksid. V [[1980.|osemdesetih letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] je irska pivovarna [[Guinness (pivovarna)|Guinness]] predstavila inovativen sistem pakiranja piva z dušikom. V pločevinki se tako nahaja posebna kroglica, napolnjena z dušikom pod pritiskom. Ob odprtju dušik zapusti kroglico skozi majhne luknjice in ustvari v pločevinki gosto peno, ki je podobna tisti s točenega piva.<ref>{{navedi splet|url=http://recipes.howstuffworks.com/question446.htm|title=How does the widget in a beer can work?|publisher=HowStuffWorks|accessdate=5.11.2007}}</ref> [[Slika:Cask Ales.jpg|thumb|left|Ale v kovinskih sodih]] V lesene ali kovinske sode klasičnih oblik shranjujejo ale, ki so nefiltrirani in nepasterizirani. Tako pivo dokončno dozori šele v obratu, kjer ga točijo. Sode skladiščijo v vodoravnem položaju v kleti lokala na temperaturi med 12 in 14&nbsp;°C.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cask-marque.co.uk/pdf/caskcellarcard.pdf |title=Cask Cellar Card&nbsp;— TimH |date= |format=PDF |accessdate=28.9.2008 |archive-date=2008-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080703165922/http://www.cask-marque.co.uk/pdf/caskcellarcard.pdf |url-status=dead }}</ref> Ko sod odprejo, se usedlina dvigne, zaradi česar je potrebno nekaj časa, da se pivo spet zbistri. Točijo ga s pomočjo ročnih črpalk ali s pomočjo gravitacije. === Pakirano pivo === Večina piva je pred pakiranjem v [[steklenica|steklenice]] ali [[pločevinka|pločevinke]] prefiltriranega.<ref>Bamforth C.W. (2003). ''Beer: Tap Into the Art and Science of Brewing'' str. 58-59, Oxford University Press US, ISBN 0-19-515479-7. ([http://books.google.co.uk/books?id=-FviAgcmo90C&pg=PA59&dq=beer+classification+ale+lager&lr=&client=firefox-a&sig=ACfU3U0GLvHLLvTVL_knmgkSWkPt3iz_eA#PPA58,M1 Google books]), pridobljeno 29.9.2008</ref> Kljub temu pa nekatere vrste piva še vedno vsebujejo majhne količine kvasa. Včasih je to posledica nefiltriranja, včasih pa pivo najprej filtrirajo in mu nato ponovno dodajo sveži kvas.<ref>Boekhout T. & Robert V. (2003). ''Yeasts in Food: Beneficial and Detrimental Aspects'' str. 370-371, Behr's Verlag, ISBN 3-86022-961-3. [http://books.google.co.uk/books?id=GG-60Vtl81EC&pg=PA370&dq=beer+bottle+conditioned&lr=&client=firefox-a&sig=ACfU3U3zLu6ExkPefZvEj5NVqZxQFH3kcQ Google Books], pridobljeno 29.9.008</ref> Pri takem pivu je priporočljivo počasno točenje v kozarec, da kvas ostane na dnu steklenice. Seveda nekateri pivci pivo rahlo premešajo in kvas zlijejo v kozarec. Takšna je predvsem praksa pri pitju pšeničnega piva. Mnogo vrst piva prodajajo tudi v pločevinkah, vendar se priljubljenost takšnega pakiranja od države do države razlikuje. Leta 2001 so na [[Švedska|Švedskem]] tako prodali kar 63,9 % piva v pločevinkah.<ref>{{navedi splet | title = European Beer Statistics—beer sales by package type | publisher = European Beer Guide | url = http://www.europeanbeerguide.net/eustats.htm#package | accessdate =5.4.2007}}</ref> Tako pakirano pivo se lahko uživa naravnost iz pločevinke ali pa se ga natoči v [[kozarec]]. Pločevinka zagotavlja, da pivo ni izpostavljeno sončni svetlobi. Nekateri pivci piva sicer še vedno ne zaupajo pločevinkam kot ustrezni embalaži, vendar pa je [[kvaliteta]] piva v pločevinkah po raziskavah povsem enaka kvaliteti piva iz steklenic.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allaboutbeer.com/features/packaging.html|title=Beer Packaging Secrets|publisher=All About Beer Magazine|accessdate=5.11.2007|quote=S stališča kakovosti so pločevinke zelo podobne steklenicam.|archive-date=2007-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928060803/http://www.allaboutbeer.com/features/packaging.html|url-status=dead}}</ref> V zadnjem času se kot embalaža za pivo pojavljajo tudi [[plastenka|plastenke]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.packaging-technology.com/projects/holsten/|title=Holsten-Brauerei Pet Line for Bottled Beer, Brunswick, Nemčija|publisher=Packaging-Gateway.com|accessdate=5.11.2007}}</ref> === Kozarci za pivo === Pivo se običajno pije iz steklenih kozarcev, lahko pa tudi iz glinenih, porcelanastih ali pločevinastih [[vrč]]kov, kar je v največji meri odvisno od zahteve pivca, pa tudi od kulture države in vrste piva. Pri točenju piva ima največjo vlogo na zunanji izgled in okus piva njegovo točenje. Od kota, pod katerim je obrnjen kozarec, hitrosti točenja in količine potisnega plina je odvisna predvsem obstojnost pene in količina ogljikovega dioksida v pivu.<ref>Foley R. & Dismore H. (2007). ''Running a Bar For Dummies'' str. 211-212, For Dummies, ISBN 0-470-04919-7 ([http://books.google.co.uk/books?id=xnLeJAPYzGkC&pg=PA211&dq=pouring+beer&client=firefox-a&sig=ACfU3U2vCrDBPoQzAIFMN2gjtxKYYQZW3Q Google Books])</ref> === Servirna temperatura === [[Slika:Edouard Manet 006.jpg|upright|thumb|left|Slika ženske, ki streže pivo (''Natakarica'' - [[Édouard Manet]])]] Temperatura, pri kateri se posamezno pivo servira, je prav tako odvisna od kulture, vrste piva in zahteve pivca. Bolj hladna piva so bolj osvežilna, toplejša pa razkrivajo več okusa. Načeloma se najbolj hladna strežejo svetla piva tipa lager, nekoliko manj ohlajena piva tipa svetli ale, stouti pa naj bi se stregli na sobni temperaturi.<ref>(21.9.2000). »[http://www.realbeer.com/library/beerbreak/archives/beerbreak20000921.php Beyond the coldest beer in town] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100511050203/http://www.realbeer.com/library/beerbreak/archives/beerbreak20000921.php |date=2010-05-11 }}« RealBeer. Pridobljeno 11.10.2008</ref> Poznavalec piva in pisatelj [[Michael Jackson (pisatelj)|Michael Jackson]] je predlagal petstopenjsko temperaturno lestvico za serviranje različnih vrst piva: močno ohlajeno (7&nbsp;°C) za svetla piva (svetli lager); ohlajeno (8&nbsp;°C) za [[Berliner Weisse]] in ostala pšenična piva; manj ohlajeno (9&nbsp;°C) za temna lager piva, [[altbier]] in nemška pšenična piva; kletna temperatura (13&nbsp;°C) za britanska piva tipa [[ale]], [[stout]] in večino belgijskih vrst; sobna temperatura (15,5&nbsp;°C) za močna temna piva tipa ale (še posebej za [[trapistovsko pivo]]) in [[ječmenovo vino]].<ref>Jackson M. (27.2.2000). ''Michael Jackson's Beer Companion''; 2nd edition, Courage Books, ISBN 0-7624-0772-7</ref> Pitje močno ohlajenega piva se je razširilo šele s pojavom umetnega ohlajevanja piva v 1870-ih, predvsem v deželah, kjer so proizvajali svetle lagerje.<ref>Blocker J.S., Fahey D.M., Tyrrell I.R. (2003). ''Alcohol and Temperance in Modern History'' str. 95, ABC-CLIO, ISBN 157607833 ([http://books.google.co.uk/books?id=BuzNzm-x0l8C&pg=PA95&lpg=PA95&dq=history+of+lager+refrigeration&source=web&ots=zuaFlbk79s&sig=aMrrvuq_XFnoXl8VjnOHBVIJtbY&hl=en&sa=X&oi=book_result&resnum=8&ct=result Google Books])</ref> Ohlajevanje piva pod 15,5&nbsp;°C začne povzročati izgubljanje občutka za okus,<ref>Hillman H. (2003). ''The New Kitchen Science'', str. 178. Houghton Mifflin Books, ISBN 0-618-24963-X ([http://books.google.co.uk/books?id=BCLT3hH84GoC&pg=PA178&dq=temperature+on+taste&client=firefox-a&sig=ACfU3U2_XkPWtYEM5WdFhbTqZSpmjbneYg Google Books])</ref> ki se drastično zmanjša pod 10&nbsp;°C.<ref>Harrington R.J. (2007). ''Food and Wine Pairing: A Sensory Experience'' str. 27-28, John Wiley and Sons, ISBN 0-471-79407-4 ([http://books.google.co.uk/books?id=GepCDssW1FYC&pg=PA27&dq=taste+perception+temperature+below+50+F&client=firefox-a&sig=ACfU3U0yTTlPFkc4qAycbMILslryvNUYww Google Books])</ref> To je sprejemljivo za piva brez izrazite arome, ni pa sprejemljivo za piva z močno cvetico in kompleksnim okusom.<ref>Ramer H. »[http://ca.lifestyle.yahoo.com/food-entertaining/articles/drinks-desserts/cp/home_family-set_the_perfect_temperature_for_a_drink_and_enjoy_maximum_flavour Set the perfect temperature for a drink and enjoy maximum flavour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080830083557/http://ca.lifestyle.yahoo.com/food-entertaining/articles/drinks-desserts/cp/home_family-set_the_perfect_temperature_for_a_drink_and_enjoy_maximum_flavour |date=2008-08-30 }}«, The Associated press. Yahoo Lifestyle, pridobljeno 11.10.2008</ref> [[Cask Marque]], neprofitna organizacija ljubiteljev piva iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], je standarde za serviranje piva postavila na temperature med 12 in 14&nbsp;°C za točena piva tipa ale.<ref>[http://www.cask-marque.co.uk/cmoffer/standards.php Standards & Charters] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081024050245/http://www.cask-marque.co.uk/cmoffer/standards.php |date=2008-10-24 }}. Cask Marque. Pridobljeno 11.10.2008</ref> == Vpliv piva na zdravje == Pivo vsebuje [[alkohol]], zaradi česar ima enak vpliv na zdravje kot ostale alkoholne pijače, če se njegovo uživanje zlorablja. Zmerno uživanje piva pa, podobno kot uživanje drugih alkoholnih pijač, lahko zmanjša možnost srčnih obolenj in [[infarkt]]a.<ref>{{cite journal |author=Stampfer M.J.|display-authors=etal |title=Effects of moderate alcohol consumption on cognitive function in women |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2005-01-20_352_3/page/244|journal=N Engl J Med. |volume=352 |issue=3 |pages=245–53 |year=januar 2005 |pmid=15659724 |doi=10.1056/NEJMoa041152 | issn=0028-4793}}</ref><ref>{{cite journal |author=Hines L.M.| author2=Stampfer M.J.| author3= Ma J.|display-authors=etal |title=Genetic variation in alcohol dehydrogenase and the beneficial effect of moderate alcohol consumption on myocardial infarction |journal=N Engl J Med. |volume=344 |issue=8 |pages=549–55 |year=februar 2001 |pmid=11207350 |url=http://content.nejm.org/cgi/pmidlookup?view=short&pmid=11207350&promo=ONFLNS19}}</ref><ref>{{cite journal |author=Berger K.| author2=Ajani U.A.| author3=Kase C.S.|display-authors=etal |title=Light-to-moderate alcohol consumption and risk of stroke among U.S. male physicians |journal=N Engl J Med. |volume=341 |issue=21 |pages=1557–64 |year=november 1999 |pmid=10564684 |url=http://content.nejm.org/cgi/pmidlookup?view=short&pmid=10564684&promo=ONFLNS19}}</ref><ref>{{cite journal |author=Mukamal K.J.| author2=Conigrave K.M.| author32=Mittleman M.A.|display-authors=etal |title=Roles of drinking pattern and type of alcohol consumed in coronary heart disease in men |url=https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2003-01-09_348_2/page/108|journal=N Engl J Med. |volume=348 |issue=2 |pages=109–18 |year=januar 2003 |pmid=12519921 |doi=10.1056/NEJMoa022095}}</ref> Japonska raziskava, ki so jo izvedli leta 2005, je pokazala, da pivo z nizko vsebnostjo alkohola zmanjšuje možnost [[rak (bolezen)|rakavih obolenj]]<ref>{{navedi novice | title=Non-alcoholic beer may help mice fight cancer | date=21.1.2005 | publisher=Reuters | url=http://www.msnbc.msn.com/id/6853732/}}</ref>. Kljub temu pa pretirano in dolgotrajno uživanje alkohola lahko privede do [[alkoholizem|alkoholizma]] in [[jetra|jetrnih]] obolenj. [[Slika:Possible long-term effects of ethanol.svg|thumb|left|Pregled možnih posledic dolgotrajnega uživanja etanola]] === Prehranska vrednost piva === [[Kemijska analiza|Analiza]] enega litra piva je v Pivovarni Laško dala sledeče rezultate: Vsebnost [[vitamin]]ov: * [[vitamin B1]] (tiamin, anevrin) - 0,02&nbsp;mg * [[vitamin B2]] (laktoflavin, riboflavin) - 0,03 - 0,04&nbsp;mg * [[vitamin B6]] (piridoksin) - 0,5&nbsp;mg * [[vitamin B5]] (pantotenska kislina) - 8,8&nbsp;mg * [[vitamin H]] (biotin) - 5&nbsp;mg Poleg vitaminov vsebuje pivo še rudnine [[fosfor]], [[kalij]], [[magnezij]], [[žveplo]], [[natrij]] in [[fluor]]. V njem se nahajajo tudi oligoelementi [[baker]], [[mangan]], [[cink]], [[aluminij]] in [[železo]].<ref>[http://www.pivo-lasko.si/blagovne-znamke/o-pivu/pivo-kot-zivilo/ Pivo kot živilo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090723075932/http://www.pivo-lasko.si/blagovne-znamke/o-pivu/pivo-kot-zivilo/ |date=2009-07-23 }}. Pivovarna Laško. Pridobljeno 16.6.2009.</ref> Kvas je prav tako bogat vir življenjsko pomembnih snovi, ki so prisotne tudi v pivu. Prav zaradi prisotnosti teh snovi pivu pogosto pravijo »tekoči kruh«.<ref>{{cite conference | author = Bamforth C.W. | title = Beer as liquid bread: Overlapping science. | book-title = World Grains Summit 2006: Foods and Beverages | date = 17.9.2006 | location = San Francisco, Kalifornija | url = http://www.aaccnet.org/meetings/2006/abstracts/o-76.htm | accessdate = 6.9.2006 | archive-date = 2007-03-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070328151921/http://www.aaccnet.org/meetings/2006/abstracts/o-76.htm | url-status = dead }}</ref> Nekatere raziskave so pokazale, da ima filtrirano pivo precej manj teh snovi.<ref>{{cite journal |author=Harden A| author2=Zilva SS |title=Investigation of Barley, Malt and Beer for Vitamins B and C |url=https://archive.org/details/sim_biochemical-journal_1924_18_5/page/1129|journal=Biochem J. |volume=18 |issue=5 |pages=1129–32 |year=1924 |pmid=16743343 |pmc=1259493 }}</ref><ref>{{navedi splet | title = Why our beer is special and, dare we say, better; No filtering | publisher = Franconia Notch Brewing Company | url = http://www.4front.com/brewery/beer%20-%20why%20ours%20is%20special.htm | accessdate = 6.11.2006 | archive-date = 2007-05-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070526183839/http://www.4front.com/brewery/beer%20-%20why%20ours%20is%20special.htm | url-status = dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|pivo|Pivo}} {{Zbirka|Beer|Pivo}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Fermentirane pijače]] [[Kategorija:Pivo|*]] 0yezekqc9zqul0ygciwoame4zr8efrw 0 29767 6742733 6742483 2026-08-25T23:51:39Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6742733 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matic Ačko]] (* 1991) * [[Špela Ačko]] * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Mojca Andrej]] (* 1982) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Marija Arh]] (haiku) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Majda Babič]] (* 1970) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * Marina Bahovec (* 1946) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Anjuša Belehar]] (* 1986) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Danica Bem Gala]] (1922–2014) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Anita Bergnach]] (* 1970) * [[Blaž Berke]] (1754–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) * [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) * [[Brane Bitenc]] (1962–2014) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Meta Blagšič]] (* 1979) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968) * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006) * [[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Borja Bolčina ]] (* 1976) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Lara Božak]] (* 1999) * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991) * [[Tanja Božić]] (* 1995) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024) * [[Franc Cigan Caki]] (1965) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Fran Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) * [[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) * [[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Ivan Černič]] * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Srečko Čož]] (* 1946) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Valerija Čučnik]] (* 1963) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) * [[Monika Čuš]] == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) * [[Bine Debeljak]] * [[Lukas Debeljak]] (* 1999) * [[Milan Debeljak]] (* 1958) * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) * [[Patricija Dodič]] (* 1969) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Milan Dolinar]] * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Pavel Fajdiga]] (* 1954) * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) * [[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) * [[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Neva Flajs]] * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[Štefan Flisar]] (* 1951) * [[France Forstnerič]] (1933–2007 * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Evgen Gantar]] (* 1959) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Katja Gornik]] * [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) * [[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) * [[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] (1847–1908) * [[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) * [[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) * [[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) * [[Andrej Gutman]] (1784–1850) * [[Miroslav Gutman]] (* 1951) == H == * [[Anton Haderlap]] (1930–2016) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Danijela Hliš]] (* 1949) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Patrik Holz]] * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) * [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Bojan Iršič]] (* 1961) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Jožef Jazbec]] (1913–1989) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Tonja Jelen]] (* 1988) * [[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (1929–2023) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Andrejka Jereb]] (1946–2019) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Iva Jevtić]] (* 1976) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960) * [[Mila Kačič]] (1912–2000) * Sara Kager (* 1989) * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983) * [[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * Vid Karlovšek (* 2000) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) * [[Marija Kenda]] (1898–1984) * [[Igor Kenda]] (1972–2015) * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) * Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988) * [[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) * [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) * [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Milan Kotnik]] * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Tatjana Kovač]] (* 1950) * [[Erik Kovačič]] (1921–1990) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) * [[Boris Kralj]] (1929–1995) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Jaka Kralj]] * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Taja Kramberger]] (* 1970) * [[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024) * [[Marjetka Krapež]] (* 1966) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) * [[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Ambrož Kvartič]] (* 1985) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) * [[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Franci Lakovič]] (1930–2022) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Tamara Laris]] (* 1968) * [[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Leopold Legat]] (1925–1945) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Francka Ličen]] (1893–1956) * [[Igor Likar]] (* 1953) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) * [[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Matija Lipužič]] (1888–1965) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) * [[Teja Logar Morano]] (* 1963) * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) * [[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) * [[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * France Magajna (* 1957) * [[Albin Magister]] (1926–?) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Urša Majcen]] (* 1998) * [[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Marija Makarovič]] (* 1930) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Oton Marc]] (* 1963) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1966) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) * [[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Franc Meden]] (1843–1872) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910) * [[Ksenija Medved]] (* 1968) * [[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Aleš Medvešček]] (* 1964) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Fran Mohorič]] (1866–1928) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Anja Muck]] * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] (1748–1795) * [[Bogdana Namestnik]] * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Bojan Novak]] * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Cvetka Novak]] * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940) * [[Zlatka Obid]] (* 1951) * [[Leon Oblak]] (* 1966) * [[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Božidar Pahor]] (1925–2003) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Gregor Papež]] (* 1961) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Boštjan Petučnik]] * [[Stane Pevec]] (1935–2025) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) * [[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–1887) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) * [[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Katarina Podnar]] (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Ana Porenta]] (* 1965) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Dragan Potočnik]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Krista Povirk]] (1938–2004) * [[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) * [[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Anton Puc]] (1898–19??) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (* 1953) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) * [[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Srečko Rijavec]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Janko Rošelj]] * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Dušan Rutar]] (* 1959) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Maksa Samsa]] (1904–1971) * [[René Sansoni]] (* 1985) * [[Bojan Sedmak]] (* 1958) * [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Špela Setničar]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Albert Franc Sič]] (1865–1949) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992–2019) * [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Terezina Skočir]] (1905–1995) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) * [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Matej Stergar]] (1844–1926) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Jakob Strašek]] (1796–1830) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (1950–2025) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Nežka Struc]] (* 1987) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Matjaž Šalej]] (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Marjan Šenet]] (* 1973) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Jože Šerjak]] (1918–1945) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (* 1923) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * Dimitrij Škrk (* 1951) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) * [[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) * [[Jakob Šubic]] * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) * [[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Jela Tomšič]] (19. stol.) * [[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Franja Trojanšek]] (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * Metod Turnšek * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) * [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854) * [[Metka Tušar]] (* 1970) == U == * [[Aleš Učakar]] (* 1968) * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) * [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Sonja Votolen]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (1941–2026) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Jure Vuga]] (* 1983) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Slavko Zaviršek]] (* 1948) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Helena Zemljič]] (* 1995) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Fran Zore]] * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) * [[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) * [[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963) * [[Marko Žerovnik]] (* 1932) * [[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki| ]] cg6ck0qnpnw1owj8zu03bu643im4oxb 0 29842 6742766 6737755 2026-08-26T05:52:58Z ~2026-44822-36 264403 /* */ 6742766 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maksimiljan Feguš''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[18. avgust]] [[1948]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1993]] diplomiral iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Feguš je szdzxzxgxzfuxg h g g f g z f z fmb == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Feguš, Maksimiljan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 4q8n5adjt84k0hb0l26vycanexpm0zx 6742767 6742766 2026-08-26T05:53:07Z Borhan 229011 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-44822-36|~2026-44822-36]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44822-36|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Jonatan Melik Kurinčič (6742766): odstranitev vandalizma 6737755 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Maksimiljan Feguš''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]] in [[pedagog]], * [[18. avgust]] [[1948]], [[Ptuj]]. == Življenjepis == Na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]] je leta [[1993]] diplomiral iz [[glasbena kompozicija|kompozicije]]. Feguš je profesor kompozicije na [[Pedagoška fakulteta v Mariboru|Pedagoški fakulteti v Mariboru]]. Njegov največji prispevek slovenski glasbi je povezan z [[Pevski zbor|zborovskim]] delom. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih skladateljev]] {{normativna kontrola}} {{composer-stub}} {{DEFAULTSORT:Feguš, Maksimiljan}} [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Predavatelji na Pedagoški fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] 0abraqs864bp42gk0dgqk994dyeigzc 0 29955 6742557 6740138 2026-08-25T14:54:26Z Neka oseba 238731 6742557 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenska Prva liga logotip.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Celje]] <br> 3. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|PrvaLiga 2026/27]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (3), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1). == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]] in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2026 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. : 1991–1992: 21 klubov : 1992–1993: 18 klubov : 1993–1995: 16 klubov : 1995–1998: 10 klubov : 1998–2005: 12 klubov : 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> == Klubi == Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Lokacija ekip v sezoni 2026–27 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| Aluminij]] | 7. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} == UEFA koeficient == ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{navedi splet | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1992/93|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1993/94|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1994/95|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1995/96|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1996/97|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1997/98|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1998/99|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1999/00|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2000/01|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2001/02|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2002/03|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2003/04|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2004/05|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2005/06|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2006/07|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2008/09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2017/18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2020/21|2020–21]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2023/24|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|2025/26]] |[[Nogometni klub Celje|Celje]] |[[Nogometni klub Koper|Koper]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|2026/27]] | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]]* ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 17 || 594 || 306 || 138 || 150 || 979 || 608 || 1056 || 3 || 3 || 5 |- align="center" | 8 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 9 || <s>''[[NK Olimpija|Olimpija]]''{{ref label|Olimpija (1911-2004)|A|A}}</s>|| 15 || 469 || 237 || 104 || 128 || 935 || 553 || 720 || 4 || 3 || 1 |- align="center" | 10 || <s>''[[NK Mura|Mura]]''{{ref label|Mura|C|C}}</s>|| 14 || 470 || 204 || 120 || 146 || 673 || 545 || 660 || - || 2 || 2 |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || [[NŠ Mura|'''NŠ Mura''']]|| 8 || 271 || 98 || 86 || 77 || 364 || 335 || 380 || 1 || - || - |- align="center" | 13 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 14 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]'' || 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']] || 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 17 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]] || 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 18 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 19 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]'' || 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 20 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 21 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Krka|Krka]] || 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 24 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 25 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 26 || [[NK Dravograd|Dravograd]] || 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 27 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]'' || 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 29 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]'' || 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[NK Svoboda|Svoboda]] || 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']] || 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 32 ||[[ND Mura 05|''<s>Mura 05</s>'']]|| 2 || 72 || 27 || 11 || 34 || 95 || 112 || 92 || - || - || 1 |- align="center" | 33 || [[ND Slovan|Slovan]] || 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 34 || [[NK Zagorje|Zagorje]] || 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 35 || ''[[NK Steklar|Steklar]]'' || 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 39 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 41 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 42 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 43 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 44 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 45 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |46 |[[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{navedi novice|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|''Dnevnik'']] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|''Ekipi'']], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] in [[Dražen Žeželj]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{navedi splet |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{navedi splet |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{navedi splet |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{navedi splet |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{navedi splet |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{navedi splet |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{navedi splet|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> * 2024–25 [[Raul Florucz]]<ref>{{navedi splet |title=Florucz najboljši igralec sezone, Sešlar naj mladi nogometaš |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/florucz-najboljsi-igralec-sezone-seslar-naj-mladi-nogometas/747298 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=29 May 2025 |language=sl |date=29 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Josip Iličić]]<ref>{{navedi splet |title=Iličić najboljši igralec sezone po izboru Spinsa |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/ilicic-najboljsi-igralec-sezone-po-izboru-spinsa-2804575/ |website=[[Dnevnik (Slovenia)|Dnevnik]] |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{navedi splet|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{navedi splet |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Jegor Prucev]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Svit Sešlar]]<ref name="awards20251">{{navedi splet |title=Sanchez najboljši trener, Sešlar pa mladi igralec |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/sanchez-najboljsi-trener-seslar-pa-mladi-igralec/747174 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=28 May 2025 |language=sl |date=28 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Leo Rimac]]<ref name="2026awards">{{navedi splet |title=Primorski paket nagrad: Koper pometel s konkurenco, najboljši trener, igralec in mladi nogometaš sezone v 1. SNL prihajajo z Bonifike! |url=https://planetnogomet.si/novice/ilicic-rimac-zeljkovic-koper-spins-26-5/ |website=Planet Nogomet |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== Trenerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Víctor Sánchez (nogometaš, rojen 1976)|Víctor Sánchez]]<ref name="awards20251"/> * 2025–26 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2026awards"/> == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{navedi splet |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{navedi splet |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Država !TV kanal |- | Bosna in Hercegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Hrvaška |- | Črna gora |- | Severna Makedonija |- |Poljska |Sportklub Polska |- | Srbija | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenija |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||''brez''||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{navedi splet |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{navedi splet |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{navedi novice|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||''brez''|| Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{navedi novice|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{navedi splet |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] aaa27firmd54dyab4b8df03vdahrrja 6742563 6742557 2026-08-25T15:14:46Z Neka oseba 238731 6742563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenska Prva liga logotip.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Celje]] <br> 3. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|PrvaLiga 2026/27]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (3), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1). == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]] in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2026 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. : 1991–1992: 21 klubov : 1992–1993: 18 klubov : 1993–1995: 16 klubov : 1995–1998: 10 klubov : 1998–2005: 12 klubov : 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=}}</ref> == Klubi == Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Lokacija ekip v sezoni 2026–27 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| Aluminij]] | 7. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} == UEFA koeficient == ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{navedi splet | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1992/93|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1993/94|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1994/95|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1995/96|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1996/97|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1997/98|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1998/99|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1999/00|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2000/01|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2001/02|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2002/03|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2003/04|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2004/05|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2005/06|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2006/07|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2008/09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2017/18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2020/21|2020–21]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2023/24|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|2025/26]] |[[Nogometni klub Celje|Celje]] |[[Nogometni klub Koper|Koper]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|2026/27]] | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]]* ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 32 || 1063 || 543 || 242 || 278 || 2004 || 1161 || 1776 || 8 || 6 || 6 |- align="center" | 8 || '''[[NŠ Mura]]'''|| 24 || 813 || 329 || 217 || 257 || 1132 || 992 || 1132 || 1 || 2 || 3 |- align="center" | 9 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 10 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]''|| 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 13 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 14 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]]|| 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']]|| 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 17 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 18 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]''|| 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 19 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 20 || [[NK Krka|Krka]]|| 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 21 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Dravograd|Dravograd]]|| 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 24 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 25 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]''|| 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 26 || [[NK Svoboda|Svoboda]]|| 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 27 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]''|| 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 29 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']]|| 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[ND Slovan|Slovan]]|| 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Zagorje|Zagorje]]|| 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 32 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 33 || ''[[NK Steklar|Steklar]]''|| 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 34 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 35 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 39 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 41 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 42 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |43 |[[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl| accessdate = 2015-05-31}}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011}}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{navedi novice|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|''Dnevnik'']] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|''Ekipi'']], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] in [[Dražen Žeželj]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{navedi splet |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{navedi splet |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{navedi splet |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{navedi splet |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{navedi splet |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{navedi splet |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{navedi splet|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> * 2024–25 [[Raul Florucz]]<ref>{{navedi splet |title=Florucz najboljši igralec sezone, Sešlar naj mladi nogometaš |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/florucz-najboljsi-igralec-sezone-seslar-naj-mladi-nogometas/747298 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=29 May 2025 |language=sl |date=29 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Josip Iličić]]<ref>{{navedi splet |title=Iličić najboljši igralec sezone po izboru Spinsa |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/ilicic-najboljsi-igralec-sezone-po-izboru-spinsa-2804575/ |website=[[Dnevnik (Slovenia)|Dnevnik]] |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{navedi splet|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{navedi splet |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Jegor Prucev]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Svit Sešlar]]<ref name="awards20251">{{navedi splet |title=Sanchez najboljši trener, Sešlar pa mladi igralec |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/sanchez-najboljsi-trener-seslar-pa-mladi-igralec/747174 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=28 May 2025 |language=sl |date=28 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Leo Rimac]]<ref name="2026awards">{{navedi splet |title=Primorski paket nagrad: Koper pometel s konkurenco, najboljši trener, igralec in mladi nogometaš sezone v 1. SNL prihajajo z Bonifike! |url=https://planetnogomet.si/novice/ilicic-rimac-zeljkovic-koper-spins-26-5/ |website=Planet Nogomet |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== Trenerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Víctor Sánchez (nogometaš, rojen 1976)|Víctor Sánchez]]<ref name="awards20251"/> * 2025–26 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2026awards"/> == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{navedi splet |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{navedi splet |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Država !TV kanal |- | Bosna in Hercegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Hrvaška |- | Črna gora |- | Severna Makedonija |- |Poljska |Sportklub Polska |- | Srbija | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenija |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||''brez''||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{navedi splet |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{navedi splet |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{navedi novice|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||''brez''|| Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{navedi novice|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{navedi splet |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] o6zid46tpx8juyt4zsxi2szpkipkm40 6742740 6742563 2026-08-26T02:43:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 7 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = PrvaLiga | logo = [[File:Slovenska Prva liga logotip.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 10 |relegation = [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] |domestic cup = [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[NK Celje]] <br> 3. naslov |most successful club = [[NK Maribor]] <br> 16 naslovov |most caps = [[Sebastjan Gobec]] (488) |top goalscorer = [[Marcos Tavares]] (159) |tv = [[Sport Klub Slovenija]] <br> [[Šport TV]] |website = [http://www.prvaliga.si/prvaliga/ prvaliga.si] |current = [[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|PrvaLiga 2026/27]] }} '''Prva slovenska nogometna liga''', trenutno zaradi sponzorskih razlogov imenovana '''PrvaLiga Telemach''', krajše tudi '''1.SNL''', je najvišja raven slovenskega nogometnega ligaškega sistema. Tekmovanje vključuje deset klubov in deluje na sistemu napredovanja in izpadanja z [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Sezona običajno poteka od julija do maja, pri čemer vsaka ekipa odigra 36 tekem. Tekmovanje je bilo ustanovljeno leta 1991, po tem ko je [[Slovenija]] postala neodvisna država. Od leta 1920 do konca sezone 1990–91 je bila [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenska republiška liga]] nižja liga znotraj [[Jugoslovanski ligaški sistem|Jugoslovanskega ligaškega sistema]], čeprav so najboljši slovenski klubi običajno tekmovali na najvišjih ravneh jugoslovanskega ligaškega sistema. Poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]]. [[Nogometni klub Celje|Celje]] in [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] sta edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od njene ustanovitve leta 1991. Od ustanovitve PrveLige leta 1991 je v njej tekmovalo 47 klubov. Naslov prvaka so osvojili naslednji klubi: Maribor (16), [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]] (4), [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] (4), Celje (3), [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (2), [[Nogometni klub Koper|Koper]] (1) in [[NŠ Mura|Mura]] (1). == Zgodovina == PrvaLiga Telemach je bila ustanovljena po [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] leta 1991 in je v svoji prvi sezoni obsegala 21 klubov. Pred tem so slovenske ekipe tekmovale v [[Jugoslovanski ligaški sistem|jugoslovanskem ligaškem sistemu]]. [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|Olimpija]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] in [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta]] so bile edine slovenske ekipe, ki so igrali v [[Jugoslovanska prva liga|jugoslovanski prvi ligi]] med letoma 1945 in [[Razpad SFR Jugoslavije|razpadom Jugoslavije]] leta 1991. Medtem ko so bili del jugoslovanskega nogometnega sistema, so večina slovenskih klubov tekmovala za naslov regionalnih prvakov v [[Slovenska republiška nogometna liga|Slovenski republiški ligi]], ki je bila tretja raven jugoslovanskega nogometa.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina {{!}} NZS|url=https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|website=web.archive.org|date=2016-03-11|accessdate=2025-02-19|archive-date=2016-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20160311123022/https://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/zgodovina|url-status=bot: unknown}}</ref> Leta 1991 se je [[Nogometna zveza Slovenije]] ločila od [[Nogometna zveza Jugoslavije|Nogometne zveze Jugoslavije]] in ustanovila lastna tekmovanja, kjer so slovenski klubi tekmovali za naslov slovenskih državnih prvakov. Do leta 2024 sta [[Nogometni klub Celje|Celje]] in Maribor edina ustanovna kluba, ki nista nikoli izpadla iz lige od ustanovne sezone 1991–92. Format tekmovanja in število klubov v ligi sta se skozi čas spreminjala, od 21 klubov v prvi sezoni do 10 klubov v sedanji obliki. Prvi naslov prvaka v samostojni Sloveniji je osvojila Olimpija. Imeli so dolgo tradicijo igranja v jugoslovanski prvi ligi, njihova ekipa pa je bila sestavljena iz igralcev iz tistega obdobja. Olimpija je dominirala v ligi in zmagala še trikrat, preden je [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] osvojila svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1995/96|1995–96]]. Po uspehu Gorice je Maribor osvojil svoj prvi naslov v sezoni [[PrvaLiga 1996/97|1996-97]]. To je začelo rekordno serijo sedmih zaporednih naslovov, ki se je končala, ko je Gorica osvojila svoj drugi naslov v sezoni 2003–04. Klub iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]] je nadaljeval z osvojitvijo še dveh naslovov, s čimer je postal tretji klub, ki je trikrat zapored osvojil naslov prvaka. V sezoni 2006–07 je [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] osvojil svoj prvi naslov, kar so ponovili naslednjo sezono. Od sezone 2008–09 naprej je Maribor postal glavna sila v slovenskem nogometu še drugič, saj je osvojil 9 od 16 naslovov od takrat, vključno s petimi zaporednimi naslovi med letoma 2011 in 2015. Med 2009 in 2026 so naslove osvojili tudi [[Nogometni klub Koper|Koper]], [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija]], Celje in [[NŠ Mura|Mura]]. ==Format tekmovanja== PrvaLiga se igra v štirikrožnem sistemu. Vsaka ekipa igra proti vsaki drugi štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh, kar v celoti znaša 36 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Ekipe so razvrščene glede na skupni seštevek točk, in če sta dve ekipi izenačeni, se kot prvi kriterij za razvrščanje uporabi rezultat neposrednih dvobojev. Ob koncu sezone se prve tri ekipe uvrstijo v kvalifikacije za Evropska tekmovanja. Prvak se uvrsti v kvalifikacije za [[Liga prvakov|Ligo Prvakov]], drugouvrščeni in tretjeuvrščeni v [[Evropska konferenčna liga|Konferenčno Ligo]], pokalni zmagovalec pa v [[Evropska liga|Evropsko Ligo]]. Če katera izmed prvih treh ekip osvoji [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]], se tudi četrta ekipa uvrsti v kvalifikacije za Konferenčno Ligo. Če pa je zmagovalec pokala druga ekipa, pa se le-ta kvalificira v Evropsko Ligo. Po vsakem koncu sezone se od najvišjega elitnega tekmovanja poslovi ena ali dve ekipi. Ekipa, ki zbere najmanj točk v celotni sezoni oziroma je na lestvici zadnja, se poslovi od tekmovanja in izpade v nižjo ligo, to je [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. Nadomesti jo prvak 2.SNL, ki pridobi neposredni vstop v najvišji rang nogometnega tekmovanja. Poslovi se lahko tudi ekipa na devetem mestu, če v dveh tekmah za kvalifikacijah za izpad s skupnim izidom ne premaga drugouvrščene ekipe iz nižje lige. Trenutni sistem je v uporabi od leta 2005. Med letoma 1993 in 1995 je bil v uporabi redni sistem vsak z vsakim z dvojnim krogom in 16 klubi, preden je bil zamenjan s trenutnim sistemom z desetimi klubi za tri sezone do leta 1998. Med letoma 1998 in 2003 je bil uporabljen trojni krog z dvanajstimi klubi in dvema neposrednima izpadoma. V naslednjih dveh sezonah, [[PrvaLiga 2003/04|2003–04]] in [[PrvaLiga 2004/05|2004–05]], je bila liga po koncu rednega dela razdeljena na skupino za naslov prvaka in skupino za izpad. V zgodovini tekmovanja pa se je spreminjalo tudi število ekip v vsaki sezoni. : 1991–1992: 21 klubov : 1992–1993: 18 klubov : 1993–1995: 16 klubov : 1995–1998: 10 klubov : 1998–2005: 12 klubov : 2005–trenutno: 10 klubov <big>'''Kriteriji za razvrstitev klubov z enakim številom točk'''</big> V primeru enakega števila točk, se razvrstitev uveljavlja na osnovi naslednjih zaporednih kriterijev: * število točk iz medsebojnih srečanj * razlike med danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih * števila doseženih zadetkov v gosteh v medsebojnih srečanjih * gol razlike z vseh tekem * števila danih zadetkov na vseh tekmah * števila zadetkov v gosteh na vseh tekmah * fair play urstitve ekip * žreb Povzeto po 50. členu Tekmovalnega pravilnika NZS.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|title=Tekmovalni pravilnik NZS|date=17.6.2013|accessdate=24.4.2018|website=NZS|publisher=NZS|last=NZS|first=|archive-date=2016-10-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20161010160000/http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/Predpisi%20NZS/Tekmovalni_pravilnik_NZS_V2.4_istopis.pdf|url-status=dead}}</ref> == Klubi == Skupno 10 ekip sestavlja trenutno sezono (2025/26), vključuje 8 ekip iz sezone 2025/26 in 2, ki sta napredovali iz 2.SNL. : {{Location map+ |Slovenia |width=400|float=right |caption=Lokacija ekip v sezoni 2026–27 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.069444 |long=14.499444 |label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.246667 |long=15.27 |label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.955125 |long=14.6562 |label=[[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]]|position=right}} {{Location map~ |Slovenia |lat=45.542222 |long=13.730278 |label=[[FC Koper|Koper]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.562222 |long=15.640278 |label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.668333 |long=16.1575 |label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.407778 |long=15.789722 |label=[[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.080444 |long=14.524306 |label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.563078 |long=16.451786 |label=[[NK Nafta Lendava|Lendava]]|position=top}} {{Location map~ |Slovenia |lat=46.136944 |long=14.602222 |label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=top}} }} {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140"|Klub ! width="140"|Mesto v 2025-26 ! width="140"|Debij v PrvaLiga ! width="140"|Sezone v PrvaLiga ! width="200"|Št. naslovov ! width="140"|Stadion |- | [[NK Bravo|Bravo]] | 3. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | 7 | {{sort dash}} | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Celje|Celje]] | bgcolor="gold"| '''''1. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 3 | [[Stadion Z’dežele|Stadion Z'Dežele]] |- | [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 1. mesto}}''' | 2026-27 | 0 | {{Sort dash}} | [[Stadion Brinje]] |- | [[FC Koper|Koper]] | bgcolor="silver"| '''''2. mesto''''' | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 28 | 1 | [[Stadion Bonifika]] |- | [[NK Maribor|Maribor]] | 5.mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | 35 | 16 | [[Stadion Ljudski vrt]] |- | [[NŠ Mura|Mura]] | 8. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | 7 | 1 | [[Stadion Fazanerija]] |- | [[Nogometni klub Aluminij| Aluminij]] | 7. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011-12]] | {{sort dash}} | {{sort dash}} | [[Športni park Kidričevo]] |- | [[Nogometni klub Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] | 4. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | 17 | 4 | [[Stadion Stožice]] |- | [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] | bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|10|[[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]], 2. mesto}}''' | | 10 | {{sort dash}} |[[Stadion Lendava]] |- | [[Nogometni klub Radomlje|Radomlje]] | 6. mesto | [[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | 7 | {{sort dash}} | [[Športni park Domžale]] |} == UEFA koeficient == ''Posodobljeno 12. junija 2024.<ref name = "country">{{navedi splet | url = https://www.uefa.com/nationalassociations/uefarankings/country/?year=2024 | title = Country coefficients | publisher = [[UEFA]] | work = uefa.com | access-date=12 June 2024}}</ref> Tabela prikazuje položaj PrvaLiga glede na uvrstitev državnega koeficienta UEFA ter štiri lige, ki so najbližje položaju Prve lige (dve ligi z višjim koeficientom in dve z nižjim koeficientom).'' {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: left;" ! width="25"|# ! width="300"|Tekmovanje ! width="100"|2019–20 ! width="100"|2020–21 ! width="100"|2021–22 ! width="100"|2022–23 ! width="100"|2023–24 ! width="100"|Koeficient |- |28 |{{flagicon|AZE}} [[Misli Premier League]] |3.375 |2.500 |4.375 |4.000 |5.875 |20.125 |- |29 |{{flagicon|SVK}} [[Niké Liga]] |3.000 |1.500 |4.125 |6.000 |5.000 |19.625 |- |30 |{{flagicon|SVN}} '''PrvaLiga Telemach''' |2.000 |2.250 |3.000 |2.125 |3.875 |13.250 |- |31 |{{flagicon|Moldavija}} [[Super Liga]] |0.750 |1.375 |5.250 |3.750 |2.000 |13.125 |- |32 |{{flagicon|KOS}} [[AlbiMall Superliga]] |1.500 |1.833 |2.333 |2.875 |3.000 |11.541 |} ==Naslovi prvaka po sezonah== {| class="wikitable" |- !Sezona!!Prvak!!Drugouvrščeni |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1991/92|1991–92]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1992/93|1992–93]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1993/94|1993–94]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1994/95|1994–95]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1995/96|1995–96]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1996/97|1996–97]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1997/98|1997–98]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Mura|Mura]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1998/99|1998–99]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 1999/00|1999–2000]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2000/01|2000–01]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2001/02|2001–02]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2002/03|2002–03]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2003/04|2003–04]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Olimpija Ljubljana (1945)|Olimpija]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2004/05|2004–05]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2005/06|2005–06]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2006/07|2006–07]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[PrvaLiga 2007/08|2007–08]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2008/09|2008–09]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2009/10|2009–10]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2010/11|2010–11]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2011/12|2011–12]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2012/13|2012–13]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2013/14|2013–14]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|2014–15]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2017/18|2017–18]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2018/19|2018–19]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2019/20|2019–20]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2020/21|2020–21]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2021/22|2021–22]] | [[NK Maribor|Maribor]] | [[FC Koper|Koper]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Celje|Celje]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2023/24|2023–24]] | [[NK Celje|Celje]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align:center"|[[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|2024–25]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|2025/26]] |[[Nogometni klub Celje|Celje]] |[[Nogometni klub Koper|Koper]] |- | style="text-align: center;" |[[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|2026/27]] | | |} {| class="wikitable" |- ! width=150| Klub ! width=90| Št. naslovov ! width=90| Drugo mesto ! Sezone |- | [[NK Maribor|Maribor]] ! align="center" | 16 ! align="center" | 9 | 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2009, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2017, 2019, 2022 |- | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] ! align="center" | 8 ! align="center" | 6 | 1992, 1993, 1994, 1995, 2016, 2018, 2023, 2025 |- | [[ND Gorica|Gorica]] ! align="center" | 4 ! align="center" | 5 | 1996, 2004, 2005, 2006 |- |[[Nogometni klub Celje|Celje]] ! align="center" | 3 ! align="center" | 2 | 2020, 2024, 2026 |- | [[NK Domžale|Domžale]]* ! align="center" | 2 ! align="center" | 3 | 2007, 2008 |- |[[NK Koper|Koper]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 4 | 2010 |- |[[Nogometna šola Mura|Mura]] ! align="center" | 1 ! align="center" | 0 |2021 |} <nowiki>*</nowiki>Klub ne obstaja več ==Derbiji== * [[Večni derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Olimpija Ljubljana]]. * [[Štajerski derbi]] - [[NK Maribor]] proti [[NK Celje]]. Tekma dveh največjih štajerskih mest. * [[Primorski derbi]] - [[FC Koper]] proti [[ND Gorica]]. Tekma dveh najuspešnejših ekip iz Primorske. * [[Severnoprimorski derbi]] - [[NK Primorje]] proti [[ND Gorica]]. Rivalstvo med [[Ajdovščina|Ajdovščino]] in [[Nova Gorica|Novo Gorico]], dveh največjih severnoprimorskih mest. * [[Osrednjeslovenski derbi]] - [[Nogometni klub Domžale|NK Domžale]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Tekma dveh najuspešnejših osrednjeslovenskih ekip. *[[Prekmurski derbi]] - [[NŠ Mura]] proti [[Nogometni klub Nafta Lendava|NK Nafta 1903]]. Tekma dveh najuspešnejših prekmurski ekip. * [[Drugi štajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Maribor]]. Drugi štajerski derbi. * [[Zahodnoštajerski derbi]] - [[NK Rudar Velenje]] proti [[NK Celje]]. Derbi največjih mest na zahodnem Štajerskem, ter ob enem še derbi sosedov. * [[Ljubljanski derbi]] - [[NK Bravo]] proti [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]]. Derbi dveh klubov iz Ljubljane. ==Statistika== ===Najboljši strelci po sezonah=== {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em" !width="75" | Sezona !width="75" | Št. golov !width="150" | Nogometaš !width="150" | Klub |- | align="“center”" |2025/26 | align="“center”" |12 |[[Nikita Iosifov (Nogometaš)|Nikita Iosifov]], [[Benjamin Tetteh (Nogometaš)|Benjamin Tetteh]] |[[NK Celje|Celje]], [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align=“center” |2024/25 | align=“center” |15 | [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2023/24 | align="center" |18 | [[Aljoša Matko]] |[[NK Celje|Celje]] |- | align="center" |2022/23 | align="center" |20 | [[Žan Vipotnik]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2021/22 | align="center" |17 | [[Ognjen Mudrinski]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2020/21 | align="center" |14 | [[Nardin Mulahusejnović]] [[Jan Mlakar]] | [[Nogometni klub Koper|Koper]] [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2019/20 | align="center" |26 | [[Ante Vukušić]] |[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] |- | align="center" |2018/19 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" |2017/18 | align="center" |18 | [[Luka Zahović]] |[[Nogometni klub Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2016/17 | align="center" | 17 | [[John Mary]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2015/16 | align="center" | 17 | [[Andraž Šporar]]<br>[[Rok Kronaveter]]<br>[[Jean-Philippe Mendy]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]<br>[[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2014/15 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2013/14 | align="center" | 19 | [[Mate Eterović]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] |- | align="center" | 2012/13 | align="center" | 17 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2011/12 | align="center" | 22 | [[Dare Vršič]] | [[NK Olimpija|Olimpija]] |- | align="center" | 2010/11 | align="center" | 16 | [[Marcos Tavares]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2009/10 | align="center" | 23 | [[Milan Osterc]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2008/09 | align="center" | 17 | [[Etien Velikonja]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2007/08 | align="center" | 22 | [[Dario Zahora]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | align="center" | 2006/07 | align="center" | 22 | [[Nikola Nikezić]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2005/06 | align="center" | 24 | [[Miran Burgič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 2004/05 | align="center" | 18 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 2003/04 | align="center" | 19 | [[Dražen Žeželj]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2002/03 | align="center" | 22 | [[Marko Kmetec]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 2001/02 | align="center" | 16 | [[Romano Obilinović]] | [[NK Primorje|Primorje]] |- | align="center" | 2000/01 | align="center" | 23 | [[Damir Pekič]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1999/00 | align="center" | 24 | [[Kliton Bozgo]] | [[NK Maribor|Maribor]] |- | align="center" | 1998/99 | align="center" | 17 | [[Novica Nikčevič]] | [[ND Gorica|Gorica]] |- | align="center" | 1997/98 | align="center" | 21 | [[Ismet Ekmečić]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1996/97 | align="center" | 21 | [[Faik Kamberović]] | [[NK Celje|Publikum]] |- | align="center" | 1995/96 | align="center" | 28 | [[Ermin Šiljak]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |- | align="center" | 1994/95 | align="center" | 25 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Beltinci]] |- | align="center" | 1993/94 | align="center" | 23 | [[Štefan Škaper]] | [[NK Beltinci|Potrošnik Beltinci]] |- | align="center" | 1992/93 | align="center" | 25 | [[Sašo Udovič]] | [[NK Slovan|Slovan]] |- | align="center" | 1991/92 | align="center" | 29 | [[Zoran Ubavič]] | [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]] |} ===Večna lestvica najboljših strelcev lige=== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" |- !# !class="unsortable"|Igralec !Goli !Nastopi !Povprečje |- |1 |style="text-align: left;"|[[Marcos Tavares]] |159 |436 |{{#expr:159/436 round 2}} |- |2 |style="text-align: left;"|[[Štefan Škaper]] |130 |226 |{{#expr:130/226 round 2}} |- |3 |style="text-align: left;"|[[Kliton Bozgo]] |109 |207 |{{#expr:109/207 round 2}} |- |4 |style="text-align: left;"|[[Ermin Rakovič]] |108 |269 |{{#expr:108/269 round 2}} |- |rowspan="2"|5 |style="text-align: left;"|[[Milan Osterc]] |rowspan="2"|106 |276 |{{#expr:106/276 round 2}} |- |style="text-align: left;"|[[Rok Kronaveter]] |335 |{{#expr:106/335 round 2}} |- |7 |style="text-align: left;"|[[Damir Pekič]] |103 |266 |{{#expr:103/266 round 2}} |- |8 |style="text-align: left;"|[[Marko Kmetec]] |95 |271 |{{#expr:95/271 round 2}} |- |9 |style="text-align: left;"|[[Dalibor Volaš]] |92 |241 |{{#expr:92/241 round 2}} |- |10 |style="text-align: left;"|[[Ismet Ekmečić]] |90 |199 |{{#expr:90/199 round 2}} |- |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=statistika&id_menu=220&id_sezone=-1 Uradna spletna stran PrvaLiga]</small> ===Večna klubska lestvica 1991–2026=== Klubi, označeni s '''krepko''' so trenutni udeleženci 1.SNL<br> Klubi, označeni z ''ležeče'' so razpadli in ne obstajajo več.<br> Klubi v navadni obliki pisave trenutno igrajo v nižjem rangu tekmovanja.<br> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Poz. ! Klub ! Sezone ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! Točke ! 1º ! 2º ! 3º |-align="center" |1 || '''[[NK Maribor|Maribor]]'''|| 35 || 1208 || 672 || 298 || 239 || 2253 || 1198 || 2238 || 16 || 9 || 4 |- align="center" | 2 || '''[[NK Celje|Celje]]''' || 35 || 1208 || 486 || 308 || 414 || 1758 || 1552 || 1710 || 3 || 3 || 1 |- align="center" | 3 || [[ND Gorica|Gorica]]|| 29 || 1046 || 431 || 271 || 344 || 1521 || 1293 || 1508 || 4 || 5 || 5 |- align="center" | 4 || [[NK Domžale|Domžale]]|| 30 || 959 || 369 || 254 || 336 || 1364 || 1239 || 1356 || 2 || 3 || 5 |- align="center" | 5 || '''[[NK Koper|Koper]]''' || 28 || 995 || 389 || 277 || 329 || 1305 || 1223 || 1398 || 1 || || 3 |- align="center" | 6 || [[Rudar Velenje]]|| 25 || 874 || 293 || 214 || 367 || 1123 || 1263 || 1041 || - || - || 4 |- align="center" | 7 || '''[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]'''{{ref label|Olimpija (2005)|D|D}} || 32 || 1063 || 543 || 242 || 278 || 2004 || 1161 || 1776 || 8 || 6 || 6 |- align="center" | 8 || '''[[NŠ Mura]]'''|| 24 || 813 || 329 || 217 || 257 || 1132 || 992 || 1132 || 1 || 2 || 3 |- align="center" | 9 || [[ND Primorje Ajdovščina|Primorje]]|| 20 || 728 || 250 || 171 || 265 || 960 || 944 || 889 || - || 2 || 1 |- align="center" | 10 || '''[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]'''|| 10 || 362 || 103 || 88 || 172 || 413 || 607 || 375 || - || - || - |- align="center" | 11 || ''[[NK Korotan|<s>Korotan</s>]]'' || 9 || 290 || 102 || 62 || 126 || 352 || 399 || 354 || - || - || - |- align="center" | 12 || ''[[NK Beltinci|<s>Beltinci</s>]]''|| 9 || 308 || 96 || 70 || 142 || 414 || 526 || 304 || - || - || - |- align="center" | 13 || [[Nogometni klub Aluminij|'''Aluminij''']]|| 9 || 312 || 86 || 80 || 156 || 365 || 528 || 338 || - || - || - |- align="center" | 14 || [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav]]|| 9 || 318 || 74 || 58 || 176 || 315 || 606 || 290 || - || - || - |- align="center" | 15 || [[NK Drava|''<s>Drava</s>'']]|| 7 || 244 || 81 || 56 || 107 || 311 || 367 || 299 || - || - || - |- align="center" | 16 || [[NK Bravo|'''Bravo''']]|| 7 || 235 || 87 || 69 || 79 || 294 || 282 || 330 || - || - || - |- align="center" | 17 ||[[NK Radomlje|'''Radomlje''']]|| 7 || 235 || 53 || 60 || 122 || 232 || 412 || 219 || - || - || - |- align="center" | 18 || ''[[NK Ljubljana|<s>Ljubljana</s>]]''|| 6 || 230 || 86 || 57 || 87 || 300 || 324 || 261 || - || - || - |- align="center" | 19 ||[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]]|| 5 || 177 || 42 || 46 || 89 || 178 || 274 || 172 || - || - || - |- align="center" | 20 || [[NK Krka|Krka]]|| 5 || 172 || 42 || 44 || 86 || 148 || 262 || 155 || - || - || - |- align="center" | 21 || <s>''[[NK Izola|Izola]]''{{ref label|Izola|B|B}}</s>|| 5 || 170 || 49 || 41 || 80 || 195 || 336 || 140 || - || - || 1 |- align="center" | 22 || [[NK Interblock|Interblock]] || 4 || 144 || 41 || 33 || 70 || 170 || 225 || 156 || - || - || - |- align="center" | 23 || [[NK Dravograd|Dravograd]]|| 4 || 129 || 37 || 28 || 64 || 167 || 232 || 139 || - || - || - |- align="center" | 24 || [[NK Krško|''<s>Krško</s>'']]|| 4 || 144 || 32 || 42 || 70 || 128 || 224 || 138 || - || - || - |- align="center" | 25 || ''[[NK Naklo|<s>Naklo</s>]]''|| 4 || 134 || 45 || 44 || 45 || 170 || 174 || 134 || - || - || - |- align="center" | 26 || [[NK Svoboda|Svoboda]]|| 4 || 134 || 45 || 31 || 58 || 156 || 205 || 121 || - || - || - |- align="center" | 27 || <s>[[NK Zavrč|''Zavrč'']]{{ref label|Zavrč|E|E}}</s>|| 3 || 108 || 40 || 22 || 46 || 128 || 156 || 142 || - || - || - |- align="center" | 28 || ''[[NK Šmartno ob Paki|<s>Šmartno</s>]]''|| 3 || 97 || 31 || 33 || 33 || 130 || 133 || 126 || - || - || - |- align="center" | 29 || [[NK Bela Krajina|''<s>Bela Krajina</s>'']]|| 3 || 104 || 21 || 33 || 50 || 104 || 169 || 96 || - || - || - |- align="center" | 30 || [[ND Slovan|Slovan]]|| 3 || 104 || 28 || 33 || 43 || 131 || 153 || 89 || - || - || - |- align="center" | 31 || [[NK Zagorje|Zagorje]]|| 3 || 106 || 25 || 26 || 55 || 94 || 146 || 78 || - || - || - |- align="center" | 32 || [[Jadran Dekani]]|| 3 || 100 || 11 || 17 || 72 || 60 || 254 || 39 || - || - || - |- align="center" | 33 || ''[[NK Steklar|Steklar]]''|| 2 || 74 || 16 || 26 || 32 || 90 || 147 || 58 || - || - || - |- align="center" | 34 || ''[[Železničar Maribor]]''|| 2 || 34 || 6 || 8 || 20 || 30 || 62 || 20 || - || - || - |- align="center" | 35 || [[NK Rogaška|Rogaška]]|| 1 || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || 36 || - || - || - |- align="center" | 36 || [[NK Rudar Trbovlje|Rudar Trbovlje]]|| 1 || 40 || 12 || 9 || 19 || 47 || 60 || 33 || - || - || - |- align="center" | 37 || [[NK Ankaran|Ankaran]]|| 1 || 36 || 5 || 11 || 19 || 33 || 84 || 26 || - || - || - |- align="center" | 38 || [[NK Medvode|Medvode]]|| 1 || 40 || 9 || 5 || 26 || 26 || 84 || 23 || - || - || - |- align="center" | 39 || ''[[NK Slavija Vevče|<s>SET Vevče</s>]]''|| 1 || 36 || 4 || 7 || 25 || 37 || 83 || 19 || - || - || - |- align="center" | 40 || [[NK Pohorje|Pohorje]]|| 1 || 33 || 4 || 6 || 23 || 26 || 73 || 18 || - || - || - |- align="center" | 41 || [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]|| 1 || 36 || 4 || 5 || 27 || 39 || 95 || 17 || - || - || - |- align="center" | 42 || [[NK Kočevje|Kočevje]]|| 1 || 30 || 4 || 9 || 17 || 24 || 91 || 17 || - || - || - |- align="center" |43 |[[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 |0 | - | - | - |- align="center" |} <small>Vir: [http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1/ Uradna stran PrveLige]</small> === Rekordi === ==== '''Obisk''' ==== *Največji obisk na eni tekmi: 14,000, [[NK Maribor]] - [[NK Beltinci]] (5-1), 1. junij 1997<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=6362 | title = Zapisnik: Maribor - Beltinci 5:1 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> in [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|NK Olimpija Ljubljana]] – [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] (1–2), 7. maj 2016 *Največji povprečni obisk: 5,289, [[NK Maribor]] v sezoni 1996–97 ==== '''Posamezne tekme''' ==== *Največja ligaška zmaga/poraz: 12-0, [[NK Olimpija]] - [[NK Jadran Dekani]], 7. junij 1992<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | title = Zapisnik: Olimpija - Dekani 12:0 | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 | archive-date = 2012-09-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120918191834/http://www.prvaliga.si/Tekma/zapisnik/?id_tekme=5280 | url-status = dead }}</ref> ==== '''Igralci''' ==== *Največ nastopov: 488, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec">{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Sebastjan Gobec | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 2015-05-31 | archive-date = 2012-05-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | url-status = dead }}</ref> *Največ ligaških minut: 40.577, [[Sebastjan Gobec]] v 19. sezonah med 1996-97 in 2014-15<ref name="Gobec"/> *Največ ligaških golov : 159, [[Marcos Tavares]] v 13. sezonah med 2007-08 in 2020-21<ref>{{navedi splet|url=https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|title=Marcos Tavares|publisher=NZS|language=sl|accessdate=22.11.2021|archive-date=2021-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20211122113807/https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?action=igralec&id_menu=337&id_kluba=21&id_igralca=81804|url-status=dead}}</ref> *Največ ligaških golov v sezoni: 29, [[Zoran Ubavič]] v sezoni 1991–92<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | title = Zoran Ubavič | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 | archive-date = 2012-03-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120310201215/http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=12391&id=16 | url-status = dead }}</ref> ==== '''Klubi'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = Statistika | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 | archive-date = 2012-05-23 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | url-status = dead }}</ref> ==== *Največ zaporednih ligaških zmag: 12, [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]] in [[NK Olimpija]] *Največ zaporednih ligaških remijev: 8, [[FC Koper]] *Največ zaporednih ligaških porazov: 15, [[NK Izola]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez poraza (niz nepremaganosti): 32, [[NK Domžale]] *Največ zaporednih ligaških tekem brez zmage: 36, [[NK Rudar Velenje]] ==== '''Sezone'''<ref>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | title = Lestvica Prve lige (arhiv tekmovanj) | publisher = PrvaLiga.si | language = sl | accessdate = 23 February 2011 | archive-date = 2011-08-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110806181226/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Lestvica/?id_menu=25 | url-status = dead }}</ref> ==== *Največ osvojenih točk v eni sezoni: 85, [[NK Maribor]] v sezoni 2011–2012 *Najmanj osvojenih točk v eni sezoni: 3, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ golov v eni sezoni: 103, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najmanj golov v eni sezoni: 12, [[NK Jadran Dekani]] v sezoni 1994–95 *Največ prejetih zadetkov v eni sezoni: 140, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 *Najmanj prejetih zadetkov v eni sezoni: 17, [[NK Olimpija]] v sezoni 2017-18 *Najboljša gol razlika v eni sezoni: +84, [[NK Olimpija]] v sezoni 1991–92 *Najslabša gol razlika v eni sezoni: -127, [[NK Izola]] v sezoni 1995–96 ==== '''Kartoni''' ==== *Največ rumenih kartonov: 146, [[Sebastjan Gobec]] v 19 sezonah v letih 1996–97 in 2014–15<ref name="Gobec" /> ==Nagrade== ===Pokal=== Trenutni pokal se podeljuje od sezone 2012–13 in ga je oblikoval kipar [[Mirko Bratuša]] iz [[Negova|Negove]]. Pokal prikazuje žogo z enajstimi zvezdastimi luknjami, znotraj katerih so enajst igralcev, ki držijo skupaj in gledajo v nebo. Izdelan je iz medenine, brona in zlata ter tehta 13 kg.<ref>{{navedi novice|url=https://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|publisher=[[Football Association of Slovenia]]|access-date=6 August 2018|language=sl|title=Nov pokal za prvaka Prve lige Telekom Slovenije|date=24 May 2013|archive-date=6 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806145604/http://www.futsal.si/novica/Nov_pokal_za_prvaka_Prve_lige_Telekom_Slovenije?id=33248&id_objekta=1|url-status=live}}</ref> ===Igralske nagrade=== Prve nagrade za igralca leta so podelili slovenski časopis [[Dnevnik (časopis)|''Dnevnik'']] v zgodnjih devetdesetih letih. Med letoma 1996 in 1999 so jih podeljevali pri [[EkipaSN (časopis)|''Ekipi'']], od leta 2004 pa nagrade organizira Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS). {{col-begin}} {{col-3}} '''Igralec leta''' * 1991 Miloš Breznikar<ref name="award1991">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|title=Džoni Novak nogometaš leta|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=7 December 1994|archive-date=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117191112/https://www.sta.si/109986/dzoni-novak-nogometas-leta|url-status=live}}</ref> * 1992 [[Vlado Miloševič]]<ref name="award1991"/> * 1993 [[Gregor Židan]]<ref name="award1991"/> * 1994 [[Džoni Novak]]<ref name="award1991"/> * 1995 [[Sandi Valentinčič]]<ref name="award1995">{{navedi novice|url=https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|title=Bralci Dnevnika izbrali Valentinčiča|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|access-date=3 June 2017|language=sl|date=20 January 1996|archive-date=18 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210518234344/https://www.sta.si/183925/bralci-dnevnika-izbrali-valentincica|url-status=live}}</ref> * 2004 [[Damir Pekič]] in [[Dražen Žeželj]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |title=SPINS XI 2004 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221226/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2004.html |url-status=live }}</ref> * 2005 [[Saša Ranić]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |title=SPINS XI 2005 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221156/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2005.html |url-status=live }}</ref> * 2006 [[Ermin Rakovič]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |title=SPINS XI 2006 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221155/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2006.html |url-status=live }}</ref> * 2007–08 [[Amer Jukan]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |title=SPINS XI 2007–08 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221143/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2007_08.html |url-status=live }}</ref> * 2008–09 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |title=SPINS XI 2008–09 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221139/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2008_09.html |url-status=live }}</ref> * 2009–10 [[Miran Pavlin]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |title=SPINS XI 2009–10 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221357/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2009_10.html |url-status=live }}</ref> * 2010–11 [[Marcos Tavares]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |title=SPINS XI 2010–11 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221421/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spins_xi_2010_11.html |url-status=live }}</ref> * 2011–12 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2012">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |title=SPINS XI 2011–12 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221331/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2011_2012.html |url-status=live }}</ref> * 2012–13 [[Agim Ibraimi]]<ref name="spins2013">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |title=SPINS XI 2012–13 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221359/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2012_2013.html |url-status=live }}</ref> * 2013–14 [[Massimo Coda]]<ref name="spins2014">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |title=SPINS XI 2013–14 |access-date=20 May 2017 |archive-date=12 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190712221152/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2013_2014.html |url-status=live }}</ref> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |title=SPINS XI 2014–15 |access-date=20 May 2017 |archive-date=8 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190508141415/http://www.spins.si/aktivnosti_projekti/1/spins_xi/spinsxi_2014_2015.html |url-status=live }}</ref> * 2015–16 [[Rok Kronaveter]]<ref name="spins2016">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |title=Najboljša nogometaša sezone sta Rok Kronaveter in Manja Rogan |access-date=20 May 2017 |archive-date=13 September 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160913121419/http://www.spins.si/novice/1/najboljsa_nogometasa_2015_2016.html |url-status=live }}</ref> * 2016–17 [[Dare Vršič]]<ref name="spins2017">{{navedi splet |url=http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |title=Najboljši nogometaš sezone 2016/2017 je Dare Vršič |access-date=23 May 2017 |archive-date=15 December 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181215122742/http://www.spins.si/novice/1/najboljsi_nogometas_2016_2017_dare_vrsic.html |url-status=live }}</ref> * 2017–18 [[Senijad Ibričić]]<ref name="spins2018">{{navedi splet |url=https://www.nogomania.com/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL |title=Senijad Ibričić igralec sezone v 1. SNL!|date=22 June 2018|publisher=Nogomania|language=sl|access-date=6 August 2020 |archive-date=22 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180622171728/https://nogomania.com/Slovenski-Nogomet/Prva-SNL/Novica/Senijad-Ibricic-igralec-sezone-v-1-SNL.aspx |url-status=live }}</ref> * 2018–19 [[Rudi Požeg Vancaš]]<ref>{{navedi splet |first=Rok |last=Plestenjak |title=Najboljši igralec 1. SNL se še ni srečal z Zlatkom Zahovićem #video |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |publisher=[[Siol]] |access-date=6 August 2020 |language=sl |date=20 May 2019 |archive-date=23 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210923175941/https://siol.net/sportal/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-intervju-498020 |url-status=live }}</ref> * 2019–20 [[Mitja Lotrič]]<ref name="2020winners">{{navedi splet |first=Marko |last=Kovačevič |title=Najboljši nogometaši v sezoni: Vse zmage v Celje |url=https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |website=[[Večer (Slovenia)|Večer]] |access-date=6 August 2020 |language=sl-si |date=23 July 2020 |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726124455/https://www.vecer.com/vse-zmage-v-celje-10198962 |url-status=live }}</ref> * 2020–21 [[Senijad Ibričić]]<ref name="2021winners">{{navedi splet |title=Ibričić najboljši po Spinsovem izboru |url=https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |website=[[Delo (newspaper)|Delo]] |access-date=22 November 2021 |language=sl-si |date=22 May 2021 |archive-date=22 November 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211122221111/https://www.delo.si/sport/nogomet/ibricic-najboljsi-po-spinsovem-izboru/ |url-status=live }}</ref> * 2021–22 [[Ognjen Mudrinski]]<ref name="2022winners">{{navedi splet |title=Mudrinski najboljši igralec sezone, med mladimi izstopal Horvat |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=20 May 2022 |language=sl |date=20 May 2022 |archive-date=20 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220520143846/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/mudrinski-najboljsi-igralec-sezone-med-mladimi-izstopal-horvat/628100 |url-status=live }}</ref> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref name="2023winners">{{navedi splet |title=Riera potrdil, da zapušča Olimpijo; Delius bo spregovoril v ponedeljek |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=23 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=16 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230516193644/https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/riera-potrdil-da-zapusca-olimpijo-delius-bo-spregovoril-v-ponedeljek/668257 |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Žan Karničnik]]<ref name="2024winners">{{navedi splet|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=20 May 2024|website=spins.si}}</ref> * 2024–25 [[Raul Florucz]]<ref>{{navedi splet |title=Florucz najboljši igralec sezone, Sešlar naj mladi nogometaš |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/florucz-najboljsi-igralec-sezone-seslar-naj-mladi-nogometas/747298 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=29 May 2025 |language=sl |date=29 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Josip Iličić]]<ref>{{navedi splet |title=Iličić najboljši igralec sezone po izboru Spinsa |url=https://www.dnevnik.si/sport/nogomet/ilicic-najboljsi-igralec-sezone-po-izboru-spinsa-2804575/ |website=[[Dnevnik (Slovenia)|Dnevnik]] |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-3}} '''Mladi igralec leta''' * 2011–12 [[Boban Jović]]<ref name="spins2012"/> * 2012–13 [[Boban Jović]]<ref name="spins2013"/> * 2013–14 [[Martin Milec]]<ref name="spins2014"/> * 2014–15 [[Benjamin Verbič]]<ref name="spins2015"/> * 2015–16 [[Miha Zajc]]<ref name="spins2016"/> * 2016–17 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2017"/> * 2017–18 [[Luka Zahović]]<ref name="spins2018"/> * 2018–19 [[Jan Mlakar]]<ref name="2019winners">{{navedi splet|url=https://snportal.si/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Rudi Požeg Vancaš naj igralec Prve Lige Telekom Slovenije|access-date=6 August 2020|date=19 May 2019|language=sl|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=28 July 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230728125653/https://snportal.si/slovenska-tekmovanja/prva-liga/rudi-pozeg-vancas-naj-igralec-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> * 2019–20 [[Dario Vizinger]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Timi Max Elšnik]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Tomi Horvat]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Žan Vipotnik]]<ref>{{navedi splet |title=SPINS XI: NajboljšI nogometašI, nogometašica in trener sezone 2022/2023 so... |url=http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |website=spins.si |access-date=15 May 2023 |language=sl |date=15 May 2023 |archive-date=15 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230515180929/http://www.spins.si/novice/1/spinsxi_zmagovalci_23.html |url-status=live }}</ref> * 2023–24 [[Jegor Prucev]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Svit Sešlar]]<ref name="awards20251">{{navedi splet |title=Sanchez najboljši trener, Sešlar pa mladi igralec |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/sanchez-najboljsi-trener-seslar-pa-mladi-igralec/747174 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=28 May 2025 |language=sl |date=28 May 2025}}</ref> * 2025–26 [[Leo Rimac]]<ref name="2026awards">{{navedi splet |title=Primorski paket nagrad: Koper pometel s konkurenco, najboljši trener, igralec in mladi nogometaš sezone v 1. SNL prihajajo z Bonifike! |url=https://planetnogomet.si/novice/ilicic-rimac-zeljkovic-koper-spins-26-5/ |website=Planet Nogomet |access-date=26 May 2026 |language=sl |date=25 May 2026}}</ref> {{col-end}} ===Trenerske nagrade=== Trenerske nagrade niso bile podeljene med letoma 2012 in 2019. '''Trener leta''' * 2011–12 [[Darko Milanič]]<ref name="spins2012"/> * 2018–19 [[Ante Šimundža]]<ref name="2019winners"/> * 2019–20 [[Dušan Kosič]]<ref name="2020winners"/> * 2020–21 [[Dejan Djuranović]]<ref name="2021winners"/> * 2021–22 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2022winners"/> * 2022–23 [[Albert Riera]]<ref name="2023winners"/> * 2023–24 [[Ante Šimundža]]<ref name="2024winners"/> * 2024–25 [[Víctor Sánchez (nogometaš, rojen 1976)|Víctor Sánchez]]<ref name="awards20251"/> * 2025–26 [[Zoran Zeljković]]<ref name="2026awards"/> == Opombe == <span style="font-size:100%;"> *{{note label|Olimpija (1911-2004)|A|A}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="oli_propad">{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011}}</ref><ref name="sveza1">{{navedi splet|url=http://www.football.si/Competitions|title=Competitions |publisher=Nogometna zveza Slovenije |language=en|accessdate=23 June 2010|archive-date=2011-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728041900/http://www.football.si/Competitions|url-status=dead}}</ref><ref name="dolg700">{{navedi novice|url=http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|title=Kukavičjih sto let|date=7 June 2011|work=[[Večer (Slovenia)|Večer]]|author=Marjan Horvat|accessdate=8 June 2011|archive-date=2012-12-05|archive-url=https://archive.today/20121205011743/http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2011060705652861|url-status=dead}}</ref> *{{note label|Izola|B|B}} Klub so razpustili leta 1996. *{{note label|Mura|C|C}} Klub so leta 2004 razpustili zaradi finančnih težav.<ref name="sveza1"/><ref name=mura>{{navedi splet | url = http://www.zurnal24.si/nogomet/simic-stefanovic-posilja-groznje-ivan-simic-nzs-spins-dejan-stefanovic-odgovor-191033/clanek | title = Simič: "Stefanović pošilja grožnje!" | publisher = zurnal24.si | language = sl | date = 11 November 2010 | accessdate = 6 February 2011}}</ref> *{{note label|Olimpija (2005)|D|D}} Klub je bil ustanovljen 2. marca 2005,<ref name = rtvslo_2005>{{navedi splet | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | title = Zeleno-beli v štirih letih iz pete v prvo ligo | publisher = rtvslo.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120612020038/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/zeleno-beli-v-stirih-letih-iz-pete-v-prvo-ligo/128475 | archivedate = 2012-06-12 | url-status = dead }}</ref><ref name= olimpija_zgodovina>{{navedi splet | url = http://www.nkolimpija.si/zgodovina | title = NK Olimpija Ljubljana - Zgodovina | publisher = nkolimpija.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110902103332/http://www.nkolimpija.si/zgodovina | archivedate = 2011-09-02 | url-status = dead }}</ref><ref name="nzs">{{navedi splet | url = http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | title = Klubi -> Ljubljana | publisher=Nogometna zveza Slovenije | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110818070831/http://www.nzs.si/nzs/predstavitev-nzs/klubi | archivedate = 2011-08-18 | url-status = dead }}</ref><ref name=pirs_si>{{navedi splet | url = http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Dodatni poda... | publisher = PIRS.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120316124619/http://www.pirs.si/Subject/Profile/455688/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | archivedate = 2012-03-16 | url-status = dead }}</ref><ref name=bizi_si>{{navedi splet | url = http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA | publisher = bizi.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110724132217/http://www.bizi.si/SPORTNO-DRUSTVO-NOGOMETNI-KLUB-OLIMPIJA-LJUBLJANA/ | archivedate = 2011-07-24 | url-status = dead }}</ref><ref name = firma_si>{{navedi splet | url = http://www.firma.si/2051346000/f/sportno-drustvo-nogometni-klub-olimpija-ljubljana | title = ŠPORTNO DRUŠTVO NOGOMETNI KLUB OLIMPIJA LJUBLJANA -> Podrobnosti | publisher = firma.si | language = sl | accessdate = 7 February 2011|archiveurl = http://www.webcitation.org/5wT1SN2G0 |archivedate = 2011-02-13|url-status=live}}</ref><ref name=PrvaLiga_Olimpija>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | title = PrvaLiga: NK Olimpija | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110924070557/http://www.prvaliga.si/klubi/?id=832&id_menu=111 | archivedate = 2011-09-24 | url-status = dead }}</ref> in se ima za naslednika kluba [[NK Olimpija]], ki je bil razpuščen leta 2004.<ref name="oli_propad"/><ref name="sveza1"/><ref name="dolg700"/> Vendar pravno gledano to ne drži, kajti [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] je nov in razlikovan klub, ki ni upravičen do prisvajanja zgodovine in uspehov stare [[NK Olimpija|Olimpije]]. [[Nogometna zveza Slovenije]], [[Združenje prvoligašev 1. SNL]] in [[UEFA]] ne priznavajo zgodovine, uspehov in statistike starega kluba.<ref name="nzs" /><ref name="PrvaLiga_Olimpija" /><ref name="sveza1" /><ref name=oli_statistika>{{navedi splet | url = http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | title = SNL Statistika: Vse sezone | publisher = prvaliga.si | language = sl | accessdate = 6 February 2011 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20120523183500/http://www.prvaliga.si/Tekmovanja/Statistika/default.asp?id_menu=28&idsa=1 | archivedate = 2012-05-23 | url-status = dead }}</ref> Niti ne dopušča tega pravni red [[Slovenija|Republike Slovenije]].<ref name="pirs_si" /><ref name="bizi_si" /><ref name="firma_si" /> *{{note label|Zavrč|E|E}} Klub so razpustili leta 2016 zaradi finančnih težav.<ref>{{Navedi splet|title=Prodajajo že žaromete, pot do nekdanje nogometne slave izginja {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/prodajajo-ze-zaromete-pot-do-nekdanje-nogometne-slave-izginja/19754|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-02-19|language=sl}}</ref> ==TV partnerji== V zgodnjih letih je ligo prenašala le nacionalna javna televizija, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta 2008 do 2012 sta imela skupne prenose z [[Šport TV]], od 2013 do 2015 pa s [[Planet TV]].<ref name="1snl2013"/> V sezonah [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015–16]] in [[Prva slovenska nogometna liga 2016/17|2016–17]] je bila liga ekskluzivno predvajana na [[Kanal A|Kanalu A]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|title=Prva liga na Kanalu A: Kdo lahko z vrha zrine Maribor?|date=16 July 2015|access-date=27 May 2017|language=sl|website=[[24ur.com]]|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816013433/http://www.24ur.com/sport/nogomet/nogomet-je-doma-na-kanalu-a.html|url-status=live}}</ref> V sezoni 2017–18 je ligo skupaj predvajala Kanal A in Šport TV. V prvem krogu sezone so prvič v zgodovini lige vsi peti tekmi predvajali v živo.<ref>{{navedi novice|url=https://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|title=Vseh pet tekem PLTS v TV prenosih, Ankarančani v Dravogradu|date=13 July 2017|access-date=15 July 2017|language=sl|publisher=Slovenian PrvaLiga|archive-date=16 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816003428/http://www.prvaliga.si/novica/Vseh_pet_tekem_PLTS_v_TV_prenosih,_Ankarancani_v_Dravogradu?id=44983&id_objekta=15|url-status=live}}</ref> V obdobju med sezonama 2018–19 in 2020–21 je ligo skupaj predvajala Planet TV in RTV Slovenija.<ref>{{navedi novice|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|publisher=[[Siol]]|date=14 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Neposredni prenos žreba parov Prve lige Telekom Slovenije na Planet TV|author=Planet TV|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140407/https://siol.net/planet-tv/novosti/neposredni-prenos-zreba-parov-prve-lige-telekom-slovenije-na-planet-tv-470311|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|publisher=[[RTV Slovenija]]|date=19 June 2018|access-date=19 June 2018|language=sl|title=Prva liga se vrača na Televizijo Slovenija|author=R. K.|archive-date=19 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619140155/http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/prva-liga-se-vraca-na-televizijo-slovenija/458439|url-status=live}}</ref> Z začetkom sezone 2019–20 se je ena tekma na teden predvajala tudi na lokalnih kanalih Sportklub v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji.<ref>{{navedi splet |title=Prva liga Telemach tudi na Šport TV |url=https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |publisher=[[Football Association of Slovenia]] |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=2 July 2021 |archive-date=9 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210709182054/https://www.nzs.si/novica/Prva_liga_Telemach_tudi_na_Sport_TV?id=52640&id_objekta=1 |url-status=live }}</ref> Od sezone [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] liga predvaja tudi na Poljskem preko Sportklub Polska.<ref>{{navedi splet |title=Słoweńska Prva Liga w Sportklubie |url=https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |website=SATKurier.pl |access-date=16 October 2022 |language=pl |date=26 July 2022 |archive-date=16 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221016192019/https://satkurier.pl/news/219704/slowenska-prva-liga-w-sportklubie.html |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable" |- !Država !TV kanal |- | Bosna in Hercegovina |rowspan="4" |[[SportKlub|Sportklub]] |- | Hrvaška |- | Črna gora |- | Severna Makedonija |- |Poljska |Sportklub Polska |- | Srbija | Sportklub |- | rowspan="2"|Slovenija |Sportklub |- |[[Šport TV]] |- |} == Generalni sponzor == {| class="wikitable" style="text-align:center;margin-left:1em;float:center" !Obdobje !Sponzor !Ime prvenstva |- |1991–1999||''brez''||1. SNL |- |1999–2004||[[Si.mobil]] ||Liga Si.mobil<ref>{{navedi splet |title=Znani pari 1. kroga novega nogometnega prvenstva |url=https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 June 1999 |archive-date=27 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220527121310/https://www.sta.si/417594/znani-pari-1-kroga-novega-nogometnega-prvenstva |url-status=live }}</ref> |- |2004–2006||[[Si.mobil|Si.mobil Vodafone]]||Liga Si.mobil Vodafone<ref>{{navedi splet |title=Nogometna liga z novim imenom |url=https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |access-date=27 May 2022 |language=sl |date=23 February 2004 |archive-date=7 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221207234702/https://www.sta.si/809530/nogometna-liga-z-novim-imenom |url-status=live }}</ref> |- |2006–2009||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref>{{navedi novice|url=https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|title=Telekom Slovenije pokrovitelj slovenskih nogometašev|language=sl|date=5 June 2006|access-date=27 May 2017|website=Finance.si|archive-date=4 August 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210804114026/https://www.finance.si/154649/Telekom-Slovenije-pokrovitelj-slovenskih-nogometasev|url-status=live}}</ref> |- |2009–2013||''brez''|| Prva liga |- |2013–2021||[[Telekom Slovenije]]||Prva liga Telekom Slovenije<ref name="1snl2013">{{navedi novice|url=https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|title=Nov sponzor Prve Lige: Telekom Slovenije|language=sl|date=1 March 2013|access-date=27 May 2017|website=Slovenski nogometni portal|archive-date=12 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012103012/https://snportal.si/prva-liga/novi-sponzor-prve-lige-telekom-slovenije/|url-status=live}}</ref> |- |2021–||[[Telemach (Slovenija)|Telemach]]|| PrvaLiga Telemach<ref>{{navedi splet |title=1. SNL nosi novo uradno "sponzorsko" ime, Mijatović trdi, da je slovenski klubski nogomet v vzponu |url=https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |publisher=Nogomania |access-date=2 July 2021 |language=sl |date=1 July 2021 |archive-date=1 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210701165421/https://www.nogomania.com/Novica/-1-SNL-nosi-novo-uradno-sponzorsko-ime-Mijatovic-trdi-da-je-slovenski-klubski-nogomet-v-vzponu |url-status=live }}</ref> |} == Glej tudi == * [[1. SNL pregled po sezonah|Pregled sezon 1. SNL]] (do sezone 2010/11!) * [[SNL pred osamosvojitvijo]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] * [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]] * [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|Pokal Pivovarna Union]] * [[SuperPokal Slovenije]] ==Povezave== * [http://www.prvaliga.si Uradna spletna stran PrveLige Telekom Slovenije] * [http://www.nzs.si/prva-liga Uradna spletna stran pod okriljem NZS] * [http://www.snportal.si Slovenski nogometni portal] ==Viri== {{sklici}} {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] 1vu659c06bbbrhbzwh4i6x1ywvdl48x 0 30617 6742949 6665330 2026-08-26T11:40:49Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6742949 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].''' Legenda: brez zvezdic: redni člani <nowiki>*</nowiki> izredni (pred 1993 dopisni) člani <nowiki>**</nowiki>(zunanji) dopisni člani (izven delovne sestave akademije) <nowiki>***</nowiki>častni člani (ki niso bili obenem redni člani) in (***) redni in častni člani obenem † pokojni člani {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}{{CompactTOC2}} == A == [[Gregor Anderluh]] - [[Lidija Andolšek-Jeras]] † - [[Ivo Andrić]]**† - [[Mihailo Apostolski|Mihajlo Apostolski]]**† - [[Tatjana Avšič-Županc]] == B == [[Tadej Bajd]] - [[Anton Bajec]] † - [[Aleksander Bajt]] † - [[Krešimir Balenović]]**† - [[Wolfganga Johannesa Bandion]]** - [[Derek Harold Richard Barton]]**† - [[Milan Bartoš]]**† - [[Janez Batis]] † - [[Tadej Battelino]]* - [[Milko Bedjanič]] † - [[Friedrich-Karl Beier]]**† - [[Aleksandar Belić]]**† - [[Alojz Benac]]**† - [[František Benhart]]**† - [[Arthur E. Bergles]]**† - [[Oton Berkopec]] † - [[Emerik Bernard]] † - [[France Bernik]] (***) † - [[Janez Bernik]] † - [[France Bevk]] † - [[France Bezlaj]] † - [[Michael Biggins]]'''** -''' [[Robert Blinc]] † - [[Milan Bogdanović]]**† - [[Jelena Vladimirovna Boldireva]]** - [[Jože Bole]] † - [[Matej Bor]] † - [[Nikolaj A. Borisevič]]**† - [[Marja Boršnik]] † - [[Pavel Bosák]]**- [[Ivan Brajdić]]**† - [[Vladislav Brajković]]**† - [[Ivan Bratko (1946)|Ivan Bratko]] - [[Savo Bratos]]**† - [[Rajko Bratož]] - [[Mirko Bratuša]] - [[Matija Bravničar]] † - [[Bogdan Brecelj]] † - [[Mihael Brenčič]]*† - [[Matej Brešar]] - [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]]*† - [[Srečko Brodar]] † - [[Josip Broz Tito|Josip Broz-Tito]]***† - [[Miroslav Brzin]] † - [[Ernst Bruckmüller]]** - [[Zoran Bujas]]**† - [[Vaso Butozan]]**† - == C == [[Ruben G. Carbonell]]**- [[Antonio Cardesa]]**- [[Henry Cooper|Henry R. Cooper mlajši]]**- [[Izidor Cankar]] † - [[Emilijan Cevc]] † - [[Reinhart Ceulemans]]**- [[Jyoti Chattopadhyaya]]** - [[Stojan Cigoj]] † - [[Johann Cilenšek]]**† - [[Ruben G. Carbonell]]**- [[James Watson Cronin]]**† - [[Dragotin Cvetko]] † - ==Č== [[Edhem Čamo]]**† - [[Franc Čelešnik]]*† - [[Bojan Čerček]] - [[Avgust Černigoj]]**† - [[Bojan Čop]] † - [[Vasa Čubrilović]]**† == Ć == [[Vlasta Ćosović]] ** == D == [[Mirko Deanović]]**† - [[Milan Dekleva]] - [[Otto Demus]]**† - [[Aleksandar Despić]]**† - [[Charles G. Dempsey]]**† - [[Milan R. Dimitrijević]]**† - [[Martin Dimnik]]**† - [[Jovan Djordjević]]**† - [[Branislav Djurdjev]]**† - [[Ilija Djuričić]]**† - [[Davorin Dolar]] † - [[Metod Dolenc]] † - [[Vinko Dolenc]] † - [[Lojze Dolinar]] † - [[Wolfgang Dreybrodt]]**† - [[Matija Drovenik]] † - [[Boris Drujan]]**† - [[Frieder Dünkel]]**- [[Ejnar Dyggve]]**† == E == [[Markus Egg]]** - [[Norbert Elsner]]**† - [[Igor Emri]] == F == [[Peter Fajfar]] - [[Arnold Feil]]** - [[Dušan Ferluga]] - [[Janez Fettich]] † - [[Alojzij Finžgar]] † - [[Fran Saleški Finžgar]] † - [[Kurt von Fischer]]**† - [[Aleksandar Flaker]]**† - [[Evald Flisar]]* - [[Rudolf Flotzinger]]** - [[Derek C. Ford]]** - [[Franc Forstnerič]] - [[Dereck Clifford Ford]]** - [[Aldo Franchini]]** † - [[Ivo Frangeš]]**† - [[Branko Fučić]]**† - == G == [[Stane Gabrovec]] † - [[Franci Gabrovšek]] - [[Ivan Gams]] † - [[Kajetan Gantar]] † - [[Maksim Gaspari]] † - [[Milovan Gavazzi]]**† - [[Manfred Geiger]]**- [[Leon Geršković]]**† - [[Ferdo Gestrin]] † - [[Otto F. Geyer]]**† - [[Gerhard Giesemann]]**† - [[Paul Gleirscher]]** - [[Velibor Gligorić]]**† - [[Josip Globevnik]] - [[Vinko Globokar]]** - [[Matija Gogala]] - [[Pavel Golia]] † - [[Ljubo Golič]] † - [[Wolfgang L. Gombocz]]** - [[Špela Goričan]]* - [[Jože Goričar]] † - [[Peter Gosar]] † - [[Igor Grabec]] - [[Anton Grad]]*† - [[Alojz Gradnik]] † - [[Bogo Grafenauer]] † - [[Ivan Grafenauer]] † - [[Niko Grafenauer]] - [[Stanko Grafenauer]] † - [[Drago Grdenić]]**† - [[Marc L. Greenberg]]** - [[Irena Grickat-Radulović]]**† - [[Vill Grimič]] ([[Vil Hrymyč]])**† - [[Milan Grošelj]] † - [[Franc Gubenšek]] † - [[Ivan Gušić]]**† - [[Branimir Gušić]]**† - [[Herman Gvardjančič]]* - † - [[Ludvik Gyergyek]] † == H == [[Maja Haderlap]]** - [[Dušan Hadži]] † - [[Jovan Hadži]] † - [[Stanislav Hafner]]**† - [[Erwin Louis Hahn]]**† - [[Nikola Hajdin]]**† - [[Duncan Haldane]]**- [[Tošihiro Hamano]]** - [[Peter Handke]]** - [[Christian Hannick]]** - [[Reinhard Härtel]]** - [[Ljudmil Hauptmann]]**† - [[Harald zur Hausen]]** - [[Philip G. Haydon]]** - [[Krsto Hegedušić]]**† - [[Milan Herak]]**† - [[Andrej Hieng]]*† - [[Janez Höfler]] † - [[Jana Horvat]]* - [[Matija Horvat]] † - [[Lukas Conrad Hottinger]]**† - [[Valentin Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] - [[Miha Humar]]* == I == [[Miodrag Ibrovac]]**† - [[Svetozar Ilešič]] † - [[Ljudevit Ilijanić]]**- [[Anton Ingolič]] † - [[Andrej Inkret]] † - [[Milka Ivić]]**† - [[Pavle Ivić]]**† - == J == [[Božidar Jakac]] † - [[Rihard Jakopič]] † - [[Franc Jakopin]] † - [[Matija Jama]] † - [[Drago Jančar]] - [[Andrej Jemec]] - [[Peter Jenni]]** - [[Roman Jerala]] - [[Marko Jesenšek]] - [[Milan Jesih]] - [[Dimitrije Jovčić]]**† - [[Janko Jurančič]] † - [[Marko Juvan]]* == K == [[Hans-Dietrich Kahl]]** - [[Boris Kalin]] † - [[Zdenko Kalin]] † - [[Vinko Kambič]] † - [[Stevan Karamata]]**† - [[Edvard Kardelj]]***† - [[Ludvik Karničar]]**- [[Alan R. Katritzky]]**† - [[Roman Kenk]]**† - [[Gabrijel Kernel]] † - [[Matjaž Kmecl]] - [[Dušan Kermavner]]*† - [[Taras Kermauner]] † - [[Boštjan Kiauta]] † - [[Boris Kidrič]] † - [[France Kidrič]] † - [[Hans-Dieter Klingemann]]** - [[Mile Klopčič]] † - [[Željko Knez]] - [[France Koblar]] † - [[Vanda Kochansky-Devidé]]**† - [[Franjo Kogoj]]**† - Jürgen Kohler** (r. 1953) - [[Milček Komelj]] - [[Blaže Koneski]]**† - [[Zoran Konstantinović]]**† - [[Georgi Konstantinovski]]** - [[Marjan Kordaš]] - [[Viktor Korošec]] † - [[Božidar Kos]] † - [[Gojmir Anton Kos]] † - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Milko Kos]] † - [[Ciril Kosmač]] † - [[Georg Kossack]]**† - [[Erwin Köstler]]** - [[Marko Kostrenčić]]**† - [[Silvin Košak]]**† - [[Fedja Košir]]*† - [[Alija Košir]] † - [[Lojze Kovačič]] † - [[Kajetan Kovič]] † - [[Juš Kozak]] † - [[Marija Kozar Mukič]]** - [[Marjan Kozina]] † - [[Venčeslav Koželj]] † - [[Hojka Kraigher]] - [[Dimitri Krainc]]** - [[Alojz Kralj]] † - [[Andrej Kranjc]] † - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Miško Kranjec]] † - [[Jože Krašovec]] - [[Metka Krašovec]]*† - [[Stane Krašovec]] † - [[Josef Kratochvíl]]**† - [[Miroslav Kravar]]**† - [[Ivo Krbek]]**† - [[Bratko Kreft]] † - [[Ivan Kreft]] - [[Gojmir Krek|Gojmir Gregor Krek]] † - [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] † - [[Leopold Kretzenbacher]]**† - [[Stanko Kristl]] † - [[Peter Križan]]* - [[Gustav Krklec]]**† - [[Miroslav Krleža]]**† - [[Anton Kuhelj]] † - [[Othmar Kühn]]**† - [[Filip Kumbatovič Kalan]] † - [[Ljubov Viktorovna Kurkina]]** - [[Niko Kuret]] † - [[Gorazd Kušej]] † - [[Radoslav Kušej]] † - [[Rudi Kyovsky]] † - == L == [[Abel Lajtha]]**† - [[Janez Lamovec]] - [[Reinhard Lauer]]** - [[Anton Lajovic]] † - [[Emmanuel Laroche]]**† - [[Ivan Lavrač]]*† - [[Božidar Lavrič]] † - [[Janko Lavrin]]**† - [[Lojze Lebič]] - [[Henry Leeming]]**† - [[Jean-Marie Lehn|Jean-Marie (Pierre) Lehn]]**- [[Rado L. Lenček]]**† - [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] † - [[Anne L’Huillier]]** - [[Florjan Lipuš]]** - [[Thomas Luckmann]]**† [[Feliks Lobe]] † - [[Janez Logar]] † - [[Valentin Logar|Valentin (Tine) Logar]] † - [[Zdravko Lorković]]**† - [[Radomir Lukić]]**† - [[Franc Ksaver Lukman]]*† - [[Pavel Lunaček]] † - == M == [[Milan Maceljski]]**† - [[Jože Maček]] - [[Claudio Magris]]** - [[Boris Majer]] † - [[Ljubomir Madžar]]**- [[Desanka Maksimović]]**† - [[Sibe Mardešić]]**† - [[Tonko Maroević]]**† - [[Juraj Martinović]]**† - [[Mateja Matevski]]**† - [[Milko Matičetov]] † - [[Janez Matičič]] † - [[Janez Matjašič]] † - [[Igor Maver]] - [[Anton Mavretič]]**† - [[Ernest Mayer]] † - [[Anne McLaren]]**† - [[Esad Mekuli]]**† - [[Anton Melik]] † - [[Vasilij Melik]] † - [[Janez Menart]] † - [[Jože Mencinger]] † - [[Gian Carlo Menis]]**† - [[Eugene Mylon Merchant]]**† - [[Boris Merhar]] † - [[Pavle Merkù]]**† - [[Roberto Merletti]]**- [[Kiril Micevski]]**† - [[Donald Michie]]**† - [[Dragan Mihailović]]* - [[Mihajlo Lj. Mihajlović]]**† - [[Slavko Mihalić]]**† - [[France Mihelič]] † - [[Milan Mihelič]] † - [[Janez Milčinski]] † - [[Lev Milčinski]] † - [[Josip Milič]] (Joseph Milich-Emili)**† - [[Ivan Minatti]] † - [[Zdravko Mlinar]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] † - [[Andre Mohorovičić]]**† - [[Vojeslav Molé]]**† - [[Henrietta L. Moore]]**- [[Dušan Moravec]] † - [[Wolf Moskovich]]** - [[Leszek Moszyński]]**† - [[Jožef Muhovič]] - [[Karl-Alexander Müller]]** - [[Hermann Müller-Karpe]]** † - [[Matija Murko]]**† - [[Marjan Mušič]] † - [[Marko Mušič]] - [[Zoran Mušič]]**† - [[Andrija Mutnjaković]]** == N == [[Rajko Nahtigal]] † - [[Masayoshi Nakashima]]** - [[Mirjana Ule|Mirjana Nastran Ule]]* - [[Vladimir A. Negovski]]**† - [[Erwin Neher]]** - [[Velimir Neidhardt]]** - [[Zdenek Nejedly|Zdeněk Nejedlý]]**† - [[Robert Neubauer]] † - [[Rudolf Neuhäuser]]**† - [[Gerhard Neweklowsky]]**- [[Jean Nicod]]**† - [[Fabio Nieder]]** - [[Kazimierz Nitsch]]**† - [[Denis Noble]]** - [[Marko Noč]]* - [[Jean Nougayrol]]**† - [[Boris A. Novak]] - [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] † - [[Grga Novak]]**† - == O == [[Anton Ocvirk]] † - [[Niall O’ Loughlin]]** - [[Wacław Olszak (akademik)|Waclaw Olszak]]**† - [[Valentin Oman]]** - [[Janez Orešnik]] † - [[Karel Oštir]] † - == P == [[Boris Pahor]] † - [[Luko Paljetak]]**† - [[Dimitar Panteleev|Dimităr Panteleev]]**† - [[Elena Paoletti]]**- [[Vladimir Parpura]]** - [[Boris Paternu]] † - [[Tone Pavček]] † - [[Marijan Pavčnik]] - [[Branko Pavičević]]**† - [[Alfonz Pavlin]]*† - [[Todor Pavlov]]**† - [[Janez Peklenik]] † - [[Slobodan Perović]]**- [[Márton Pécsi]]**† - [[Leonid Persianinov]]**† - [[Anton Peterlin]] † - [[Robert Pfaller]]** - [[Alessandro Pignatti|Alessandro (Sandro) Pignatti]]** - [[Raša Pirc]] - [[Jože Pirjevec]] - [[Leonid Pitamic]] † - [[Janez Plavec]]* - [[Jože Plečnik]] † - [[Josip Plemelj]] † - [[Mario Pleničar]] † - [[Janko Pleterski]] † - [[Boris Podrecca]]** - [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]] † - [[Heinz-Dieter Pohl]]** - [[Livio Poldini]]**† - [[Janko Polec]] † - [[Andrej Vladimirovič Popov]]**† - [[Dejan Popović]]**† - [[Ivan Potrč]] † - [[Bogdan Povh]]**† - [[Vladimir Prelog]]**† - [[Stojan Pretnar]] † - [[Dušan C. Prevoršek]]**† - [[Otto Prokop]]**† - [[Tomaž Prosen]]* '''-''' [[Erik Prunč]]**† - [[Eugen Pusić]]**† == R == [[Ivan Rakovec]] † - [[Alfred Rammelmeyer]]**† - [[Fran Ramovš]] † - [[Primož Ramovš]] † - [[Zoran Rant]]**† - [[Chintamani Nages Ramachandra Rao|Chintamani Ramachandra Rao]]** - [[Edvard Ravnikar]] † - [[Alojz Rebula]] † - [[Karl Heinz Rechinger]]**† - [[Ivan Regen]]**† - [[Jakob Rigler]]*† - [[Uroš Rojko]]* - [[Hans Rothe]]** - [[Carlo Rubbia]]** ''-'' [[Helmut Rumpler]]**† - [[Veljko Rus]] † - == S == [[Renata Salecl]] - [[Harald Saeverud]]**† - [[Peter Safar]]**† - [[Marijan Salopek]]**† - [[Maks Samec]] † - [[Claude Sammut]]** - [[Pavle Savić]]**† - [[Cesare Scalon]] - [[Peter Scherber]]** - [[James Floyd Scott]] - [[Ferdinand Seidl]]* † - [[Brane Senegačnik]]* - [[Savin Sever]]*† - [[Iris ter Schiphorst]]** - [[Jakov Sirotković]]**† - [[Gregor Serša]] - [[Roy Thomas Severn]] † - [[Yehuda Shoenfeld]] - [[Zorko Simčič]] - [[Primož Simoniti]] † - [[Uroš Skalerič]] † - [[Boris Sket]] † - [[Janez Sketelj]] - [[Petar Skok]] † - [[Anton Slodnjak]] † - [[Marko Snoj]] - [[Anton Sovré]] † - [[Liliana Spinozzi Monai]] - [[Slavko Splichal]] - [[Erik Valdemar Stållberg]]** - [[Siniša Stanković]]**† - [[Jan Stankowski]]**† - [[Janez Stanonik]] † - [[Marija Stanonik]] - [[Branko Stanovnik]] - [[Nadežda Starikova]]** - [[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stelé]] † - ([[Johannes Jacobus Steenwijk|Johannes Jacobus]]=)[[Han Steenwijk]]** - [[Pavel Stern]]**† - [[Petar Stevanović]]**† - [[Dimitrije Stefanović]]** - [[Jon Storm-Mathisen]]** - [[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]]** - [[Franc Strle]] - [[Karl Stuhlpfarrer]]**† - [[Gabrijel Stupica]] † - [[Ivo Supičić]]** - [[Gunnar Olaf Svane]]**† - [[Saša Svetina]] - [[János Szentágothai]]**† == Š == [[Jaroslav Šašel]]*† - [[Rudi Šeligo]] † - [[Alenka Šelih]] - [[Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]] - [[Alojz Šercelj]] † - [[Jaroslav Šidak]]**† - [[Lucijan Marija Škerjanc]] † - [[Milan Škerlj]] † - [[Stanko Škerlj]] † - [[Jožica Škofic]]* - [[Janko Šlebinger]]*† - [[Makso Šnuderl]] † - [[Andrija Štampar]]**† - [[Peter Štih]] - [[Lujo Šuklje]] † - == T == [[Michael Talbot]]** - [[Sergio Tavano]]** - [[Alois Tavčar]]**† - [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] † - [[Alan John Percival Taylor]]**† - [[Biba Teržan]] - [[Lucien Tesniére]]**† - [[Miha Tišler]] † - [[Kosta Todorović]]**† - [[Bożena Tokarz]]** - [[Emil Tokarz]]** - [[Nikita Iljič Tolstoj]]**† - [[Rajko Tomović]]**† - [[Miha Tomaževič]] - [[Marko Topič]]* - [[Jože Toporišič]] † - [[Tomaž Toporišič]]* - [[Rudolf Trofenik]]**† - [[Jože Trontelj]] † - [[Anton Trstenjak]] † - [[Drago Tršar]] † - [[Dragica Turnšek]] † == U == [[Zlatko Ugljen]]** - ([[Mirjana Ule|Mirjana Ule Nastran]]*) - [[Felix Unger]]** - [[Jože Udovič]] † - [[Aleš Ušeničnik]] † - == V == [[Sergej Ivanovič Vavilov]]**† - [[Lado Vavpetič]] † - [[France Veber]]*† - [[Aleksej Verkhratsky]]** - [[Ivan Verč]]**- [[Ivan Vidav]] † - [[Josip Vidmar]] (***) † - [[Milan Vidmar]] † - [[Sergij Vilfan]] † - [[John Villadsen]]** - [[Tomo Virk]]* - [[Peter Vodopivec]] - [[Lojze Vodovnik]] † - [[Vale Vouk]]**† - [[Anton Vratuša]] † - [[Igor Vrišer]] † - [[Dimitrije Vučenov]]**† - [[Saša Vuga]] † == W == [[Marija Wakounig]]** - [[John S. Waugh]]**† - [[Joseph H. H. Weiler]]** - [[Anton Wernig]]** - [[Herwig Wolfram]]** - [[Frank Wollman]]**† - [[Karl Matej Woschitz]]** - [[Maks Wraber]]*† - == Z == [[Marijan Zadnikar]] † - [[Franc Zadravec]] † - [[Dane Zajc]] † - [[Vilem Závada]]**† - [[Darja Zaviršek]]* - [[Anton Zeilinger]]** - [[Efim Zelmanov]]/[[Jefim Izakovič Zelmanov]]** - [[Boris Ziherl]] † - [[Ciril Zlobec]] † - [[Robert Zorec]] - [[Zinka Zorko]] † - [[Črtomir Zupančič]] † - [[Mitja Zupančič]] - [[Rihard Zupančič]] † - [[Anica Zupanec Sodnik]]*† - [[Fran Zwitter]] † - == Ž == [[Boštjan Žekš]] - [[Andreja Žele]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Andrej O. Župančič]] † - [[Oton Župančič]] † == Glej tudi== * [[seznam slovenskih članov Evropske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih članov Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] ([[JAZU]]) * [[Seznam članov Hrvaške akademije znanosti in umetnosti]] *[[Seznam tujih slovenistov]] *[[zaslužni profesor]] *[[Zoisova nagrada]] *[[Prešernova nagrada]] == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Members of the Slovenian Academy of Sciences and Arts|člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti}} * [http://www.sazu.si/clani-sazu Člani SAZU] {{seznami narodov po poklicu|akademikov}} [[Kategorija:Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti|*]] d2terqhvymnq60g916t9uhiertsoezh 0 32071 6742765 6742277 2026-08-26T05:51:49Z ~2026-44822-36 264403 /* */ 6742765 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|46|03|15|N|14|30|31.70|E|region:SI_scale:2000}} {{Infobox TV channel | name = Radiotelevizija Slovenija | logofile = Rtv slo.png | logosize = 250px | logocaption = Logotip RTV Slovenija | logoalt = | logo2 = | launch = 1. september 1928 (radio)<br/>28. november 1958 (televizija)<br/>2001 (multimedijski portal) <ref>[http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14 Zgodovina RTV Slovenija na spletnem portalu MMC]</ref> | closed date = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | picture format = | share = | share as of = | share source = | network = | owner = | slogan = | country = {{SLO}} | language = [[slovenščina]] | broadcast area = Slovenija | affiliates = | headquarters = Ljubljana | former names = Radiotelevizija Ljubljana | replaced names = | replaced by names = | sister names = | timeshift names = | web = [http://www.rtvslo.si/ www.rtvslo.si] | terr serv 1 = | terr chan 1 = | sat serv 1 = | sat chan 1 = | cable serv 1 = | cable chan 1 = | sat radio serv 1 = | sat radio chan 1 = | iptv serv 1 = | iptv chan 1 = | online serv 1 = | online chan 1 = }} Propagandeki. '''Radiotelevizija Slovenija''' (skrajšano '''RTV Slovenija''') je edina javna, neprofitna [[radio]][[televizija|televizijska]] [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Deluje kot [[javni zavod]] posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja [[Javna služba|javno službo]] z namenom zagotavljanja [[kultura|kulturnih]], [[socialno delo|socialnih]] in [[demokracija|demokratičnih]] potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]], pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Sedež zavoda je v [[Ljubljana|Ljubljani]], ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v [[Maribor]]u in [[Koper|Kopru]]. Javni zavod RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za [[romi|romsko]] etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost: skupno osem radijskih programov (od tega štirje oddajajo 24 ur dnevno) in pet televizijskih programov.<ref>[http://www.rtvslo.si/files/pr/brosura_web_2.pdf Ali veste - brošura RTV Slovenija]</ref> Poseben pomen osrednje slovenske kulturne ustanove zaseda RTV s svojo enoto glasbene produkcije, v okviru katere deluje [[Simfonični orkester RTV Slovenija]], [[Big Band RTV Slovenija]], [[Komorni zbor RTV Slovenija]], [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|otroški in mladinski pevski zbor]] ter [[glasbena knjižnica|nototeka]]. Glasbeni sestavi RTV so primarni vir, ki polni nacionalni glasbeni arhiv z arhivskimi in koncertnimi posnetki slovenskih avtorjev in izvajalcev ter deluje tako za programske potrebe matične hiše kot v promocijo države Slovenije. RTV je eden glavnih slovenskih promotorjev domače radijske in televizijske ter glasbene ustvarjalnosti, ki jih v okviru svojih programskih načrtov vključuje v radijske in televizijske oddaje. Izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti vzpodbuja tudi s podeljevanjem vsakoletne [[Ježkova nagrada|Ježkove nagrade]]. Prireditev poteka od leta 1989 dalje; zasnovana je bila leto po smrti sodelavca RTV [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega - Ježka]]. V sklopu RTV deluje tudi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založba kaset in plošč]], ki preko zvočnih in slikovnih medijev omogoča uporabnikom dostop do arhivov lastne produkcije zavoda. RTV ustvarja [[teletekst]] ter [[Multimedijski center RTV Slovenija|internetni in mobilni portal]] (MMC), ki je zadolžen še za ustvarjanje treh infokanalov (informativnega, otroškega in zabavnega) in za podnaslavljanja oddaj za [[Slušna prizadetost|gluhe in naglušne]]. Za potrebe [[Novinarstvo|novinarskih]] storitev radijskih in televizijskih programov delujejo dopisniki RTV v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bruselj|Bruslju]], [[Rim]]u, [[Berlin]]u in [[Beograd]]u, specializirani novinarji za spremljanje slovenske skupnosti v sosednjih regijah Avstrije, Italije in Madžarske ter domači dopisniki v vseh slovenskih pokrajinah. == Zgodovina == {{glavni|zgodovina Radiotelevizije Slovenija}}[[Slika:Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti 1928.jpg|thumb|250px|Stavba Radia Ljubljana leta 1928 na [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisovi cesti]]]][[Slika:RTV-kukavica.png|thumb|right|250px|Mehanizem radijske kukavice, zvočnega logotipa Radia Ljubljana od leta 1928 dalje.]] Zgodovina zavoda sega v leto 1928, ko je 1. septembra začela delovati ''Radijska postaja Ljubljana'', predhodnica Radia Ljubljana. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir [[Marij Osana]]. Postaja je oddajala na [[radijski valovi|radijskem valu]] 578 m, z [[moč]]jo 2,5 [[vat|KW]]. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov. Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim [[oddajnik]]om. Naslednji korak naprej se je zgodil 8. marca 1925, ko so [[radioamaterstvo|radioamaterji]] iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na [[Bled]]. Sledil je prenos koncerta [[Glasbena matica|Glasbene matice]] iz Ljubljane, ki ga je 26. januarja 1926 organiziral Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev [[antena|antene]] [[Oddajnik Domžale|oddajnika v bližini Domžal]].{{navedi vir}} Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v [[Evropa|Evropi]] do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.{{navedi vir}} [[Slika:Reportažni avtomobili in oprema v Planici 1969.jpg|sličica|Reportažni avtomobili in oprema v Planici, 1969]] Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska družba EIAR. [[Osvobodilna fronta]] je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega [[Radio Kričač|Kričač]], katerega tehnični vodja je bil [[Milan Osredkar]]. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti [[okupacija|okupatorju]]. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo Krajino]], kjer je kot [[Radio Osvobodilna fronta|Radio Osvobodilne fronte]] (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko [[Gorski kotar|Gorskega Kotarja]] in [[Trst]]a prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot ''Radio svobodna Ljubljana'', kmalu nato pa je bila preimenovana v ''Radio Ljubljana''.{{Navedi vir}} Neposredno po koncu vojne je bil leta 1945 ustanovljen [[Radio Maribor]] in postal sestavni del Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Istega leta je bil ustanovljen Plesni orkester RTV, danes Big Band RTV Slovenija, saj so bile programske zahteve po zočnih posnetkih in živih izvedbah velike. Leta 1946 so bili obnovljeni še ostali glasbeni sestavi, simfonični orkester in zabavni orkester.{{navedi vir}} [[Slika:Frane Milčinski 1948 Radio Ljubljana.jpg|levo|sličica|238x238_pik|Frane Milčinski Ježek na radiu (1948)]] 1. aprila 1949 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani. 14. februarja 1957 je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa [[RAI]], 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb. 12. maja 1957, je slovenska televizija gostujoča v studiu [[TV Zagreb]] začela z lastnim poskusnim programom, oddajo ''TV prihaja'' scenarista [[Rado Cilenšek|Rada Cilenška]]. Oddaja je predstavila prihodnost televizije, slovenske pokrajine, glavno mesto in dosežke socializma. Nastopali so [[Frane Milčinski Ježek]], [[Rudolf Hlebš]], [[Jelka Cvetežar]] in člani [[PORL]] po vodstvom [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]]. Prvi napovedovalci so bili radijci [[Saša Vuga]], [[Dušica Erzin]] in [[Draga Rogl]], ki je tudi vodila prvo oddajo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala [[Helena Koder]]. 15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval prvi javni prenos nogometne tekme - med Jugoslavijo in Italijo. 23. junija 1957 je iz TV Zagreb potekala druga poskusna oddaja. Oddajanje iz prvega slovenskega improviziranega studia je potekalo od 7. do 15. decembra iz [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] (med drugim z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]).<ref>[60 let slovenske televizije: "Odkar imam televizijo, zaspat ponoči moč mi ni ..." http://www.rtvslo.si/kultura/film/60-let-slovenske-televizije-odkar-imam-televizijo-zaspat-ponoci-moc-mi-ni/422094] MMC RTV SLO, 21. maj 2017</ref> 28. novembra 1958 pa je začela [[TV SLO 1|oddajati redna postaja]], vendar kot članica skupnega [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskega]] tv programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija. Zavod je neposredni nadaljevalec razvoja slovenske radiodifuzije in tudi osnovatelj muzejske zbirke tehnoloških naprav s tega področja. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ob združitvi radia in televizije se je leta 1959 formirala funkcija generalnega direktorja.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 55 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Prvi je bil Drago Seliger (1959-1963). RTV je ustanovna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] (1950), sodelovala pa je tudi z vzhodnoevropsko radiodifuzno zvezo [[Intervizija|Intervizijo]]. Zavod si je za svoj praznik (dan RTV Slovenija) izbral 28. november.<ref>{{navedi splet|title=Danes je dan RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/danes-je-dan-rtv-slovenija/518951|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> [[Slika:Gradnja televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana 1960.jpg|sličica|Graditev televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana (1960)]] Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za EBU, in sicer prenos [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] iz [[Planica|Planice]]. Od septembra 1960 program TV Ljubljana oddaja vsak dan<ref>Dnevnik, 29. junij 1960</ref>. Ker je Televizija Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni Jugoslovanski radioteleviziji, ki jezikovno ni ustrezala potrebam slovenskih gledalcev, je uvedla informativno oddajo [[TV Dnevnik]]. Prvič je bil predvajan 15. aprila 1968. Odtlej so domači gledalci lahko poslušali redne televizijske informativne oddaje v slovenščini. Leta 1965 je Radio Slovenija prvič oddajal v [[stereo]] tehniki, leta 1966 pa Televizija Slovenija poskusno prvič v barvah. Televizija redno oddaja v barvni tehniki od leta 1974 dalje.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 13, str. 222 (Televizija Slovenija), Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana.</ref> [[Slika:SLO — Ljubljana — Kolodvorska ulica 2 (Radiotelevizija Slovenija) 2020.JPG|sličica|250px|Stavba RTV Slovenija je bila zgrajena leta 1975 po načrtih Franca Rihtarja.]]Leta 1970 je začel postopno oddajati [[TV SLO 2|2. program Televizije Ljubljana]]. Sprva so ga sestavljale večinoma osrednje oddaje drugih članic JRT, predvsem Televizije Zagreb in Beograd. Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavila kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leto kasneje je nastal Val 202, drugi radijski program Radia Slovenija. Leta 1975 je bila v Ljubljani zgrajena stavba Televizije Slovenija na Kolodvorski, nekdaj Moša Pijadejevi ulici, kamor so se televizijske ekipe preselile iz bližnje radijske stavbe, kjer so gostovale od nastanka Televizije Ljubljana dalje.{{navedi vir}} Leta 1984 je bila dodana nova storitev - [[teletekst]], ki je v treh desetletjih svojega delovanja ostal med najbolj branimi slovenskimi mediji.<ref>[http://www.rtvslo.si/faq RTV - pogosta vprašanja in odgovori]</ref> Po podatkih RTV naj bi približno 500.000 uporabnikov vsaj enkrat dnevno preverilo novice, vremensko napoved, spored oddaj itd. Leta 1989 je začel Radio Ljubljana oddajati signal [[RDS]].<ref name=":7">{{navedi splet|title=Pogled nazaj v bogato zgodovino RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pogled-nazaj-v-bogato-zgodovino-rtv-slovenija/318662|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> Do leta 1992 je bila RTV v tujini obravnavana kot kolektivna članica [[Jugoslovanska radiotelevizija|Jugoslovanske radiotelevizije]] (JRT), pri čemer je bilo njeno članstvo v komisijah EBU porazdeljeno po nacionalnem ključu.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 56 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Od leta 1992 dalje je obravnavana kot polnopravna članica [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|Mednarodne telekomunikacijske zveze]] (ITU) in hkrati tudi EBU.{{navedi vir}} Leta 2001 je bil ustanovljen [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]] (Multimedijski center). Medijski portal objavlja novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.<ref name=":7" /> Od leta 2010 dalje vsi radijski in televizijski programi komunicirajo z javnostmi tudi preko [[Facebook]]-a in [[Twitter]]ja.{{navedi vir}} 17. decembra 2018 je programski svet RTV glasoval o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca in predlog za razrešitev zavrnil s 14 glasovi za razrešitev, 12 glasovi proti (za razrešitev je bilo potrebno 15 glasov). Dve glasovnici sta bili oddani neveljavni. Podlaga za poskus razrešitve so bili predvsem očitki o neizvajanju sklepov nadzornega sveta, pa tudi številne kršitve.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetniki RTV Slovenija niso razrešili generalnega direktorja Kadunca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/programski-svetniki-rtv-slovenija-niso-razresili-generalnega-direktorja-kadunca/474943|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2.299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev,<ref>Radiotelevizija Slovenija, Finančni načrt 2018, januar 2019</ref> od tega med drugim 900 na TV Slovenija, 327 na Radiu Slovenija, 262 na Regijskem centru Koper, 201 na Regijskem centru Maribor in 112 v glasbeni produkciji.{{navedi vir}} 25. januarja 2021 je programski svet RTV Slovenija za novega generalnega direktorja imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta [[Andrej Grah Whatmough|Andreja Graha Whatmougha]],ki so ga podprli programski svetniki, blizu strankam tedanje koalicije ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Stranka modernega centra|SMC]]).<ref>{{navedi splet|title=Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-generalni-direktor-je-andrej-grah-whatmough/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> 16. avgusta 2021 je direktor Grah Whatmough po nesklepčni seji programskega sveta razrešil direktorico Natalijo Gorščak.<ref>{{navedi splet|title=Grah Whatmough razrešil direktorico TV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/grah-whatmough-razresil-direktorico-tv-slovenija-gorscakovo-559549|website=siol.net|accessdate=2021-08-25|lang=sl}}</ref> Razrešitev je bila kasneje na delovnem in socialnem sodišču spoznana za nezakonito.<ref>{{navedi splet|title=Razrešitev direktorice TV Slovenija je bila nezakonita|url=https://www.mladina.si/218885/razresitev-direktorice-tv-slovenija-je-bila-nezakonita/|website=Mladina.si|accessdate=2022-10-08}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Sklep o razrešitvi direktorice TV Slovenija nezakonit|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sklep-o-razresitvi-direktorice-tv-slovenija-nezakonit/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> Jeseni 2021 je prišlo do nestrinjanja med novim vodstvom in zaposlenimi zaradi sprememb programsko-produkcijskega načrta za informativni program za leto 2022. Odstopila je odgovorna urednica Informativnega programa, zaposleni so organizirali tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na spremembe ki bi po njihovem mnenju škodile poslanstvu javnega zavoda RTV Slovenija.<ref>{{navedi splet|title=Manica Janežič Ambrožič odstopila z mesta odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/manica-janezic-ambrozic-odstopila-z-mesta-odgovorne-urednice-informativnega-programa-tv-slovenija/597646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>''<ref>{{navedi splet|title=Kolektiv informativnega programa TV Slovenija: To je nepremišljen in neusklajen programski načrt|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kolektiv-informativnega-programa-tv-slovenija-to-je-nepremisljen-in-neusklajen-programski-nacrt/602553|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>'' Decembra 2021 je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) pod vodstvom direktorja UKOM [[Uroš Urbanija|Uroš Urbanije]] pričel z objavljanjem<ref name=":42">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> tedenskih<ref>{{navedi splet|title=Analiza analize Urada vlade za komuniciranje|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/analiza-analize-urada-vlade-za-komuniciranje|website=Radio Študent|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> analiz poročanja RTV,<ref name=":44">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> &nbsp;ki so postale nov predmet spora med zaposlenimi in vodstvom. [[Slika:Demonstration in Ljubljana - Power to the People (Ljubljana).jpg|levo|sličica|265x265_pik|Demonstracije pred RTV Slovenija v času epidemije novega koronavirusa]] 27. decembra 2021 je državni zbor na izredni seji imenoval 13 članov programskega sveta. &nbsp;Sklepe o imenovanju članov na predlog strank je opozicija protestno zapustila, saj je bilo imenovanje po njihovo nezakonito - zakon o RTV SLO namreč določa, da mora DZ pri imenovanju svetnikov na predlog strank upoštevati zastopanost strank v DZ, mandatno-volilna komisija pa je vkljub temu izbrala le kandidate strank, ki so podpirale vlado.<ref>{{navedi splet|title=DZ imenoval člane programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-clane-programskega-in-nadzornega-sveta-rtv-slovenija/606604|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 4. marca 2022 je generalni direktor kljub le 21,78 odstotka podpori novinarjev informativnega programa &nbsp;za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].<ref>{{navedi splet|title=V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-nasprotju-z-mnenjem-novinarjev-za-odgovorno-urednico-informativnega-programa-imenovana-rebernik/614591|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 11. marca 2022 je bil kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih za v. d. urednika uredništva MMC-ja imenovan [[Igor Pirkovič]].<ref>{{navedi splet|title=Igor Pirkovič kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-pirkovic-kljub-nasprotovanju-zaposlenih-imenovan-za-v-d-urednika-urednistva-mmc-ja/615341|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 27. marca 2022 je na javni tribuni [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve|Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve]] Slavko Kmetič, član programskega sveta, izrekel nekaj odmevnih besed, ki so jih nekateri zaposleni razumeli kot pritisk nanje.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetnik Slavko Kmetič grozil s čistkami na RTV: »Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!« (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/programski-svetnik-slavko-kmetic-grozil-s-cistkami-na-rtv-dvema-trem-bomo-dali-odpoved-potem-pa-bo-mir-video-965656|website=Revija Reporter|accessdate=2022-10-27}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ko Marcel reče, da jih je manj in se ve, kdo so, in njegovo izjavo "generalno vodstvo" iztrga iz konteksta in zmanipulira, so to "nesprejemljivo... {{!}} By Eugenija {{!}} Facebook|url=https://www.facebook.com/eugenija.carl/videos/ko-marcel-re%C4%8De-da-jih-je-manj-in-se-ve-kdo-so-in-njegovo-izjavo-generalno-vodstv/407173034336860/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=(PREJELI SMO) Javna tribuna: Mediji 1991 in danes|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-javna-tribuna-mediji-1991-in-danes/|website=Demokracija|date=2022-03-26|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 20. aprila 2022 (nekaj dni pred državnozborskimi volitvami) je komisija za informativne programe RTV (na predlog predsednika omenjene komisije [[Jožef Jerovšek|Jožefa Jerovška]], sicer dolgoletnega poslanca stranke SDS<ref>{{navedi splet|title=Odgovorni na RTVS nad Goloba z vsemi topovi, tudi Jerovškom|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl|archive-date=2022-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221027190354/https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|url-status=dead}}</ref>) ugotovila, da naj bi bilo poročanje in informiranje gledalcev in poslušalcev glede kandidatov na volitvah zelo pristransko v korist strank levega pola, ter da so se zamolčane potencialne nepravilnosti Roberta Goloba.<ref>{{navedi splet|title=Komisija RTVS z navodili, kako naj novinarji poročajo o Golobu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/komisija-programskega-sveta-rtvs-z-navodili-kako-naj-novinarji-pisejo-o-golobu/|website=N1|date=2022-04-20|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 21. aprila 2022 se je na Televiziji Slovenija odvilo zadnje in v javnosti precej odmevno predvolilno soočenje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami v Sloveniji 2022]]. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja [[Igor Pirkovič|Igorja Pirkoviča]] je oddajo v drugi uri soočenja zapustila celotna opozicija. &nbsp;Naslednjega dne so se začeli vrstiti pozivi k odstopu generalnega direktorja Whatmougha ter odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik ter tudi programskih svetnikov, ki so do tedaj potrjevali programske spremembe.<ref name=":52">{{navedi splet|title=Jelinčič, Fajon, Mesec, Jasnič, Šarec, Bratušek pred koncem zapustili studio|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/soocenja/jelincic-fajon-mesec-jasnic-sarec-bratusek-pred-koncem-zapustili-studio/620762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref><ref name=":62">{{navedi splet|title=Pozivi k odstopu odgovorne urednice in direktorja RTV SLO; ZNP: Politični napad na voditelja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozivi-k-odstopu-odgovorne-urednice-in-direktorja-rtv-slo-znp-politicni-napad-na-voditelja/620852|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref> 23. maja 2022 so zaposleni izvedli prvo opozorilno stavko.<ref>{{navedi splet|title=Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stavkamo-za-neodvisni-javni-rtv-servis/628253|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 20. junija 2022 je sledilo nadaljevanje stavke.<ref>{{navedi splet|title=Vodstvo RTV-ja skrajšalo Dnevnik in Odmeve na 5 minut, Tednika ne bo. Milinković: Ogorčeni smo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodstvo-rtv-ja-skrajsalo-dnevnik-in-odmeve-na-5-minut-tednika-ne-bo-milinkovic-ogorceni-smo/631500|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> 18. julija 2022 je Andrej Grah Whatmough kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke za direktorja televizije imenoval [[Uroš Urbanija|Uroša Urbanijo]].<ref name=":12">{{navedi splet|title=Uroš Urbanija, novi direktor Televizije Slovenija: Spremembe so potrebne, a premišljeno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-urbanija-novi-direktor-televizije-slovenija-spremembe-so-potrebne-a-premisljeno/634622|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 21. julija 2022 je novinarka RTV Eugenija Carl na Facebooku objavila zapis, v katerem je bila kritična do novinarskih standardov nove informativne oddaje na RTV [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]]. Zaradi Carlinega zapisa je direktor TV Slovenija Urbanija od pravne službe RTV zahteval sprožitev disciplinskega postopka.<ref>{{navedi splet|title=Urbanija že na pohodu: Predlagal disciplinski postopek proti Carlovi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62fcc99a8296f/urbanija-ze-na-pohodu-predlagal-disciplinski-postopek-proti-carlovi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 26. septembra 2022 se je stavka zaostrila. Načrtovano je bilo, da na TV Slovenija ne bo informativnih oddaj, športa, kulture in oddaj v živo, na MMC pa ne novih novic. Zaradi poseganja vodstva v program je v obeh [[Dnevnik (RTV SLO)|Dnevnikih]] voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva. V. d. urednika uredništva MMC Pirkovič je posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki.<ref>{{navedi splet|title=Opravičujemo se za amaterski Dnevnik. Takega v zgodovini še ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaostritev-stavke-na-rtv-slovenija-zatemnjene-vsebine-in-protest/|website=N1|date=2022-09-26|accessdate=2022-10-09|lang=sl-SI}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shod za javno RTV: "Uničevanje RTV Slovenija se mora končati"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/shod-za-javno-rtv-unicevanje-rtv-slovenija-se-mora-koncati/641654|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> == Simboli == [[Slika:Deček s piščalko 2022-10-28 18-11-17.jpg|sličica|Deček s piščalko]] Grafični [[logotip]] RTV Slovenija je silhueta »dečka s piščalko« oz. »pastirčka«, katerega izvirnik iz leta 1942 je istoimenski kip<ref>[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kalinov_pastircek.aspx Pastirček Zenka Kalina]</ref><ref>[http://www.mg-lj.si/node/462 Zdenko Kalin, Pastirček]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Moderna galerija Ljubljana</ref> slovenskega kiparja [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]] (1911-1990). Kip stoji pred vhodom v glavno zgradbo na Kolodvorski 2-4 v Ljubljani, na prostem obstajata še njegovi repliki v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] in pred gradom [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Od septembra 1990 dalje, ko se je RTV Ljubljana preimenovala v RTV Slovenija, sestavlja grafično podobo logotipa deček s piščalko, sledita pa mu dve različici imena, daljša »RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA« ali krajša »RTV SLO« Poleg zvočnega logotipa, ki oponaša petje [[kukavica|kukavice]] in je v uporabi od ustanovitve Radia Ljubljana leta 1928 do danes (navadno pred osrednjimi informativnimi oddajami), je v uporabi še zvočni [[avizo (glasba)|aviso]] Televizije Slovenija. Predvaja se pred začetkom televizijskih prenosov in je prav tako kakor Kalinov kipec imenovan ''Pastirček'', njegov avtor pa je skladatelj [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]]. Osrednja zgradba Radia Slovenije se nahaja na [[Tavčarjeva ulica, Ljubljana|Tavčarjevi]] 17 v Ljubljani, njena avtorja (1939-1952) sta arhitekta [[Oton Gaspari]] in Tomaž Štrukelj. Do začetka [[1970.|70.]] let 20. stoletja so imeli v zgradbi svoje prostore tako radijski kot televizijski delavci, nato pa se je začela gradnja novega RTV centra, ki je še danes domicil Televizije Slovenija ter nekaterih skupnih služb. Stoji v neposredni bližini nekdanje skupne, sedaj pa ponovno le radijske hiše in je z njo povezan preko podzemnega hodnika pod Kolodvorsko ulico. Arhitekt nove zgradbe je [[Franc Rihtar]].<ref>{{Navedi splet |url=http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_996479F9EC4B4BAEB8A74395AE4B15AF |title=EuScreen - Stari in novi RTV center |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305070152/http://euscreen.eu/play.jsp?id=eus_996479f9ec4b4baeb8a74395ae4b15af |url-status=dead }}</ref> == Upravljanje in organizacija javnega zavoda == === Pravne podlage za poslovanje === Pravne podlage za poslovanje in opravljanje dejavnosti javnega zavoda RTV Slovenija opredeljujejo Zakon o zavodih,<ref>[http://www.orm.sik.si/katalog/zakon_o_zavodih.pdf Zakon o zavodih RS]</ref> Zakon o medijih,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040 Zakon o medijih] Uradni list RS</ref> Zakon o javnih glasilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |title=Zakon o javnih glasilih /ZJG/ |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222193913/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih financah,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |title=Zakon o javnih financah |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008141732/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih naročilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |title=Zakon o javnih naročilih |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2012-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114045308/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |title=Zakon o sistemu plač v javnem sektorju |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130526065333/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o delovnih razmerjih RS,<ref>[http://www.delovno-pravo.si/zakon-o-delovnih-razmerjih Zakon o delovnih razmerjih]</ref> Kolektivna pogodba JZ RTV Slovenija, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Statut zavoda RTV Slovenija<ref>[http://www.rtvslo.si/files/RTV_Slovenija/statut_2012.pdf Statut RTV Slovenija]</ref> ter [[Zakon o RTV Slovenija]], ki med drugim določa, da je RTV Slovenija edina družba, ki sme imeti radijske in televizijske postaje hkrati. V skladu z zakonom mora nacionalni program pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90% prebivalstva Republike Slovenije, medijske storitve za narodnostni program pa 90% odstotkov ozemlja v Sloveniji, kjer živijo pripadniki madžarske ali italijanske narodne manjšine. {{side box |text= {{plainlist| * '''[[Drago Seliger]]''' (1959-1963) * '''[[Boris Mikoš]]''' (1963-1968) * '''[[Milan Merčun]]''' (1968-1973) * '''[[Janez Vipotnik]]''' (1973-1977) * '''[[Tone Krašovec]]''' (1977-1981) * '''[[Ferdo Lužar]]''' (1981-1985) * '''[[Jože Šrot]]''' (v.d. 1985-1986) * '''[[Vlado Janžič]]''' (1986-1990) * '''[[Jože Knez]]''' (v.d. 1990-1991) * '''[[Janez Jerovšek]]''' (1991-1992) * '''Peter Mori''' (v.d. 1992-1994) * '''[[Žarko Petan]]''' (1994-1996) * '''[[Janez Čadež]]''' (1997-2001) * '''[[Aleks Štakul]]''' (2001-2006) * '''[[Anton Guzej]]''' (2006-2010) * '''[[Marko Filli]]''' (2010-2017) * '''[[Igor Kadunc]]''' (2017-2021)<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-kadunc-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija/420596 Igor Kadunc novi generalni direktor RTV Slovenija]</ref> * '''[[Andrej Grah Whatmough]]''' (v. d. 2021–2023)<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042947909/slovenija/andrej-grah-whatmough-bo-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija |title=Andrej Grah Whatmough bo novi generalni direktor RTV Slovenija |date=2021-01-25 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-01-26 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * '''[[Zvezdan Martič]]''' (v. d. od 2023)<ref>{{navedi novice |url=https://sta.si/3199169 |title=Svet RTVS soglasno razrešil v. d. generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha |date=2021-01-25 |work=[[STA]] |accessdate=2023-08-03}}</ref> }} |above=Seznam generalnih direktorjev RTV Slovenija}} [[Slika:RTVSlovenija-ReportazniAvtomobili.png|thumb|right|250px|Reportažni avtomobili RTV Slovenija (2011)]] [[Slika:Reportažno vozilo RTV-centra Maribor..jpg|sličica|250x250_pik|Reportažno vozilo Regionalnega RTV centra Maribor.]] [[Slika:St26-RTVSLO.JPG|thumb|250px|Studio 26 Radia Slovenija, domicil Simfoničnega orkestra RTV]] [[Slika:RTVSLO muzej.JPG|thumb|right|250px|Del muzejske zbirke RTV]] === Organiziranost delovnih enot zavoda === V skladu z internim statutom je RTV Slovenija organizirana v naslednje enote<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Organiziranost RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 70. člen]</ref>: *'''programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija''' **organizacijska enota Televizijska produkcija **uredniško-producentska enota Kulturni in umetniški programi **uredniško-producentska enota Informativni program **uredniško-producentska enota Razvedrilni program **uredniško-producentska enota Športni program **uredniško-producentska enota za poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles (3. televizijski program) *'''programsko-produkcijska enota Radio Slovenija''' **uredniško-producentska enota Uredništvo 1. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 2. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 3. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov **organizacijska enota Radijska produkcija<ref>[http://www.rtvslo.si/raprodukcija/domov Radijska produkcija RTV, domača stran]</ref> *'''organizacijska enota Glasbena produkcija''' *'''programsko-produkcijska enota Regionalni center RTV Koper Capodistria''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Regionalni RTV center Maribor''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost *'''studio madžarskih programov Lendava''' **uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Multimedijski center''' *'''organizacijska enota Oddajniki in zveze''' * === Organi zavoda === Organi zavoda so: *'''Programski svet RTV Slovenija''' (skupno 29 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/sestava-programskega-sveta/2936 Sestava programskega sveta RTV]</ref>: **član po imenovanju madžarske narodne skupnosti **član po imenovanju italijanske narodne skupnosti **član po imenovanju [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] **dva člana po imenovanju [[predsednik Republike Slovenije|predsednika RS]] **trije člani po izvolitvi zaposlenih na RTV Slovenija **člani po imenovanju [[državni zbor Republike Slovenije|DZ]] na predlog političnih strank (5) **člani po imenovanju DZ na predlog gledalcev in poslušalcev (16) *'''Nadzorni svet RTV Slovenija''' (11 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/porocilo_o_delu_ns_v_letu_2010-s_prilogo.pdf Poročilo nadzornega sveta RTV za leto 2010]</ref>: **člani po imenovanju DZ (5) **člani po imenovanju [[Vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] (4) **člani, ki so jih izvolili zaposleni na RTV Slovenija (2) *'''Svet delavcev''', ki jih izvolijo zaposleni na RTV Slovenija (skupno 13 članov)<ref>http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/clani_sd_2009_2013.pdf Svet delavcev RTV Slovenija</ref> *'''Poslovodno in programsko vodstvo RTV Slovenija''': generalni direktor, direktor Radia, direktor Televizije, odgovorni uredniki, vodje organizacijskih enot. Mandat vseh vodstvenih delavcev traja štiri leta.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Vodenje RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 41. člen]</ref> === Financiranje zavoda === Zavod se v največji meri financira s pomočjo RTV-prispevka, ki je z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija predpisana posebna oblika javne dajatve.<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/p-r-a-v-i-l-n-i-k/233 Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/strani/pravilnik/241 Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija]</ref> V skladu s tem je zavezanec za plačilo RTV-prispevka ''»vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija«''. V manjši meri se RTV financira s pomočjo oglaševanja v okviru svojih programov. Oglaševalni čas je zakonsko omejen. RTV trži tudi nekatere storitve, ki niso del javne službe, to so storitve ostalim radiodifuznim organizacijam<ref>[http://imss.dz-rs.si/imis/b044445336eafacee49b.pdf Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV 2012/2013 - Cene stroritev, ki niso del javne službe]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v okviru organizacijske enote Oddajniki in zveze, minimalen je zaslužek od prodaje zgoščenk s strani založbe. Zavod RTV je tudi investitor v posamezne projekte. Zaradi nastanitvenih potreb in velikega zanimanja športnega novinarstva ob rednih letnih prenosih smučarskih skokov iz [[Planica|Planice]] je vlagatelj v objekt planiškega doma, ki nosi ime Dom RTV Planica.<ref>[http://zemljevid.najdi.si/5056497-151/radiotelevizija-slovenija-javni-zavod-ljubljana-rtv-dom-planica/ Dom RTV Planica na spletni strani Najdi.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Največja naložba zavoda RTV je bila namenjena gradnji kulturnega in kongresnega centra [[Cankarjev dom]] v Ljubljani med letoma 1978 in 1982. RTV je bil poleg [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|IS SRS]] ter podjetij Emona, Iskra in Ljubljanske banke glavni investitor<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 1, str. 418; Cankarjev dom; Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana</ref> v izgradnjo objekta, pri katerem ima tudi lastniški delež. Ta delež se kompenzira z vsakoletno nekajkratno možnostjo brezplačne uporabe dvoran za potebe kulturnih prireditev v organizaciji RTV. == Programske vsebine == === Radijske postaje === RTV upravlja s tremi narodnimi in štirimi regionalnimi postajami. Vse postaje razen MMR oddajajo tudi na [[internet]]u. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v [[slovenščina|slovenščini]]. Dostopni so po vsej državi. [[Slika:Radio Slovenia studio.JPG|thumb|250px|Studio 1. programa Radia Slovenija]] Trije nacionalni radijski programi, ki oddajajo 24 ur dnevno, so: * '''[[A1 (radio)|1. program Radia Slovenija]]''', tudi z imenom '''A1''' oz. s sloganom '''»Vedno prvi«''', je neposredni nadaljevalec prvega slovenskega radijskega programa. Program pripravlja analitične in mnenjske oddaje (''Studio ob sedemnajstih'', ''Tedenski aktualni mozaik''), prispevke za kmetijce, izseljence, zdomce, Rome, ''radijsko pravljico'' za otroke (od leta 1965 dalje), oddajo ''Slovenska zemlja v besedi in pesmi'' (od leta 1968). V letu 2011 je bil drugi najbolj poslušani radio v Sloveniji. Izbor glasbe obsega popularno in zabavno ter narodnozabavno glasbo (po podatkih iz leta 2012 obsega 3.783 ur), informativni program (3.387 ur) ter literarne oddaje in radijske igre (379 ur). 1. program Radia Slovenija organizira tudi festival slovenskega [[šanson]]a ter vzpodbuja kreativnost manj uveljavljenih glasbenih skupin. * '''[[Val 202]] (drugi program)''' je bil ustanovljen leta 1972 in velja za najbolj poslušan radijski program v Sloveniji.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |title=Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija |author=Hreščak, Anja |date=17.7.2010 |work=Dnevnik |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |url-status=dead }}</ref> Val 202 se osredotoča na predvajanje [[popularna glasba|pop glasbe]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], ki zajema največ programskega časa (5.377 ur), poleg tega predvaja informativni program (1.842 ur) in športni program (752 ur), sicer pa se posveča kontaktnim oddajam, pogovorom s poslušalci, z izbiranjem ''popevke tedna'', ''imena tedna'' (v skupnem prerezu izbranih osebnosti ob koncu leta na posebni prireditvi razglasi ''[[ime leta]]'') itd. Val 202 je organizator mnogih koncertnih prireditev, med drugim najbolj obiskanega slovenskega koncerta s skupino [[Siddharta]] in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na [[Stadion Bežigrad|Bežigrajskem stadionu]] leta 2003 z več kot 30.000 poslušalci. * '''[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program ARS]] (tretji program)''' je začel z oddajanjem leta 1969. Pokriva področja [[umetnost]]i, kulture, [[znanost]]i in izobraževanja. Predvaja [[radijska igra|radijske igre]] in [[esej]]istične vsebine ter skoraj izključno [[klasična glasba|klasično glasbo]], ki v enem letu zasede več kot 6.800 ur programskega časa. Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV centrih, oddajajo pa ali v slovenščini ali v [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u [[narodna manjšina|manjšine]]: * '''[[Radio Koper]]''' ima sedež v Kopru; oddaja v slovenščini, program je dostopen na [[Primorska|Primorskem]]. Radio Koper-Capodistria z deljenim italijansko-slovenskim sporedom je bil sicer ustanovljen že leta 1949, kasneje se je zaradi programskih potreb razdelil na samostojen italijanski in samostojen slovenski program. * '''[[Radio Capodistria]]''' s sedežem v Kopru; oddaja v [[italijanščina|italijanščini]] in je dostopen na Primorskem, v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] ter v [[Istra|Istri]]. * '''[[Radio Maribor]]''' s sedežem v [[Maribor]]u, dostopen v severovzhodni Sloveniji. * '''[[Pomurski madžarski radio]]''', kratica '''MMR''', deluje kot del mariborskega centra s sedežem v [[Lendava|Lendavi]] in oddaja v [[madžarščina|madžarščini]]. Signal je dostopen v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Ustanovljen je bil že leta 1958, del RTV Slovenija pa je postal leta 1996. Poseben radijski program je '''[[Radio Slovenia International]]''', kratica '''RSi''', oddaja kot četrti nacionalni program in je namenjen tujejezičnim poslušalcem v Sloveniji. V skladu z zakonskimi določili ta program, namenjen informiranju tujejezične javnosti, poleg slovenskega oddaja v [[nemščina|nemškem]] in [[angleščina|angleškem]] jeziku. 85 odstotkov programskega časa predstavlja glasba, 15 odstotkov pa informativne oddaje, ki se posvečajo aktualnim gospodarskim, političnim, kulturnim ter športnim dogodkom v Sloveniji in svetu. Radijski program deluje od leta 1985. Radio Si ima sedež v Mariboru. [[Slika:RTVS-Studio1.JPG|thumb|right|250px|Studio 1 Televizije Slovenija]] [[Slika:Ciprnik-Planica.JPG|thumb|right|250px|Leta 2018 porušen Dom RTV Planica ob [[Letalnica bratov Gorišek|letalnici bratov Gorišek]], nad njim gora [[Ciprnik]].]] === Televizijske postaje === [[Slika:Tv koper-capodistria nuova insegna ingresso.jpg|sličica|Prostori TV Koper Capodistria]] RTV oddaja dve nacionalni in dve regionalni postaji ter parlamentarni program. Vsi so dostopni po vsej državi prek prizemnega digitalnega omrežja DVTB ter prek spletnega predvajalnika RTV 4D. Nacionalna in parlamentarni program imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na [[TV SLO 1|TV SLO1]] in TV Maribor, ki so v madžarščini, ter TV Koper, ki so v italijanščini (glej razdelek Regionalne televizijske postaje). Za razliko od radijskih programov RTV Slovenija, ki delujejo kot ločene, samostojne uredniško-producentske enote, pripravljajo vsebine 1. in 2. programa Televizije Slovenija tematsko organizirane delovne enote. To so uredniško-producentske enote: Kulturni in umetniški programi, Informativni program, Razvedrilni program, Športni program in Program plus. [[Slika:Maribor from Pekrska gorca 2.JPG|sličica|Poslopje RTV centra v Mariboru (spodaj)]] Vsak regionalni RTV center ima svojo postajo. Medtem ko je koprski program dvojezičen (slovenščina in italijanščina), je mariborski samo v slovenščini, razen oddaj, ki jih v madžarščini pripravi narodnostni program v in ima določene oddaje v madžarščini na prvem programu Televizije Slovenija. * '''Televizija Koper/Capodistria''' (sedež v [[Koper|Kopru]]; oddaja v slovenščini in [[italijanščina|italijanščini]]) * '''Televizija Maribor''' ima sedež v Mariboru, oddaja v slovenščini. Ustanovljena je bila leta 1968 kot dopisništvo Televizije Ljubljana za območje [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] in [[Pomurje|Pomurja]]. Sprva je uredništvo tega programa spremljalo dogodke in pripravljalo prispevke za oddajo ''Po Sloveniji'', po letu 1980, ko je bila vzpostavljena stalna avdio-video zveza z Ljubljano, pa je začela pripravljati 30-minutno oddajo ''TV Obzornik'', ki je bil redno na sporedu enkrat tedensko. Leta 1986 je bil pod [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]] zgrajen nov regionalni RTV center, od leta 2002 pa deluje samostojni regionalni televizijski program. Največ predvajanih vsebin je informativnih, sledijo izobraževalne in glasbene. ==== Televizijske kanali ==== * '''[[TV SLO 1]]''' ali ''TV Slovenija 1'' ustvarjeno [[1958]] * '''[[TV SLO 2]]''' ali ''TV Slovenija 2'' ustvarjeno [[1970]] * '''[[TV SLO 3]]''' ali ''TV Slovenija 3'' ustvarjeno [[2008]] === Multimedijski center (MMC) === :''Glavni članek: [[Multimedijski center RTV Slovenija]]''. Leta 1995 je začela delovati domača spletna stran www.rtvslo.si, leta 2001 pa je kot tehnična podpora internetni prisotnosti RTV Slovenija začel delovati multimedijski center. V okviru MMC nastajajo vsebine, ki polnijo mobilni in spletni portal. Internetni prenos avdio in video vsebin oddaj poteka bodisi na zahtevo (prek arhiva) bodisi v živo. MMC upravlja še avdio in video arhiv prek predvajalnika RTV 4D, podnaslavlja televizijske vsebine za naglušne in gluhe. Ima tri infokanale ter ureja spletne strani www.rtvslo.si/zaotroke in www.bansi.si. Na spletišču MMC je tudi [[spletni forum|forum]] in novičarski razdelek, skupno je objavljenih preko 27.000 prispevkov letno. Glede na spletno statistiko v povprečju spletni portal MMC obišče 450.000 različnih uporabnikov mesečno, po podatkih iz leta 2011 pa imajo spletne strani RTV Slovenija povprečno 43 milijonov prikazov na mesec. Preko MMC lahko spletni uporabniki v živo spremljajo večino programov lastne produkcije, imajo pa tudi dostop do spletnega arhiva, ki obsega več kot 1.000.000 posnetkov televizijskih in radijskih oddaj. === Sodelovanje in mednarodna izmenjava RTV vsebin === Do razmaha [[internet|spletne]] komunikacije so bile vsebine, posredovane preko radijskih valov oz. televizijskih sprejemnikov, najbolj ažurne in najbolj dostopne širokemu krogu zainteresirane javnosti. Poleg izmenjave vsebin s skupno jugoslovansko mrežo JRT in z družbama Intervizija (OIRT) ter Evrovizija (EBU), je RTV sodeloval z vsemi zainteresiranimi radiodifuznimi ponudniki, ki so oddajali programe za slovensko govoreče poslušalce. *'''Programi v slovenskem jeziku za zamejske slovence:''' neposredno po koncu 2. svetovne vojne je začela v slovenščini redno oddajati radijska postaja [[Slovenski program radia RAI Trst|Radio Trst A]], na sedežu Italijanske Radiotelevizije [[RAI]], za [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]. Leta 1946 je na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] po načelu enakopravnosti narodnih manjšin začel nastajati tudi slovenski spored v okviru [[ÖRF]],<ref>{{navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/ |title=Novice |work=Volksgruppen |publisher=ÖRF |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2013-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718143255/http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice |url-status=dead }}</ref> leta 1979 pa še v [[Gjur|Györu]] (polovica sporeda v [[Porabsko narečje|porabskem narečju]], polovica v knjižni slovenščini). *'''Slovenci po svetu:''' od aprila leta 1941 do decembra 2005 je v slovenskem jeziku<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/slovene/institutional/aboutus.shtml |title=Britanski radio, ki govori tudi slovensko |publisher=BBC Slovene |accessdate=5.7.2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/slovene/history.shtml |title=Konec zgodovine... |publisher=BBC v slovenščini |accessdate=5.7.2013}}</ref> oddajal britanski [[BBC]], ki mu je Radio Ljubljana pomagal pri izbiri novinarjev za slovenske oddaje.<ref name="EncSlo">Enciklopedija Slovenije, zvezek 10, str. 44; Radio; Mladinska knjiga, 1996, Ljubljana</ref> Po 2. svetovni vojni je slovenske poslušalce po svetu nagovarjal ''Radio Svobodna Jugoslavija'' v Sovjetski Zvezi (od leta 1943), ''Radio Moskva'' (od leta 1945), radijska postaja ''Deutsche Welle'' v [[Köln]]u, s katero je Radio Ljubljana leta 1983 podpisal protokol o medsebojni izmenjavi programov in o novinarskem sodelovanju.<ref name="EncSlo"/> Stalne oddaje v slovenščini so bile na sporedih ''Radia Vatikan'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |title=Radio Vatikan |publisher=Jezuiti v Sloveniji |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2015-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150614173520/http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |url-status=dead }}</ref> na ''Švedskem radiu (SR)'', na programu ''Voice of America'' (Radio glas Amerike), oddaje različnih obsegov so bile redno predvajane v [[Avstralija|Avstraliji]], v [[Kanada|Kanadi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], v [[Urugvaj]]u ter [[Argentina|Argentini]]. Mnogim izmed njih je Radio Ljubljana / Radio Slovenija posredoval programsko gradivo, predvsem glasbeno, v obliki posnetkov slovenske glasbe oz. slovenskih izvajalcev. Navkljub zmanjševanja obsega radijskih oddaj zaradi povečane uporabe interneta nekateri radijski programi še danes vključujejo slovenski jezik. === Glasbena produkcija === [[Slika:SORS-Laibach-CD.jpg|sličica|Vaja simfonikov RTV s skupino [[Laibach]]]] V skladu z zakonom morajo vsebine lastne produkcije obsegati najmanj 30% dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa.<ref>[http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov Obveznosti radijskih programov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021023019/http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov |date=2013-10-21 }} Apek.si</ref> Glasbene vsebine v okviru radijskih programov zasedajo največji delež, pri čemer je zakonska obveznost RTV predvajanje 40 odstotkov glasbe slovenskih avtorjev. Glasbena produkcija RTV Slovenija oskrbuje tako radijske kot televizijske programe s kvalitetnimi novimi glasbenimi vsebinami in hkrati polni fonotečni arhiv z vsebinami, ki so tako v interesu javnega zavoda kot v interesu slovenske kulture v splošnem. Fonoteka Radia Slovenija vsebuje približno 260.000 trakov resne in zabavne glasbe, zgoščenk, vinilnih plošč oz. kaset, ter je bila v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] najobsežnejša izmed fonotek članic Jugoslovanske Radiotelevizije. [[Slika:SORS-Konzerthaus-Dec2011.JPG|sličica|Simfoniki RTV v dunajskem Konzerthausu (2011)]] Zaradi potrebe po glasbenih vsebinah je že ob ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 začel nastajati radijski orkester, ki se je do leta 1948, ko je bil razpuščen, v popolnosti razvil. Orkestrski glasbeniki so tako leta 1948 sestavili novo ustanovljeni [[slovenska filharmonija|orkester Slovenske filharmonije]]. Leta 1955 je Radio Ljubljana zaradi programskih potreb po lastni glasbeni produkciji ponovno ustanovil [[Simfonični orkester RTV Slovenija|svoj simfonični orkester]], ki deluje do danes. Pred tem je bil leta 1937 ustanovljen [[Komorni zbor RTV Slovenija|Komorni zbor Radia Ljubljana]], ki je eden najstarejših evropskih radijskih zborov, vendar od leta 2005 deluje kot projektni, tj. najemniški zbor brez stalne zasedbe. V okviru glasbenih sestavov zavoda deluje [[Big Band RTV Slovenija]], ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, saj deluje nepretrgano že od leta 1945. [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|Otroški in mladinski zbor]] sta na pobudo nekdanjega urednika, skladatelja [[Janez Bitenc|Janeza Bitenca]], nastala leta 1957. V petdesetih letih delovanja sta posnela več tisoč zborovskih skladb. Janez Bitenc je bil med drugim tudi prvi urednik radijske oddaje ''Četrtkov večer domačih pesmi in napevov'', ki neprekinjeno deluje od leta 1953 do danes.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/vecina-slovencev-v-cetrtkovem-veceru-najde-pesem-zase/309064 »Večina Slovencev v Četrtkovem večeru najde pesem zase«, članek na MMC RTV SLO]</ref> S to oddajo je nastal koncept [[narodnozabavna glasba|narodnozabavne]] »Oberkrain« glasbe, ki se je začela razvijati v Sloveniji in potem hitro dobila posnemovalce po vseh [[Alpe|alpskih]] državah. Tudi sicer je bil v vsej svoji zgodovini zavod RTV najdejavnejši promotor za nastanek novih slovenskih skladb, tako zabavnega kot resnega žanra. Med zaposlenimi v radijskih vrstah so bili številni avtorji danes zimzelenih slovenskih melodij, [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Jože Privšek]], [[Tadej Hrušovar]], [[Dečo Žgur]], [[Marijan Vodopivec]], [[Bojan Adamič]], [[Vlado Kreslin]], [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]], itd., pevci, npr. [[Ditka Haberl]], pa tudi tekstopsci, npr. [[Elza Budau]], [[Dušan Velkaverh]], itd. Na RTV, predvsem pa na Radiu Slovenija, je bila zaposlena vrsta danes priznanih ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev, [[Prešernova nagrada|prešernovih nagrajencev]] in [[slovenska akademija znanosti in umetnosti|akademikov]]. Mednje sodijo [[Ervin Fritz]], [[Veno Taufer]], [[Saša Vuga]], [[Lojze Krakar]], [[Vitan Mal]], [[Milan Dekleva]], [[Anton Nanut]], [[Janez Menart]], [[Ciril Zlobec]], [[Lojze Lebič]], [[Tone Pavček]], idr. === Dopisniška mreža === [[Slika:Journalists on Kavkaz-2016 04.jpg|sličica|Dopisnica iz Rusije [[Vlasta Jeseničnik]] leta 2016 na Kavkazu]] ==== Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj ==== {| class="wikitable" !Država !Mesto !Dopisnik |- |{{Flagu|Avstrija}} |<center>[[Dunaj]] [[Avstrijska Koroška]] </center> |[[Petra Kos Gnamuš|'''Petra Kos Gnamuš''']] |- |{{Flagu|Belgija}} |<center>[[Bruselj]]</center> |'''[[Igor Jurič]]''' |- | rowspan="2" |{{Flagu|Italija}} |<center>[[Rim]] in [[Vatikan (mesto)|Vatikan]] </center> |[[Mojca Širok|'''Mojca Širok''']] |- |<center>[[Trst]]</center> |[[Špela Lenardič|'''Špela Lenardič''']] |- |{{Flagu|Nemčija}} |<center>[[Berlin]]</center> |[[Maja Derčar|'''Maja Derčar''']] |- |{{Flagu|Rusija}} |<center>[[Moskva]]</center> |[[Helena Ponudič|'''Helena Ponudič''']] |- |{{Flagu|Srbija}} |<center>[[Beograd]] ''<small>(Dopisništvo pokriva celoten Balkan)</small>'' </center> |[[Saša Banjanac Lubej|'''Saša Banjanac Lubej''']] |- |{{Flagu|ZDA}} |<center>[[Washington, D.C.|Washington]]</center> |[[Andrej Stopar|'''Andrej Stopar''']] |- |[[Bližnji vzhod]] |<center>[[Kairo]]</center> |[[Karmen Švegl|'''Karmen W. Švegl''']] |} Leta 2022 je RTV Slovenija zaprla svoje dopisništvo na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in odprla novega v Bangkoku na [[Tajska|Tajskem]], saj na območju [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]] ni imela dopisništva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=RTV Slovenija odpira prvo redno dopisništvo v Aziji|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-odpira-prvo-redno-dopisnistvo-v-aziji/634284|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref> Tja so poslali prej bližnjevzhodno dopisnico [[Karmen Švegl]]. Dopisništvo je bilo leta 2024 znova preseljeno nazaj na Bližnji vzhod. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je RTV najavil namen zaprtja dopisništva v Moskvi in preselitev v [[Kijev]] zaradi onemogočanja novinarskega dela s strani ruskega režima. Nekateri zaposleni na RTV so temu nasprotovali in trdili, da je kljub onemogočanju svobodnega poročanja »nujno« da RTV obdrži tamkajšnje dopisništvo. [[Uroš Urbanija]] je izpostavil dejstvo, da je stanovanje dopisništva v katerem biva dopisnica [[Vlasta Jeseničnik]], v lasti ruskega ministrstva za zunanje zadeve. Poročanje Jeseničnikove, ki je bilo v začetku invazije začasno ustavljeno, je bilo deležno tudi kritik [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi proruske drže, zagovorniki pa so jo branili, da je njeno delo profesionalno in v skladu s »pogoji ki jih določa ruski avtoritarni režim«. Z menjavo uprave RTV se ukinitev ni zgodila.<ref>{{Navedi splet|title=Dopisnica Vlasta Jeseničnik odhaja iz Moskve|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dopisnica-vlasta-jesenicnik-odhaja-iz-moskve-2088582/|website=www.dnevnik.si|date=2023-08-29|accessdate=2025-08-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo Andrej Grah Whatmough zamrznil oziroma ukinil dopisništvo RTVS v Moskvi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-andrej-grah-whatmough-zamrznil-oziroma-ukinil-dopisnistvo-rtvs-v-moskvi/|website=N1|date=2023-05-03|accessdate=2025-08-15|language=sl-SI}}</ref> == Arhivi RTV Slovenija == Radijski arhivi hranijo poleg 260.000 enot zabavne in resne glasbe tudi okrog 50.000 enot (trakov) s področja govora, to so radijske igre, oddaje, interpretacije dramskih igralcev, zgodovinski posnetki znanih Slovencev. Leta 2008 je bila ustanovljena mediateka, ki skrbi za [[digitalizacija|digitalizacijo]] analognih zvočnih arhivskih vsebin. V arhivu Televizije Slovenija je shranjena vsebina, ki je nastajala od 12. maja leta 1957 do danes. Ta zajema za okrog 30.000 ur filmov lastne produkcije, neobjavljeno filmsko gradivo ter gradivo tujih agencij (okrog 2.000.000 metrov filmskega traku), fotografsko zbirko pribl. 400.000 fotografij, arhiv prispevkov dnevno-informativnega programa (1.650.300 m filmskega traku), oddaje na kasetah in magnetoskopskih trakovih (23.380 enot ali pribl. 23.000 ur programa), oddaje na videokasetah (okrog 7.000 ur programa), arhiv [[TV Dnevnik]]ov, register oddaj TV Ljubljana/Slovenija od začetkov oddajanja do danes (več kot 790 tisoč dokumentov), itd. Nekateri so dostopni tudi na spletnem portalu [http://www.euscreen.eu/search.html?q=rtv%20slovenija Euscreen]. Časopisna dokumentacija RTV Slovenija hrani več kot 100.000 časopisov in revij, več kot 2.000.000 člankov z vseh področij, v času svojega 55-letnega delovanja pa je ustvarila okvirno 5.000 brošur in 20.000 knjig. Izposoja tovrstnih člankov s strani zunanjih interesentov je približno 3.000 enot na mesec. RTV ima tudi lastno [[muzej]]sko zbirko<ref>[http://www.rtvslo.si/rtvslo-90-60/zgodbe-90-60/v-muzejski-zbirki-rtv-slovenija-zbranih-vec-kot-200-eksponatov/446425 Muzejska zbirka RTV, spletna stran MMC]</ref> tehnoloških naprav s področja oddajanja in snemanja avdio-vizualnih vsebin. Od leta 1971 dalje izhaja časopis javnega zavoda RTV Slovenija, imenovan ''Kričač''.<ref>[http://www.rtvslo.si/kricac Kričač, časopis zavoda RTV]</ref> == Založba kaset in plošč (ZKP) == :''Glavni članek: [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija]]''. Sprva »Založba kaset in plošč«, danes pa pod isto kratico »Založba kakovostne produkcije« RTV Slovenija, ponuja na slovenskem kulturnem tržišču izbor novih ali arhivskih avdio ter vizualnih del, ki so nastala v lastni produkciji RTV hiše. Založba je bila ustanovljena leta 1970, trenutno je v okviru spletne prodaje [http://www. rtvslo.si/zkpprodaja] na voljo okrog 1000 izdelkov. Založba proizvede letno od 60 do 70 izdaj, 60 % zgoščenk ter 40 % DVD-jev.<ref>{{Navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |title=O ZKP Slovenija |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2015-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150929074927/http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Krvavec razgled.JPG|thumb|right|250px|RTV oddajnik na [[Krvavec|Krvavcu]]]] == Oddajniki in zveze == Organizacijska enota Oddajniki in zveze upravlja 170 oddajnih objektov po vsej Sloveniji. Ti so namenjeni oskrbovanju gledalcev in poslušalcev z RTV programi. Največji oddajni centri so na izpostavljenih višinskih točkah, na gorah [[Nanos]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-nanos/106 Oddajni center Nanos]</ref> [[Krvavec]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krvavec/104 Oddajni center Krvavec]</ref> [[Uršlja gora|Plešivec]] (Uršlja gora),<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-plesivec/108 Oddajni center Plešivec]</ref> [[Krim, Slovenija|Krim]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krim/103 Oddajni center Krim]</ref> [[Kum]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-kum/105 Oddajni center Kum]</ref> [[Trdinov vrh]]<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-trdinov-vrh/109 Oddajni center Trdinov vrh]</ref> ter na [[Pohorje|Pohorju]].<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-pohorje/107 Oddajni center Pohorje]</ref>, oddajni center na Belem Križu pa je trenutno v fazi prenove. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]] so letala [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] so med 26. junijem in 2. julijem uničila ali poškodovala oddajnike na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Boču, Pohorju in v Domžalah. Ob pomoči EBU so bile tako med vojno uvedene prve satelitske oddaje. Leta 1997 je steklo redno oddajanje RTV programov preko [[satelit]]a [[Hot Bird|Hot Bird 3]], leta 2006 pa se je se preselilo na satelit [[Hot Bird|Hot Bird 8]]. == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Glej tudi == * [[Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija|Varuh pravic gledalcev in poslušalcev]] *[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)]] *[[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * {{uradno spletno mesto|https://www.rtvslo.si/}} * [https://www.rtvslo.si/oz/oddajanje/dvbt/programi/543636 Programi RTV SLO] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/stara-osebna-izkaznica-rtv-slovenija/335069 Stara osebna izkaznica RTV Slovenija (Andrej Mrak, za MMC)] * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174997059 Od Radia Ljubljana do RTV Slovenia]«. ''Sledi časa'' (28. oktober 2023). RTV Slovenija. * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174722565 Oddajniki in zveze RTV Slovenija]«. ''Sledi časa'' (4. oktober 2020). RTV Slovenija. {{RTVSLO}} {{Ansambli RTVSLO}} {{EMA}} {{ERZ}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija| ]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Javne radiotelevizijske hiše]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] dhwnbmvh5nnk61cak5bv78jdjcs8xjr 6742769 6742765 2026-08-26T06:09:50Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-44822-36|~2026-44822-36]] ([[User talk:~2026-44822-36|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6742277 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|46|03|15|N|14|30|31.70|E|region:SI_scale:2000}} {{Infobox TV channel | name = Radiotelevizija Slovenija | logofile = Rtv slo.png | logosize = 250px | logocaption = Logotip RTV Slovenija | logoalt = | logo2 = | launch = 1. september 1928 (radio)<br/>28. november 1958 (televizija)<br/>2001 (multimedijski portal) <ref>[http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14 Zgodovina RTV Slovenija na spletnem portalu MMC]</ref> | closed date = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | picture format = | share = | share as of = | share source = | network = | owner = | slogan = | country = {{SLO}} | language = [[slovenščina]] | broadcast area = Slovenija | affiliates = | headquarters = Ljubljana | former names = Radiotelevizija Ljubljana | replaced names = | replaced by names = | sister names = | timeshift names = | web = [http://www.rtvslo.si/ www.rtvslo.si] | terr serv 1 = | terr chan 1 = | sat serv 1 = | sat chan 1 = | cable serv 1 = | cable chan 1 = | sat radio serv 1 = | sat radio chan 1 = | iptv serv 1 = | iptv chan 1 = | online serv 1 = | online chan 1 = }} '''Radiotelevizija Slovenija''' (skrajšano '''RTV Slovenija''') je edina javna, neprofitna [[radio]][[televizija|televizijska]] [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Deluje kot [[javni zavod]] posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja [[Javna služba|javno službo]] z namenom zagotavljanja [[kultura|kulturnih]], [[socialno delo|socialnih]] in [[demokracija|demokratičnih]] potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]], pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Sedež zavoda je v [[Ljubljana|Ljubljani]], ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v [[Maribor]]u in [[Koper|Kopru]]. Javni zavod RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za [[romi|romsko]] etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost: skupno osem radijskih programov (od tega štirje oddajajo 24 ur dnevno) in pet televizijskih programov.<ref>[http://www.rtvslo.si/files/pr/brosura_web_2.pdf Ali veste - brošura RTV Slovenija]</ref> Poseben pomen osrednje slovenske kulturne ustanove zaseda RTV s svojo enoto glasbene produkcije, v okviru katere deluje [[Simfonični orkester RTV Slovenija]], [[Big Band RTV Slovenija]], [[Komorni zbor RTV Slovenija]], [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|otroški in mladinski pevski zbor]] ter [[glasbena knjižnica|nototeka]]. Glasbeni sestavi RTV so primarni vir, ki polni nacionalni glasbeni arhiv z arhivskimi in koncertnimi posnetki slovenskih avtorjev in izvajalcev ter deluje tako za programske potrebe matične hiše kot v promocijo države Slovenije. RTV je eden glavnih slovenskih promotorjev domače radijske in televizijske ter glasbene ustvarjalnosti, ki jih v okviru svojih programskih načrtov vključuje v radijske in televizijske oddaje. Izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti vzpodbuja tudi s podeljevanjem vsakoletne [[Ježkova nagrada|Ježkove nagrade]]. Prireditev poteka od leta 1989 dalje; zasnovana je bila leto po smrti sodelavca RTV [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega - Ježka]]. V sklopu RTV deluje tudi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založba kaset in plošč]], ki preko zvočnih in slikovnih medijev omogoča uporabnikom dostop do arhivov lastne produkcije zavoda. RTV ustvarja [[teletekst]] ter [[Multimedijski center RTV Slovenija|internetni in mobilni portal]] (MMC), ki je zadolžen še za ustvarjanje treh infokanalov (informativnega, otroškega in zabavnega) in za podnaslavljanja oddaj za [[Slušna prizadetost|gluhe in naglušne]]. Za potrebe [[Novinarstvo|novinarskih]] storitev radijskih in televizijskih programov delujejo dopisniki RTV v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bruselj|Bruslju]], [[Rim]]u, [[Berlin]]u in [[Beograd]]u, specializirani novinarji za spremljanje slovenske skupnosti v sosednjih regijah Avstrije, Italije in Madžarske ter domači dopisniki v vseh slovenskih pokrajinah. == Zgodovina == {{glavni|zgodovina Radiotelevizije Slovenija}}[[Slika:Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti 1928.jpg|thumb|250px|Stavba Radia Ljubljana leta 1928 na [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisovi cesti]]]][[Slika:RTV-kukavica.png|thumb|right|250px|Mehanizem radijske kukavice, zvočnega logotipa Radia Ljubljana od leta 1928 dalje.]] Zgodovina zavoda sega v leto 1928, ko je 1. septembra začela delovati ''Radijska postaja Ljubljana'', predhodnica Radia Ljubljana. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir [[Marij Osana]]. Postaja je oddajala na [[radijski valovi|radijskem valu]] 578 m, z [[moč]]jo 2,5 [[vat|KW]]. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov. Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim [[oddajnik]]om. Naslednji korak naprej se je zgodil 8. marca 1925, ko so [[radioamaterstvo|radioamaterji]] iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na [[Bled]]. Sledil je prenos koncerta [[Glasbena matica|Glasbene matice]] iz Ljubljane, ki ga je 26. januarja 1926 organiziral Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev [[antena|antene]] [[Oddajnik Domžale|oddajnika v bližini Domžal]].{{navedi vir}} Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v [[Evropa|Evropi]] do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.{{navedi vir}} [[Slika:Reportažni avtomobili in oprema v Planici 1969.jpg|sličica|Reportažni avtomobili in oprema v Planici, 1969]] Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska družba EIAR. [[Osvobodilna fronta]] je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega [[Radio Kričač|Kričač]], katerega tehnični vodja je bil [[Milan Osredkar]]. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti [[okupacija|okupatorju]]. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo Krajino]], kjer je kot [[Radio Osvobodilna fronta|Radio Osvobodilne fronte]] (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko [[Gorski kotar|Gorskega Kotarja]] in [[Trst]]a prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot ''Radio svobodna Ljubljana'', kmalu nato pa je bila preimenovana v ''Radio Ljubljana''.{{Navedi vir}} Neposredno po koncu vojne je bil leta 1945 ustanovljen [[Radio Maribor]] in postal sestavni del Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Istega leta je bil ustanovljen Plesni orkester RTV, danes Big Band RTV Slovenija, saj so bile programske zahteve po zočnih posnetkih in živih izvedbah velike. Leta 1946 so bili obnovljeni še ostali glasbeni sestavi, simfonični orkester in zabavni orkester.{{navedi vir}} [[Slika:Frane Milčinski 1948 Radio Ljubljana.jpg|levo|sličica|238x238_pik|Frane Milčinski Ježek na radiu (1948)]] 1. aprila 1949 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani. 14. februarja 1957 je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa [[RAI]], 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb. 12. maja 1957, je slovenska televizija gostujoča v studiu [[TV Zagreb]] začela z lastnim poskusnim programom, oddajo ''TV prihaja'' scenarista [[Rado Cilenšek|Rada Cilenška]]. Oddaja je predstavila prihodnost televizije, slovenske pokrajine, glavno mesto in dosežke socializma. Nastopali so [[Frane Milčinski Ježek]], [[Rudolf Hlebš]], [[Jelka Cvetežar]] in člani [[PORL]] po vodstvom [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]]. Prvi napovedovalci so bili radijci [[Saša Vuga]], [[Dušica Erzin]] in [[Draga Rogl]], ki je tudi vodila prvo oddajo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala [[Helena Koder]]. 15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval prvi javni prenos nogometne tekme - med Jugoslavijo in Italijo. 23. junija 1957 je iz TV Zagreb potekala druga poskusna oddaja. Oddajanje iz prvega slovenskega improviziranega studia je potekalo od 7. do 15. decembra iz [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] (med drugim z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]).<ref>[60 let slovenske televizije: "Odkar imam televizijo, zaspat ponoči moč mi ni ..." http://www.rtvslo.si/kultura/film/60-let-slovenske-televizije-odkar-imam-televizijo-zaspat-ponoci-moc-mi-ni/422094] MMC RTV SLO, 21. maj 2017</ref> 28. novembra 1958 pa je začela [[TV SLO 1|oddajati redna postaja]], vendar kot članica skupnega [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskega]] tv programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija. Zavod je neposredni nadaljevalec razvoja slovenske radiodifuzije in tudi osnovatelj muzejske zbirke tehnoloških naprav s tega področja. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ob združitvi radia in televizije se je leta 1959 formirala funkcija generalnega direktorja.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 55 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Prvi je bil Drago Seliger (1959-1963). RTV je ustanovna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] (1950), sodelovala pa je tudi z vzhodnoevropsko radiodifuzno zvezo [[Intervizija|Intervizijo]]. Zavod si je za svoj praznik (dan RTV Slovenija) izbral 28. november.<ref>{{navedi splet|title=Danes je dan RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/danes-je-dan-rtv-slovenija/518951|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> [[Slika:Gradnja televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana 1960.jpg|sličica|Graditev televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana (1960)]] Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za EBU, in sicer prenos [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] iz [[Planica|Planice]]. Od septembra 1960 program TV Ljubljana oddaja vsak dan<ref>Dnevnik, 29. junij 1960</ref>. Ker je Televizija Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni Jugoslovanski radioteleviziji, ki jezikovno ni ustrezala potrebam slovenskih gledalcev, je uvedla informativno oddajo [[TV Dnevnik]]. Prvič je bil predvajan 15. aprila 1968. Odtlej so domači gledalci lahko poslušali redne televizijske informativne oddaje v slovenščini. Leta 1965 je Radio Slovenija prvič oddajal v [[stereo]] tehniki, leta 1966 pa Televizija Slovenija poskusno prvič v barvah. Televizija redno oddaja v barvni tehniki od leta 1974 dalje.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 13, str. 222 (Televizija Slovenija), Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana.</ref> [[Slika:SLO — Ljubljana — Kolodvorska ulica 2 (Radiotelevizija Slovenija) 2020.JPG|sličica|250px|Stavba RTV Slovenija je bila zgrajena leta 1975 po načrtih Franca Rihtarja.]]Leta 1970 je začel postopno oddajati [[TV SLO 2|2. program Televizije Ljubljana]]. Sprva so ga sestavljale večinoma osrednje oddaje drugih članic JRT, predvsem Televizije Zagreb in Beograd. Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavila kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leto kasneje je nastal Val 202, drugi radijski program Radia Slovenija. Leta 1975 je bila v Ljubljani zgrajena stavba Televizije Slovenija na Kolodvorski, nekdaj Moša Pijadejevi ulici, kamor so se televizijske ekipe preselile iz bližnje radijske stavbe, kjer so gostovale od nastanka Televizije Ljubljana dalje.{{navedi vir}} Leta 1984 je bila dodana nova storitev - [[teletekst]], ki je v treh desetletjih svojega delovanja ostal med najbolj branimi slovenskimi mediji.<ref>[http://www.rtvslo.si/faq RTV - pogosta vprašanja in odgovori]</ref> Po podatkih RTV naj bi približno 500.000 uporabnikov vsaj enkrat dnevno preverilo novice, vremensko napoved, spored oddaj itd. Leta 1989 je začel Radio Ljubljana oddajati signal [[RDS]].<ref name=":7">{{navedi splet|title=Pogled nazaj v bogato zgodovino RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pogled-nazaj-v-bogato-zgodovino-rtv-slovenija/318662|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> Do leta 1992 je bila RTV v tujini obravnavana kot kolektivna članica [[Jugoslovanska radiotelevizija|Jugoslovanske radiotelevizije]] (JRT), pri čemer je bilo njeno članstvo v komisijah EBU porazdeljeno po nacionalnem ključu.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 56 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Od leta 1992 dalje je obravnavana kot polnopravna članica [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|Mednarodne telekomunikacijske zveze]] (ITU) in hkrati tudi EBU.{{navedi vir}} Leta 2001 je bil ustanovljen [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]] (Multimedijski center). Medijski portal objavlja novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.<ref name=":7" /> Od leta 2010 dalje vsi radijski in televizijski programi komunicirajo z javnostmi tudi preko [[Facebook]]-a in [[Twitter]]ja.{{navedi vir}} 17. decembra 2018 je programski svet RTV glasoval o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca in predlog za razrešitev zavrnil s 14 glasovi za razrešitev, 12 glasovi proti (za razrešitev je bilo potrebno 15 glasov). Dve glasovnici sta bili oddani neveljavni. Podlaga za poskus razrešitve so bili predvsem očitki o neizvajanju sklepov nadzornega sveta, pa tudi številne kršitve.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetniki RTV Slovenija niso razrešili generalnega direktorja Kadunca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/programski-svetniki-rtv-slovenija-niso-razresili-generalnega-direktorja-kadunca/474943|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2.299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev,<ref>Radiotelevizija Slovenija, Finančni načrt 2018, januar 2019</ref> od tega med drugim 900 na TV Slovenija, 327 na Radiu Slovenija, 262 na Regijskem centru Koper, 201 na Regijskem centru Maribor in 112 v glasbeni produkciji.{{navedi vir}} 25. januarja 2021 je programski svet RTV Slovenija za novega generalnega direktorja imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta [[Andrej Grah Whatmough|Andreja Graha Whatmougha]],ki so ga podprli programski svetniki, blizu strankam tedanje koalicije ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Stranka modernega centra|SMC]]).<ref>{{navedi splet|title=Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-generalni-direktor-je-andrej-grah-whatmough/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> 16. avgusta 2021 je direktor Grah Whatmough po nesklepčni seji programskega sveta razrešil direktorico Natalijo Gorščak.<ref>{{navedi splet|title=Grah Whatmough razrešil direktorico TV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/grah-whatmough-razresil-direktorico-tv-slovenija-gorscakovo-559549|website=siol.net|accessdate=2021-08-25|lang=sl}}</ref> Razrešitev je bila kasneje na delovnem in socialnem sodišču spoznana za nezakonito.<ref>{{navedi splet|title=Razrešitev direktorice TV Slovenija je bila nezakonita|url=https://www.mladina.si/218885/razresitev-direktorice-tv-slovenija-je-bila-nezakonita/|website=Mladina.si|accessdate=2022-10-08}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Sklep o razrešitvi direktorice TV Slovenija nezakonit|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sklep-o-razresitvi-direktorice-tv-slovenija-nezakonit/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> Jeseni 2021 je prišlo do nestrinjanja med novim vodstvom in zaposlenimi zaradi sprememb programsko-produkcijskega načrta za informativni program za leto 2022. Odstopila je odgovorna urednica Informativnega programa, zaposleni so organizirali tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na spremembe ki bi po njihovem mnenju škodile poslanstvu javnega zavoda RTV Slovenija.<ref>{{navedi splet|title=Manica Janežič Ambrožič odstopila z mesta odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/manica-janezic-ambrozic-odstopila-z-mesta-odgovorne-urednice-informativnega-programa-tv-slovenija/597646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>''<ref>{{navedi splet|title=Kolektiv informativnega programa TV Slovenija: To je nepremišljen in neusklajen programski načrt|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kolektiv-informativnega-programa-tv-slovenija-to-je-nepremisljen-in-neusklajen-programski-nacrt/602553|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>'' Decembra 2021 je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) pod vodstvom direktorja UKOM [[Uroš Urbanija|Uroš Urbanije]] pričel z objavljanjem<ref name=":42">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> tedenskih<ref>{{navedi splet|title=Analiza analize Urada vlade za komuniciranje|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/analiza-analize-urada-vlade-za-komuniciranje|website=Radio Študent|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> analiz poročanja RTV,<ref name=":44">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> &nbsp;ki so postale nov predmet spora med zaposlenimi in vodstvom. [[Slika:Demonstration in Ljubljana - Power to the People (Ljubljana).jpg|levo|sličica|265x265_pik|Demonstracije pred RTV Slovenija v času epidemije novega koronavirusa]] 27. decembra 2021 je državni zbor na izredni seji imenoval 13 članov programskega sveta. &nbsp;Sklepe o imenovanju članov na predlog strank je opozicija protestno zapustila, saj je bilo imenovanje po njihovo nezakonito - zakon o RTV SLO namreč določa, da mora DZ pri imenovanju svetnikov na predlog strank upoštevati zastopanost strank v DZ, mandatno-volilna komisija pa je vkljub temu izbrala le kandidate strank, ki so podpirale vlado.<ref>{{navedi splet|title=DZ imenoval člane programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-clane-programskega-in-nadzornega-sveta-rtv-slovenija/606604|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 4. marca 2022 je generalni direktor kljub le 21,78 odstotka podpori novinarjev informativnega programa &nbsp;za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].<ref>{{navedi splet|title=V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-nasprotju-z-mnenjem-novinarjev-za-odgovorno-urednico-informativnega-programa-imenovana-rebernik/614591|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 11. marca 2022 je bil kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih za v. d. urednika uredništva MMC-ja imenovan [[Igor Pirkovič]].<ref>{{navedi splet|title=Igor Pirkovič kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-pirkovic-kljub-nasprotovanju-zaposlenih-imenovan-za-v-d-urednika-urednistva-mmc-ja/615341|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 27. marca 2022 je na javni tribuni [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve|Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve]] Slavko Kmetič, član programskega sveta, izrekel nekaj odmevnih besed, ki so jih nekateri zaposleni razumeli kot pritisk nanje.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetnik Slavko Kmetič grozil s čistkami na RTV: »Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!« (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/programski-svetnik-slavko-kmetic-grozil-s-cistkami-na-rtv-dvema-trem-bomo-dali-odpoved-potem-pa-bo-mir-video-965656|website=Revija Reporter|accessdate=2022-10-27}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ko Marcel reče, da jih je manj in se ve, kdo so, in njegovo izjavo "generalno vodstvo" iztrga iz konteksta in zmanipulira, so to "nesprejemljivo... {{!}} By Eugenija {{!}} Facebook|url=https://www.facebook.com/eugenija.carl/videos/ko-marcel-re%C4%8De-da-jih-je-manj-in-se-ve-kdo-so-in-njegovo-izjavo-generalno-vodstv/407173034336860/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=(PREJELI SMO) Javna tribuna: Mediji 1991 in danes|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-javna-tribuna-mediji-1991-in-danes/|website=Demokracija|date=2022-03-26|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 20. aprila 2022 (nekaj dni pred državnozborskimi volitvami) je komisija za informativne programe RTV (na predlog predsednika omenjene komisije [[Jožef Jerovšek|Jožefa Jerovška]], sicer dolgoletnega poslanca stranke SDS<ref>{{navedi splet|title=Odgovorni na RTVS nad Goloba z vsemi topovi, tudi Jerovškom|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl|archive-date=2022-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221027190354/https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|url-status=dead}}</ref>) ugotovila, da naj bi bilo poročanje in informiranje gledalcev in poslušalcev glede kandidatov na volitvah zelo pristransko v korist strank levega pola, ter da so se zamolčane potencialne nepravilnosti Roberta Goloba.<ref>{{navedi splet|title=Komisija RTVS z navodili, kako naj novinarji poročajo o Golobu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/komisija-programskega-sveta-rtvs-z-navodili-kako-naj-novinarji-pisejo-o-golobu/|website=N1|date=2022-04-20|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 21. aprila 2022 se je na Televiziji Slovenija odvilo zadnje in v javnosti precej odmevno predvolilno soočenje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami v Sloveniji 2022]]. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja [[Igor Pirkovič|Igorja Pirkoviča]] je oddajo v drugi uri soočenja zapustila celotna opozicija. &nbsp;Naslednjega dne so se začeli vrstiti pozivi k odstopu generalnega direktorja Whatmougha ter odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik ter tudi programskih svetnikov, ki so do tedaj potrjevali programske spremembe.<ref name=":52">{{navedi splet|title=Jelinčič, Fajon, Mesec, Jasnič, Šarec, Bratušek pred koncem zapustili studio|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/soocenja/jelincic-fajon-mesec-jasnic-sarec-bratusek-pred-koncem-zapustili-studio/620762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref><ref name=":62">{{navedi splet|title=Pozivi k odstopu odgovorne urednice in direktorja RTV SLO; ZNP: Politični napad na voditelja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozivi-k-odstopu-odgovorne-urednice-in-direktorja-rtv-slo-znp-politicni-napad-na-voditelja/620852|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref> 23. maja 2022 so zaposleni izvedli prvo opozorilno stavko.<ref>{{navedi splet|title=Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stavkamo-za-neodvisni-javni-rtv-servis/628253|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 20. junija 2022 je sledilo nadaljevanje stavke.<ref>{{navedi splet|title=Vodstvo RTV-ja skrajšalo Dnevnik in Odmeve na 5 minut, Tednika ne bo. Milinković: Ogorčeni smo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodstvo-rtv-ja-skrajsalo-dnevnik-in-odmeve-na-5-minut-tednika-ne-bo-milinkovic-ogorceni-smo/631500|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> 18. julija 2022 je Andrej Grah Whatmough kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke za direktorja televizije imenoval [[Uroš Urbanija|Uroša Urbanijo]].<ref name=":12">{{navedi splet|title=Uroš Urbanija, novi direktor Televizije Slovenija: Spremembe so potrebne, a premišljeno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-urbanija-novi-direktor-televizije-slovenija-spremembe-so-potrebne-a-premisljeno/634622|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 21. julija 2022 je novinarka RTV Eugenija Carl na Facebooku objavila zapis, v katerem je bila kritična do novinarskih standardov nove informativne oddaje na RTV [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]]. Zaradi Carlinega zapisa je direktor TV Slovenija Urbanija od pravne službe RTV zahteval sprožitev disciplinskega postopka.<ref>{{navedi splet|title=Urbanija že na pohodu: Predlagal disciplinski postopek proti Carlovi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62fcc99a8296f/urbanija-ze-na-pohodu-predlagal-disciplinski-postopek-proti-carlovi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 26. septembra 2022 se je stavka zaostrila. Načrtovano je bilo, da na TV Slovenija ne bo informativnih oddaj, športa, kulture in oddaj v živo, na MMC pa ne novih novic. Zaradi poseganja vodstva v program je v obeh [[Dnevnik (RTV SLO)|Dnevnikih]] voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva. V. d. urednika uredništva MMC Pirkovič je posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki.<ref>{{navedi splet|title=Opravičujemo se za amaterski Dnevnik. Takega v zgodovini še ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaostritev-stavke-na-rtv-slovenija-zatemnjene-vsebine-in-protest/|website=N1|date=2022-09-26|accessdate=2022-10-09|lang=sl-SI}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shod za javno RTV: "Uničevanje RTV Slovenija se mora končati"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/shod-za-javno-rtv-unicevanje-rtv-slovenija-se-mora-koncati/641654|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> == Simboli == [[Slika:Deček s piščalko 2022-10-28 18-11-17.jpg|sličica|Deček s piščalko]] Grafični [[logotip]] RTV Slovenija je silhueta »dečka s piščalko« oz. »pastirčka«, katerega izvirnik iz leta 1942 je istoimenski kip<ref>[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kalinov_pastircek.aspx Pastirček Zenka Kalina]</ref><ref>[http://www.mg-lj.si/node/462 Zdenko Kalin, Pastirček]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Moderna galerija Ljubljana</ref> slovenskega kiparja [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]] (1911-1990). Kip stoji pred vhodom v glavno zgradbo na Kolodvorski 2-4 v Ljubljani, na prostem obstajata še njegovi repliki v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] in pred gradom [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Od septembra 1990 dalje, ko se je RTV Ljubljana preimenovala v RTV Slovenija, sestavlja grafično podobo logotipa deček s piščalko, sledita pa mu dve različici imena, daljša »RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA« ali krajša »RTV SLO« Poleg zvočnega logotipa, ki oponaša petje [[kukavica|kukavice]] in je v uporabi od ustanovitve Radia Ljubljana leta 1928 do danes (navadno pred osrednjimi informativnimi oddajami), je v uporabi še zvočni [[avizo (glasba)|aviso]] Televizije Slovenija. Predvaja se pred začetkom televizijskih prenosov in je prav tako kakor Kalinov kipec imenovan ''Pastirček'', njegov avtor pa je skladatelj [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]]. Osrednja zgradba Radia Slovenije se nahaja na [[Tavčarjeva ulica, Ljubljana|Tavčarjevi]] 17 v Ljubljani, njena avtorja (1939-1952) sta arhitekta [[Oton Gaspari]] in Tomaž Štrukelj. Do začetka [[1970.|70.]] let 20. stoletja so imeli v zgradbi svoje prostore tako radijski kot televizijski delavci, nato pa se je začela gradnja novega RTV centra, ki je še danes domicil Televizije Slovenija ter nekaterih skupnih služb. Stoji v neposredni bližini nekdanje skupne, sedaj pa ponovno le radijske hiše in je z njo povezan preko podzemnega hodnika pod Kolodvorsko ulico. Arhitekt nove zgradbe je [[Franc Rihtar]].<ref>{{Navedi splet |url=http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_996479F9EC4B4BAEB8A74395AE4B15AF |title=EuScreen - Stari in novi RTV center |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305070152/http://euscreen.eu/play.jsp?id=eus_996479f9ec4b4baeb8a74395ae4b15af |url-status=dead }}</ref> == Upravljanje in organizacija javnega zavoda == === Pravne podlage za poslovanje === Pravne podlage za poslovanje in opravljanje dejavnosti javnega zavoda RTV Slovenija opredeljujejo Zakon o zavodih,<ref>[http://www.orm.sik.si/katalog/zakon_o_zavodih.pdf Zakon o zavodih RS]</ref> Zakon o medijih,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040 Zakon o medijih] Uradni list RS</ref> Zakon o javnih glasilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |title=Zakon o javnih glasilih /ZJG/ |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222193913/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih financah,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |title=Zakon o javnih financah |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008141732/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih naročilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |title=Zakon o javnih naročilih |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2012-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114045308/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |title=Zakon o sistemu plač v javnem sektorju |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130526065333/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o delovnih razmerjih RS,<ref>[http://www.delovno-pravo.si/zakon-o-delovnih-razmerjih Zakon o delovnih razmerjih]</ref> Kolektivna pogodba JZ RTV Slovenija, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Statut zavoda RTV Slovenija<ref>[http://www.rtvslo.si/files/RTV_Slovenija/statut_2012.pdf Statut RTV Slovenija]</ref> ter [[Zakon o RTV Slovenija]], ki med drugim določa, da je RTV Slovenija edina družba, ki sme imeti radijske in televizijske postaje hkrati. V skladu z zakonom mora nacionalni program pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90% prebivalstva Republike Slovenije, medijske storitve za narodnostni program pa 90% odstotkov ozemlja v Sloveniji, kjer živijo pripadniki madžarske ali italijanske narodne manjšine. {{side box |text= {{plainlist| * '''[[Drago Seliger]]''' (1959-1963) * '''[[Boris Mikoš]]''' (1963-1968) * '''[[Milan Merčun]]''' (1968-1973) * '''[[Janez Vipotnik]]''' (1973-1977) * '''[[Tone Krašovec]]''' (1977-1981) * '''[[Ferdo Lužar]]''' (1981-1985) * '''[[Jože Šrot]]''' (v.d. 1985-1986) * '''[[Vlado Janžič]]''' (1986-1990) * '''[[Jože Knez]]''' (v.d. 1990-1991) * '''[[Janez Jerovšek]]''' (1991-1992) * '''Peter Mori''' (v.d. 1992-1994) * '''[[Žarko Petan]]''' (1994-1996) * '''[[Janez Čadež]]''' (1997-2001) * '''[[Aleks Štakul]]''' (2001-2006) * '''[[Anton Guzej]]''' (2006-2010) * '''[[Marko Filli]]''' (2010-2017) * '''[[Igor Kadunc]]''' (2017-2021)<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-kadunc-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija/420596 Igor Kadunc novi generalni direktor RTV Slovenija]</ref> * '''[[Andrej Grah Whatmough]]''' (v. d. 2021–2023)<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042947909/slovenija/andrej-grah-whatmough-bo-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija |title=Andrej Grah Whatmough bo novi generalni direktor RTV Slovenija |date=2021-01-25 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-01-26 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * '''[[Zvezdan Martič]]''' (v. d. od 2023)<ref>{{navedi novice |url=https://sta.si/3199169 |title=Svet RTVS soglasno razrešil v. d. generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha |date=2021-01-25 |work=[[STA]] |accessdate=2023-08-03}}</ref> }} |above=Seznam generalnih direktorjev RTV Slovenija}} [[Slika:RTVSlovenija-ReportazniAvtomobili.png|thumb|right|250px|Reportažni avtomobili RTV Slovenija (2011)]] [[Slika:Reportažno vozilo RTV-centra Maribor..jpg|sličica|250x250_pik|Reportažno vozilo Regionalnega RTV centra Maribor.]] [[Slika:St26-RTVSLO.JPG|thumb|250px|Studio 26 Radia Slovenija, domicil Simfoničnega orkestra RTV]] [[Slika:RTVSLO muzej.JPG|thumb|right|250px|Del muzejske zbirke RTV]] === Organiziranost delovnih enot zavoda === V skladu z internim statutom je RTV Slovenija organizirana v naslednje enote<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Organiziranost RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 70. člen]</ref>: *'''programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija''' **organizacijska enota Televizijska produkcija **uredniško-producentska enota Kulturni in umetniški programi **uredniško-producentska enota Informativni program **uredniško-producentska enota Razvedrilni program **uredniško-producentska enota Športni program **uredniško-producentska enota za poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles (3. televizijski program) *'''programsko-produkcijska enota Radio Slovenija''' **uredniško-producentska enota Uredništvo 1. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 2. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 3. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov **organizacijska enota Radijska produkcija<ref>[http://www.rtvslo.si/raprodukcija/domov Radijska produkcija RTV, domača stran]</ref> *'''organizacijska enota Glasbena produkcija''' *'''programsko-produkcijska enota Regionalni center RTV Koper Capodistria''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Regionalni RTV center Maribor''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost *'''studio madžarskih programov Lendava''' **uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Multimedijski center''' *'''organizacijska enota Oddajniki in zveze''' * === Organi zavoda === Organi zavoda so: *'''Programski svet RTV Slovenija''' (skupno 29 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/sestava-programskega-sveta/2936 Sestava programskega sveta RTV]</ref>: **član po imenovanju madžarske narodne skupnosti **član po imenovanju italijanske narodne skupnosti **član po imenovanju [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] **dva člana po imenovanju [[predsednik Republike Slovenije|predsednika RS]] **trije člani po izvolitvi zaposlenih na RTV Slovenija **člani po imenovanju [[državni zbor Republike Slovenije|DZ]] na predlog političnih strank (5) **člani po imenovanju DZ na predlog gledalcev in poslušalcev (16) *'''Nadzorni svet RTV Slovenija''' (11 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/porocilo_o_delu_ns_v_letu_2010-s_prilogo.pdf Poročilo nadzornega sveta RTV za leto 2010]</ref>: **člani po imenovanju DZ (5) **člani po imenovanju [[Vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] (4) **člani, ki so jih izvolili zaposleni na RTV Slovenija (2) *'''Svet delavcev''', ki jih izvolijo zaposleni na RTV Slovenija (skupno 13 članov)<ref>http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/clani_sd_2009_2013.pdf Svet delavcev RTV Slovenija</ref> *'''Poslovodno in programsko vodstvo RTV Slovenija''': generalni direktor, direktor Radia, direktor Televizije, odgovorni uredniki, vodje organizacijskih enot. Mandat vseh vodstvenih delavcev traja štiri leta.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Vodenje RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 41. člen]</ref> === Financiranje zavoda === Zavod se v največji meri financira s pomočjo RTV-prispevka, ki je z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija predpisana posebna oblika javne dajatve.<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/p-r-a-v-i-l-n-i-k/233 Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/strani/pravilnik/241 Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija]</ref> V skladu s tem je zavezanec za plačilo RTV-prispevka ''»vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija«''. V manjši meri se RTV financira s pomočjo oglaševanja v okviru svojih programov. Oglaševalni čas je zakonsko omejen. RTV trži tudi nekatere storitve, ki niso del javne službe, to so storitve ostalim radiodifuznim organizacijam<ref>[http://imss.dz-rs.si/imis/b044445336eafacee49b.pdf Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV 2012/2013 - Cene stroritev, ki niso del javne službe]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v okviru organizacijske enote Oddajniki in zveze, minimalen je zaslužek od prodaje zgoščenk s strani založbe. Zavod RTV je tudi investitor v posamezne projekte. Zaradi nastanitvenih potreb in velikega zanimanja športnega novinarstva ob rednih letnih prenosih smučarskih skokov iz [[Planica|Planice]] je vlagatelj v objekt planiškega doma, ki nosi ime Dom RTV Planica.<ref>[http://zemljevid.najdi.si/5056497-151/radiotelevizija-slovenija-javni-zavod-ljubljana-rtv-dom-planica/ Dom RTV Planica na spletni strani Najdi.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Največja naložba zavoda RTV je bila namenjena gradnji kulturnega in kongresnega centra [[Cankarjev dom]] v Ljubljani med letoma 1978 in 1982. RTV je bil poleg [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|IS SRS]] ter podjetij Emona, Iskra in Ljubljanske banke glavni investitor<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 1, str. 418; Cankarjev dom; Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana</ref> v izgradnjo objekta, pri katerem ima tudi lastniški delež. Ta delež se kompenzira z vsakoletno nekajkratno možnostjo brezplačne uporabe dvoran za potebe kulturnih prireditev v organizaciji RTV. == Programske vsebine == === Radijske postaje === RTV upravlja s tremi narodnimi in štirimi regionalnimi postajami. Vse postaje razen MMR oddajajo tudi na [[internet]]u. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v [[slovenščina|slovenščini]]. Dostopni so po vsej državi. [[Slika:Radio Slovenia studio.JPG|thumb|250px|Studio 1. programa Radia Slovenija]] Trije nacionalni radijski programi, ki oddajajo 24 ur dnevno, so: * '''[[A1 (radio)|1. program Radia Slovenija]]''', tudi z imenom '''A1''' oz. s sloganom '''»Vedno prvi«''', je neposredni nadaljevalec prvega slovenskega radijskega programa. Program pripravlja analitične in mnenjske oddaje (''Studio ob sedemnajstih'', ''Tedenski aktualni mozaik''), prispevke za kmetijce, izseljence, zdomce, Rome, ''radijsko pravljico'' za otroke (od leta 1965 dalje), oddajo ''Slovenska zemlja v besedi in pesmi'' (od leta 1968). V letu 2011 je bil drugi najbolj poslušani radio v Sloveniji. Izbor glasbe obsega popularno in zabavno ter narodnozabavno glasbo (po podatkih iz leta 2012 obsega 3.783 ur), informativni program (3.387 ur) ter literarne oddaje in radijske igre (379 ur). 1. program Radia Slovenija organizira tudi festival slovenskega [[šanson]]a ter vzpodbuja kreativnost manj uveljavljenih glasbenih skupin. * '''[[Val 202]] (drugi program)''' je bil ustanovljen leta 1972 in velja za najbolj poslušan radijski program v Sloveniji.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |title=Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija |author=Hreščak, Anja |date=17.7.2010 |work=Dnevnik |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |url-status=dead }}</ref> Val 202 se osredotoča na predvajanje [[popularna glasba|pop glasbe]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], ki zajema največ programskega časa (5.377 ur), poleg tega predvaja informativni program (1.842 ur) in športni program (752 ur), sicer pa se posveča kontaktnim oddajam, pogovorom s poslušalci, z izbiranjem ''popevke tedna'', ''imena tedna'' (v skupnem prerezu izbranih osebnosti ob koncu leta na posebni prireditvi razglasi ''[[ime leta]]'') itd. Val 202 je organizator mnogih koncertnih prireditev, med drugim najbolj obiskanega slovenskega koncerta s skupino [[Siddharta]] in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na [[Stadion Bežigrad|Bežigrajskem stadionu]] leta 2003 z več kot 30.000 poslušalci. * '''[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program ARS]] (tretji program)''' je začel z oddajanjem leta 1969. Pokriva področja [[umetnost]]i, kulture, [[znanost]]i in izobraževanja. Predvaja [[radijska igra|radijske igre]] in [[esej]]istične vsebine ter skoraj izključno [[klasična glasba|klasično glasbo]], ki v enem letu zasede več kot 6.800 ur programskega časa. Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV centrih, oddajajo pa ali v slovenščini ali v [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u [[narodna manjšina|manjšine]]: * '''[[Radio Koper]]''' ima sedež v Kopru; oddaja v slovenščini, program je dostopen na [[Primorska|Primorskem]]. Radio Koper-Capodistria z deljenim italijansko-slovenskim sporedom je bil sicer ustanovljen že leta 1949, kasneje se je zaradi programskih potreb razdelil na samostojen italijanski in samostojen slovenski program. * '''[[Radio Capodistria]]''' s sedežem v Kopru; oddaja v [[italijanščina|italijanščini]] in je dostopen na Primorskem, v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] ter v [[Istra|Istri]]. * '''[[Radio Maribor]]''' s sedežem v [[Maribor]]u, dostopen v severovzhodni Sloveniji. * '''[[Pomurski madžarski radio]]''', kratica '''MMR''', deluje kot del mariborskega centra s sedežem v [[Lendava|Lendavi]] in oddaja v [[madžarščina|madžarščini]]. Signal je dostopen v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Ustanovljen je bil že leta 1958, del RTV Slovenija pa je postal leta 1996. Poseben radijski program je '''[[Radio Slovenia International]]''', kratica '''RSi''', oddaja kot četrti nacionalni program in je namenjen tujejezičnim poslušalcem v Sloveniji. V skladu z zakonskimi določili ta program, namenjen informiranju tujejezične javnosti, poleg slovenskega oddaja v [[nemščina|nemškem]] in [[angleščina|angleškem]] jeziku. 85 odstotkov programskega časa predstavlja glasba, 15 odstotkov pa informativne oddaje, ki se posvečajo aktualnim gospodarskim, političnim, kulturnim ter športnim dogodkom v Sloveniji in svetu. Radijski program deluje od leta 1985. Radio Si ima sedež v Mariboru. [[Slika:RTVS-Studio1.JPG|thumb|right|250px|Studio 1 Televizije Slovenija]] [[Slika:Ciprnik-Planica.JPG|thumb|right|250px|Leta 2018 porušen Dom RTV Planica ob [[Letalnica bratov Gorišek|letalnici bratov Gorišek]], nad njim gora [[Ciprnik]].]] === Televizijske postaje === [[Slika:Tv koper-capodistria nuova insegna ingresso.jpg|sličica|Prostori TV Koper Capodistria]] RTV oddaja dve nacionalni in dve regionalni postaji ter parlamentarni program. Vsi so dostopni po vsej državi prek prizemnega digitalnega omrežja DVTB ter prek spletnega predvajalnika RTV 4D. Nacionalna in parlamentarni program imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na [[TV SLO 1|TV SLO1]] in TV Maribor, ki so v madžarščini, ter TV Koper, ki so v italijanščini (glej razdelek Regionalne televizijske postaje). Za razliko od radijskih programov RTV Slovenija, ki delujejo kot ločene, samostojne uredniško-producentske enote, pripravljajo vsebine 1. in 2. programa Televizije Slovenija tematsko organizirane delovne enote. To so uredniško-producentske enote: Kulturni in umetniški programi, Informativni program, Razvedrilni program, Športni program in Program plus. [[Slika:Maribor from Pekrska gorca 2.JPG|sličica|Poslopje RTV centra v Mariboru (spodaj)]] Vsak regionalni RTV center ima svojo postajo. Medtem ko je koprski program dvojezičen (slovenščina in italijanščina), je mariborski samo v slovenščini, razen oddaj, ki jih v madžarščini pripravi narodnostni program v in ima določene oddaje v madžarščini na prvem programu Televizije Slovenija. * '''Televizija Koper/Capodistria''' (sedež v [[Koper|Kopru]]; oddaja v slovenščini in [[italijanščina|italijanščini]]) * '''Televizija Maribor''' ima sedež v Mariboru, oddaja v slovenščini. Ustanovljena je bila leta 1968 kot dopisništvo Televizije Ljubljana za območje [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] in [[Pomurje|Pomurja]]. Sprva je uredništvo tega programa spremljalo dogodke in pripravljalo prispevke za oddajo ''Po Sloveniji'', po letu 1980, ko je bila vzpostavljena stalna avdio-video zveza z Ljubljano, pa je začela pripravljati 30-minutno oddajo ''TV Obzornik'', ki je bil redno na sporedu enkrat tedensko. Leta 1986 je bil pod [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]] zgrajen nov regionalni RTV center, od leta 2002 pa deluje samostojni regionalni televizijski program. Največ predvajanih vsebin je informativnih, sledijo izobraževalne in glasbene. ==== Televizijske kanali ==== * '''[[TV SLO 1]]''' ali ''TV Slovenija 1'' ustvarjeno [[1958]] * '''[[TV SLO 2]]''' ali ''TV Slovenija 2'' ustvarjeno [[1970]] * '''[[TV SLO 3]]''' ali ''TV Slovenija 3'' ustvarjeno [[2008]] === Multimedijski center (MMC) === :''Glavni članek: [[Multimedijski center RTV Slovenija]]''. Leta 1995 je začela delovati domača spletna stran www.rtvslo.si, leta 2001 pa je kot tehnična podpora internetni prisotnosti RTV Slovenija začel delovati multimedijski center. V okviru MMC nastajajo vsebine, ki polnijo mobilni in spletni portal. Internetni prenos avdio in video vsebin oddaj poteka bodisi na zahtevo (prek arhiva) bodisi v živo. MMC upravlja še avdio in video arhiv prek predvajalnika RTV 4D, podnaslavlja televizijske vsebine za naglušne in gluhe. Ima tri infokanale ter ureja spletne strani www.rtvslo.si/zaotroke in www.bansi.si. Na spletišču MMC je tudi [[spletni forum|forum]] in novičarski razdelek, skupno je objavljenih preko 27.000 prispevkov letno. Glede na spletno statistiko v povprečju spletni portal MMC obišče 450.000 različnih uporabnikov mesečno, po podatkih iz leta 2011 pa imajo spletne strani RTV Slovenija povprečno 43 milijonov prikazov na mesec. Preko MMC lahko spletni uporabniki v živo spremljajo večino programov lastne produkcije, imajo pa tudi dostop do spletnega arhiva, ki obsega več kot 1.000.000 posnetkov televizijskih in radijskih oddaj. === Sodelovanje in mednarodna izmenjava RTV vsebin === Do razmaha [[internet|spletne]] komunikacije so bile vsebine, posredovane preko radijskih valov oz. televizijskih sprejemnikov, najbolj ažurne in najbolj dostopne širokemu krogu zainteresirane javnosti. Poleg izmenjave vsebin s skupno jugoslovansko mrežo JRT in z družbama Intervizija (OIRT) ter Evrovizija (EBU), je RTV sodeloval z vsemi zainteresiranimi radiodifuznimi ponudniki, ki so oddajali programe za slovensko govoreče poslušalce. *'''Programi v slovenskem jeziku za zamejske slovence:''' neposredno po koncu 2. svetovne vojne je začela v slovenščini redno oddajati radijska postaja [[Slovenski program radia RAI Trst|Radio Trst A]], na sedežu Italijanske Radiotelevizije [[RAI]], za [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]. Leta 1946 je na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] po načelu enakopravnosti narodnih manjšin začel nastajati tudi slovenski spored v okviru [[ÖRF]],<ref>{{navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/ |title=Novice |work=Volksgruppen |publisher=ÖRF |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2013-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718143255/http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice |url-status=dead }}</ref> leta 1979 pa še v [[Gjur|Györu]] (polovica sporeda v [[Porabsko narečje|porabskem narečju]], polovica v knjižni slovenščini). *'''Slovenci po svetu:''' od aprila leta 1941 do decembra 2005 je v slovenskem jeziku<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/slovene/institutional/aboutus.shtml |title=Britanski radio, ki govori tudi slovensko |publisher=BBC Slovene |accessdate=5.7.2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/slovene/history.shtml |title=Konec zgodovine... |publisher=BBC v slovenščini |accessdate=5.7.2013}}</ref> oddajal britanski [[BBC]], ki mu je Radio Ljubljana pomagal pri izbiri novinarjev za slovenske oddaje.<ref name="EncSlo">Enciklopedija Slovenije, zvezek 10, str. 44; Radio; Mladinska knjiga, 1996, Ljubljana</ref> Po 2. svetovni vojni je slovenske poslušalce po svetu nagovarjal ''Radio Svobodna Jugoslavija'' v Sovjetski Zvezi (od leta 1943), ''Radio Moskva'' (od leta 1945), radijska postaja ''Deutsche Welle'' v [[Köln]]u, s katero je Radio Ljubljana leta 1983 podpisal protokol o medsebojni izmenjavi programov in o novinarskem sodelovanju.<ref name="EncSlo"/> Stalne oddaje v slovenščini so bile na sporedih ''Radia Vatikan'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |title=Radio Vatikan |publisher=Jezuiti v Sloveniji |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2015-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150614173520/http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |url-status=dead }}</ref> na ''Švedskem radiu (SR)'', na programu ''Voice of America'' (Radio glas Amerike), oddaje različnih obsegov so bile redno predvajane v [[Avstralija|Avstraliji]], v [[Kanada|Kanadi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], v [[Urugvaj]]u ter [[Argentina|Argentini]]. Mnogim izmed njih je Radio Ljubljana / Radio Slovenija posredoval programsko gradivo, predvsem glasbeno, v obliki posnetkov slovenske glasbe oz. slovenskih izvajalcev. Navkljub zmanjševanja obsega radijskih oddaj zaradi povečane uporabe interneta nekateri radijski programi še danes vključujejo slovenski jezik. === Glasbena produkcija === [[Slika:SORS-Laibach-CD.jpg|sličica|Vaja simfonikov RTV s skupino [[Laibach]]]] V skladu z zakonom morajo vsebine lastne produkcije obsegati najmanj 30% dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa.<ref>[http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov Obveznosti radijskih programov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021023019/http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov |date=2013-10-21 }} Apek.si</ref> Glasbene vsebine v okviru radijskih programov zasedajo največji delež, pri čemer je zakonska obveznost RTV predvajanje 40 odstotkov glasbe slovenskih avtorjev. Glasbena produkcija RTV Slovenija oskrbuje tako radijske kot televizijske programe s kvalitetnimi novimi glasbenimi vsebinami in hkrati polni fonotečni arhiv z vsebinami, ki so tako v interesu javnega zavoda kot v interesu slovenske kulture v splošnem. Fonoteka Radia Slovenija vsebuje približno 260.000 trakov resne in zabavne glasbe, zgoščenk, vinilnih plošč oz. kaset, ter je bila v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] najobsežnejša izmed fonotek članic Jugoslovanske Radiotelevizije. [[Slika:SORS-Konzerthaus-Dec2011.JPG|sličica|Simfoniki RTV v dunajskem Konzerthausu (2011)]] Zaradi potrebe po glasbenih vsebinah je že ob ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 začel nastajati radijski orkester, ki se je do leta 1948, ko je bil razpuščen, v popolnosti razvil. Orkestrski glasbeniki so tako leta 1948 sestavili novo ustanovljeni [[slovenska filharmonija|orkester Slovenske filharmonije]]. Leta 1955 je Radio Ljubljana zaradi programskih potreb po lastni glasbeni produkciji ponovno ustanovil [[Simfonični orkester RTV Slovenija|svoj simfonični orkester]], ki deluje do danes. Pred tem je bil leta 1937 ustanovljen [[Komorni zbor RTV Slovenija|Komorni zbor Radia Ljubljana]], ki je eden najstarejših evropskih radijskih zborov, vendar od leta 2005 deluje kot projektni, tj. najemniški zbor brez stalne zasedbe. V okviru glasbenih sestavov zavoda deluje [[Big Band RTV Slovenija]], ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, saj deluje nepretrgano že od leta 1945. [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|Otroški in mladinski zbor]] sta na pobudo nekdanjega urednika, skladatelja [[Janez Bitenc|Janeza Bitenca]], nastala leta 1957. V petdesetih letih delovanja sta posnela več tisoč zborovskih skladb. Janez Bitenc je bil med drugim tudi prvi urednik radijske oddaje ''Četrtkov večer domačih pesmi in napevov'', ki neprekinjeno deluje od leta 1953 do danes.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/vecina-slovencev-v-cetrtkovem-veceru-najde-pesem-zase/309064 »Večina Slovencev v Četrtkovem večeru najde pesem zase«, članek na MMC RTV SLO]</ref> S to oddajo je nastal koncept [[narodnozabavna glasba|narodnozabavne]] »Oberkrain« glasbe, ki se je začela razvijati v Sloveniji in potem hitro dobila posnemovalce po vseh [[Alpe|alpskih]] državah. Tudi sicer je bil v vsej svoji zgodovini zavod RTV najdejavnejši promotor za nastanek novih slovenskih skladb, tako zabavnega kot resnega žanra. Med zaposlenimi v radijskih vrstah so bili številni avtorji danes zimzelenih slovenskih melodij, [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Jože Privšek]], [[Tadej Hrušovar]], [[Dečo Žgur]], [[Marijan Vodopivec]], [[Bojan Adamič]], [[Vlado Kreslin]], [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]], itd., pevci, npr. [[Ditka Haberl]], pa tudi tekstopsci, npr. [[Elza Budau]], [[Dušan Velkaverh]], itd. Na RTV, predvsem pa na Radiu Slovenija, je bila zaposlena vrsta danes priznanih ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev, [[Prešernova nagrada|prešernovih nagrajencev]] in [[slovenska akademija znanosti in umetnosti|akademikov]]. Mednje sodijo [[Ervin Fritz]], [[Veno Taufer]], [[Saša Vuga]], [[Lojze Krakar]], [[Vitan Mal]], [[Milan Dekleva]], [[Anton Nanut]], [[Janez Menart]], [[Ciril Zlobec]], [[Lojze Lebič]], [[Tone Pavček]], idr. === Dopisniška mreža === [[Slika:Journalists on Kavkaz-2016 04.jpg|sličica|Dopisnica iz Rusije [[Vlasta Jeseničnik]] leta 2016 na Kavkazu]] ==== Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj ==== {| class="wikitable" !Država !Mesto !Dopisnik |- |{{Flagu|Avstrija}} |<center>[[Dunaj]] [[Avstrijska Koroška]] </center> |[[Petra Kos Gnamuš|'''Petra Kos Gnamuš''']] |- |{{Flagu|Belgija}} |<center>[[Bruselj]]</center> |'''[[Igor Jurič]]''' |- | rowspan="2" |{{Flagu|Italija}} |<center>[[Rim]] in [[Vatikan (mesto)|Vatikan]] </center> |[[Mojca Širok|'''Mojca Širok''']] |- |<center>[[Trst]]</center> |[[Špela Lenardič|'''Špela Lenardič''']] |- |{{Flagu|Nemčija}} |<center>[[Berlin]]</center> |[[Maja Derčar|'''Maja Derčar''']] |- |{{Flagu|Rusija}} |<center>[[Moskva]]</center> |[[Helena Ponudič|'''Helena Ponudič''']] |- |{{Flagu|Srbija}} |<center>[[Beograd]] ''<small>(Dopisništvo pokriva celoten Balkan)</small>'' </center> |[[Saša Banjanac Lubej|'''Saša Banjanac Lubej''']] |- |{{Flagu|ZDA}} |<center>[[Washington, D.C.|Washington]]</center> |[[Andrej Stopar|'''Andrej Stopar''']] |- |[[Bližnji vzhod]] |<center>[[Kairo]]</center> |[[Karmen Švegl|'''Karmen W. Švegl''']] |} Leta 2022 je RTV Slovenija zaprla svoje dopisništvo na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in odprla novega v Bangkoku na [[Tajska|Tajskem]], saj na območju [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]] ni imela dopisništva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=RTV Slovenija odpira prvo redno dopisništvo v Aziji|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-odpira-prvo-redno-dopisnistvo-v-aziji/634284|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref> Tja so poslali prej bližnjevzhodno dopisnico [[Karmen Švegl]]. Dopisništvo je bilo leta 2024 znova preseljeno nazaj na Bližnji vzhod. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je RTV najavil namen zaprtja dopisništva v Moskvi in preselitev v [[Kijev]] zaradi onemogočanja novinarskega dela s strani ruskega režima. Nekateri zaposleni na RTV so temu nasprotovali in trdili, da je kljub onemogočanju svobodnega poročanja »nujno« da RTV obdrži tamkajšnje dopisništvo. [[Uroš Urbanija]] je izpostavil dejstvo, da je stanovanje dopisništva v katerem biva dopisnica [[Vlasta Jeseničnik]], v lasti ruskega ministrstva za zunanje zadeve. Poročanje Jeseničnikove, ki je bilo v začetku invazije začasno ustavljeno, je bilo deležno tudi kritik [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi proruske drže, zagovorniki pa so jo branili, da je njeno delo profesionalno in v skladu s »pogoji ki jih določa ruski avtoritarni režim«. Z menjavo uprave RTV se ukinitev ni zgodila.<ref>{{Navedi splet|title=Dopisnica Vlasta Jeseničnik odhaja iz Moskve|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dopisnica-vlasta-jesenicnik-odhaja-iz-moskve-2088582/|website=www.dnevnik.si|date=2023-08-29|accessdate=2025-08-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo Andrej Grah Whatmough zamrznil oziroma ukinil dopisništvo RTVS v Moskvi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-andrej-grah-whatmough-zamrznil-oziroma-ukinil-dopisnistvo-rtvs-v-moskvi/|website=N1|date=2023-05-03|accessdate=2025-08-15|language=sl-SI}}</ref> == Arhivi RTV Slovenija == Radijski arhivi hranijo poleg 260.000 enot zabavne in resne glasbe tudi okrog 50.000 enot (trakov) s področja govora, to so radijske igre, oddaje, interpretacije dramskih igralcev, zgodovinski posnetki znanih Slovencev. Leta 2008 je bila ustanovljena mediateka, ki skrbi za [[digitalizacija|digitalizacijo]] analognih zvočnih arhivskih vsebin. V arhivu Televizije Slovenija je shranjena vsebina, ki je nastajala od 12. maja leta 1957 do danes. Ta zajema za okrog 30.000 ur filmov lastne produkcije, neobjavljeno filmsko gradivo ter gradivo tujih agencij (okrog 2.000.000 metrov filmskega traku), fotografsko zbirko pribl. 400.000 fotografij, arhiv prispevkov dnevno-informativnega programa (1.650.300 m filmskega traku), oddaje na kasetah in magnetoskopskih trakovih (23.380 enot ali pribl. 23.000 ur programa), oddaje na videokasetah (okrog 7.000 ur programa), arhiv [[TV Dnevnik]]ov, register oddaj TV Ljubljana/Slovenija od začetkov oddajanja do danes (več kot 790 tisoč dokumentov), itd. Nekateri so dostopni tudi na spletnem portalu [http://www.euscreen.eu/search.html?q=rtv%20slovenija Euscreen]. Časopisna dokumentacija RTV Slovenija hrani več kot 100.000 časopisov in revij, več kot 2.000.000 člankov z vseh področij, v času svojega 55-letnega delovanja pa je ustvarila okvirno 5.000 brošur in 20.000 knjig. Izposoja tovrstnih člankov s strani zunanjih interesentov je približno 3.000 enot na mesec. RTV ima tudi lastno [[muzej]]sko zbirko<ref>[http://www.rtvslo.si/rtvslo-90-60/zgodbe-90-60/v-muzejski-zbirki-rtv-slovenija-zbranih-vec-kot-200-eksponatov/446425 Muzejska zbirka RTV, spletna stran MMC]</ref> tehnoloških naprav s področja oddajanja in snemanja avdio-vizualnih vsebin. Od leta 1971 dalje izhaja časopis javnega zavoda RTV Slovenija, imenovan ''Kričač''.<ref>[http://www.rtvslo.si/kricac Kričač, časopis zavoda RTV]</ref> == Založba kaset in plošč (ZKP) == :''Glavni članek: [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija]]''. Sprva »Založba kaset in plošč«, danes pa pod isto kratico »Založba kakovostne produkcije« RTV Slovenija, ponuja na slovenskem kulturnem tržišču izbor novih ali arhivskih avdio ter vizualnih del, ki so nastala v lastni produkciji RTV hiše. Založba je bila ustanovljena leta 1970, trenutno je v okviru spletne prodaje [http://www. rtvslo.si/zkpprodaja] na voljo okrog 1000 izdelkov. Založba proizvede letno od 60 do 70 izdaj, 60 % zgoščenk ter 40 % DVD-jev.<ref>{{Navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |title=O ZKP Slovenija |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2015-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150929074927/http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Krvavec razgled.JPG|thumb|right|250px|RTV oddajnik na [[Krvavec|Krvavcu]]]] == Oddajniki in zveze == Organizacijska enota Oddajniki in zveze upravlja 170 oddajnih objektov po vsej Sloveniji. Ti so namenjeni oskrbovanju gledalcev in poslušalcev z RTV programi. Največji oddajni centri so na izpostavljenih višinskih točkah, na gorah [[Nanos]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-nanos/106 Oddajni center Nanos]</ref> [[Krvavec]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krvavec/104 Oddajni center Krvavec]</ref> [[Uršlja gora|Plešivec]] (Uršlja gora),<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-plesivec/108 Oddajni center Plešivec]</ref> [[Krim, Slovenija|Krim]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krim/103 Oddajni center Krim]</ref> [[Kum]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-kum/105 Oddajni center Kum]</ref> [[Trdinov vrh]]<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-trdinov-vrh/109 Oddajni center Trdinov vrh]</ref> ter na [[Pohorje|Pohorju]].<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-pohorje/107 Oddajni center Pohorje]</ref>, oddajni center na Belem Križu pa je trenutno v fazi prenove. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]] so letala [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] so med 26. junijem in 2. julijem uničila ali poškodovala oddajnike na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Boču, Pohorju in v Domžalah. Ob pomoči EBU so bile tako med vojno uvedene prve satelitske oddaje. Leta 1997 je steklo redno oddajanje RTV programov preko [[satelit]]a [[Hot Bird|Hot Bird 3]], leta 2006 pa se je se preselilo na satelit [[Hot Bird|Hot Bird 8]]. == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Glej tudi == * [[Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija|Varuh pravic gledalcev in poslušalcev]] *[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)]] *[[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * {{uradno spletno mesto|https://www.rtvslo.si/}} * [https://www.rtvslo.si/oz/oddajanje/dvbt/programi/543636 Programi RTV SLO] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/stara-osebna-izkaznica-rtv-slovenija/335069 Stara osebna izkaznica RTV Slovenija (Andrej Mrak, za MMC)] * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174997059 Od Radia Ljubljana do RTV Slovenia]«. ''Sledi časa'' (28. oktober 2023). RTV Slovenija. * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174722565 Oddajniki in zveze RTV Slovenija]«. ''Sledi časa'' (4. oktober 2020). RTV Slovenija. {{RTVSLO}} {{Ansambli RTVSLO}} {{EMA}} {{ERZ}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija| ]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Javne radiotelevizijske hiše]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] k0cmfh46sevjri8ovor40nc2ebaqiel 0 32112 6742816 6674089 2026-08-26T09:24:45Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6742816 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljski|poljskih]] [[pisatelj]]ev in [[pisateljica|pisateljic]].''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jerzy Andrzejewski]] == B == [[Lech Bądkowski]] - [[Michał Bałucki]] - [[Justyna Bargielska]] - [[Lesław Bartelski]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Joanna Bator]] - [[Wacław Berent]] - [[Miron Białoszewski]] - [[Marcin Bielski]] (zgodovinar) - August Bielowski (zgodovinar) - [[Marek Bieńczyk]] - [[Dariusz Bitner]] - [[Wojciech Bogusławski]] (dramatik) - [[Maria Bojarska]] - [[Katarzyna Bonda]] - [[Maria Boniecka]] - [[Tadeusz Borowski]] - Tadeusz Boy-Żeleński - [[Kazimierz Brandys]] - [[Roman Bratny]] - [[Andrzej Braun]] - [[Tadeusz Breza]] - [[Ernest Bryll]] (dramatik) - [[Stanisław Brzozowski]] - Elżbieta Burakowska - [[Walery Butewicz]] ==C== [[Filip Callimachus]] - [[Stefan Chwin]] - [[Joseph Conrad]]/Józef Teodor Konrad Korzeniowski == D == [[Maria Dąbrowska]] - [[Gustaw Daniłowski]] - [[Jacek Dehnel]] - [[Jacek Dukaj]] - [[Kinga Dunin]] - [[Stanisław Dygat]] - [[Olgerd Dziechciarz]] == E == [[Leszek Engelking]] == F == [[Kornel Filipowicz]] - [[Ida Fink]] - [[Jerzy Franczak]] - [[Alexsander Fredro|Aleksander Fredro]] (dramatik) - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] (humanist) == G == [[Konstanty Ildefons Gałczyński]] - [[Jerzy Giedroyc]] - [[Witold Gombrowicz]] - [[Aleksander Głowacki]] - [[Janusz Głowacki]] (dramatik...) - [[Natasza Goerke]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Antoni Gołubiew]] - [[Łukasz Górnicki]] - [[Manuela Gretkowska]] - [[Ryszard Marek Groński]] - [[Gaja Grzegorzewska]] - [[Stefania Grodzieńska]] - [[Henryk Grynberg]] == H == [[Julia Hartwig]] - [[Zygmunt Haupt]] - [[Józef Hen]] - [[Zbigniew Herbert]] - [[Gustaw Herling-Grudziński]] - [[Marek Hłasko]] - [[Paweł Huelle]] (1957-2023) == I == [[Ireneusz Iredyński]] - [[Karol Irzykowski]] - [[Jarosław Iwaszkiewicz]] == J == [[Paweł Jasienica]] - [[Bruno Jasieński]] - [[Joanna Jodełka]] - [[Jerzy Jurandot]] (r. ''Jerzy Glejgewicht'') == K == [[Juliusz Kaden-Bandrowski]] (1885-1944) - [[Anna Kamieńska]] - [[Ryszard Kapuściński]] - [[Ignacy Karpowicz]] (1976-2026) - [[Julian Kawalec]] - [[Jan Kochanowski]] - [[Maria Konopnicka]] - [[Tadeusz Konwicki]] - [[Janusz Korczak]] - [[Józef Korzeniowski]] - [[Jerzy Kosiński]] - [[Zofia Kossak-Szczucka]] - [[Jan Kott]] (dramatik) - [[Hanna Krall]] - [[Ignacy Krasicki]] - [[Zygmunt Krasiński]] - [[Józef Ignacy Kraszewski]] - [[Tadeusz Kubiak]] - [[Zygmunt Kubiak]] - [[Maria Kuncewiczowa]] - [[Ewa Kuryluk]] - [[Andrzej Kuśniewicz]] == L == [[Jan Lam]] - [[Antoni Lange]] - [[Cezary Łazarewicz]] - [[Stanisław Jerzy Lec]] - [[Stanisław Lem]] - [[Teofil Lenartowicz]] - [[Bolesław Leśmian]] - [[Antoni Libera]] - [[Blanka Lipińska]] - [[Ewa Lipska]] - [[Leo Lipski]] == M == [[Józef Mackiewicz]] - [[Stanisław Mackiewicz]] - [[Kornel Makuszynski]] - [[Jakub Małecki]] - [[Dorota Masłowska]] - [[Cezary Michalski]] - [[Adam Mickiewicz]] - [[Władysław Mickiewicz]]? - [[Czesław Miłosz]] - [[Zygmunt Miłoszewski]] - Karol Modzelewski - [[Gustaw Morćinek]] - [[Remigiusz Mróz]] - [[Bronisław Mróz-Długoszewski]] - [[Remigiusz Mróz]] - [[Sławomir Mrożek]] - [[Andrzej Mularczyk]] == N == [[Zofia Nałkowska]] - [[Teodor Narbutt]] - [[Julian Ursyn Niemcewicz]] - [[Maciej Niemiec]] - [[Zbigniew Nienacki]] - [[Edmund Niziurski]] - [[Cyprian Kamil Norwid]] - [[Marek Nowakowski]] - [[Maria Nurowska]] == O == [[Władysław Orkan]] - [[Stanisław Orzechowski]] (politični pisec) - [[Eliza Orzeszkowa]] - [[Ferdynand Antoni Ossendowski]] - [[Igor Ostachowicz]] == P == [[Jerzy Pachlowski]] - [[Tomasz Pacyński]] - [[Jan Parandowski]] - [[Jan Chryzostom Pasek]] - [[Tadeusz Peiper]] - [[Jerzy Pilch]] - [[Andrzej Pilipiuk]] - [[Anatol Potemkowski]] - [[Jan Potocki]] - [[Wacław Potocki]] - [[Bolesław Prus]] - [[Kazimierz Przerwa-Tetmajer]] - [[Stanisław Przybyszewski]] - [[Stanisława Przybyszewska]] (dramatičarka) == R == [[Edward Redliński]] - [[Mikołaj Rej]] - [[Władysław Stanisław Reymont]] - [[Tadeusz Rittner]] - [[Karol Hubert Rostworowski]] - [[Tadeusz Różewicz]] - [[Adolf Rudnicki]] - [[Zyta Rudzka]] - [[Lucjan Rydel]] - [[Jarosław Marek Rymkiewicz]] - [[Henryk Rzewuski]] - [[Wacław Rzewuski]] - [[Wincenty Rzymowski]] - [[Małgorzata Rejmer]] == S == [[Magdalena Samozwaniec]] - [[Andrzej Sapkowski]] - [[Pawel Sarna]] - [[Bruno Schulz]] - [[Henryk Sienkiewicz]] - [[Wacław Sieroszewski]] - [[Piotr Skarga]] (pridigar) - [[Juliusz Słowacki]] - [[Leopold Staff]] (dramatik, esejist) - [[Andrzej Stasiuk]] - [[Anatol Stern]] - [[Andrzej Strug]] - [[Marian Sworzeń]] - [[Ziemowit Szczerek]] - [[Marcin Szczygielski]] - [[Andrzej Szczypiorski]] - [[Aleksander Świętochowski]] - [[Paweł Szydeł]] - [[Wisława Szymborska]] == T == [[Olga Tokarczuk]] - [[Józef Tretiak]] - [[Tomek Tryzna]] - [[Magdalena Tulli]] - [[Agata Tuszyńska]] - [[Anna-Teresa Tymieniecka]] - [[Leopold Tyrmand]] == U == [[Kornel Ujejski]] == V == [[Krzysztof Varga]] - [[Ingmar Villqist]] (pr.i. ''Jarosław Świerszcz''), dramatik == W == [[Paulina Wat]] - [[Józef Weyssenhoff]] - Jan Wilkowski (dramatik, gledališčnik) - [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] - [[Michał Witkowski]] - [[Józef Wittlin]] - [[Jerzy Wittlin]] - [[Wiktor Woroszylski]] - [[Stanisław Wyspiański]] == Z == [[Franciszek Zabłocki]] (dramatik) - [[Adam Zagajewski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Ludwik Lazarus Zamenhof]] - [[Gabriela Zapolska]] - [[Stefan Żeromski]] - [[Rafał A. Ziemkiewicz]] - [[Jerzy Żuławski]] - [[Mirosław Żuławski]] - [[Jakub Żulczyk]] == Ž == [[Narcyza Żmichowska]]-Gabryella - [[Wojciech Żukrowski]] == Glej tudi == * [[seznam poljskih pesnikov]] * [[poljska književnost]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Pisatelji]] [[Kategorija:Poljski pisatelji|*]] 6f0i9m1jfbmhdhudkizogigctemb6is 0 32127 6742519 6734307 2026-08-25T12:36:16Z ~2026-45085-22 264465 /* N */ 6742519 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Japonci|japonskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Japoncev|Japonska|japonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Kobo Abe]] *[[Rjunosuke Akutagava]] *[[Ikuma Arišima]] *[[Takeo Arišima]] == D == *[[Osamu Dazai]] (''Cušima Šudži'') *[[Iku Džipenša]] == E == *[[Masaru Emoto]] *[[Fumiko Enči]] (Enchi, r. Ueda) *[[Šūsaku Endō]] == H == * [[Keiichiro Hirano]] *[[Tarō Hirai]] (ps. ''Edogawa Ranpo'') *[[Kazuo Hirocu]] *[[Naoki Hyakuta]] == I == *[[Jasuši Inoue]] *[[Kazuo Ishiguro]] *[[Sei Ito]] == J == *[[Kenkō Jošida]] *[[Sunao Jošida]] *[[Miyamoto Yuriko]] == K == *[[Jasunari Kavabata]] *[[Ikki Kita]] *[[Takidži Kobajaši]] *[[Rohan Kōda]] *[[Hjakuzō Kurata]] == M == *[[Jukio Mišima]] *[[Kenji Miyazawa]] *[[Ogai Mori]] (pr.i. ''M. Rintaro'') *[[Haruki Murakami]] *[[Rjū Murakami]] *[[Murasaki Šikibu|Šikibu Murasaki]] == N == *[[Natsume Soseki|Sōseki Nacume]] *[[Kafū Nagai]] *[[Seio Nagao]] *[[Acuši Nakadžima]] (Atsushi Nakajima) *[[Šin'ičirō Nakamura]] *[[Hiroši Noma]] == O == *[[Minako Oba]] *[[Kenzaburō Oe]] (1935 – 2023) *[[Shūmei Ōkawa]] *[[Šōhei Ōoka]] *[[Kōjō Ozaki]] == R == * [[Edogawa Ranpo]] (pr.i. Tarō Hirai) == S == *[[Hiro Sachiya]] *[[Makoto Sataka]] *[[Ton Satomi]] *[[Šonagon Sei]] *[[Dogen Sendži]] == Š == *[[Naoja Šiga]] == T == *[[Katai Tajama]] *[[Izumo Takeda]] *[[Rintaro Takeda]] *[[Džuničiro Tanizaki]] (''Jun'ichirō Tanizaki'') *[[Yoko Tawada]] (japonsko-nemška) *[[Kendžirō Tokutomi]] *[[Yoshiharu Tsuge]] (risar, esejist) == U == *[[Akinari Ueda]] *[[Bin Ueda]] == V == * Yasunari Vatanabe == Glej tudi == * [[seznam japonskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Japoncev|Pisatelji]] [[Kategorija:Japonski pisatelji|*]] omxcn4imfc4tyb5pdh3b86n4x4i11aq 0 32129 6742541 6535128 2026-08-25T14:03:59Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6742541 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[pisatelj]]ev.''' (tudi v Sev. Makedoniji in na Kosovu) {{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritëro Agolli]] ([[1931]]–2017) *[[Ali Aliu]] (1934) *[[Fatos Arapi]] (1930–2018) == B == * [[Frang Bardhi]] (1606–1643) *[[Marin Barleti]] (Marinus Barletius/Marino Barlezio) (~1450/60–1512/13) *[[Eqrem Basha]] (1948) * [[Pjetër Bogdani]] ([[1630|1630–]][[1689]]) *[[Dionis Bubani]] (1906–2006) *[[Gjergj Bubani]] (1899–1954) (Jorgji Bubani; "Brumbulli") * [[Dhimosten Budina]] ([[1930|1930–]]2004) (arheolog) *[[Pjetër Budi]] (1566–1622) * [[Gaqo Bushaka]] (1943) * [[Gjon Buzuku]] (1499–1577) == C == * [[Martin Camaj]] (1925–1992) == Ç == * [[Anton Zako Çajupi]] ([[1866|1866–]][[1930]]) * [[Anton Çetta]] (1920–1995) == D == * [[Kujtim Dashi]] ([[1951]]) * [[Bedri Dedja]] ([[1930|1930–]]2004) * [[Jeronim De Rada]] ([[1814|1814–]][[1903]]) * [[Aleksander Stavre Drenova]] ([[1872|1872–]][[1947]]) == E == == F == * [[At Gjergj Fishta]] ([[1871|1871–]][[1940]]) == G == * [[Karl Gega]] ([[1802|1802–]][[1860]]) * [[Jusuf Gërvalla]] ([[1945|1945–]][[1982]]) * [[Gjovalin Gjadri]] ([[1899|1899–]][[1974]]) * [[Luigj Gurakuqi]] ([[1879]] –[[1925]]) == H == * [[Mihal Hanxhari]] (1930-1999) *[[Sinan Hasani]] (1922–2010) * [[Fadil Hoxha]] (1916–2001) * [[Hysni Hoxha]] (1933) * [[Mehmet Hoxha]] (1908–1987) * [[Rexhep Hoxha]] (1929–2019) == I == * [[Kolë Idronomeo]] (1860–1939) * [[Murat Isaku]] ([[1928|1928–]][[2005]]) == J == * [[Kolë Jakova]] ([[1916|1916–]]2002) == K == * [[Salih Kabashi]] ([[1948]]) * [[Ismail Kadare]] ([[1936]]–2024) * [[Hasan Zyko Kamberi]] * [[Karmell Kandreva]] ([[1931]]–[[1982]]) * [[Jeton Kelmendi]] (1978) *[[Musine Kokalari]] (1917–1983) (1. albanska pisateljica) * [[Ernest Koliqi]] (1903–[[1975]]) * [[Fatos Kongoli]] (1944) *[[Vath Koreshi]] (1936–2006) *[[Mehmet Kraja]] (1952) * [[Konstandin Kristoforidhi]] ([[1827]]–[[1895]]) * [[Jan Kukuzeli]] (~1280–~1360) == L == * * [[Lekë Gjoka]] ([[1970]]) * [[Lekë Matrënga]] [[1567|(1567]]–[[1619]]) * [[Lluka Perrone]] ([[1920]]–[[1988]]) * * [[Skënder Luarasi]] (1900–1982) * [[Fatos Lubonja]] (1951) == M == *[[Sejfulla Malëshova]] (1900–1971) *[[Petro Marko]] (1913–1991) *[[Kim Mehmeti]] (1955) * [[Esad Mekuli]] (1916–1993) *[[Migjeni]] (''Millosh Gjergj Nikolla Migjeni'') (1911–1938) == N == * [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') (1882–1965) == P == * [[Fadil Paçrami]] (1922–2008) * [[Dhimitër Pasko]] (1907–1967) * [[Koçi Petriti]] ([[1941]]–2014) * [[Arshi Pipa]] (1920–1997) * [[Ali Podrimja]] ([[1947]])? (1942–2012) * [[Lasgush Poradeci]] ([[1900]]–[[1987]]) (''Llazar Sotir Gusho'') == Q == * [[Dhori Qiriazi]] ([[1933|1933–]]2009) == R == * [[Ibrahim Rugova]] ([[1944]]–[[2006]]) * [[Kadri Roshi]] ([[1924]]–2007) == S == * [[Resul Shabani]] (1944) (S. Makedonija) * Lazër Shantoja (1892–1945) * [[Bashkim Shehu]] (1955) * [[Jahjah Shehu]] * [[Filip Shiroka]] (1859–1935, Bejrut) * [[Dhimitër Shuteriqi]] ([[1915]]–2003) * [[Shpendi Sollaku]] ([[1957]]) *[[Luan Starova]] (1941–2022) (S. Makedonija) *[[Pajtim Statovci]] (1990) * [[Haki Stermilli]] ([[1895]]–[[1953]]) * [[Mirela Sula]] ([[1975]]) * [[Hivzi Sulejmani]] (1912–1975) == T == * [[Misto Treska]] (1914–1993) * [[Kasëm Trebeshina]] (1926–2017, Ankara) == X == * [[Jakov Xoxa]] (1923–[[1979]]) * [[Dhimitër Xhuvani]] ([[1934]]–2009) == V == * [[Jul Variboba]] ([[1727|1727–]][[1788]]) *[[Jani Vreto]] (1820–1900) == Y == * [[Lea Ypi]] (1979) == Z == *[[Andon Zako-Çajupi]] (1866–1930) *[[Tajar Zavalani]] (1903–1966) == Glej tudi == * [[seznam albanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Albanski pisatelji|*]] a5qnpv74n0kzzi773x0rrm3twl5w3df 6742545 6742541 2026-08-25T14:29:54Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6742545 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[pisatelj]]ev.''' (tudi v Sev. Makedoniji in na Kosovu) {{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritëro Agolli]] ([[1931]]–2017) *[[Ali Aliu]] (1934-2010) *[[Fatos Arapi]] (1930–2018) == B == * [[Frang Bardhi]] (1606–1643) *[[Marin Barleti]] (Marinus Barletius/Marino Barlezio) (~1450/60–1512/13) *[[Eqrem Basha]] (1948) * [[Pjetër Bogdani]] ([[1630|1630–]][[1689]]) *[[Dionis Bubani]] (1906–2006) *[[Gjergj Bubani]] (1899–1954) (Jorgji Bubani; "Brumbulli") * [[Dhimosten Budina]] ([[1930|1930–]]2004) (arheolog) *[[Pjetër Budi]] (1566–1622) * [[Gaqo Bushaka]] (1943) * [[Gjon Buzuku]] (1499–1577) == C == * [[Martin Camaj]] (1925–1992) == Ç == * [[Anton Zako Çajupi]] ([[1866|1866–]][[1930]]) * [[Anton Çetta]] (1920–1995) == D == * [[Kujtim Dashi]] ([[1951]]) * [[Bedri Dedja]] ([[1930|1930–]]2004) * [[Jeronim De Rada]] ([[1814|1814–]][[1903]]) * [[Aleksander Stavre Drenova]] ([[1872|1872–]][[1947]]) == E == == F == * [[At Gjergj Fishta]] ([[1871|1871–]][[1940]]) == G == * [[Karl Gega]] ([[1802|1802–]][[1860]]) * [[Jusuf Gërvalla]] ([[1945|1945–]][[1982]]) * [[Gjovalin Gjadri]] ([[1899|1899–]][[1974]]) * [[Luigj Gurakuqi]] ([[1879]] –[[1925]]) == H == * [[Mihal Hanxhari]] (1930-1999) *[[Sinan Hasani]] (1922–2010) * [[Fadil Hoxha]] (1916–2001) * [[Hysni Hoxha]] (1933) * [[Mehmet Hoxha]] (1908–1987) * [[Rexhep Hoxha]] (1929–2019) == I == * [[Kolë Idronomeo]] (1860–1939) * [[Murat Isaku]] ([[1928|1928–]][[2005]]) == J == * [[Kolë Jakova]] ([[1916|1916–]]2002) == K == * [[Salih Kabashi]] ([[1948]]) * [[Ismail Kadare]] ([[1936]]–2024) * [[Hasan Zyko Kamberi]] * [[Karmell Kandreva]] ([[1931]]–[[1982]]) * [[Jeton Kelmendi]] (1978) *[[Musine Kokalari]] (1917–1983) (1. albanska pisateljica) * [[Ernest Koliqi]] (1903–[[1975]]) * [[Fatos Kongoli]] (1944) *[[Vath Koreshi]] (1936–2006) *[[Mehmet Kraja]] (1952) * [[Konstandin Kristoforidhi]] ([[1827]]–[[1895]]) * [[Jan Kukuzeli]] (~1280–~1360) == L == * * [[Lekë Gjoka]] ([[1970]]) * [[Lekë Matrënga]] [[1567|(1567]]–[[1619]]) * [[Lluka Perrone]] ([[1920]]–[[1988]]) * * [[Skënder Luarasi]] (1900–1982) * [[Fatos Lubonja]] (1951) == M == *[[Sejfulla Malëshova]] (1900–1971) *[[Petro Marko]] (1913–1991) *[[Kim Mehmeti]] (1955) * [[Esad Mekuli]] (1916–1993) *[[Migjeni]] (''Millosh Gjergj Nikolla Migjeni'') (1911–1938) == N == * [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') (1882–1965) == P == * [[Fadil Paçrami]] (1922–2008) * [[Dhimitër Pasko]] (1907–1967) * [[Koçi Petriti]] ([[1941]]–2014) * [[Arshi Pipa]] (1920–1997) * [[Ali Podrimja]] ([[1947]])? (1942–2012) * [[Lasgush Poradeci]] ([[1900]]–[[1987]]) (''Llazar Sotir Gusho'') == Q == * [[Dhori Qiriazi]] ([[1933|1933–]]2009) == R == * [[Ibrahim Rugova]] ([[1944]]–[[2006]]) * [[Kadri Roshi]] ([[1924]]–2007) == S == * [[Resul Shabani]] (1944) (S. Makedonija) * Lazër Shantoja (1892–1945) * [[Bashkim Shehu]] (1955) * [[Jahjah Shehu]] * [[Filip Shiroka]] (1859–1935, Bejrut) * [[Dhimitër Shuteriqi]] ([[1915]]–2003) * [[Shpendi Sollaku]] ([[1957]]) *[[Luan Starova]] (1941–2022) (S. Makedonija) *[[Pajtim Statovci]] (1990) * [[Haki Stermilli]] ([[1895]]–[[1953]]) * [[Mirela Sula]] ([[1975]]) * [[Hivzi Sulejmani]] (1912–1975) == T == * [[Misto Treska]] (1914–1993) * [[Kasëm Trebeshina]] (1926–2017, Ankara) == X == * [[Jakov Xoxa]] (1923–[[1979]]) * [[Dhimitër Xhuvani]] ([[1934]]–2009) == V == * [[Jul Variboba]] ([[1727|1727–]][[1788]]) *[[Jani Vreto]] (1820–1900) == Y == * [[Lea Ypi]] (1979) == Z == *[[Andon Zako-Çajupi]] (1866–1930) *[[Tajar Zavalani]] (1903–1966) == Glej tudi == * [[seznam albanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Albanski pisatelji|*]] egm6bdtu6a8ym64qzy28valz0b9kwrw 6742550 6742545 2026-08-25T14:39:49Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6742550 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Albanci|albanskih]] [[pisatelj]]ev.''' (tudi v Sev. Makedoniji in na Kosovu) {{seznami poklicev za narode|Albancev|Albanija|albanskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Dritëro Agolli]] ([[1931]]–2017) *[[Ali Aliu]] (1934-2010) *[[Fatos Arapi]] (1930–2018) == B == * [[Frang Bardhi]] (1606–1643) *[[Marin Barleti]] (Marinus Barletius/Marino Barlezio) (~1450/60–1512/13) *[[Eqrem Basha]] (1948) * [[Pjetër Bogdani]] ([[1630|1630–]][[1689]]) *[[Dionis Bubani]] (1906–2006) *[[Gjergj Bubani]] (1899–1954) (Jorgji Bubani; "Brumbulli") * [[Dhimosten Budina]] ([[1930|1930–]]2004) (arheolog) *[[Pjetër Budi]] (1566–1622) * [[Gaqo Bushaka]] (1943) * [[Gjon Buzuku]] (1499–1577) == C == * [[Martin Camaj]] (1925–1992) == Ç == * [[Anton Zako Çajupi]] ([[1866|1866–]][[1930]]) * [[Anton Çetta]] (1920–1995) == D == * [[Kujtim Dashi]] ([[1951]]) * [[Bedri Dedja]] ([[1930|1930–]]2004) * [[Jeronim De Rada]] ([[1814|1814–]][[1903]]) * [[Aleksander Stavre Drenova]] ([[1872|1872–]][[1947]]) == E == == F == * [[At Gjergj Fishta]] ([[1871|1871–]][[1940]]) == G == * [[Karl Gega]] ([[1802|1802–]][[1860]]) * [[Jusuf Gërvalla]] ([[1945|1945–]][[1982]]) * [[Gjovalin Gjadri]] ([[1899|1899–]][[1974]]) * [[Luigj Gurakuqi]] ([[1879]] –[[1925]]) == H == * [[Mihal Hanxhari]] (1930-1999) *[[Sinan Hasani]] (1922–2010) * [[Fadil Hoxha]] (1916–2001) * [[Hysni Hoxha]] (1933) * [[Mehmet Hoxha]] (1908–1987) * [[Rexhep Hoxha]] (1929–2019) == I == * [[Kolë Idronomeo]] (1860–1939) * [[Murat Isaku]] ([[1928|1928–]][[2005]]) == J == * [[Kolë Jakova]] ([[1916|1916–]]2002) == K == * [[Salih Kabashi]] ([[1948]]) * [[Ismail Kadare]] ([[1936]]–2024) * [[Hasan Zyko Kamberi]] * [[Karmell Kandreva]] ([[1931]]–[[1982]]) * [[Jeton Kelmendi]] (1978) *[[Musine Kokalari]] (1917–1983) (1. albanska pisateljica) * [[Ernest Koliqi]] (1903–[[1975]]) * [[Fatos Kongoli]] (1944) *[[Vath Koreshi]] (1936–2006) *[[Mehmet Kraja]] (1952) * [[Konstandin Kristoforidhi]] ([[1827]]–[[1895]]) * [[Jan Kukuzeli]] (~1280–~1360) == L == * [[Lekë Gjoka]] ([[1970]]) * [[Lekë Matrënga]] [[1567|(1567]]–[[1619]]) * [[Lluka Perrone]] ([[1920]]–[[1988]]) * [[Skënder Luarasi]] (1900–1982) * [[Fatos Lubonja]] (1951) == M == *[[Sejfulla Malëshova]] (1900–1971) *[[Petro Marko]] (1913–1991) *[[Kim Mehmeti]] (1955) * [[Esad Mekuli]] (1916–1993) *[[Migjeni]] (''Millosh Gjergj Nikolla Migjeni'') (1911–1938) == N == * [[Fan S. Noli]] (''Theofan Stilian Noli'') (1882–1965) == P == * [[Fadil Paçrami]] (1922–2008) * [[Dhimitër Pasko]] (1907–1967) * [[Koçi Petriti]] ([[1941]]–2014) * [[Arshi Pipa]] (1920–1997) * [[Ali Podrimja]] ([[1947]])? (1942–2012) * [[Lasgush Poradeci]] ([[1900]]–[[1987]]) (''Llazar Sotir Gusho'') == Q == * [[Dhori Qiriazi]] ([[1933|1933–]]2009) == R == * [[Ibrahim Rugova]] ([[1944]]–[[2006]]) * [[Kadri Roshi]] ([[1924]]–2007) == S == * Mazllum Saneja (1945-2021) * [[Resul Shabani]] (1944) (S. Makedonija) * Lazër Shantoja (1892–1945) * [[Bashkim Shehu]] (1955) * [[Jahjah Shehu]] * [[Filip Shiroka]] (1859–1935, Bejrut) * [[Dhimitër Shuteriqi]] ([[1915]]–2003) * [[Shpendi Sollaku]] ([[1957]]) *[[Luan Starova]] (1941–2022) (S. Makedonija) *[[Pajtim Statovci]] (1990) * [[Haki Stermilli]] ([[1895]]–[[1953]]) * [[Mirela Sula]] ([[1975]]) * [[Hivzi Sulejmani]] (1912–1975) == T == * [[Misto Treska]] (1914–1993) * [[Kasëm Trebeshina]] (1926–2017, Ankara) == X == * [[Jakov Xoxa]] (1923–[[1979]]) * [[Dhimitër Xhuvani]] ([[1934]]–2009) == V == * [[Jul Variboba]] ([[1727|1727–]][[1788]]) *[[Jani Vreto]] (1820–1900) == Y == * [[Lea Ypi]] (1979) == Z == *[[Andon Zako-Çajupi]] (1866–1930) *[[Tajar Zavalani]] (1903–1966) == Glej tudi == * [[seznam albanskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Albanski pisatelji|*]] p5frbzcn9z2z22vrsykotcewj2hzgwy 0 36397 6742565 6738376 2026-08-25T15:20:45Z 56jhoG 157998 /* S */ 6742565 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[metal]] skupin.''' __NOTOC__ {{CompactTOC}} == # == *[[1000mods]] *[[1914]] == A == *[[Abigor]] *[[Aborted]] *[[Absu]] *[[AC/DC]] *[[Accept]] *[[After Forever]] *[[Agathadaimon]] *[[Ahab]] *[[Ajattara]] *[[Alestorm]] *[[Alien Weaponry]] *[[Allegaeon]] *[[Amon Amarth]] *[[Anaal Nathrakh]] *[[Anihilator]] *[[Antestor]] *[[Anthrax]] *[[Anvil]] *[[Apocalyptica]] *[[Arch Enemy]] *[[Assassin]] *[[Atomic Rooster]] *[[Avenged Sevenfold]] *[[Aversions Crown]] == B == *[[Bathory]] *[[Battle Beast]] *[[Batushka]] *[[Becoming the Archetype]] *[[Behemoth]] *[[Belladonna(glasbena skupina)|Belladonna]] *[[Belphegor]] *[[Belzebong]] *[[Benediction]] *[[Beyond Creation]] *[[Biermacht]] *[[The Black Dahlia Murder]] *[[Black Sabbath]] *[[Blind Guardian]] *[[Bullet For My Valentine]] *[[Bleeding Fist]] *[[Bleeding Throught]] *[[Breedlock]] *[[Bring Me the Horizon]] *[[Burning Legion]] *[[Burzum]] == C == *[[Cannibal Corpse]] *[[Carnal Diafragma]] *[[Celtic Frost]] *[[Children of Bodom]] *[[Cradle of Filth]] *[[Cryptopsy]] *[[Coroner]] *[[Cyrith Ungol]] == D == *[[D.R.I.]] *[[Dark Angel]] *[[DIO]] *[[DragonForce]] *[[Dream Theatre]] *[[Doomed]] *[[Dusk Delight]] *[[Deathstars]] *[[Deicide]] *[[Dekadent]] *[[Dew-scented]] *[[Death]] *[[Deathrow]] *[[Dickless Tracy]] *[[Disturbed]] *[[Dimmu Borgir]] *[[Dokken]] *[[Dream Evil]] == E == *[[Epica]] *[[Exorcist]] *[[Exciter]] *[[Emperor]] *[[Edguy]] *[[Erosion]] *[[Elvenking]] *[[Ensiferum]] *[[Equilibrium]] *[[Evergrey]] *[[Excelsis]] *[[Extreme Smoke 57]] == F == *[[Fear Factory]] *[[Forevermore]] == G == *[[Ghost]] *[[Graveworm]] *[[Grave Digger]] *[[Gojira]] *[[Gorgoroth]] *[[Gutalax]] == H == *[[Haggard]] *[[Hammerfall]] *[[Hanoi Rocks]] *[[Harakiri for the Sky]] *[[Helloween]] *[[Hellhammer]] *[[Hope for the Dying]] *[[Horde]] *[[Hirax]] *[[Hypocrisy]] *[[Hush]] == I == *[[Igorrr]] *[[In Flames]] *[[Iron Maiden]] *[[Immortal]] *[[Impending Doom]] *[[Interceptor]] *[[Iced Earth]] *[[Inmate]] == J == *[[Judas Priest]] *[[Juvenes]] == K == *[[Kataklysm]] *[[Korpiklaani]] *[[Krisiun]] *[[Kreator]] *[[Krokus]] *[[Keel]] == L == *[[Lacuna Coil]] *[[Lintver]] *[[Living Sacrifice]] == M == *[[ManowaR]] *[[Marduk (glasbena skupina)|Marduk]] *[[Mastodon]] *[[Mercyful Fate]] *[[Meshuggah]] *[[Metallica]] *[[Megadeth]] *[[Michael Schenker Group]] *[[Monstrosity]] *[[Moral Disorder]] *[[Morbid Angel]] *[[Mors Principium Est]] *[[Motörhead]] *[[M O R A]] == N == *[[Naglfar]] *[[Nargaroth]] *[[Napalm Death]] *[[Nightstalker]] *[[Nightwish]] *[[Nile]] *[[Noctiferia]] *[[Norther]] == O == *[[Obidil]] *[[Obscura]] *[[Okilly Dokilly]] *[[Opeth]] *[[Oranssi Pazuzu]] *[[Overkill]] *[[Ozzy Osbourne]] == Q == *[[Quiet Riot]] == P == *[[Panikk]] *[[Pantera]] *[[Phinehas (glasbena skupina)|Phinehas]] *[[Protector]] *[[Psychonaut 4]] == R == *[[Razor]] *[[Rhapsody]] *[[Rumble Militia]] == S == *[[Sabathena]] *[[Sacred Steel]] *[[Sadus]] *[[Sanity Obscure]] *[[Satan]] *[[Satyricon]] *[[Saving Grace]] *[[Saxon]] *[[Samson]] *[[Scorpions]] *[[Sepultura]] *[[Shadow of Intent]] *[[Shining]] *[[Signum Regis]] *[[Sinner]] *[[Six Point Six]] *[[Skálmöld]] *[[Slomosa]] *[[Skytower (glasbena skupina)|Skytower]] *[[Slayer]] *[[Sonata Arctica]] *[[S.O.D.]] *[[Sodom]] *[[Stoned Jesus]] *[[Stratovarious]] *[[Steeler]] *[[Stryper]] *[[Suicide Silence]] *[[Symphony X]] *[[System of a Down]] == T == *[[Tankard]] *[[Testament (skupina)|Testament]] *[[Theatres des Vampires]] *[[Theocracy]] *[[Therion]] *[[Thousand Foot Crutch]] *[[Threshold]] *[[Tormentor]] *[[Tygers of Pan Tang]] == U == *[[UFO]] *[[Urgehal]] == V == *[[Vader]] *[[Vasectomy]] *[[Vendetta]] *[[Venom (glasbena skupina)|Venom]] *[[Vector]] *[[Veto (glasbena skupina)|Veto]] *[[Voivod]] *[[Vulvathrone]] == W == *[[WASP]] *[[Wartune]] *[[White Lion]] *[[Wintersun]] *[[Windir]] *[[Wintersun]] *[[Within Destruction]] *[[Within Temptation]] == Y == *[[Y&T]] *[[Yngwie Malmsteen]] == Podzvrsti == *[[seznam death metal skupin]] == Glej tudi == *[[seznam glasbenih skupin]] *[[seznam slovenskih metal skupin]] [[Kategorija:Metal skupine|*]] [[Kategorija:Metal]] att79xagkbt8i311jgfl6551lqyqd3q 0 49629 6742644 6714582 2026-08-25T17:57:58Z ~2026-44996-51 264415 /* L */ 6742644 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[John Abbott]] ([[1821]]-[[1893]]) *[[Bill Aberhart]] ([[1878]]-[[1943]]) *[[Vince Agro]] ([[1936]]-[[2020]]) *[[Lincoln Alexander]] ([[1922]]-[[2012]]) *[[Leona Alleslev]] (1968-) *[[Rona Ambrose]] (née [[Chapchuk]]) (1969-) *[[Anita Anand]] (1967-) *[[Louise Arbour]] ([[1947]]-) *[[Jean Augustine]] (1937-) *[[Lloyd Axworthy]] ([[1939]]-) == B == *[[Robert Baldwin]] ([[1804]]-[[1858]]) *[[Maude Barlow]] *[[Perrin Beatty]] ([[1950]]-) *[[Monique Begin]] ([[1936]]-2023) *[[Richard Bedford Bennett]] ([[1870]]-[[1947]]) *[[W.A.C. Bennett]] ([[1900]]-[[1979]]) *[[William Richards Bennett]] ([[1932]]-2015) *[[Candice Bergen]] (1964-) *[[Thomas Berger (kanadski politik)|Thomas Berger]] *[[Big Bear]] ([[1825]]-[[1888]]) *[[Maxime Bernier]] (1963-) *[[Bill Blaikie]] (1951-2022) *[[Yves-François Blanchet]] (1965-) *[[Ethel Blondin-Andrew]] ([[1951]]-) *Sir [[Robert Borden]] ([[1854]]-[[1937]]) *[[Lucien Bouchard]] ([[1938]]-) *[[Henri Bourassa]] ([[1868]]-[[1952]]) *[[Robert Bourassa]] ([[1933]]-[[1996]]) *[[Pierre Bourgault]] ([[1934]]-[[2003]]) *[[John Bracken]] ([[1883]]-[[1969]]) *[[Joseph Brant]] ([[1742]]-[[1807]]) *[[Molly Brant]] ([[1736]]-[[1796]]) *[[Bob Bratina]] (1944-) *[[Ed Broadbent]] ([[1936]]-2024) *[[George Brown (kanadski politik)|George Brown]] ([[1818]]-[[1880]]) *[[Rosemary Brown (kanadska političarka)|Rosemary Brown]] (1930-2003) *[[Tim Buck]] ([[1891]]-[[1973]]) == C == *[[Kim Campbell]] (1947-) *[[James P. Cannon]] *[[Claude Carignan]] (1964-) *[[Mark Carney]] (1965-) *Sir [[George-Étienne Cartier]] *[[Jean Charest]] ([[1958]]-) *[[Pierre-Joseph-Olivier Chauveau]] (1820-1890) *[[Brock Chisholm]] ([[1896]]-[[1971]]) *[[Jean Chrétien]] ([[1934]]-) *[[Joe Clark]] (1939-) *[[Sheila Copps]] (1952-) *[[Philippe Couillard]] (1957-)  == D == *[[Joseph A. Day]] (1945-) *[[Amor De Cosmos]] ([[1825]]-[[1897]]) *[[Cadmus Delorme]] *[[Viola Desmond]] (1914-1965) *[[John Diefenbaker]] (1895-1979) *[[Stéphane Dion]] (1955-) *[[Ujjal Dosanjh]] *[[Tommy Douglas]] ([[1904]]-[[1986]]) *[[Jean-Eudes Dubé]] ([[1926]]-[[2019]]) *[[Maurice Duplessis]] ([[1890]]-[[1959]]) Maurice Le Noblet Duplessis   == E == * [[David Robert Patrick Eby]] (1976-) == F == * [[Miguel Figueroa]] * [[Doug Ford]] (1964-) * [[Francis Fox]] (1939–) * [[Gary Fox]] (1943–2022) * [[Chrystia Freeland]] (1968-) * [[Christine Fréchette]] (1970-) == G == * [[Marc Garneau]] * [[Herb Gray]] (1931-2014) == H == *[[Stephen Harper]] (1959-) *[[George Hewison]] *[[Grant Hill]] *[[Tim Houston]] (1970-) *[[C. D. Howe]] *[[Joseph Howe]] == I == * [[Michael Ignatieff]] (1947-) == J == *[[Manon Jeannotte]] (1970-) *[[Jack Johnson (politik)|Jack Johnson]] (1930-2009) *[[Rita Johnston]] (née Leichert) ([[1935]]-) *[[Mélanie Joly]] (1979-) == K == *[[George Kennedy (politik)|George Kennedy]] (1927-2003) *[[William Lyon Mackenzie King]] ([[1874]]-[[1950]]) *Gerald "Gerry" W. Kisoun (1953-) *[[Ralph Klein]] ([[1942]]-2013) == L == *[[Louis-Hippolyte Lafontaine]] ([[1807]]-[[1864]]) *[[Marc Lalonde]] ([[1929]]-2023) *[[Scott Lamb]] *[[John George Lambton]] ([[1792]]-[[1840]]) *[[Bernard Landry]] (1937-2018) *[[Wilfrid Laurier]] ([[1896]]-[[1911]]) *[[John Layton]] (1950-2011) *[[Dominic LeBlanc]] (1967-) *[[François Legault]] (1957-) *[[Jean Lesage]] (1912–1980) *[[René Lévesque]] ([[1922]]-[[1987]]) == M == *[[Alexander Mackenzie]] (1822–1892) *[[William Lyon Mackenzie]] (1795–1861) *[[Ernest Manning]] ([[1908]]-[[1996]]) *[[Paul Martin]] *[[Pauline Marois]] (1949-) *[[Elizabeth May]] (1954-) *[[Thomas D'Arcy McGee]] ([[1825]]-[[1868]]) *[[Agnes Macphail]] *[[Don Mazankowski]] (1935-2020) *[[Beverley McLachlin]] *[[Arthur Meighen]] (1874–1960) *[[Scott Moe]] *[[Tom Mulcair]] (1954-) *[[Brian Mulroney]] ([[1939]]-) == N == * [[Erik Nielsen]] == O == * [[Paul Okalik]] (1964-)   * [[Erin O'Toole]] (1973-) == P == *[[Louis-Joseph Papineau]] ([[1786]]-[[1871]]) *[[Jacques Parizeau]] (1930-2015) *[[Lester B. Pearson]] ([[1897]]-[[1972]]) *[[Piapot]] (~[[1816]]-[[1908]]) *[[Pierre Poilievre]] (1979-) *Yves Prévost (1908-1997) == Q == * [[Eva Qamaniq Aariak]] (1955-) == R == *[[Lisa Raitt]] (1968-) *[[Louis Riel]] ([[1844]]-[[1885]]) *[[Jo-Ann Roberts]] (1956-) *[[Carlo Rossi (politik)|Carlo Rossi]] (1925-1998) *[[Anthony Rota]] (1961-) == S == *[[Joseph-Mignault-Paul Sauvé]] (1907-1960) *[[Andrew Scheer]] (1978-) *[[Hélène Scherrer]] (1950-) *[[Danielle Smith]] (1971-) *[[Larry Smith]] (1951-) *[[Louis Stephen St. Laurent]] ([[1882]]-[[1973]]) *[[Jeanne Sauvé]] ([[1922]]-[[1993]]) *[[Jagmeet Singh]] (1979-) == T == *[[Louis-Olivier Taillon]] (1840-1923) *[[Louis-Alexandre Taschereau]] (1867-1952) *[[Tecumseh]] ([[1768]]-[[1813]]) *[[W. Ross Thatcher]] ([[1917]]-[[1971]]) *[[Pierre Elliott Trudeau]] ([[1919]]-[[2000]]) *[[Justin Trudeau]] (1971-) *[[Nycole Turmel]] (1942-) *[[John Turner|John (Napier Wyndham) Turner]] (1929-2020) == V == *[[Ronalee "Rona" Ambrose Veitch]] née Chapchuk (1969-) == W == * [[Daniel E. Williams]] (1949-) * [[Michael Wilson]] (1937-2019) == Z == *[[William N. Vander Zalm]] ([[1934]]-) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Kanade]] * [[seznam predsednikov vlade Kanade]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Politiki]] [[Kategorija:Kanadski politiki|*]] qkfjnewe8rbghhu3lh5ip0cxr7snwv3 6742646 6742644 2026-08-25T18:03:28Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6742646 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[John Abbott]] ([[1821]]-[[1893]]) *[[Bill Aberhart]] ([[1878]]-[[1943]]) *[[Vince Agro]] ([[1936]]-[[2020]]) *[[Lincoln Alexander]] ([[1922]]-[[2012]]) *[[Leona Alleslev]] (1968-) *[[Rona Ambrose]] (née [[Chapchuk]]) (1969-) *[[Anita Anand]] (1967-) *[[Louise Arbour]] ([[1947]]-) *[[Jean Augustine]] (1937-) *[[Lloyd Axworthy]] ([[1939]]-) == B == *[[Robert Baldwin]] ([[1804]]-[[1858]]) *[[Maude Barlow]] *[[Perrin Beatty]] ([[1950]]-) *[[Monique Begin]] ([[1936]]-2023) *[[Richard Bedford Bennett]] ([[1870]]-[[1947]]) *[[W.A.C. Bennett]] ([[1900]]-[[1979]]) *[[William Richards Bennett]] ([[1932]]-2015) *[[Candice Bergen]] (1964-) *[[Thomas Berger (kanadski politik)|Thomas Berger]] *[[Big Bear]] ([[1825]]-[[1888]]) *[[Maxime Bernier]] (1963-) *[[Bill Blaikie]] (1951-2022) *[[Yves-François Blanchet]] (1965-) *[[Ethel Blondin-Andrew]] ([[1951]]-) *Sir [[Robert Borden]] ([[1854]]-[[1937]]) *[[Lucien Bouchard]] ([[1938]]-) *[[Henri Bourassa]] ([[1868]]-[[1952]]) *[[Robert Bourassa]] ([[1933]]-[[1996]]) *[[Pierre Bourgault]] ([[1934]]-[[2003]]) *[[John Bracken]] ([[1883]]-[[1969]]) *[[Joseph Brant]] ([[1742]]-[[1807]]) *[[Molly Brant]] ([[1736]]-[[1796]]) *[[Bob Bratina]] (1944-) *[[Ed Broadbent]] ([[1936]]-2024) *[[George Brown (kanadski politik)|George Brown]] ([[1818]]-[[1880]]) *[[Rosemary Brown (kanadska političarka)|Rosemary Brown]] (1930-2003) *[[Tim Buck]] ([[1891]]-[[1973]]) == C == *[[Kim Campbell]] (1947-) *[[James P. Cannon]] *[[Claude Carignan]] (1964-) *[[Mark Carney]] (1965-) *Sir [[George-Étienne Cartier]] *[[Jean Charest]] ([[1958]]-) *[[Pierre-Joseph-Olivier Chauveau]] (1820-1890) *[[Brock Chisholm]] ([[1896]]-[[1971]]) *[[Jean Chrétien]] ([[1934]]-) *[[Joe Clark]] (1939-) *[[Sheila Copps]] (1952-) *[[Philippe Couillard]] (1957-)  == D == *[[Joseph A. Day]] (1945-) *[[Amor De Cosmos]] ([[1825]]-[[1897]]) *[[Cadmus Delorme]] *[[Viola Desmond]] (1914-1965) *[[John Diefenbaker]] (1895-1979) *[[Stéphane Dion]] (1955-) *[[Ujjal Dosanjh]] *[[Tommy Douglas]] ([[1904]]-[[1986]]) *[[Jean-Eudes Dubé]] ([[1926]]-[[2019]]) *[[Maurice Duplessis]] ([[1890]]-[[1959]]) Maurice Le Noblet Duplessis   == E == * [[David Robert Patrick Eby]] (1976-) == F == * [[Miguel Figueroa]] * [[Doug Ford]] (1964-) * [[Francis Fox]] (1939–) * [[Gary Fox]] (1943–2022) * [[Chrystia Freeland]] (1968-) * [[Christine Fréchette]] (1970-) == G == * [[Marc Garneau]] * [[Herb Gray]] (1931-2014) == H == *[[Stephen Harper]] (1959-) *Mike Harris (1945-) *[[George Hewison]] *[[Grant Hill]] *[[Tim Houston]] (1970-) *[[C. D. Howe]] *[[Joseph Howe]] == I == * [[Michael Ignatieff]] (1947-) == J == *[[Manon Jeannotte]] (1970-) *[[Jack Johnson (politik)|Jack Johnson]] (1930-2009) *[[Rita Johnston]] (née Leichert) ([[1935]]-) *[[Mélanie Joly]] (1979-) == K == *[[George Kennedy (politik)|George Kennedy]] (1927-2003) *[[William Lyon Mackenzie King]] ([[1874]]-[[1950]]) *Gerald "Gerry" W. Kisoun (1953-) *[[Ralph Klein]] ([[1942]]-2013) == L == *[[Louis-Hippolyte Lafontaine]] ([[1807]]-[[1864]]) *[[Marc Lalonde]] ([[1929]]-2023) *[[Scott Lamb]] *[[John George Lambton]] ([[1792]]-[[1840]]) *[[Bernard Landry]] (1937-2018) *[[Wilfrid Laurier]] ([[1896]]-[[1911]]) *[[John Layton]] (1950-2011) *[[Dominic LeBlanc]] (1967-) *[[François Legault]] (1957-) *[[Jean Lesage]] (1912–1980) *[[René Lévesque]] ([[1922]]-[[1987]]) == M == *[[Alexander Mackenzie]] (1822–1892) *[[William Lyon Mackenzie]] (1795–1861) *[[Ernest Manning]] ([[1908]]-[[1996]]) *[[Paul Martin]] *[[Pauline Marois]] (1949-) *[[Elizabeth May]] (1954-) *[[Thomas D'Arcy McGee]] ([[1825]]-[[1868]]) *[[Agnes Macphail]] *[[Don Mazankowski]] (1935-2020) *[[Dalton McGuinty]] (1955-) *[[Beverley McLachlin]] *[[Arthur Meighen]] (1874–1960) *[[Christina Mitas]] *[[Scott Moe]] *[[Tom Mulcair]] (1954-) *[[Brian Mulroney]] ([[1939]]-) == N == * [[Erik Nielsen]] == O == * [[Paul Okalik]] (1964-)   * [[Erin O'Toole]] (1973-) == P == *[[Louis-Joseph Papineau]] ([[1786]]-[[1871]]) *[[Jacques Parizeau]] (1930-2015) *[[Lester B. Pearson]] ([[1897]]-[[1972]]) *[[Piapot]] (~[[1816]]-[[1908]]) *[[Pierre Poilievre]] (1979-) *[[Yves Prévost]] (1908-1997) == Q == * [[Eva Qamaniq Aariak]] (1955-) == R == *[[Bob Rae]] (1948-) *[[Lisa Raitt]] (1968-) *[[Louis Riel]] ([[1844]]-[[1885]]) *[[Jo-Ann Roberts]] (1956-) *[[Carlo Rossi (politik)|Carlo Rossi]] (1925-1998) *[[Anthony Rota]] (1961-) == S == *[[Joseph-Mignault-Paul Sauvé]] (1907-1960) *[[Andrew Scheer]] (1978-) *[[Hélène Scherrer]] (1950-) *[[Danielle Smith]] (1971-) *[[Larry Smith]] (1951-) *[[Louis Stephen St. Laurent]] ([[1882]]-[[1973]]) *[[Jeanne Sauvé]] ([[1922]]-[[1993]]) *[[Jagmeet Singh]] (1979-) == T == *[[Louis-Olivier Taillon]] (1840-1923) *[[Louis-Alexandre Taschereau]] (1867-1952) *[[Tecumseh]] ([[1768]]-[[1813]]) *[[W. Ross Thatcher]] ([[1917]]-[[1971]]) *[[Pierre Elliott Trudeau]] ([[1919]]-[[2000]]) *[[Justin Trudeau]] (1971-) *[[Nycole Turmel]] (1942-) *[[John Turner|John (Napier Wyndham) Turner]] (1929-2020) == V == *[[Ronalee "Rona" Ambrose Veitch]] née Chapchuk (1969-) == W == * [[Daniel E. Williams]] (1949-) * [[Michael Wilson]] (1937-2019) == Z == *[[William N. Vander Zalm]] ([[1934]]-) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Kanade]] * [[seznam predsednikov vlade Kanade]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Politiki]] [[Kategorija:Kanadski politiki|*]] pe72o1vk1y7wpn8jpnindk91f9rvuih 6742647 6742646 2026-08-25T18:04:49Z ~2026-44996-51 264415 /* G */ 6742647 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[John Abbott]] ([[1821]]-[[1893]]) *[[Bill Aberhart]] ([[1878]]-[[1943]]) *[[Vince Agro]] ([[1936]]-[[2020]]) *[[Lincoln Alexander]] ([[1922]]-[[2012]]) *[[Leona Alleslev]] (1968-) *[[Rona Ambrose]] (née [[Chapchuk]]) (1969-) *[[Anita Anand]] (1967-) *[[Louise Arbour]] ([[1947]]-) *[[Jean Augustine]] (1937-) *[[Lloyd Axworthy]] ([[1939]]-) == B == *[[Robert Baldwin]] ([[1804]]-[[1858]]) *[[Maude Barlow]] *[[Perrin Beatty]] ([[1950]]-) *[[Monique Begin]] ([[1936]]-2023) *[[Richard Bedford Bennett]] ([[1870]]-[[1947]]) *[[W.A.C. Bennett]] ([[1900]]-[[1979]]) *[[William Richards Bennett]] ([[1932]]-2015) *[[Candice Bergen]] (1964-) *[[Thomas Berger (kanadski politik)|Thomas Berger]] *[[Big Bear]] ([[1825]]-[[1888]]) *[[Maxime Bernier]] (1963-) *[[Bill Blaikie]] (1951-2022) *[[Yves-François Blanchet]] (1965-) *[[Ethel Blondin-Andrew]] ([[1951]]-) *Sir [[Robert Borden]] ([[1854]]-[[1937]]) *[[Lucien Bouchard]] ([[1938]]-) *[[Henri Bourassa]] ([[1868]]-[[1952]]) *[[Robert Bourassa]] ([[1933]]-[[1996]]) *[[Pierre Bourgault]] ([[1934]]-[[2003]]) *[[John Bracken]] ([[1883]]-[[1969]]) *[[Joseph Brant]] ([[1742]]-[[1807]]) *[[Molly Brant]] ([[1736]]-[[1796]]) *[[Bob Bratina]] (1944-) *[[Ed Broadbent]] ([[1936]]-2024) *[[George Brown (kanadski politik)|George Brown]] ([[1818]]-[[1880]]) *[[Rosemary Brown (kanadska političarka)|Rosemary Brown]] (1930-2003) *[[Tim Buck]] ([[1891]]-[[1973]]) == C == *[[Kim Campbell]] (1947-) *[[James P. Cannon]] *[[Claude Carignan]] (1964-) *[[Mark Carney]] (1965-) *Sir [[George-Étienne Cartier]] *[[Jean Charest]] ([[1958]]-) *[[Pierre-Joseph-Olivier Chauveau]] (1820-1890) *[[Brock Chisholm]] ([[1896]]-[[1971]]) *[[Jean Chrétien]] ([[1934]]-) *[[Joe Clark]] (1939-) *[[Sheila Copps]] (1952-) *[[Philippe Couillard]] (1957-)  == D == *[[Joseph A. Day]] (1945-) *[[Amor De Cosmos]] ([[1825]]-[[1897]]) *[[Cadmus Delorme]] *[[Viola Desmond]] (1914-1965) *[[John Diefenbaker]] (1895-1979) *[[Stéphane Dion]] (1955-) *[[Ujjal Dosanjh]] *[[Tommy Douglas]] ([[1904]]-[[1986]]) *[[Jean-Eudes Dubé]] ([[1926]]-[[2019]]) *[[Maurice Duplessis]] ([[1890]]-[[1959]]) Maurice Le Noblet Duplessis   == E == * [[David Robert Patrick Eby]] (1976-) == F == * [[Miguel Figueroa]] * [[Doug Ford]] (1964-) * [[Francis Fox]] (1939–) * [[Gary Fox]] (1943–2022) * [[Chrystia Freeland]] (1968-) * [[Christine Fréchette]] (1970-) == G == * [[Marc Garneau]] (1949–2025) * [[Herb Gray]] (1931-2014) == H == *[[Stephen Harper]] (1959-) *Mike Harris (1945-) *[[George Hewison]] *[[Grant Hill]] *[[Tim Houston]] (1970-) *[[C. D. Howe]] *[[Joseph Howe]] == I == * [[Michael Ignatieff]] (1947-) == J == *[[Manon Jeannotte]] (1970-) *[[Jack Johnson (politik)|Jack Johnson]] (1930-2009) *[[Rita Johnston]] (née Leichert) ([[1935]]-) *[[Mélanie Joly]] (1979-) == K == *[[George Kennedy (politik)|George Kennedy]] (1927-2003) *[[William Lyon Mackenzie King]] ([[1874]]-[[1950]]) *Gerald "Gerry" W. Kisoun (1953-) *[[Ralph Klein]] ([[1942]]-2013) == L == *[[Louis-Hippolyte Lafontaine]] ([[1807]]-[[1864]]) *[[Marc Lalonde]] ([[1929]]-2023) *[[Scott Lamb]] *[[John George Lambton]] ([[1792]]-[[1840]]) *[[Bernard Landry]] (1937-2018) *[[Wilfrid Laurier]] ([[1896]]-[[1911]]) *[[John Layton]] (1950-2011) *[[Dominic LeBlanc]] (1967-) *[[François Legault]] (1957-) *[[Jean Lesage]] (1912–1980) *[[René Lévesque]] ([[1922]]-[[1987]]) == M == *[[Alexander Mackenzie]] (1822–1892) *[[William Lyon Mackenzie]] (1795–1861) *[[Ernest Manning]] ([[1908]]-[[1996]]) *[[Paul Martin]] *[[Pauline Marois]] (1949-) *[[Elizabeth May]] (1954-) *[[Thomas D'Arcy McGee]] ([[1825]]-[[1868]]) *[[Agnes Macphail]] *[[Don Mazankowski]] (1935-2020) *[[Dalton McGuinty]] (1955-) *[[Beverley McLachlin]] *[[Arthur Meighen]] (1874–1960) *[[Christina Mitas]] *[[Scott Moe]] *[[Tom Mulcair]] (1954-) *[[Brian Mulroney]] ([[1939]]-) == N == * [[Erik Nielsen]] == O == * [[Paul Okalik]] (1964-)   * [[Erin O'Toole]] (1973-) == P == *[[Louis-Joseph Papineau]] ([[1786]]-[[1871]]) *[[Jacques Parizeau]] (1930-2015) *[[Lester B. Pearson]] ([[1897]]-[[1972]]) *[[Piapot]] (~[[1816]]-[[1908]]) *[[Pierre Poilievre]] (1979-) *[[Yves Prévost]] (1908-1997) == Q == * [[Eva Qamaniq Aariak]] (1955-) == R == *[[Bob Rae]] (1948-) *[[Lisa Raitt]] (1968-) *[[Louis Riel]] ([[1844]]-[[1885]]) *[[Jo-Ann Roberts]] (1956-) *[[Carlo Rossi (politik)|Carlo Rossi]] (1925-1998) *[[Anthony Rota]] (1961-) == S == *[[Joseph-Mignault-Paul Sauvé]] (1907-1960) *[[Andrew Scheer]] (1978-) *[[Hélène Scherrer]] (1950-) *[[Danielle Smith]] (1971-) *[[Larry Smith]] (1951-) *[[Louis Stephen St. Laurent]] ([[1882]]-[[1973]]) *[[Jeanne Sauvé]] ([[1922]]-[[1993]]) *[[Jagmeet Singh]] (1979-) == T == *[[Louis-Olivier Taillon]] (1840-1923) *[[Louis-Alexandre Taschereau]] (1867-1952) *[[Tecumseh]] ([[1768]]-[[1813]]) *[[W. Ross Thatcher]] ([[1917]]-[[1971]]) *[[Pierre Elliott Trudeau]] ([[1919]]-[[2000]]) *[[Justin Trudeau]] (1971-) *[[Nycole Turmel]] (1942-) *[[John Turner|John (Napier Wyndham) Turner]] (1929-2020) == V == *[[Ronalee "Rona" Ambrose Veitch]] née Chapchuk (1969-) == W == * [[Daniel E. Williams]] (1949-) * [[Michael Wilson]] (1937-2019) == Z == *[[William N. Vander Zalm]] ([[1934]]-) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Kanade]] * [[seznam predsednikov vlade Kanade]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Politiki]] [[Kategorija:Kanadski politiki|*]] f90jjlzyyey6klo25rmfh4mqjnjr78h 6742658 6742647 2026-08-25T19:12:40Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6742658 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kanadčani|kanadskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kanadčanov|Kanada|kanadskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[John Abbott]] ([[1821]]-[[1893]]) *[[Bill Aberhart]] ([[1878]]-[[1943]]) *[[Vince Agro]] ([[1936]]-[[2020]]) *[[Lincoln Alexander]] ([[1922]]-[[2012]]) *[[Leona Alleslev]] (1968-) *[[Rona Ambrose]] (née [[Chapchuk]]) (1969-) *[[Anita Anand]] (1967-) *[[Louise Arbour]] ([[1947]]-) *[[Jean Augustine]] (1937-) *[[Lloyd Axworthy]] ([[1939]]-) == B == *[[Robert Baldwin]] ([[1804]]-[[1858]]) *[[Maude Barlow]] *[[Perrin Beatty]] ([[1950]]-) *[[Monique Begin]] ([[1936]]-2023) *[[Richard Bedford Bennett]] ([[1870]]-[[1947]]) *[[W.A.C. Bennett]] ([[1900]]-[[1979]]) *[[William Richards Bennett]] ([[1932]]-2015) *[[Candice Bergen]] (1964-) *[[Thomas Berger (kanadski politik)|Thomas Berger]] *[[Big Bear]] ([[1825]]-[[1888]]) *[[Maxime Bernier]] (1963-) *[[Bill Blaikie]] (1951-2022) *[[Yves-François Blanchet]] (1965-) *[[Ethel Blondin-Andrew]] ([[1951]]-) *Sir [[Robert Borden]] ([[1854]]-[[1937]]) *[[Lucien Bouchard]] ([[1938]]-) *[[Henri Bourassa]] ([[1868]]-[[1952]]) *[[Robert Bourassa]] ([[1933]]-[[1996]]) *[[Pierre Bourgault]] ([[1934]]-[[2003]]) *[[John Bracken]] ([[1883]]-[[1969]]) *[[Joseph Brant]] ([[1742]]-[[1807]]) *[[Molly Brant]] ([[1736]]-[[1796]]) *[[Bob Bratina]] (1944-) *[[Ed Broadbent]] ([[1936]]-2024) *[[George Brown (kanadski politik)|George Brown]] ([[1818]]-[[1880]]) *[[Rosemary Brown (kanadska političarka)|Rosemary Brown]] (1930-2003) *[[Tim Buck]] ([[1891]]-[[1973]]) == C == *[[Kim Campbell]] (1947-) *[[James P. Cannon]] *[[Claude Carignan]] (1964-) *[[Mark Carney]] (1965-) *Sir [[George-Étienne Cartier]] *[[François-Philippe Champagne]] (1970-) *[[Jean Charest]] ([[1958]]-) *[[Pierre-Joseph-Olivier Chauveau]] (1820-1890) *[[Brock Chisholm]] ([[1896]]-[[1971]]) *[[Jean Chrétien]] ([[1934]]-) *[[Joe Clark]] (1939-) *[[Sheila Copps]] (1952-) *[[Philippe Couillard]] (1957-)  == D == *[[Joseph A. Day]] (1945-) *[[Amor De Cosmos]] ([[1825]]-[[1897]]) *[[Cadmus Delorme]] *[[Viola Desmond]] (1914-1965) *[[John Diefenbaker]] (1895-1979) *[[Stéphane Dion]] (1955-) *[[Ujjal Dosanjh]] *[[Tommy Douglas]] ([[1904]]-[[1986]]) *[[Jean-Eudes Dubé]] ([[1926]]-[[2019]]) *[[Maurice Duplessis]] ([[1890]]-[[1959]]) Maurice Le Noblet Duplessis   == E == * [[David Robert Patrick Eby]] (1976-) == F == * [[Miguel Figueroa]] * [[Doug Ford]] (1964-) * [[Francis Fox]] (1939–) * [[Gary Fox]] (1943–2022) * [[Chrystia Freeland]] (1968-) * [[Christine Fréchette]] (1970-) == G == * [[Marc Garneau]] (1949–2025) * [[Herb Gray]] (1931-2014) == H == *[[Stephen Harper]] (1959-) *Mike Harris (1945-) *[[George Hewison]] *[[Grant Hill]] *[[Tim Houston]] (1970-) *[[C. D. Howe]] *[[Joseph Howe]] == I == * [[Michael Ignatieff]] (1947-) == J == *[[Manon Jeannotte]] (1970-) *[[Jack Johnson (politik)|Jack Johnson]] (1930-2009) *[[Rita Johnston]] (née Leichert) ([[1935]]-) *[[Mélanie Joly]] (1979-) == K == *[[George Kennedy (politik)|George Kennedy]] (1927-2003) *[[William Lyon Mackenzie King]] ([[1874]]-[[1950]]) *Gerald "Gerry" W. Kisoun (1953-) *[[Ralph Klein]] ([[1942]]-2013) == L == *[[Louis-Hippolyte Lafontaine]] ([[1807]]-[[1864]]) *[[Marc Lalonde]] ([[1929]]-2023) *[[Scott Lamb]] *[[John George Lambton]] ([[1792]]-[[1840]]) *[[Bernard Landry]] (1937-2018) *[[Wilfrid Laurier]] ([[1896]]-[[1911]]) *[[John Layton]] (1950-2011) *[[Dominic LeBlanc]] (1967-) *[[François Legault]] (1957-) *[[Jean Lesage]] (1912–1980) *[[René Lévesque]] ([[1922]]-[[1987]]) == M == *[[Alexander Mackenzie]] (1822–1892) *[[William Lyon Mackenzie]] (1795–1861) *[[Ernest Manning]] ([[1908]]-[[1996]]) *[[Paul Martin]] *[[Pauline Marois]] (1949-) *[[Elizabeth May]] (1954-) *[[Thomas D'Arcy McGee]] ([[1825]]-[[1868]]) *[[Agnes Macphail]] *[[Don Mazankowski]] (1935-2020) *[[Dalton McGuinty]] (1955-) *[[Beverley McLachlin]] *[[Arthur Meighen]] (1874–1960) *[[Christina Mitas]] *[[Scott Moe]] *[[Tom Mulcair]] (1954-) *[[Brian Mulroney]] ([[1939]]-) == N == * [[Erik Nielsen]] == O == * [[Paul Okalik]] (1964-)   * [[Erin O'Toole]] (1973-) == P == *[[Louis-Joseph Papineau]] ([[1786]]-[[1871]]) *[[Jacques Parizeau]] (1930-2015) *[[Lester B. Pearson]] ([[1897]]-[[1972]]) *[[Piapot]] (~[[1816]]-[[1908]]) *[[Pierre Poilievre]] (1979-) *[[Yves Prévost]] (1908-1997) == Q == * [[Eva Qamaniq Aariak]] (1955-) == R == *[[Bob Rae]] (1948-) *[[Lisa Raitt]] (1968-) *[[Louis Riel]] ([[1844]]-[[1885]]) *[[Jo-Ann Roberts]] (1956-) *[[Carlo Rossi (politik)|Carlo Rossi]] (1925-1998) *[[Anthony Rota]] (1961-) == S == *[[Joseph-Mignault-Paul Sauvé]] (1907-1960) *[[Andrew Scheer]] (1978-) *[[Hélène Scherrer]] (1950-) *[[Danielle Smith]] (1971-) *[[Larry Smith]] (1951-) *[[Louis Stephen St. Laurent]] ([[1882]]-[[1973]]) *[[Jeanne Sauvé]] ([[1922]]-[[1993]]) *[[Jagmeet Singh]] (1979-) == T == *[[Louis-Olivier Taillon]] (1840-1923) *[[Louis-Alexandre Taschereau]] (1867-1952) *[[Tecumseh]] ([[1768]]-[[1813]]) *[[W. Ross Thatcher]] ([[1917]]-[[1971]]) *[[Pierre Elliott Trudeau]] ([[1919]]-[[2000]]) *[[Justin Trudeau]] (1971-) *[[Nycole Turmel]] (1942-) *[[John Turner|John (Napier Wyndham) Turner]] (1929-2020) == U == * [[Tim Uppal|Tim]] [[Tim Uppal|(Singh) Uppal]] (1974) == V == *[[Ronalee "Rona" Ambrose Veitch]] née Chapchuk (1969-) == W == * [[Daniel E. Williams]] (1949-) * [[Michael Wilson]] (1937-2019) == Z == *[[William N. Vander Zalm]] ([[1934]]-) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Kanade]] * [[seznam predsednikov vlade Kanade]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kanadčanov|Politiki]] [[Kategorija:Kanadski politiki|*]] 50an0nrrjhgqcmx9msa1a2f6uicayif 0 49884 6742556 6739379 2026-08-25T14:50:35Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6742556 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[skladatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Evaristo Felice dall' Abaco]] ([[1675]]-[[1742]]) *[[Agostino Agazzari]] ([[1578]]-[[1640]]) *[[Domenico Alaleona]] ([[1881]]-[[1928]]) *[[Tomaso Albinoni]] ([[1671]]-[[1751]]) *[[Franco Alfano]] ([[1875]]-[[1954]]) *[[Gregorio Allegri]] ([[1582]]-[[1652]]) *[[Silvio Amato]] (1961) *[[Giuseppe Amendola]] (1750-1808) *[[Gaetano Andreozzi]] (1855-1926) *[[Felice Anerio]] ([[1560]]-[[1614]]) *[[Giovanni Francesco Anerio]] ([[1567]]-[[1630]]) *[[Pasquale Anfossi]] ([[1727]]-[[1797]]) *[[Giovanni Animuccia]] ([[1514]]-[[1571]]) *[[Giovanni Ansani]] (1744-1826) *[[Giuseppe Apolloni]] ([[1822]]-[[1889]]) *[[Francesco Araja]] ([[1709]]-[[1762]]/[[1770|70]]) *[[Giuseppe Arena]] (1713-1784) *[[Emilio Arrieta]] ([[1823]]-[[1894]]) *[[Giammatteo Asola]] ([[1532]]-[[1609]]) *[[Mario Aspa]] ([[1797]]-[[1868]]) == B == *[[Luis Bacalov]] (1933–2017) *[[Giuseppe Baini]] (1775–1844) *[[Nicola Di Bari]] ([[1940]]) *[[Bruno Bartolozzi]] (1911–1980) *[[Domenico Bartolucci]] (1917–2013) *Franco Battiato (1945 - 2021) *[[Antonio Bazzini]] (1818-1897) *[[Gianni Bella]] ([[1947]]) *[[Vincenzo Bellini]] ([[1801]]-[[1835]]) *[[Luciano Berio]] ([[1925]]-[[2003]]) *[[Ferdinando Bertoni]] (1725-1813) *[[Danilo Bestagno]] *[[Marco Betta]] (1964) *[[Luciano Bettarini]] (1914-1997) *[[Bruno Bettinelli]] (1913–2004) *[[Francesco Bianchi]] (1752-1810, London) *[[Giancarlo Bigazzi]] (1940–2012) *[[Antonio Bioni]] ([[1698]]-[[1739]]) *[[Luigi Boccherini]] ([[1743]]-[[1805]]) *[[Arrigo Boito]] ([[1842]]-[[1918]]) *[[Giovanni Battista Bononcini]] ([[1670]]-[[1747]]) *[[Giovanni Maria Bononcini]] ([[1642]]-[[1678]]) *[[Massimo Bontempelli]] ([[1878]]-[[1960]]) *[[Luigi Borghi]] (~1745~1806) *[[Ezio Bosso]] (1971–2020) *[[Giovanni Bottesini]] ([[1821]]-[[1889]]) *[[Renato Brogi]] (1873-1924) *[[Ferruccio Busoni]] ([[1866]]-[[1924]]) *[[Antonio Buzzolla]] ([[1815]]-[[1871]]) == C == *[[Giulio Caccini]] ([[1551]]-[[1618]]) *[[Antonio Cagnoni]] (1828-1896) *[[Antonio Caldara]] (1670-1736) *[[Mauro Campagnoli]] ([[1975]]) *[[Carlo Cantini]] (1962) *[[Eduardo di Capua]] ([[1865]]-[[1917]]) *[[Michele Carafa]] ([[1787]]-[[1872]]) *[[Carlo Carignani]] (1857-1919) *[[Giacomo Carissimi]] ([[1605]]-[[1674]]) *[[Roberto Carnevale]] ([[1966]]) *[[Fabrizio Caroso]] ([[1526|526]]/[[1531|31]]-[[1605]]) *[[Luigi Ferdinando Casamorata]] (1807-1881) *[[Alfredo Casella]] (1883–1947) *[[Mario Castelnuovo-Tedesco]] ([[1895]]-[[1968]]) *[[Niccolo` Castiglioni]] (1932) *[[Alfredo Catalani]] ([[1854]]-[[1893]]) *[[Emilio de´ Cavalieri]] (~1550-1602) *[[Pietro Cavallini]] (~1240–1330~) *[[Catterino Cavos]] ([[1775]]-[[1840]]) *[[Antonio Cesti]] ([[1623]]-[[1669]]) *[[Luciano Chailly]] (1920-2002) *[[Luigi Cherubini]] ([[1760]]-[[1842]]) *[[Azzolino Bernardino della Ciaja]] (1671-1755) *[[Cesare Ciardi]] (1818-1877, [[Sankt Peterburg]], Rusija) *[[Alessandro Cicognini]] (1906-1995) *[[Francesco Cilea]] ([[1866]]-[[1950]]) *[[Domenico Cimarosa]] ([[1749]]-[[1801]]) *[[Giovanni Carlo Maria Clari]] (1677-1754) *[[Aldo Clementi]] ([[1925]]-[[2011]]) *[[Muzio Clementi]] ([[1752]]-[[1832]]) *[[Carlo Coccia]] ([[1782]]–[[1873]]) *[[Graziella Concas]] ([[1970]]) *[[Pietro Antonio Coppola]] (1793-1877) *[[Giacomo Cordella]] (1786-1847) *[[Arcangelo Corelli]] ([[1653]]-[[1713]]) *[[Azio Corghi]] ([[1937]]) *[[Giampaolo Coral]] (1944-2011) *[[Luigi Cortese]] (1899-1976) *[[Girolamo Crescentini]] (1762-1846) *[[Tony Croatto]] ([[1940]]-[[2005]]) == D == *[[Evaristo Felice Dall'Abaco]] ([[1675]]-[[1742]]) *[[Giovanni D'Anzi]] (1906-1974) *[[Luigi Dallapiccola]]/''Dalla Piccola'' ([[1904]]-[[1975]]) *[[Ernesto De Curtis]] ([[1875]]-[[1937]]) *[[Luigi Denza]] ([[1846]]-[[1922]]) *[[Pino Donati]] ([[1907]]-[[1975]]) *[[Franco Donatoni]] (1927-2000) *[[Gaetano Donizetti]] ([[1797]]-[[1848]]) *[[Riccardo Drigo]] ([[1846]]-[[1930]]) *[[Egidio Duni]] ([[1708]]-[[1775]]) == E == *[[Ludovico Einaudi]] ([[1955]]) == F == *[[Franco Faccio]] ([[1840]]-[[1891]]) *[[Guido Alberto Fano]] ([[1875]]-[[1961]]) *[[Alberto Favara]] (1863-1923) *[[Alessandro Felici]] (1742-1772) *[[Bartolomeo Felici]] (1695-1776) *[[Francesco Feo]] ([[1691]]-[[1761]]) *[[Giacomo Gotifredo Ferrari]] (1763–1842) *[[Valentino Fioravanti]] ([[1764]]-[[1837]]) *[[Nicola Fiorenza|Nicola (''Nicolò'') Fiorenza]] (~1700/10–1764) *[[Andrea da Firenze]] (+ 1415) *[[Jimmy Fontana]] ([[1934]]-[[2013]]) *[[Luca Francesconi]] (1956-) *[[Alberto Franchetti]] ([[1860]]-[[1942]]) *[[Rinaldo Franci]] (1852-1907) *[[Vito Frazzi]] (1888-1975) *[[Girolamo Frescobaldi]] ([[1583]]-[[1643]]) *[[Francesco Paolo Frontini]] (1860-1939) *[[Martino Frontini]] (1827-1909) *[[Giovanni Fusco]] (1906-1968) == G == *[[Andrea Gabrieli]] ([[1532]]/[[1533|33]]-[[1585]]) *[[Giovanni Gabrieli]] ([[1557]]-[[1612]]) *[[Baldassare Galuppi]] ([[1706]]-[[1785]]) *[[Gaetano Gaspari]] (1807-1881) *[[Francesco Gasparini]] (1661-1727) *[[Gianandrea Gavazzeni]] (1909-1996) *[[Francesco Geminiani]] ([[1687]]-[[1762]]) *[[Pietro Generali]] ([[1773]]–[[1832]]) *[[Armando Gentilucci]] (1939–1989) *[[Stefano Gervasoni]] (1962) *[[Filippo Maria Gherardeschi]] (1738-1808) *[[Carlo Gesualdo]] ([[1560]]-[[1613]]) *[[Luigi Gherardeschi]] (1791-1871) *[[Gialdino Gialdini]] (1842–1919) *[[Remo Giazotto]] (1910–1998) *[[Umberto Giordano]] ([[1867]]-[[1948]]) *[[Ferdinando Giorgetti]] (1796-1867) *[[Giovanni Francesco Giuliani]] (1760-1820) *[[Stefano Gobatti]] (1852–1913) *[[Lallo Gori]] (1927-1982) *[[Antonio Gramentieri]] *[[Gaetano Greco]] (~1657-1728) *[[Pietro Alessandro Guglielmi]] (1728-1804) *[[Vittorio Gui]] ([[1885]]-[[1975]]) *[[Guido iz Arezza]] (~[[992]]–[[1050]]) == I == * [[Clara Iannotta]] (1983) == J == *[[Niccolò Jommelli]] ([[1714]]-[[1774]]) == K == *[[Giovanni Girolamo Kapsperger]] ([[1580]]-[[1651]]) == L == *[[Stefano Landi]] ([[1587]]-[[1639]]) *[[Felice Lattuada]] (1882–1962) *[[Angelo Francesco Lavagnino]] (1909-1987) *[[Giovanni Legrenzi]] ([[1626]]-[[1690]]) *[[Ruggiero Leoncavallo]] ([[1857]]-[[1919]]) *[[Cristiano Giuseppe Lidarti]] (1730-1795) *[[Giuseppe Lillo]] (1814-1863) *[[Pietro Locatelli|Pietro (Antonio) Locatelli]] (1695-1764) *[[Carlo Ambrogio Lonati]] (Leinati, Lunati) (~1645-~1712) *[[Antonio Lotti]] ([[1667]]-[[1740]]) *[[Andrea Luchesi]] ([[1741]]-[[1801]]) *[[Jean-Baptiste Lully]] ([[1632]]-[[1687]]) *[[Roberto Lupi]] (1908–1971) *[[Gaetano Luporini]] (1865-1948) *[[Lelio Luttazzi]] ([[1923]]-[[2010]]) == M == *[[Teodulo Mabellini]] (1817-1897) *[[Teofilo Macchetti]] (1632-1714) *[[Bruno Maderna]] (1920-1973) *[[Enrico Mainardi]] ([[1897]]-[[1976]]) *[[Gian Francesco de Majo]] ([[1732]]-[[1770]]) *[[Gian Francesco Malipiero]] ([[1882]]-[[1973]]) *[[Riccardo Malipiero]] ([[1914]]-[[2003]]) *[[Cristofano Malvezzi]] ([[1547]]-[[1599]]) *[[Gennaro Manna]] ([[1715]]-[[1779]]) *[[Paolo Annunzio Mantovani]] ([[1905]]-[[1980]]) *[[Biagio Marini]] ([[1594]]-[[1663]]) *[[Giovanni Marradi]] (1952) *[[Giulio Cesare Martinengo]] ([[1546]]/[[1568|68]]-[[1613]]) *[[Giambattista Martini]] (1706-1784) *[[Giuseppe Martucci]] ([[1856]]-[[1909]]) *[[Pietro Mascagni]] ([[1863]]-[[1945]]) *[[Enzo Masetti]] (1883-1961) *[[Marco Mazzazzoli]] ([[1605]]-[[1662]]) *[[Virgilio Mazzocchi]] ([[1586]]-[[1639]]) *[[Domenico Mazzocchi]] ([[1592]]-[[1665]]) *[[Simon Mayr]] ([[1763]]-[[1845]]) *[[Atto Melani]] ([[1626]]-[[1714]]) *[[Jacopo Melani]] ([[1623]]-[[1676]]) *[[Gian Carlo Menotti]] (1911–2007) *[[Saverio Mercadante]] ([[1795]]-[[1870]]) *[[Claudio Merulo]] ([[1533]]-[[1604]]) *''[[Pasquale Mirra]]'' ''(vibrafonist)'' *[[Antonio Montanari|Antonio (Maria) Montanari]] (1676-1737) *[[Italo Montemezzi]] ([[1875]]-[[1952]]) *[[Claudio Monteverdi]] ([[1567]]-[[1643]]) *[[Vittorio Monti]] ([[1868]]-[[1922]]) *[[Giovanni Moretti]] (1807–1884) *([[Giorgio Moroder]]) *[[Ennio Morricone]] ([[1928]]–[[2020]]) *[[Giuseppe Mosca]] ([[1772]]-[[1839]]) == N == *[[Giovanni Maria Nanino]] ([[1543]]/[[1544|44]]-[[1607]]) *[[Fabio Nieder]] (1957) *[[Alessandro Nini]] (1805-1880) *[[Luigi Nono]] ([[1924]]-[[1990]]) *[[Michele Novaro]] (1818-1885) (italijanska himna, 1847) == O == *[[Giammaria Ortes]] ([[1713]]-[[1790]]) *[[Riz Ortolani]] ([[1931]]/1926–2014) (filmski) == P == *[[Giovanni Pacini]] ([[1796]]-[[1867]]) *[[Ferdinando Paër|Ferdinando Paer]] ([[1771]]-[[1839]]) *[[Niccolò Paganini]] ([[1782]]-[[1840]]) *[[Giovanni Paisiello]] ([[1740]]-[[1816]]) *[[Giovanni Pierluigi da Palestrina]] (~[[1525]]-[[1594]]) *[[Gaetano Palloni]] (1831-1892) *[[Bernardo Pasquini]] (1637-1710) *[[Rodrigo Pedrolo]] (1878-1964) *[[Giovanni Battista Pergolesi]] ([[1710]]-[[1736]]) *[[Jacopo Peri]] ([[1561]]-[[1633]]) *[[Giuseppe Persiani]] ([[1799]]-[[1869]]) *[[Franco Petracchi]] (1937) *[[Goffredo Petrassi]] ([[1904]]-[[2003]]) *[[Errico Petrella]] ([[1813]]-[[1877]]) *[[Niccolò Piccinni]] ([[1728]]-[[1800]]) *[[Giuseppe Pietri]] ([[1886]] -[[1946]]) *[[Franco Piersanti]] (1950) *[[Nicola Piovani]] (1946) *[[Bernardo Pisano]] ([[1490]]-[[1548]]) *[[Ildebrando Pizzetti]] ([[1880]]-[[1968]]) *[[Carlo Alberto Pizzini]] ([[1905]]-[[1981]]) *[[Pietro Platania]] (1828-1907) *[[Emilio Pomárico]] (1954) *[[Amilcare Ponchielli]] ([[1834]]-[[1886]]) *[[Nicola Porpora]] ([[1686]]-[[1768]]) *[[Giacomo Puccini]] ([[1858]]-[[1924]]) *[[Vincenzo Pucitta]] ([[1778]]-[[1861]]) *[[Cesare Pugni]] ([[1802]]-[[1870]]) == R == *[[Francesco Rasi]] ([[1574]]-[[1621]]) *[[Stefano Reali]] ([[1957]]) *[[Tommaso Redi (skladatelj)|Tommaso Redi]] ([[1675]]-[[1738]]) *[[Ottorino Respighi]] ([[1879]]-[[1936]]) *[[Federico Ricci]] ([[1809]]-[[1877]]) *[[Luigi Ricci]] ([[1805]]-[[1859]]) *[[Bruno Rigacci]] ([[1921]]-2019) *[[Lodovico Rocca]] ([[1895]]-[[1986]]) *[[Sante Maria Romitelli]] *[[Lauro Rossi]] (1810-1885) *[[Luigi Rossi]] ([[1597]]-[[1653]]) *[[Gioacchino Rossini]] ([[1792]]-[[1868]]) *[[Nini Rosso]] ([[1926]]-[[1994]]) *[[Nino Rota]] ([[1911]]-[[1979]]) *[[Ernesto Rubin de Cervin]] (1936-2013) *[[Luigi Russolo]] (1885-1947) (tudi graditelj eksperimentalnih zvokovnih instrumentov) *[[Carlo Rustichelli]] (1916-2004) == S == *[[Antonio Salieri]] ([[1750]]-[[1825]]) *[[Giovanni Battista Sammartini]] ([[1698]]-[[1775]]) *[[Giuseppe Sarti]] ([[1729]]-[[1802]]) *[[Alessandro Scarlatti]] ([[1660]]-[[1725]]) *[[Domenico Scarlatti]] ([[1685]]-[[1757]]) *[[Giacinto Scelsi]] ([[1905]]-[[1988]]) *[[Salvatore Sciarrino]] (1947) *[[Giovanni Sgambati]] ([[1843]]-[[1914]]) *[[Dino Siani]] ([[1936]]-[[2017]]) *[[Claudio Simonetti]] ([[1952]]) *[[Giuseppe Sinopoli]] ([[1946]]-[[2001]]) *[[Antonio Smareglia]] ([[1854]]-[[1929]]) *[[Giovanni Sollima]] ([[1962]]) *[[Gaspare Spontini]] ([[1774]]-[[1851]]) *[[Antonio Squarcialupi]] ([[1416]]-[[1480]]) *[[Agostino Steffani]] ([[1653]]-[[1728]]) *Antonio [[Alessandro Stradella]] (1643–1682) *[[Michele Stratico]] ([[1728]]-[[1783]]) *[[Marco Stroppa]] (1959) *[[Hubert Stuppner]] (1944) ==T== *[[Giuseppe Tartini]] (1692-1770) *[[Giuliano Taviani]] (1969) *[[Giuseppe Torelli (skladatelj)|Giuseppe Torelli]] (1658-1709) *[[Enrico Toselli]] ([[1883]]-[[1926]]) *[[Pier Francesco Tosi]] (~[[1653]]-[[1732]]) *[[Paolo Tosti]] ([[1846]]-[[1916]]) *[[Tomaso Traetta]] ([[1727]]-[[1779]]) *[[Armando Trovajoli]] ([[1917]]-[[2013]]) == U == * [[Emilio Usiglio]] (1841-1910) == V == *[[Nicola Vaccai]] ([[1790]]-[[1848]]) *[[Giuseppe Valentini]] (1681-1753) *[[Orazio Vecchi]] ([[1550]]-[[1605]]) *[[Francesco Maria Veracini]] ([[1690]]-[[1768]]) *[[Giuseppe Verdi]] ([[1813]]-[[1901]]) *[[Francesca Verunelli]] ([[1979]]) *[[Lodovico Viadana]] ([[1560]]-[[1627]]) *[[Edoardo Vianello]] ([[1938]]) *[[Salvatore Viganò]] ([[1769]]-[[1821]]) *[[Giulio Viozzi]] ([[1912]]-[[1984]]) *[[Antonio Vivaldi]] ([[1678]]-[[1741]]) *[[Roman Vlad]] ([[1919]]-[[2013]]) == W == *[[Ermanno Wolf-Ferrari]] ([[1876]]-[[1948]]) == Z == *[[Antonio Zampieri]] *[[Riccardo Zandonai]] ([[1883]]-[[1944]]) *[[Gioseffo Zarlino]] (1517–1590) *[[Niccolo Zingarelli]] ([[1752]]-[[1837]]) {{seznami narodov po poklicu|skladateljev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Skladatelji]] [[Kategorija:Italijanski skladatelji|*]] ltvbtac0zvweztf3ho1z13cm9nk0gqi 0 50085 6742947 6742270 2026-08-26T11:31:59Z ~2026-45085-22 264465 /* O */ 6742947 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans–Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] m1q0t7dczn4v47lqp1kp6xk165fygqx 6742952 6742947 2026-08-26T11:53:25Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6742952 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Nemci|nemških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Nemcev|Nemčija|nemških}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Alexander Abusch]] (1902–1982) *[[Anton Ackermann]] (1905–1973) *[[Else Ackermann]] (1933–2019) *[[Konrad Adam]] (1942–) *[[Bernhard Adelung]] (1876–1943) *[[Konrad Adenauer]] (1876–1967) *Wilhelm "Willi" Agatz (1904–1957) *[[Christoph Ahlhaus]] (1969–) *[[Lothar Ahrendt]] (1936–) *[[Hermann Ahrens]] (1902–1975) *[[Ilse Aigner]] (1964–) *[[Hubert Aiwanger]] (1971–) *[[Jan van Aken]] (1961–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Lisa Albrecht]] (1896–1958) *[[Heinrich Albertz]] (1915–1993) *[[Torsten Albig]] (1963–) *[[Ernst Albrecht]] (1930–2014) *[[Hans Albrecht]] (1919–2008) *Heinz Albrecht *[[Dieter Althaus]] (1958–) *[[Johannes Althusius]] (1563–1638) *[[Peter Altmaier]] (1958–) *[[Peter Altmeier]] (1899–1977) *[[Alexander Alvaro]] (1975–) *[[Tarek Al-Wazir]] (1971–) *[[Rudolf Amelunxen]] (1888–1969) *[[Max Amann]] (1891–1957) *[[Kurt Anclam]] (1918–1990) *[[Cristine Andersson]] (1968–) *[[Fritz Anneke]] (1818–1872) *[[Erich Apel]] (1917–1965) *[[Hans Apel]] (1932–2011) *[[Holger Apfel]] (1970–) *[[Rudolf Appelt]] (1900–55) *[[Walter Arendt]] (1925–2005) *[[Rudi Arndt]] (1927–2004) *[[Adolf Heinrich von Arnim-Boitzenburg]] (1803–1868) *[[Karl Arnold]] (1901–1958) *[[Erhard Auer]] (1874–1945) *[[Ignaz Auer]] (1846–1907) *[[Rudolf von Auerswald]] (1795–1866) *[[Siegfried Aufhäuser]] (1884–1969) *[[Rudolf Augstein]] (1923–2002) *[[Eberhard Aurich]] (1946–) *[[Ernst Aust]] (1923–1985) *[[René Aust]] (1987–) *[[Hermann Axen]] (1916–1992) *[[Artur Axmann]] (1913–1996) == B == *[[August Bach]] (1897–1966) *[[Kurt Bachmann]] (1909–1997) *[[Lutz Bachmann]] (1973–) *[[Herbert Backe]] (1896–1947) *[[Till Backhaus]] (1959–) *[[Princ Maximilian Badenski]] (1867–1929) *[[Annalena Baerbock]] (1980–) *[[Egon Bahr]] (1922–2015) *[[Rudolf Bahro]] (1935–1997) *[[Hermann Ludwig von Balan]] (1812–1874) *[[Siegfried Balke]] (1902–1984) *[[Ludwig Bamberger]] (1823–1899) *[[Felix Banaszak]] (1989) *[[Martin Bangemann]] (1934–2022) *[[Dorothee Bär]] (1978–) *[[Oliver Bär]] (1977–) *[[Angelika Barbe]] (1951–) *Walter Bargatzky (1910–1998) *[[Katarina Barley]] (1968–) *[[Uwe Barschel]] (1944–1987) *[[Wolfgang Bartels]] (1890–1971) *[[Emil Barth]] (1879–1941) *[[Willi Barth]] (1899–1968) *[[Walter Bartram]] (1893–1971) *[[Dietmar Bartsch]] (1958–) *[[Rainer Barzel]] (1924–2006) *[[Bärbel Bas]] (1968–) *[[Gert Bastian]] (1923–1992) *[[Bernhard Bästlein]] (1894–1944) *[[Gustav Bauer]] (1870–1944) *[[Erwin Baum]] (1868–1950) *[[Gerhart Rudolf Baum]] (1932–2025) *[[Bernd Baumann]] (1958–) *[[Edith Baumann]] (1909–1973) *[[Gertrud Bäumer]] (1873–1954) *[[Gerhard Baumgärtel]] (1931–1997) *[[Josef Baumhoff]] (1887–1962) *[[Margarete Bause]] (1959–) *[[Wilhelm Bazille]] (1874–1934) *[[August Ferdinand Bebel]] (1840–1913) *[[Johannes R. Becher]] (1891–1958) *[[Gunnar Beck]] (1966–) *[[Kurt Beck]] (1949–) *[[Marieluise Beck]] (1952–) *[[Volker Beck]] (1960–) *[[Carl Heinrich Becker]] (1876–1933) *[[Clemens Becker]] (1869–1961) *[[Johann Philipp Becker]] (1809–1886) *[[Günther Beckstein]] (1943–) *[[Angelika Beer]] (1957–) *[[Nicola Beer]] (1970–) *[[Walter Behrendt]] (1914–1997) *[[Friedrich Behrens]] (1909–1980) *[[Markus Beisicht]] (1963–) *[[Johannes Bell]] (1868–1949) *[[Karin Bencze]] (1952–) *[[Ernst Benda]] (1925–2009) *[[Hilde Benjamin]] (r. Lange) (1902–1989) *[[Klaus Uwe Benneter]] (1947–) *[[Rudolf von Bennigsen]] (1824–1902) *[[Hans Bentzien]] (1927–2015) *[[Joseph Berchtold]] (1897–1962) *[[Wolfgang Berghofer]] (1943–) *[[Mathilde Berghofer-Weichner]] (1931–2008) *[[Sabine Bergmann-Pohl]] (née Schulz) (1946–) *[[Christoph Bergner]] (1948–) *[[Eduard Bernstein]] (1850–1932) *[[Werner Best]] (1903–1989) *[[Theobald von Bethmann-Hollweg]] (1856–1921) *[[Ole von Beust]] (1955–) *[[Lorenz Gösta Beutin]] (1978–) *[[Kurt Biedenkopf]] (1930–2021) *[[Heinz Bierbaum]] (1946–) *[[Charlotte Bischoff]] (1901–1994) *[[Lothar Bisky]] (1941–2013) *[[Otto von Bismarck]] (1815–1898) *[[Otto Christian Archibald von Bismarck]] (1897–1975) *[[Philipp Wolfram von Bismarck]] (1913–2006) *[[Gottfried von Bismarck-Schönhausen]] (1901–1949) *[[Herbert von Bismarck-Schönhausen]] (1849–1904) *[[Theodor Blank]] (1905–1972) *[[Werner von Blomberg]] (1878–1946) *[[Wilhelm Blos]] (1849–1927) *[[Franz Blücher]] (1896–1959) *[[Norbert Blüm]] (1935–2020) *[[Robert Blum]] (1807–1848) *[[Markus Blume]] (1975–) *[[Johann Caspar Bluntschli]] (1808–1881) *[[Hans Böckler]] (1875–1951) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Lorenz Bock]] (1883–1948) *[[Peter Boehringer]] (1969–) *[[Karl Heinrich von Boetticher]] (1833–1907) *[[Friedrich Bohl]] (1945–) *[[Bärbel Bohley]] (1945–2010) *[[Johann Böhm]] (1937–2018) *[[Tatjana Böhm]] & Ina Merkel *[[Hans-Joachim Böhme]] (1931–1995) (1929–2012) (=2 različna?) *[[Ibrahim Böhme|Ibrahim (Manfred Otto) Böhme]] (1944–1999) *[[Wolfgang Böhmer]] (1936–2025) *[[Gustav Böhrnsen]] (1914–1998) *[[Jens Böhrnsen]] (1949–) *[[Eugen Bolz]] (1881–1945) *[[Lothar Bolz]] (1903–1986) *[[Martin Bormann]] (1900–1945) *[[Stephan Born]] (1824–1898) *[[Holger Börner]] (1931–2006) *[[Hans Caspar von Bothmer]] (1656–1732) *[[Lenelotte von Bothmer]] (r. Wepfer) (1915–1997) *[[Wolfgang Bötsch]] (1938–2017) *[[Martin Böttger]] (1947–) *[[Volker Bouffier]] (1951–) *[[Philipp Bouhler]] (1899–1945) *[[Andreas Bovenschulte]] (1965–) *[[Fritz Bracht]] (1899–1945) *[[Friedrich Wilhelm Graf von Brandenburg]] (1792–1850) *[[Heinrich Brandler]] (1881–1967) *[[Herman Brandt]] (1922–2018) *[[Willy Brandt]] (1913–1992) (''Herbert Ernst Karl Frahm'') *[[Franziska Brantner]] (1979–) *[[Max Brauer]] (1887–1973) *[[Helge Reinhold Braun|Helge (Reinhold) Braun]] (1972–) *[[Karl Braun-Wiesbaden]] (1822–1893) *[[Otto Braun]] (1872–1955) *[[Carola von Braun]] (1942–) *[[Heinrich Brauns]] (1868–1939) *[[Aenne Brauksiepe]] (1912–1997) *[[Otto von Bray-Steinburg]] (1807–1899) *[[Rudolf Breitscheid]] (1874–1944) *[[Tony Breitscheid]] (r. Drevermann) (1878–1968) *[[Otto Brenner]] (1907–1972) *[[Heinrich von Brentano]] (1904–1964) *[[Ludwig Brentano|Lujo (Ludwig) Brentano]] (1844–1931) *[[Hermann Louis Brill]] (1895–1959) *[[Ralph Brinkhaus]] (1968–) *[[Ulrich von Brockdorff-Rantzau]] (1869–1928) *[[Elmar Brok|Elmar (Peter) Brok]] (1946–) *[[Wolfram Brück]] (1937–2016) *[[Rainer Brüderle]] (1945–) *[[Franz Bruk]] (1923–1996) *[[Heinrich Brüning]] (1885–1970) *[[Florian von Brunn]] (1969–) *[[Guido Brunner]] (1930–1997) *[[Werner Bruschke]] (1898–1995) *[[Gerd Bucerius]] (1906–1995) *[[Ewald Bucher]] (1914–1991) *[[Christine Buchholz]] (1971–) *[[Otto Buchwitz]] (1879–1964) *[[Johann Wilhelm Buck]] (1869–1945) *[[Jens Bullerjahn]] (1962–2022) *[[Udo Bullmann]] (1956–) *[[Edelgard Bulmahn]] (1951–) *[[Andreas von Bülow]] (1937–) *[[Bernhard von Bülow]] (1849–1929) *[[Hans Bunge]] (1919–1990) *[[Joseph Bürckel]] (1895–1944) *[[Kurt Bürger]] (1894–1951) *[[Marco Buschmann]] (1977–) *[[Friedhelm Busse]] (1929–2008) *[[Reinhard Bütikofer]] (1953–) == C == *[[Gottfried Ludolf Camphausen]] (1803–1890) *[[Leo von Caprivi]] (1831–1899) *[[Karl Carstens]] (1914–1992) *[[Peter Harry Carstensen]] (1947–) *[[Anna Katrin Cavazzini]] (1982–) *[[Günter Christoph]] (1933–2019) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roman Chwalek]] (1898–1974) *[[Tino Chrupalla]] (1975–) *[[Roland Claus]] (1954–) *[[Wolfgang Clement]] (1940–2020) *[[Daniel Cohn-Bendit]] (1945–; francosko–nemški) *[[Ulrich Commerçon]] (1968–) *[[Erich Correns]] (1896–1981) (kemik) *[[Johann Friedrich Cotta]] (1764–1832) *[[Friedrich Krafft Graf von Crailsheim]] (1841–1926) *[[Arthur Crispien]] (1875–1946) *[[Wilhelm Cuno]] (1876–1933) *[[Julius Curtius]] (1877–1948) *[[Herbert Czaja]] (1914–1997) == D == *[[Franz Dahlem]] (1892–1981) *Käthe Dahlem (r. Weber) (1899–1974) *[[Rolf Dahlgrün]] (1908–1969) *[[Friedrich Christoph Dahlmann]] (1785–1860) *[[Ralf Dahrendorf]] (1929–2009) *[[Fritz Dallmann]] (1923–1999) *[[Otto Ritter von Dandl]] (1868–1942) *Wilhelm & Hans Daniels *[[Richard Walther Darré|(Richard) Walther Darré]] (1895–1953) *[[Herta Däubler-Gmelin]] (1943–) *[[Kurt Daluege]] (1897–1946) *[[Emmy Damerius-Koenen]] (1903-1987) *Wilhelm in Hans (1934-) Daniels *[[Ernst Däumig]] (1868–1922) *[[Eduard David]] (1863–1930) *[[Günter Deckert]] (1940–2022) *[[Thomas Dehler]] (1897–1967) *[[Heinrich Deist st.]] (1874–1963) *[[Heinrich Deist ml.]] (1902–1964) *[[Clemens von Delbrück]] (1856–1921) *[[Fabio De Masi]] (1980–) *[[Bernhard Dernburg]] (1865–1937) *[[Georg Dertinger]] (1902–1968) *[[Friedrich Dickel]] (1913–1993) *[[Willi Dickhut]] (1904–1992) *[[Johannes Dieckmann]] (1893–1969) *[[Peter Diedrich]] (1938–2015) *[[Georg Diederichs]] (1900–1983) *[[Bärbel Dieckmann]] (née Pritz) (1949–) *[[Bruno Diekmann]] (1897–1982) *[[Eberhard Diepgen]] (1941–) *[[Arnold Diestel]] (1857–1924) *[[Peter-Michael Diestel]] (1952–) *[[Hermann Dietrich]] (1879–1954) *[[Sepp Dietrich]] (1892–1966) *[[Birgit Diezel]] (1958–) *[[Eduard Dingeldey]] (1886–1942) *[[Artur Dinter]] (1876–1948) *[[Wilhelm Dittmann]] (1874–1954) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Klaus von Dohnányi]] (1928–) *[[Werner Dollinger]] (1918–2008) *[[Karl Dönitz]] (1891–1980) *[[Fritz Dorls]] (1910–1995) *[[Hubert Dorn]] (1956–) *[[Alexander Dobrindt]] (1970–) *[[Heinrich Hermann Drake]] (1881–1970) *[[Alfred Dregger]] (1920–2002) *[[Werner Dreibus]] (1947–) *[[Albert Derichsweiler]] (1909–1997) *[[Anton Drexler]] (1884–1942) *[[Wilhelm Dröscher]] (1920–1978) *[[Malu Dreyer|Malu (Maria Luise Anna) Dreyer]] (1961–) *[[Josef Duchač]] (1938–) *[[Hermann Duncker]] (1874–1960) *[[Käte Duncker]] (1871–1953) *[[Anne-Marie Durand-Wever]] (1889–1970) *[[Christian Dürr]] (1977–) *[[Rudi Dutschke]] (1940–1979) *[[Freimut Duve]] (1936–2020) == E == *[[Hugo Eberlein]] (1887–1941) *[[Werner Eberlein]] (1919–2002) *[[Hans-Wilhelm Ebeling]] (1934–2021) *[[Friedrich Ebert]] ([[1871]]–[[1925]]) *[[Friedrich "Fritz" Ebert Jr.]] (1894–1979) *[[Stefan Eck]] (1956–) *[[Dietrich Eckart]] ([[1868]]–[[1923]]) *[[Sebastian Edathy]] (1969–) *[[Werner Karl Jakob Eggerath]] (1900–1977) *[[Hans Ehard]] (1887–1980) *[[Hermann Ehlers]] (1904–1954) *[[Wilhelm Ehm]] (1918–2009) *[[Horst Ehmke]] (1927–2017) *[[Herbert Ehrenberg]] (1926–2018) *[[Hans Eichel]] (1941–) *[[Heinz Eichler]] (1927–2013) *[[Willi Eichler]] (1896–1971) *[[Gerhard Eisler]] (1897–1968) *[[Kurt Eisner]] ([[1867]]–[[1919]]) *[[Fritz Emrich]] (1894–1947) *[[Stefan Engel]] (1954–) *[[Paul Freiherr von Eltz–Rübenach|Paul von Eltz–Rübenach]] (1875–1943) *[[Hans A. Engelhard]] (1934–2008) *[[Björn Engholm]] (1939–) *[[Dagmar Enkelmann]] (1956–) *[[Franz Ritter von Epp|Franz von Epp]] (1868–1947) *[[Rainer Eppelmann]] (1943–) *[[Erhard Eppler]] (1926–2019) *[[Ludwig Erhard]] ([[1897]]–[[1977]]) *[[Fritz Erler (politik)|Fritz Erler]] ([[1913]]–[[1967]]) *[[Petra Erler]] (1958–) *[[Luise Ermisch]] (r. ''Thürmer'') (1916–2001) *[[Karl Ernst]] (1904–1934) *[[Klaus Ernst]] (1954–) *[[Kornelia Ernst]] (1965–) *[[Josef Ertl]] ([[1925]]–[[2000]]) *[[Matthias Erzberger]] ([[1875]]–[[1921]]) *[[Saskia Esken]] (1961–) *[[Thomas Esser]] (1870–1948) *[[Botho zu Eulenburg]] (1831–1912) *[[Philip Eulenburg]] ([[1847]]–[[1921]]) *[[Georg Ewald]] (1926–1973) *[[Manfred Ewald]] (1926–2002) *[[Arthur Ewert|Arthur (Ernest) Ewert]] (1890–1959) == F == *[[Nancy Faeser]] (1970–) *Yasmin Fahimi (1967–) *[[Heinrich Fassbender]] (1899–1971) *[[Alfred Faust]] (1883–1961) *[[Matthias Faust]] (1971–) *[[Birgit Fechner]] (1965–) *[[Max Fechner]] (1892–1973) *[[Herbert Fechner|Herbert Kurt Fechner]] (1913–1998) *[[Gabi Fechtner]] (1977–) *[[Konstantin Fehrenbach]] ([[1852]]–[[1926]]) *[[Thomas Feist]] (1965–) *[[Peter Feldmann]] (1958–) *[[Werner Felfe]] (1928–1988) *[[Enak Ferlemann]] (1963–) *[[Elke Ferner]] (1958–) *[[Karl Fiehler]] (1895–1969) *[[Hans Filbinger]] (1913–2007) *[[Walter Fisch]] (1910–1966) *[[Otto Fischbeck]] (1865–1939) *[[Joschka Fischer]] ([[1948]]–) *[[Kurt Fischer]] (1900–1950) *[[Oskar Fischer]] (1923–2020) *[[Richard Fischer]] (1855–1926) *[[Ruth Fischer]] (r. ''Elfride Eisler'') (1895–1961) *[[Margarete Fischer-Bosch]] (1888–1972) *[[Manfred Flegel]] (1927–2018) *[[Leo Flieg]] (1893–1939) *[[Peter Florin]] (1921–2014) *[[Wilhelm Florin]] (1894–1944) *[[Katharina Focke]] (1922–2016) *[[Max von Forckenbeck]] (1821–1892) *[[Albert Forster]] (1902–1952) *[[Hans Frank]] (1900–1946) *[[Karl Hermann Frank]] (1898–1946) *[[Egon Franke]] (1913–1995) *[[Frank Franz]] (1978–) *[[Thorsten Frei]] (1973–) *[[Alfred Frenzel]] ([[1899]]–[[1968]]) *[[Gerhard Frey]] (1933–2013) *[[Wilhelm Frick]] (1877–1946) *[[Ferdinand Friedensburg]] (1886–1972) *[[Karl Rudolf Friedenthal]] (1827–1890) *[[Hans-Peter Friedrich]] ([[1957]]–) *[[Hans Friderichs]] (1931–2025) *[[Rudolf Friedrichs]] (1892–1947) *[[Theodor Fritsch]] (1852–1933) *[[Paul Fröhlich]] (1913–1970) *[[August Frölich]] (1867–1964) *[[Paul Frölich]] (1884–1953) *[[Anke Fuchs]] (1937–2019) *[[Ralf Fücks]] (1951–) *[[Liselotte Funcke]] (1918–2012) *[[Walther Funk]] (1890–1960) *[[Hans Furler]] (1904–1975) == G == *[[Fritz Gäbler]] (1897–1974) *[[Sigmar Gabriel]] (1959–) *[[Heinrich von Gagern]] (1799–1880) *[[Heinz Galinski]] (1912–1992) *[[Joachim Gauck]] ([[1940]]–) *[[Alexander Gauland]] (1941–) *[[Hermann Gautier]] (1920–2010) *[[Thomas Gehring]] (1958–) *[[Andreas Geisel]] (1966–) *[[Anton Geiss]]/Geiß (1858–1944) *[[Heiner Geissler]] (1930–2017) *[[Hans-Dietrich Genscher]] ([[1927]]–2016) *[[Friedrich von Gentz]] ([[1764]]–[[1832]]) *[[Rudi Georgi]] (1927–2020) *[[Wolfgang Gerhardt]] (1943–) *[[Bernhard Gericke]] (1908–1967) *[[Hanna Gerig]] (r. ''Degenhardt'') (1900–1991) *[[Otto Gerig]] (1885–1944) *[[Hellmut von Gerlach]] (1866–1935) *[[Manfred Gerlach]] (1928–2011) *[[Eugen Gerstenmaier]] (1906–1986) *[[Alexandra Geese]] (1968–) *[[Otto Gessler]] (1875–1955) *[[Klara Geywitz]] (1976–) *[[Sven Giegold]] (1969–) *[[Gerd Gies]] (1943–) *[[Paul Giesler]] (1895–1945) *[[Franziska Giffey]] (1978–) *Heinz Glaser (1920–1978) *Hans Globke (1898–1973) *[[Michael Glos]] (1944–) *[[Günter Gloser]] (1950–) *[[Peter Glotz]] (1939–2005) *[[Alois Glück]] (1940–2024) *[[Rudolf von Gneist]] (1816–1895) *[[Joseph Goebbels]] (1897–1945) *[[Carl Friedrich Goerdeler]] (1884–1945) *[[Ernst Goldenbaum]] (1898–1990) *[[Nahum Goldmann]] (1895–1982) (נחום גולדמן‬) *[[Alfred Gomolka]] (1942–2020) *[[Alfons Goppel]] (1905–1991) *[[Thomas Goppel]] (1947–) *[[Martin Gorholt]] (1956–) *[[Bernhard Göring]] (1897–1949) *[[Hermann Göring]] (1893–1946) *[[Katrin Göring–Eckardt|Katrin Göring-Eckardt]] (1966–) *[[Joseph Görres]] (1776–1848) *[[Herman Gorter]] (1864–1927) (Nizozemec) *[[Otto Gotsche]] (1904–1985) *[[Gerald Götting]] (1923–2015) *[[Andreas Gottschalk]] (1815–1849) *[[Horst Grabert]] (1927–2011) *[[Johann Baptist Gradl]] (1904–1988) *[[Georg Gradnauer]] (1866–1946) *[[Angelika Graf]] (née ''Bachmann'') (1947–) *[[Albrecht von Gräfe]] (1868–1933) *[[Willi Grandetzka]] (1927–1979) *[[Arthur Greiser]] (1897–1946) *[[Hermann Greulich]] (1842-1925) (nemško-švicarski socialist) *[[Jakob Grimm]] ([[1785]]–[[1863]]) *[[Wilhelm Grimm]] ([[1786]]–[[1859]]) *[[Adolf Grimme]] (1889–1963) *[[Hans von der Groeben]] (1907–2005) *[[Wilhelm Groener]] (1867–1939) *[[Josef Grohé]] (1902–1987) *[[Hermann Gröhe]] (1961–) *[[Grete Groh-Kummerlöw]] (1909–1980) *[[Otto Grotewohl]] ([[1894]]–[[1964]]) *[[Ernst Grube]] (1890–1945) *[[Herbert Gruhl]] (1921–1993) *[[Gottfried Grünberg]] (1899–1985) *[[Gerhard Grüneberg]] (1921–1981) *[[Martin Grüner]] (1929–2018) *[[Erich Grützner]] (1910–2001) *[[Kurt Gscheidle]] (1924–2003) *[[Emil Julius Gumbel]]? (1891–1966) *[[Daniel Günther]] (1973–) *[[Franz Gürtner]] (1881–1941) *[[Hubertus Guske]] (1930–) *[[Karl-Theodor zu Guttenberg]] (1971–) *[[Martin Gutzeit]] (1952–) *[[Richard Gyptner]] (1901–1972) *[[Gregor Gysi]] ([[1948]]–) *[[Klaus Gysi]] (1912–1999) == H == *[[Hugo Haase]] ([[1863]]–[[1919]]) *[[Dieter Haack]] (1934–) *[[Robert Habeck]] (1969–) *[[Herbert Häber]] (1930–2020) *[[Hanns Haberer]] (1890–1967) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Christine Haderthauer]] (1962–) *Karl Haehser (1928–2012) *[[Wilhelm Haferkamp]] (1923–1995) *[[Bettina Hagedorn]] (née Siebmann) (1955–) *[[Kurt Hager]] (1912–1998) *[[André Hahn]] (1963–) *[[Diederich Hahn]] (1859–1918) *[[Walter Hallstein]] (1901–1982) *[[Friedrich Halstenberg]] (1920–2010) *[[Hildegard Hamm-Brücher]] (1921–2016) *[[Rudolf Hanauer]] (1908–1992) *[[Thomas Händel]] (1953–) *[[Franz Handlos]] (1939–2013) *[[Albert Hänel]] (1833–1918) *[[Brunhilde Hanke]] (née ''Anweiler'') (1930–2024) *[[Karl Hanke]] (1903–1945) *[[Tobias Hans]] (1978–) *[[Klaus Hänsch]] (1938–) *[[Rebecca Harms]] (1956–) *[[Karl Harrer]] (1890–1926) *[[Günter Hartmann]] (1930–) *[[Christoph Hartmann]] (1972–) *[[Sebastian Hartmann]] (1977–) *[[Christian Hartenhauer]] (1948–) *[[Reiner Haseloff]] (1954–) *[[Kai-Uwe von Hassel]] (1913–1997) *[[Gerda Hasselfeldt]] (1950–) *[[Volker Hauff]] (1940–) *[[Wolfgang Haus]] (1927–2018) *[[Karl Hausenschild]] (1920–2006) *[[Karl Haushofer]] ([[1869]]–[[1946]]) *[[August Haussleiter]] (1905–1989) *[[Helmut Haussmann]] (1943–) *[[Julius Haussmann]] (1816–1889) *[[Wolfgang Haussmann]] (1903–1989) *[[Robert Havemann]] (1910–1992) *[[Bruno Heck]] (1917–1989) *[[Friedrich (Fritz) Heckert]] (1884–1936) *[[Hubertus Heil]] (1972–) *[[Georg Heim]] (1865–1938) *[[Wolfgang Heine]] (1861–1944) *[[Gustav Heinemann]] ([[1899]]–[[1976]]) *[[Rudolf Heinze]] (1865–1928) *[[Heinrich Held]] (1868–1938) *[[Max Wilhelm August Heldt]] (1872–1933) *[[Karl Helfferich]] (1872–1924) *[[Heinrich Hellwege]] (1908–1991) *[[Leonhard Helmschrott]] (1921–2011) *[[Hans-Olaf Henkel]] (1940–) *[[Frank Henkel]] (1963–) *[[Susanne Hennig-Wellsow]] (1977–) *[[Konrad Henlein]] (1898–1945) (sudetski Nemec) *[[Johann Christoph von Herdegen]] ([[1787]]–[[1861]]) *Lieselott Herforth (1916–2010) *[[Wolfgang Herger]] (1935–) *[[Oskar Hergt]] (1869–1967) *[[Christian Herrgott]] (1984–) *[[Andreas Hermes]] (1878–1964) *[[Joachim Herrmann|Joachim (Achim) Herrmann]] (1928–1992) *[[Ulrike Herrmann]] (1964–) *[[Rudolf Herrnstadt]] (1903–1966) *[[Georg von Hertling]] ([[1843]]–[[1919]]) *[[Roman Herzog]] ([[1934]]–2017) *[[Rudolf Hess]] (1894–1987) *[[Franz Heubl]] (1924–2001) *[[Hans-Joachim Heusinger]] (1925–2019) *[[Theodor Heuss]] ([[1884]]–[[1963]]) *[[Reinhard Heydrich]] (1904–1942) *[[Wolfgang Heyl]] (1921–2014) *[[Johannes von Hieber]] (1862–1951) *[[Rudolf Hilferding]] (1877–1941) *[[Heinrich Himmler]] (1900–1945) *[[Paul von Hindenburg]] ([[1847]]–[[1934]]) *[[Paul von Hintze]] (1864–1941) *[[Burkhard Hirsch]] (1930–2020) *[[Paul Hirsch]] (1868–1940) *[[Heinrich Hirtsiefer]] (1876–1941) *[[Adolf Hitler]] (1889–1945) *[[Hermann Höcherl]] (1912–1989) *[[Björn Höcke]] (1972–) *[[Wilhelm Hoegner]] (1887–1980) *[[Franz Hofer]] (1902–1975) *[[Hans-Joachim Hoffmann]] (1929–1994) *[[Heinz Hoffmann]] (1910–1985) *[[Johannes Hoffmann]] (1867–1930) *[[Johannes Hoffmann]] (1890–1967) *[[Theodor Hoffmann]] (1935–2018) *[[Artur Hofmann]] (1907–1987) *Toni (Anton Gerhard) Hofreiter (1970–) *[[Eva Högl]] (1969–) *[[Wilhelm Högner]] (1887–1980) *[[Adolf zu Hohenlohe-Ingelfingen]] (1797–1873) *[[Princ Chlodwig Hohenlohe-Schillingsfürst]] ([[1819]]–[[1901]]) *[[Karl Anton Fürst von Hohenzollern–Sigmaringen|Karl Anton Fürst von Hohenzollern-Sigmaringen]] (1811–1885) *[[Andreas Hollstein]] (1963–) *[[Heinrich Homann]] (1911–1994) *[[Bodo Hombach]] (1952–) *[[Erich Honecker]] ([[1912]]–[[1994]]) *[[Margot Honecker]] (r. ''Feist'') (1927–2016) *[[Hermann Höpker-Aschoff]] (1883–1954) *[[Reinhard Höppner]] (1948–2014) *[[Michael Horlacher]] (1888–1957) *[[Werner Hoyer]] ([[1951]]–) *[[Erhard Hübener]] (1881–1958) *[[Antje Huber]] (1924–2015) *[[Erwin Huber]] (1946–) *[[Stefanie Hubig]] (1968–) *[[Alfred Hugenberg]] (1865–1951) *[[Otto Hugo]] (1878–1942) *[[Johann Hieronymus von Humbracht]] ([[1652]]–[[1713]]) *[[Melanie Huml]] (1975–) *[[Hermann Hummel]] (1876–1952) *[[Alois Hundhammer]] (1900–1974) *[[Andrej Hunko]] (1963–) *[[Theodor Hupfauer]] (1906–1993) == I == *[[Karl Ibach]] ([[1915]]–[[1990]]) == J == *[[Johann Jacoby]] (1805–1877) *[[Anton Jadasch]] (1888–1964) *[[Traugott von Jagow]] (1865–1941) *[[Wenzel Jaksch]] (1896–1966) (češko–nemški) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Dieter Janecek]] (1976–) *[[Oliver Janich]] (1969–) *Walter Janka (1914–1994) *[[Jean Jansen]] (1825–1849) *[[Werner Jarowinsky]] (1927–1990) *[[Karl Jarres]] (1874–1951) *[[Heinrich Jasper]] (1875–1945) *[[Anton Jaumann]] (1927–1994) *[[Hans Jendretzky]] (1897–1992) *[[Philipp Jenninger]] (1932–2018) *Wilfried Jilge (1970) *Curt Joël (1865–1945) *[[Leo Jogiches]] (1867–1919) *[[Rudolf Jordan]] (1902–1988) *[[Marie Juchacz]] (née ''Gohlke'') (1879–1956) *[[Franz Josef Jung]] (1949–) *[[Ulrich Junghanns]] (1956–) *[[Heinrich Jungmann]] (1891–1964) *[[Wolfgang Junker]] (1929–1990) *[[Bettina Jürgensen]] (1954–) == K == *[[Ludwig Kaas]] ([[1881]]–[[1952]]) *[[Gustav von Kahr]] ([[1862]]–[[1934]]) *[[Wilhelm Kaisen]] (1887–1979) *[[Jakob Kaiser]] (1888–1961) *[[Eka von Kalben]] (1964–) *[[Ernst Kaltenbrunner]] (1903–1946) *[[Michaela Kaniber]] (1977–) *[[Manfred Kanther]] (1939–) *[[Wolfgang Kapp]] (1858–1922) *[[Siegfried von Kardorff]] (1873−1945) *[[Xaver Karl]] ([[1892]]–[[1980]]) *[[Anja Karliczek]] (1971–) *[[Wilhelm Kasper]] (1892–1985) *[[Hermann Kastner]] (1886–1957) *[[Susanne Kastner]] (1946–) *[[Iwan Katz]] (1889–1956) *[[Rudolf Katz]] (1895–1961) *[[Hans Tatzer|Hans Katzer]] (1919–1996) *[[Volker Kauder]] (1949–) *[[Karl Kaufmann]] (1900–1965) *[[Ska Keller|Ska ''(Franziska Maria)'' Keller]] (1981–) *[[Friedrich Kellner]] (1885–1970) *[[Michael Kellner]] (1977–) *[[Petra Kelly]] ([[1947]]–[[1992]]) *[[Thomas Kemmerich]] (1965–) *[[Volker Kempf]] (1968–) *[[Georg Kenzler]] (1884–1959) *[[Hans Kerrl]] (1887–1941) *[[Cornelia Lieselotte Kerth]] (1954–) *[[Hakkı Keskin]] (1943–) *[[Heinz Kessler]] (1920–2017) *[[Wilhelm Emmanuel von Ketteler]] (1811–1877) *[[Roderich Kiesewetter]] (1963–) *[[Kurt Georg Kiesinger]] ([[1904]]–[[1988]]) *[[Manfred Killinger|Manfred von Killinger]] (1886–1944) *[[Friedrich Kind]] (1928–2000) *[[Gottfried Kinkel]] (1815–1882) *[[Klaus Kinkel]] ([[1936|1936–]]2019) *[[Anne Kipp]] ([[1951]]–[[2013]]) *[[Katja Kipping]] (1978–) *[[Günther Kleiber]] (1931–2013) *Herbert Klemm (1903–po 1961) *[[Egon Klepsch]] (1930–2010) *[[Eveline Klett]] (1949–) *[[Reinhard Klimmt]] (1942–) *[[Lars Klingbeil]] (1978–) *[[Julia Klöckner]] (1972–) *[[Hans-Ulrich Klose]] (1937–2023) *[[Werner Klumpp]] (1928–2021) *[[Heinz Kluncker]] (1925–2005) *[[Heidi Knake-Werner]] *[[Johann Knief]] (1880–1919) *[[Eugen von Knilling]] (1856–1927) *[[Patrik Köbele]] (1962–) *[[Christian Koch]] (1878–1955) *[[Hans Koch]] (1893–1945) *[[Karl-Heinz Koch]] (1924–2007) *[[Roland Koch]] (1958–) *[[Waldemar Koch]] (1880–1963) *[[Erich Koch-Weser]] (1875–1944) *[[Bernard Koenen]] (1889–1964) *[[Wilhelm Koenen]] (1886–1963) *[[Eugen Kogon]] (1903–1987) *[[Helmut Kohl]] ([[1930]]–2017) *[[Erich Köhler]] (1892–1958) *[[Heinrich Köhler]] (1878–1949) *[[Horst Köhler]] ([[1943]]–2025) *[[Walter Köhler]] (1897–1989) *[[Natascha Kohnen]] (1967–) *[[Lothar Kolditz]] (1929–2025) *[[Bernd Kölmel]] (1958–) *[[Hermann Kopf]] (1901–1991) *[[Hinrich Wilhelm Kopf]] (1893–1961) *[[Walter Köppe]] (1891–1970) *[[Petra Köpping]] (1958–) *[[Erich Ernst Kops]] (1905–1961) *[[Otto Körting]] (1884–1959) *[[Hans Koschnick]] (1929–2016) *[[Adolf Köster]] (1883–1930) *[[Erhard Krack]] (1931–2000) *[[Hannelore Kraft]] (1961–) *[[Christiane Krajewski]] (1949–) *[[Annabell Krämer]] (1971–) *[[Annegret Kramp-Karrenbauer]] (1962–) *[[Otto Kraus]] (1884–1971) *[[Günther Krause]] (1953–) *[[Egon Krenz]] ([[1937|1937–]]) *[[Winfried Kretschmann]] (1948–) *[[Michael Kretschmer]] (1975–) *[[Kevin Krieger]] (1991–) *[[Herbert Krolikowski]] (1924–2012) *[[Werner Krolikowski]] (1928–2016) *[[Heinrich Krone]] (1895–1989) *[[Volker Kröning]] (1945–) *[[Hans Krüger]] (1902–1971) *[[Thomas Krüger]] (1959–) *[[Wilhelm Kube]] (1887–1943) *[[Alfred Kubel]] (1909–1999) *[[Wolfgang Kubicki]] (1952–) *[[Jürgen Kuczynski]] (1904–1997) *[[Richard von Kühlmann]] (1873–1948) *[[Bruno Kühn]] (1901–1944) *[[Heinz Kühn]] (1912–1992) *[[Michael Kühnen]] (1955–1991) *[[Kevin Kühnert]] (1989–) *[[Jörg Kukies]] (1968–) *[[Wilhelm Külz]] (1875–1948) *[[Renate Künast]] (1955–) *[[Walter Kunze]] (1898–1977) *[[Dieter Kunzelmann]] (1939–2018) *[[Thomas Kutschaty]] (1968–) == L == *[[Oskar Lafontaine]] (1943–) *[[Manfred Lahnstein]] (1937–) *[[Alexander Graf Lambsdorff]] (1966–) *[[Otto Graf Lambsdorff]] (1926–2009) *[[Werner Lamberz]] (1929–1978) *[[Christine Lambrecht]] (1965–) *[[Norbert Lammert]] (1948–) *[[Gustav Landauer]] (1870–1919) *[[Otto Landsberg]] (1869–1957) *[[Ricarda Lang]] (1994–) *[[Helene Lange]] (1848–1930) *[[Inge Lange|Inge(burg) Lange]] (1927–2013) *[[Richard Langeheine]] (1900–1995) *[[Antonie Langendorf]] (1894–1969) *[[Peter Ernst von Lasaulx]] ([[1805]]–[[1861]]) *[[Armin Laschet]] (1961–) *[[Eduard Lasker]] (1829–1884) *[[Ferdinand Lassalle]] (1825–1864) *[[Hanna-Renate Laurien]] (1928–2010) *[[Lauritz Lauritzen]] (1910–1980) *[[Karl Lauterbach]] (1963–) *[[Georg Leber]] (1920–2012) *[[Julius Leber]] (1891–1945) *[[Georg Ledebour]] (1850–1947) *[[Klaus Lederer]] (1974–) *[[Carl Legien]] (1861–1920) *[[Sabine Leidig]] (1961–) *[[Theodor Leipart]] (1867–1947) *[[Walther Leisler Kiep]] (1926–2016) *[[Eveline Lemke]] (1964–) *[[Helmut Lemke]] (1907–1990) *[[Steffi Lemke]] (1968–) *[[Ernst Lemmer]] (1898–1970) *[[Vera Lengsfeld]] (1952–) *[[Solveig Leo]] (1943–) *[[Willy Leow]] (1887–1937) *[[Hugo Graf von und zu Lerchenfeld auf Köfering und Schönberg]] (1871–1944) *[[Bruno Leuschner]] (1910–1965) *[[Wilhelm Leuschner]] (''Karl Friedrich Wilhelm Dehler'') (1890–1944) *[[Heinrich Leuchtgens]] (1876–1959) *[[Richard Leutheusser]] (1867–1945) *[[Paul Levi]] (1883–1930) *[[Max Levien]] (1885–1937) *[[Eugen Leviné]] (1883–1919) *[[Robert Ley]] (1890–1945) *[[Ursula von der Leyen]] (1958–) *[[Christine Lieberknecht]] (1958–) *[[Karl Liebknecht]] ([[1871]]–[[1919]]) *[[Theodor Liebknecht]] (1870–1948) *[[Wilhelm Liebknecht]] (1826–1900) *[[Olaf Lies]] (1967–)   *[[Arthur Lieutenant]] (1884–1968) *[[Friedrich von Lindequist]] (1862–1945) *[[Christian Lindner]] (1979–) *[[Gerhard Lindner]] (1929–) *[[Carsten Linnemann]] (1977–) *[[Gerhard Lindner|Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Michael Georg Link]] (1963–) *[[Julius Lippert]] (1895–1956) *[[Richard Lipinski]] (1867–1936) *[[Paul Löbe]] (1875–1967) *[[Reinhold Lobedanz]] (1880–1955) *[[Hans Loch]] (1898–1960) *Eugen Loderer (1920–1995) *[[Wilhelm Loewe]] (1814–1886) *[[Hinrich Lohse]] (1896–1964) *[[Katrin Lompscher]] (1962–) *[[Peter Lorenz]] (1922–1987) *[[Siegfried Lorenz]] (1930–) *[[Gesine Lötzsch]] (1961–) *[[Walter Lübcke]] (1953–2019) *[[Friedrich Wilhelm Lübke]] (1887–1954) *[[Heinrich Lübke]] ([[1894]]–[[1972]]) *[[Paul Lücke]] (1914–1976) *[[Bernd Lucke]] (1962–) *[[Hermann Lüdemann]] <small>(</small>1880–1959) *[[Erich Ludendorff]] (1865–1937) *[[Else Lüders]] (1872–1948) *[[Marie–Elisabeth Lüders]] (1878–1966) *[[Saskia Ludwig]] (1968–) *[[Stefan Ludwig]] (1967–) *[[Christa Luft]] (1938–) *[[Anna Lührmann]] (1983–) *[[Heinrich Lummer]] (1932–2019) *[[Hans Luther]] (1879/[[1885]]–[[1962]]) *[[Johann von Lutz]] (1826–1890) == M == *[[Heiko Maas]] (1966–) *[[Thomas Mahlberg]] (1965–) *[[Hans Mahle]] (1911–1999) *[[Horst Mahler]] (1936–2025) *[[Hans Maier]] (1931–2026) *[[Reinhold Maier|Reinhold (Otto) Maier]] (1889–1971) *[[Werner Maihofer]] (1918–2009) *[[Lothar de Maizière]] ([[1940]]–) *[[Thomas de Maizière]] (1954–) *[[Günther Maleuda]] (1931–2012) *[[Hermann Mangoldt]] (1895–1953) *[[Ursula Männle]] (1944–) *[[Otto Theodor von Manteuffel]] (1805–1882) *[[Stefan Mappus]] (1966–) *[[Oskar Maretzky]] (1881–1945) *[[Helmuth Markov]] (1952–) *[[Karl Maron]] (1903–1975) *[[Adolf Marschall von Bieberstein]] (1842–1912) *[[Wilhelm "Willy" E.K. Marschler]] (1893–1952) *[[Franz Marx]] (1903–1985) *[[Peter Marx]] (1956–2022) *[[Werner Marx]] (1924–1985) *[[Wilhelm Marx]] ([[1863]]–[[1946]]) *[[Arkadi Maslow]] (Isaak Yefimowich Chemerinsky) (1891–1941) *[[Hermann Mattern]] (1893–1971) *[[Ingrid Matthäus-Maier]] (1945–) *[[Hans Matthöfer]] (1925–2009) *[[Kurt Mattick]] (1908–1986) *Emil Maurice (1897–1972) *[[Georg Ludwig Maurer]] (1790–1872) *[[Max von Baden]] (1867–1929) *[[Benedikt Mayer]] (1953–) *[[David McAllister]] –"Mac" (1971–) *[[Markus Meckel]] (1952–) *[[Ernst Mecklenburg]] (1927–) *[[Franz Mehring]] ([[1846]]–[[1919]]) *[[Richard Meier]] (1878–1933) *[[Erich Mende]] (1916–1998) *[[Jakob Maria Mierscheid]] ([[1933]]–) (=''fiktiven lik!?!?)'' *[[Julius Christian Mergenthaler]] (1884–1980) *[[Hans-Joachim von Merkatz]] (1905–1980) *[[Else Merke]] (1920–2005) *[[Angela Merkel]] ([[1954]]–) *[[Paul Merker]] (1894–1969) *[[Friedrich Merz]] (1955–) *[[Jörg Meuthen]] (1961–) *[[Karl Mewis]] (1907–1987) *[[Ernst Meyer]] (1887–1930) *[[Flemming Meyer]] (1951–) *[[Laurenz Meyer]] (1948–) *[[Franz Meyers]] (1908–2002) *[[Georg Michaelis]] ([[1857]]–[[1936]]) *[[Wolfgang Mischnik]] (1921–2002) *[[Serpil Midyatli]] (r. ''Alkan'') (1975–) *[[Erich Fritz Emil Mielke|Erich Mielke]] ([[1907]]–[[2000]]) *[[Matthias Miersch]] (1968–) *[[Herbert Mies]] (1929–2017) *[[Irene Mihalic]] (1976–) *[[Georg Milbradt]] (1945–) *[[Johannes von Miquel]] (1828–1901) *[[Wolfgang Mischnick]] (1921–2002) *[[Günter Mittag]] (1926–1994) *[[Amira Mohamed Ali]] (1980–) *[[Fritz Mohr]] (1924–2008) *[[Jürgen Möllemann]] (1945–2003) *[[Alex Möller]] (1903–1985) *[[Walter Momper]] (1945–) *[[Theodor Mommsen]] (1817–1903) *[[Hans Modrow]] ([[1928]]–2023) *[[Ewald Moldt]] (1927–2019) *[[Maximilien Joseph Moll]] (1813–1849) *[[Jürgen Möllemann]] ([[1945]]–[[2003]]) *[[Anke Gabriele Moos Rehlinger]] (1976–) *[[Peter Moreth]] (1941–2014) *[[Jürgen Morlock]] (1945–) *[[Johann Most]] (1846–1906) *[[Erich Mückenberger]] (1910–1998) *[[Hermann Muhs]] (1894–1962) *[[Adam Heinrich Müller]] (1779–1829) *[[Dieter Müller]] (1941–?) *[[Erwin Müller]] (1906–1968) *[[Fritz Müller]] (1920–2001) *[[Gebhard Müller]] (1900–1990) *[[Gerd Müller (1955–)|Gerd Müller]] (1955–) *[[Heinrich Müller]] (1900–1945) *[[Helmut Müller]] (1930–2019) *[[Hermann Müller (politik)|Hermann Müller]] ([[1876]]–[[1931]]) *[[Josef Müller]] (1898–1979) *[[Kurt Müller (1903|Kurt Müller]] (1903–1990) *[[Margarete Müller]] (1931–2024) *[[Michael Müller]] (1964–) *[[Peter Aloysius Müller]] (1955–) *[[Richard Müller]] (1880–1943) *[[Werner Müller]] (1946–2019) *[[Franz Müntefering]] (1940–) *[[Michelle Müntefering]] (née Schumann) (1980–) *[[Arnold Munter]] (1912–2001) *[[Willi Münzenberg]] (1889–1940) *[[Wilhelm Murr]] (1888–1945) *[[Martin Mussgnug]] (1936–1997) *[[Michael Muster]] (1946–) *[[Martin Mutschmann]] (1879–1947) *[[Rolf Mützenich]] (1959–) == N == *[[Andrea Nahles]] (1970–) *[[Friedrich Naumann]] (1860–1919) *[[Konrad Naumann]] (1928–1992) *[[Werner Naumann]] (1909–1982) *[[Arthur Nebe]] (1894–1945) *[[Sebastian Nerz]] (1983–) *[[Harald Neubauer]] (1951–2021) *[[Ehrhart Neubert]] (1940–2024) *[[Alfred Neumann|Alfred "Ali" Neumann]] (1909–2001) *Anni Neumann (1926–) *[[Irmgard Neumann]] (1925–1989) *[[Konstantin von Neurath]] (1873–1956) *[[Hans Neureuter]] (1901–1953) *[[Paul Nevermann]] (1902–1979) *[[Hubert Ney]] (1892–1984) *[[Christa Nickels]] (née Kleuters) (1952–) *[[Dirk Niebel]] (1963–) *[[Käte Niederkirchner]] (Appel/Dienstbach) (1944–2019) *[[Ernst Niekisch]] (1889–1967) *Martin Niemöller (1892–1984) *[[Dietmar Nietan]] (1964–) *[[Günter Nooke]] (1959–) *[[Albert Norden]] (1904–1982) *[[Gustav Noske]] ([[1868]]–[[1946]]) *[[Omid Nouripour]] (1975–) *[[Otto Nuschke]] (1883–1957) == O == *Heinrich Oberreuter (1942–) *[[Alfred Oelssner]] (1879–1962) *[[Fred Oelssner]] (1903–1977) - "Fred Larew" *[[Peter von Oertzen]] (1925–2008) *[[Günther Oettinger]] (1953–) *[[Wilhelm Ohnesorge]] (1872–1962) *[[Erich Ollenhauer]] ([[1901]]–[[1963]]) *[[Willi van Ooyen]] (1947–) *[[Rolf Opitz]] (1929–2006) *[[Thomas Oppermann]] (1954–2020) *[[Rainer Ortleb]] (1944–) *[[Ulrich Osche]] (1911–1975) *([[Carl von Ossietzky]] 1889–1938) *[[Albert Osswald]] (1919–1996) *[[Otto Ostrowski]] (1883–1963) *[[Eduard Oswald]] (1947–) *[[Theodor Overbeck]] (1818–1880) *Tefik Özcan *[[Cem Özdemir]] (1965–) *[[Mahmut Özdemir]] (1987–) *[[Aydan Özoğuz]] (1967–) == P == *[[Hans Paasche]] (1881–1920) *[[Waldemar Pabst]] (1880–1970) *[[Ingrid Pankraz]] (1948–) *[[Alfonso Pantisano]] (1975–) *[[Luigi Pantisano]] (1979–) *[[Franz von Papen]] ([[1879]]–[[1969]]) *[[Christel Pappe]] (1935–2016) *[[Alexander Parvus]] ([[1867]]–[[1924]]) *[[Udo Pastörs]] (1952–) *[[Petra Pau]] (1963–) *[[Rudolf Paul]] (1893–1978) *[[Arnold Rudolf Paulssen]] (1864–1942) *[[Jutta Paulus]] (1967–) *[[Lisa Paus]] (1968–) *[[Friedrich von Payer]] (1847–1931) *[[Georg Pazderski]] (1951–) *[[Sören Pellmann]] (1977–) *[[Simone Peter]] (1965–) *[[Carl Wilhelm Petersen]] (1868–1933) *[[Frauke Petry]] (1975–) *[[Ludwig Pfau]] (1821–1894) *[[Karl Georg Pfleiderer]] ([[1899]]–[[1957]]) *[[Anton Pfeifer]] (1937–) *[[Joachim Pfeiffer]] (1967–) *[[Tobias Pflüger]] (1965–) *[[Adolph von Pfretzschner]] (1820–1901) *[[Ernst von Pfuel]] (1779–1866) *[[Sarah Philipp]] (1983–) *[[Arthur Pieck]] (1899–1970) *[[Wilhelm Pieck]] ([[1876]]–[[1960]]) (Friedrich Wilhelm Reinhold Pieck) *[[Gisela Piltz]] (1964–) *[[Andreas Pinkwart]] (1960–) *[[Alois Pisnik]] (1911–2004) *[[Boris Pistorius]] (1960–) *[[Matthias Platzeck]] (1953–) *[[Clemens von Podewils–Dürniz]] (1850–1922) *[[Ronald Pofalla]] (1959–) *[[Gerhard Pohl]] (1937–2012) *[[Ottilie Pohl]] (1867–1943) *[[Karl Polak]] (1905–1963) *[[Gerd Poppe]] (1941–) *[[Ulrike Poppe]] (1953–) *[[Arthur von Posadowsky-Wehner]] (1845–1932) *[[Lydia Poser]] (1909–1984) *[[Diether Posser]] (1922–2010) *[[Achim Post]] (1959–) *[[Hans-Gert Pöttering]] (1945–) *[[Hugo Preuss]] (1860–1925) *[[Maria Probst]] (1902–1967) *[[Florian Pronold]] (1972–) == Q == *[[Bernhard Quandt]] (1903–1999) *[[Ludwig Quidde]] ([[1858]]–[[1941]]) == R == *[[Karl Raab]] (1906–1992) *[[Gustav Radbruch]] (1878–1949) *[[Joseph Maria von Radowitz]] (1839–1912) *[[Bodo Ramelow]] (1956–) *[[Peter Ramsauer]] (1954–) *[[Walther Rathenau]] ([[1867]]–[[1922]]) *[[Eduard Rau]] (1868–1953) *[[Heinrich Rau]] ([[1899]]–[[1961]]) *[[Johannes Rau]] ([[1931]]–[[2006]]) *[[Wolfgang Rauchfuss]] (1931–2005) *[[Hermann Rauschning]] (1887–1982) *[[Karl Ravens]] (1927–2017) *[[Anke Rehlinger]] (1976–) *[[Katherina Reiche]] (1973–) *[[Maik Reichel]] (1971–) *[[Hans Reichelt]] (1925–2025) *[[Bernhard Reichenbach]] (1888–1975) *[[Heidi Reichinek]] (1988–) *[[Max Reimann]] (1898–1977) *[[Egon Reinert]] (1908–1959) *[[Peter Reinhold]] (1887–1955) *[[Terry Reintke|Terry (Theresa) Reintke]] (1987–) *[[Henriette Reker]] (1956–) *[[Otto Ernst Remer]] (1912–1997) *[[Adam Remmele]] (1877–1951) *[[Hermann Remmele]] (1880–1939) *[[Annemarie Renger]] (née ''Wildung'') (1919–2008) *[[Martin Renner]] (1954–) *[[Viktor Renner]] (1899–1969) *[[Maria Rentmeister]] (1905–1996) *[[Friedhelm Repnik]] (1949–) *[[Hans Peter Repnik]] (1947–2025) *[[Erich Reschke]] (1902–1980) *[[Boris Rhein]] (1972–) *[[Joachim von Ribbentrop]] (1893–1946) *[[Ernst Reuter]] (1889–1953) *[[Günter Rexrodt]] (1941–2004) *[[Eugen Richter]] (1838–1906) *[[Adolph Friedrich Johann Riedel]] ([[1809]]–[[1872]]) *[[Karl Rieke]] (1929–2018) *[[Heinz Riesenhuber]] (1935–) *[[Walter Riester]] (1943–) *[[Hans-Joachim Rietz|Hans(-Joachim) Rietz]] (1914–1996) *[[Bernd Riexinger]] (1955–) *[[Harald Ringstorff]] (1939–2020) *[[Roberto Rink]] (1959–) *[[Manuela Ripa]] (1976–) *[[Friedrich Rische]] (1914–2007) *[[Hans Rodenberg]] (1895–1978) *[[Alfred Rodenbücher]] (1900–1980) *[[Franz-Josef Röder]] (1909–1979) *[[Franz von Roggenbach]] (1825–1907) *[[Helmut Rohde]] (1925–2016) *[[Elisabeth Röhl]] (née Gohlke) (1888–1930) *[[Ernst Röhm]] (1887–1934) *[[Walter Romberg]] (1928–2014) *[[Manfred Rommel]] (1928–2013) *[[Uwe Ronneburger]] (1920–2007) *[[Alfred Rosch]] (1899–1945) *[[Alfred Rosenberg]] (1893–1946) *[[Kurt Rosenfeld]] (1877–1943) *[[Rudolf Ross]] (1872–1951) *[[Philipp Rösler]] (''Nguyễn Tân Đinh'') (1973–) *[[Gunda Röstel]] (1962–) *[[Claudia Roth]] (1955–) *[[Joseph Roth (1896|Joseph Roth]] (1896–1945) *[[Michael Helmut Roth]] (1970–) *[[Petra Roth]] (1944–) *[[Wolfgang Roth]] (1941–2021) *[[Karl von Rotteck]] (1775–1840) *[[Norbert Röttgen]] (1965–) *[[Hans-Ulrich Rudel]]? *[[Jutta Rüdiger]] (1910–2001) *[[Arnold Ruge]] (1803–1880) *[[Volker Rühe]] (1942–) *Gerhard (Gerd) Rühle (1905–1949) *[[Otto Rühle]] (1874–1943) *[[Hans-Ulrich Rülke]] (1961–) *[[Ortwin Runde]] (1944–) *[[Bernhard Rust]] (1883–1945) *[[Jürgen Rüttgers]] (1951–) == S == *[[Krista Sager]] (1953–) *[[Heinrich Sahm]] (1877–1939) *[[Fritz Sauckel]] (1894–1946) *[[Karl-Otto Saur]] (1902–1966) *[[Karl Friedrich von Savigny]] (1814–1875) *[[Günter Schabowski]] ([[1929]]–2015) *[[Hjalmar Schacht]] (1877–1970) *[[Fritz Schäffer]] (1888–1967) *[[Hermann Schäfer]] (1892–1966) *[[Thorsten Schäfer-Gümbel]] (1969–) *[[Alexander Schalck-Golodkowski]] (1932–2015) *[[Karl Schapper]] (1812–1870) *[[Ulrike Scharf]] (1967–) *[[Rudolf Scharping]] (1947–) *Julius Schaub (1898–1967) *[[Wolfgang Schäuble]] (1942–2023) *[[Annette Schavan]] (1955–) *[[Gustav Adolf Scheel]] (1907–1979) *[[Helmut Scheel]] (1895–1967) *[[Walter Scheel]] ([[1919]]–2016) *[[Philipp Scheidemann]] ([[1865]]–[[1939]]) *[[Andreas Scheuer]] (1974–) *[[Heinrich Schëuch]] (1864–1946) *[[Karl Alfred Walther Schieck]] (1874–1946) *[[Eugen Schiffer]] (1860–1954) *[[Gerhard Schill]] (1925–2000) *[[Karl Schiller]] (1911–1994) *[[Otto Schily]] ([[1932]]–) *[[Baldur von Schirach]] (1907–1974) *[[Karl Schirdewan]] (1907–1998) *[[Martin Schirdewan]] (1975–) *[[Wilhelmine Schirmer-Pröscher]] (1889–1992) *[[Peter Schlack]] (1875–1857) *[[Franz Schlegelberger]] (1876–1970) *[[Kurt von Schleicher|Kurt (von) Schleicher]] ([[1882]]–[[1934]]) *[[Rolf Schlierer]] (1955–) *[[Herbert Schmalstieg]] (1943–) *[[Carlo Schmid]] (1896–1979) *[[Charlotte Schmid]] (1977–) *[[Christian Schmidt]] (1957–) *[[Elli Schmidt]] (1908–1980) *[[Helmut Schmidt]] ([[1918]]–2015) *[[Johann Lorenz Schmidt]] (1900–1978) *[[Renate Schmidt]] (née Pokorny) (1943–) *[[Ulla Schmidt]] (1949–) *[[Wolfgang Schmidt]] (1970–) *[[Edzard Schmidt-Jortzig]] (1941–) *[[Jürgen Schmieder]] (1952–) *[[Renate Schmidtsdorff-Aicher]] *[[Hans-Gerhart Schmierer]] (1942–) *[[Kurt Schmitt]] (1886–1950) *[[Kurt Schmücker]] (1919–1996) *Christian Schneider? *[[Gordon Schnieder]] (1975–)   *[[Herbert Schneider]] (1915–1995) *[[Ludwig Schneider]] (1898–1978) *[[Wolfgang Schnur]] (1944–2016) *[[Ernst Scholz]] (1874–1932) *[[Ernst Scholz]] (1913–1986) *[[Olaf Scholz]] (1958–) *[[Paul Scholz]] (1902–1995) *[[Rupert Scholz]] (1937–) *[[Gertrud Scholtz-Klink]]=[[Maria Stuckebrock]] (1902–1999) *[[Tilo Schöne]] *[[Jörg Schönbohm]] (1937–2019) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Waltraud Schoppe]] (r. ''Sobanek'') (1942–) *[[Friedrich Schorlemmer]] (1944–2024) *[[Karl Schrader]] (1834–1913) *[[Walther Schreiber]] (1884–1958) *[[Julius Schreck]] (1898–1936) *[[Michaele Schreyer]] (1951–) *[[Fritz Schröder (SED)|Fritz Schröder]] (1915–2001) *[[Gerhard Schröder (CDU)|Gerhard Schröder]] ([[1910]]–[[1989]]) *[[Gerhard Schröder]] ([[1944]]–) *[[Karl Schröder]] (1884–1950) *[[Louise Schroeder]] (1887–1957) *[[Hermann Schubert]] (1886–1938) *[[Katina Schubert]] (1961–) *[[Hans Schuberth]] (1897–1976) *[[Gerd Schuchardt]] (1942–) *[[Helga Schuchardt]] (1939–) *[[Anna Maria Schulte]] (1886–1973) *Dieter Schulte (1940–2022) *[[Fritz Schulte]] -"Schweizer" (1890–1943) *[[Martin Schulz]] (1955–) *[[Peter Schulz]] (1930–2013) *[[Werner Schulz]] (1950–) *[[Katharina Schulze]] (1985–) *[[Rudolph Schulze]] (1918–1996) *[[Sven Schulze]] (1979–) *[[Svenja Schulze]] (1968–) *[[Franz Hermann Schulze-Delitzsch]] (1808–1883) *[[Peter Schmidhuber|Peter M. Schmidhuber]] (1931–2020) *[[Franz Schönhuber]] (1923–2005) *[[Kurt Schumacher]] ([[1895]]–[[1952]]) *[[Horst Schumann]] (1924–1993) *[[Gerhard Schürer]] (1921–2010) *[[Klaus Schütz]] (1926–2012) *[[Waldemar Schütz]] (1913–1999) *[[Andreas Schwab]] (1973–) *[[Wolfgang Schwanitz]] (1930–2022) *[[Franz Xaver Schwarz]] (1875–1947) *[[Henning Schwarz]] (1928–1993) *[[Christian Schwarz-Schilling]] (1930–2026) *[[Alice Schwarzer]] (1942–) *[[Alexander Schweitzer]] (1973–) *[[Ines Schwerdtner]] (1989–) *[[Lutz Schwerin von Krosigk]] (1887–1977) *[[Edwin Schwertner]] (1932–2016) *[[Manuela Schwesig]] (1974–) *[[Tino-Antoni Schwierzina]] (1927–2003) *[[Hans-Christoph Seebohm]] ([[1903]]–[[1967]]) *[[Horst Seehofer]] ([[1949]]–) *[[Martin Segitz]] (1853–1927) *[[Frank Seiboth]] (1912–1994) *[[Kurt Seibt]] (1908–2002) *[[Werner Seifert]] (1920–2000) *[[Adalbert Seifriz]] (1902–1990) *[[Berndt Seite]] (1940–) *[[Rudolf Seiters]] ([[1937]]–) *[[Fritz Selbmann]] (1899–1975) *[[Franz Seldte]] (1882–1947) *[[Erwin Sellering]] (1949–) *[[Toni Sender]] (1888–1964) (ž) *[[Carl Severing]] ([[1875]]–[[1952]]) *[[Max Seydewitz]] (1892–1987) *[[Arthur Seyss-Inquart]] (1892–1946) (Avstrijec) *[[Ludwig Siebert]] (1874–1942) *[[Joachim Siegerist]] (''Werner-Joachim Bierbrauer'') (1947–2023) (nem.-latvijski) *[[Kurt Sieveking]] (1897–1986) *[[Heide Simonis]] (1943–) *[[Walter Simons]] (1861–1937) *[[Eduard von Simson]] (1810–1899) *[[Horst Sindermann]] (1915–1990) *[[Paul Singer]] (1844–1911) *[[Gustav Sobottka]] (1886–1953) *[[Markus Söder]] (1967–) *[[Hartmut Soell]] (1939–2023) *[[Wilhelm Solf]] (1862–1936) *[[Hermann Otto Solms]] ([[1940]]–) *[[Martin Sonneborn]] (1965–) *Michael Sommer (1952–2025) *[[Leopold Sonnemann]] (1831–1909) *[[Klaus Sorgenicht]] (1923–1999) *[[Jens Spahn]] (1980–) *[[Lothar Späth]] (1937–2016) *[[Albert Speer]] (1905–1981) *[[Carl Spiecker]] (1888–1961) *[[Anne Spiegel]] (1980–) *[[Anke Spoorendonk]] (1947–) *[[Baldur Springmann]] (1912–2003) *[[Oskar Stäbel]] (1901–1977) *[[Walter Stain]] (1916–2001) *[[Barbara Stamm]] (née Stocker) (1944–2022) *[[Joachim Starbatty]] (1940–) *[[Bettina Stark-Watzinger]] (1968–) *[[Franz von Stauffenberg]] ''Franz''–''Ludwig Schenk'' ''von Stauffenberg'' (1938–) *[[Ludwig Steeg]] (1894–1945) *[[Jochen Steffen]] (1922–1987) *[[Thomas Steffen]] (1961–) *[[Adam Stegerwald]] (1874–1945) *[[Ralf Stegner]] (1959–) *[[Heinz Stehr]] (1946–) *[[Luitpold Steidle]] (1898–1984) *[[Heinrich vom Stein]] ([[1757]]–[[1831]]) ''Heinrich Friedrich Karl Reichsfreiherr vom und zum Stein'' ("baron Stein") *[[Karl-Hermann Steinberg]] (1941–2021) *[[Peer Steinbrück]] (1947–) *[[Fritz Steinhoff]] (1897–1969) *[[Karl Steinhoff]] (1892–1981) *[[Frank-Walter Steinmeier]] ([[1956]]–) *[[Christian Steinmüller]] (1927–) *Günter Stempel (1908–1981) *[[Walther Stennes]] (1895–1983) *[[Thomas Sternberg]] (1952–) *[[Ludwig Stiegler]] (1944–) *[[Dietrich Stobbe]] (1938–2011) *[[Andreas Stoch]] (1969–) *[[Adolf Stoecker]] (1835–1909) *[[Edmund Stoiber]] ([[1941]]–) *[[Manfred Stolpe]] (1936–2019) *[[Gerhard Stoltenberg]] (1928–2001) *[[Christoph Stölzl]] (1944–) *[[Willi Stoph]] ([[1914]]–[[1999]]) *[[Beatrix von Storch]] (1971–) *[[Marie-Agnes Strack-Zimmermann]] (''née Jahn'') (1958–) *[[Gregor Strasser]] ([[1892]]–[[1934]]) *[[Johano Strasser]] (1939–) *[[Otto Strasser]] ([[1897]]–[[1974]]) *[[Wolfgang Straßmann|Wolfgang Strassmann]] (1821–1885) *[[Franz Josef Strauss]] ([[1915]]–[[1988]]) *[[Paul Strauss]] (1923–1995) *[[Max Streibl]] (1932–1998) *[[Julius Streicher]] (1885–1946) *[[Gustav Stresemann]] ([[1878]]–[[1929]]) *[[Heinrich Ströbel]] (1869–1944) *[[Hans-Christian Ströbele]] (1939–2022) *[[Thomas Strobl]] (1960–) *[[Michael Stübgen]] (1959–) *[[Peter Struck]] ([[1943]]–[[2012]]) *[[Richard Stücklen]] (1916–2002) *[[Emil Stürtz]] (1892–1945) *[[Franz Suchan]] (1911–1971) *[[Katja Suding]] (1975–) *[[Otto Suhr]] (1894–1957) *[[Max Suhrbier]] (1902–1971) *[[Franziska Süllke Giffey]] (1978–)       *[[Rita Süssmuth]] (1937–2026) == T == *[[Gerold Tandler]] (1936–) *Herbert Täschner (1916–1984) *[[Peter Tauber]] (1974–) *[[Horst Teltschik]] (1940–) *Wilhelm Tempel *[[Wolfgang Templin]] (1948–) *[[Josef Terboven]] (1898–1945) *[[Erwin Teufel]] (1939–) *[[Fritz Teufel]] (1943–2010) *[[Adolf von Thadden]] (1921–1996) *[[August Thalheimer]] (1884–1948) *[[Ernst Thälmann]] ([[1886]]–[[1944]]) *[[Ilse Thiele]] (1920–2010) *[[Friedrich Thielen]] (1916–1993) *[[Otto Georg Thierack]] ([[1889]]–[[1946]]) *[[Hermann von Thile]] (1812–1889) *[[Wolfgang Thierse]] (1943–) *[[Peter Adolf Thiessen]] (1899–1990) *[[Wolfgang Tiefensee]] (1955–) *[[Kurt Hermann Tiedke]] (1924–2015) *[[Stanislaw Tillich]] (1959–) *[[Harry Tisch]] (1927–1995) *[[Fritz Todt]] (1891–1942) *[[Heinrich Theodor Toeplitz]] (1914–1998) *[[Ernst Toller]] (1893–1939) *[[Johanna Töpfer]] (r. ''Schrocko'') (1929–1990) *[[Klaus Töpfer]] (1938–2024) *[[Ernst Torgler]] (1893–1963) *[[Stanislaw Trabalski]] (1896–1985) *[[Albert Traeger]] (1830–1912) *[[Heinrich von Treitschke]] (1834–1896) *[[Jürgen Trittin]] (1954–) *[[Axel Troost]] (1954–) *[[Gustav Trunk]] (1871–1936) *[[Peter Tschentscher]] (1966–) *[[Kurt Turba]] (1929–2007) *[[Hubert Türk]] (1925–2011) * [[Oskar Türk]] (1893–1978) * [[Frank Türkowsky]] (1959–) == U == *[[Charlotte „Lotte“ Ulbricht]] (r. ''Kühn'') (1903–2002) *[[Walter Ulbricht]] ([[1893]]–[[1973]]) (Ernst Paul Walter Ulbricht) *[[Wolfgang Ullmann]] (1929–2004) *[[Carl Ulrich]] ([[1853]]–[[1933]]) *[[Hans Victor von Unruh]] (1806–1886) == V == *[[Rosel Walther]] (née ''Fischer'') (1928–2006) *[[Jacob Venedey]] (1805–1871) *[[Günter Verheugen]] (1944–) *[[Paul Verner]] (1911–1986) *[[Waldemar Verner]] (1914–1982) *[[Wenzel Verner]] (1887–1938) *[[Walter Vesper]] (1897–1978) *Heinz-Oskar Vetter *[[Heinz Vietze]] (1947–) *[[Bernhard Vogel]] (1932–2025) *[[Hans Vogel]] (1881–1945) *[[Hans-Jochen Vogel]] (1926–2020) *[[Johannes Vogel]] (1982–) *[[Werner Vogel]] (1907–1992) *[[Ekkehard Voigt]] (1939–2018) *[[Karsten Voigt]] (1941–) *[[Mario Voigt]] (1977–) *[[Udo Voigt]] (1952–) *[[Johannes Volkmann]] (r. J. Kohl) (1996–) *[[Georg Vollmar]] (1850–1922) *[[Antje Vollmer]] (1943–2023) *[[Wilhelm Vorndran]] (1924–2012) *[[Henning Voscherau]] (1941–2016) == W == *[[Ernst Wabra]] (1907–1970) *[[Johann Wadephul]] (1963–) *[[Sahra Wagenknecht]] (1969–) *[[Robert Heinrich Wagner]] (1895–1946) *[[Theodor Waigel|Theo Waigel]] (1939–) *[[Georg Waitz]] (1813–1886) *[[Walter Wallmann]] (1932–2013) *[[Otto Walter (politik)|Otto Walter]] ([[1902]]–[[1983]]) *[[Norbert Walter-Borjans]] (1952–) *[[Rosel Walther]] (r. ''Fischer'') (1928–2006) *[[Paul Wandel]] (1905–1995) *[[Johanna Wanka]] (1951–) *[[Herbert Warnke]] (1902–1975) *[[Florian Weber]] (1964–) *[[Manfred Weber]] (1972–) *[[Christel Wegner]] (1947–2023) *[[Kai Wegner]] (1972–)     *[[Friedrich Wehmer]] (1885–1964) *[[Greta Wehner]] (1924–2017) *[[Herbert Wehner]] (1906–1990) *[[Herbert Weichmann]] (1896–1983) *[[Alice Weidel]] (1979–) *[[Stephan Weil]] (1958–) *[[Wolfram Weimer]] (1964–) *[[Wilhelm Weitling]] (1808–1871) *[[Herbert Weiz]] (1924–2023) *[[Richard von Weizsäcker]] (1920–2015) *[[Otto Wels]] (1873–1939) *[[Heinrich Welsch]] (1888–1976) *[[Thomas Welz]] (1957–) *[[Rainer Wend]] (1954–) *[[Josef Wenig|Josef (Sepp) Wenig]] (1896–1981) *[[Arthur Werner]] (1877–1967) *Monika Werner (1938–2024) *[[Guido Westerwelle]] (1961–2016) *[[Joseph Weydemeyer]] (1818–1866, ZDA) *[[Willi Weyer]] (1917–1987) *[[Norbert Wieczorek]] (1940–2022) *[[Heidemarie Wieczorek-Zeul]] (1942–) *[[Otto Wiemer]] (1868–1931) *[[Otto Wiesheu]] (1944–) *[[Susanne Wiest]] (1967–) *[[Franz Jacob Wigard]] (1807–1885) *[[Karsten Wildberger]] (1969–) *[[Dorothee Wilms]] (1929–) *[[Mathias Wilms]] (1893–1978) *[[Heinrich Windelen]] (1921–2015) *[[Ludwig Windthorst]] (1812–1891) *[[Ursula Winkelsett]] (1962–) *[[Heinz Winkler]] (1910–1958) *[[Theodor Winter]] (1902–1944) *[[Josef Marquard Wintrich]] (1891–1958) *[[Otto Winzer]] (1902–1975) *([[Rudolf Virchow]]) *[[Joseph Wirth]] (1879–1956) *Jürgen Wirtz *[[Hans-Jürgen Wischnewski]] (1922–2005) *[[Rudolf Wissell]] (1869–1962) *[[Volker Wissing]] (1970–) *[[Janine Wissler]] (1981–) *[[Margarete Wittkowski]] (1910–1974) *Leo Wohleb (1888–1955) *[[Dietmar Woidke]] (1961–) *[[Gerhard Woitzik]] (1927–2023) *[[Hanna Wolf]] (née ''Haschka'') (1908–1999) *[[Ingo Wolf]] (1955–) *Karl Wolff (1900–1984) *[[Markus Wolf]] (1923–2006) *Wilhelm Wolff – "Lupus" (1809–1864) *[[Ernst Friedrich Wollweber|Ernst (Friedrich) Wollweber]] (1898–1967) *[[Manfred Wörner]] (1934–1994) *[[Klaus Wowereit]] (1953–) *[[Franz-Josef Wuermeling]] (1900–1986) *Ernst Wulf (1921–1979) *[[Christian Wulff]] (1959–) *[[Reinhold Wulle]] (1882–1950) *[[Kurt Wünsche]] (1929–2023) *[[Hendrik Wüst]] (1975–) *[[Oswald Wutzke]] (1936–) == Y == * [[Andrea Ypsilanti]] (1957–) == Z == *[[Wilhelm Zaisser]] (1893–1958) *[[Eugen Zander]] (1902–1971) *[[Erich Zeigner]] (1886–1949) *Fritz Zeuner (1921–1982) *[[Werner Zeyer]] (1929–2000) *[[Dagmar Ziegler]] (1960–) *[[Paul Ziemiak|Paul (Paweł) Ziemiak]] (1985–) *[[Luise Zietz]] (1865–1922) *[[Clara Zetkin]] ([[1857]]–[[1933]]) *[[Ernst Ziehm]] (1867–1962) *[[Gabriele (Gabi) Zimmer]] (1956–) *[[Arthur Zimmermann]] (1864–1940) *[[Friedrich Zimmermann]] (1925–2012) *[[Hans Zimmermann]] (1906–1984) *[[Fatih Zingal]] (1979–) *[[Georg August Zinn]] ([[1901]]–[[1976]]) *[[Brigitte Zypries]] (1953–) == Glej tudi == * [[seznam predsednikov Nemčije]] * [[seznam kanclerjev Nemčije]] * [[seznam nemških diplomatov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Nemcev|Politiki]] [[Kategorija:Nemški politiki|*]] fv48kreh2k3fvj8gt92pn82hom0o2y4 0 52615 6742601 6649482 2026-08-25T17:15:57Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6742601 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[Politik|politikov]].''' '''Vsebina''' [[Seznam iranskih politikov#A|A]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#B|B]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#C|C]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C4%8C|Č]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#D|D]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#E|E]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#F|F]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#G|G]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#H|H]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#I|I]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#J|J]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#K|K]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#L|L]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#M|M]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#N|N]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#O|O]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#P|P]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Q|Q]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#R|R]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#S|S]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%A0|Š]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#T|T]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#U|U]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#V|V]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#W|W]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#X|X]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Y|Y]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Z|Z]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%BD|Ž]] == A == *[[Mohammad Abbasi]] *Mohammad-Mehdi Abdekhodaei *[[Mohammad-Hassan Aboutorabi Fard]] *Mohammad Hossein Adeli *Aga Khan (več) [[Sadruddin Aga Khan]] *Mohammad Saeed Ahadian *[[Ahmad Ahmadi]] *[[Ali Akbar Ahmadian]] * [[Mahmud Ahmadinedžad]] * [[Mohammad Hosein Airom]] *[[Zohreh Akhyani]] *[[Mohamad Ali Ajazi]] (ajatola) * [[Asadollah Alam]] * [[Nuredin Alamuti]] * [[Mahmud Alavi]] * [[Fatemeh Alia]] (ž) *[[Mohammad Aliabadi]] *[[Muhammad Javad Haj Ali Akbari]] *[[Ibrahim Alizade]] *Mohammad Javad Ameri * [[Ali Amini]] * [[Elham Aminzadeh]] (ž) * [[Hosein Amirabdolahjdžan]] (Hossein Amir-Abdollahian) * [[Hossein-Ali Amiri]] * [[Jamshid Amouzegar]] (1923-2016) * [[Jahangir Amouzegar]] * [[Majid Ansari]] * [[Alireza Arafi]] 1959- (ajatola) * [[Abas Aragči]] * [[Mohammad Reza Aref]] * [[Abbas Araghchi]] *[[Mohammad Ardakani]] *Ali Ashfari *[[Asdolah Asgar-Oladi]] *[[Ebrahim Asgharzadeh]] *Hesamoldin Ašna *[[Hassan Ayat]] * [[Gholam Reza Azhari]] == B == *[[Hamid-Reza Haji Babaee]] *[[Asadollah Badamchian]] *[[Ali-Asghar Badi'zadegan]] *[[Ali Bagheri Kani]] *Mahmoud Bahmani *[[Mohammad Džavad Bahonar]] *[[Mohammad-Reza Bahonar]] *[[Mohammad Bahrami]] *[[Shapour Bakhtiar|Shapour Bahtiar]] /Bakhtiar *[[Teymour Bakhtiar]] /Bahtiar *[[Soraya Esfandiary Bakhtiari|Soraya Esfandiary Bahtiari]] *Gani Balurian (Kurd) * [[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) * Mustafa Barzani (Kurd) *[[Abdolali Bazargan]] * [[Mehdi Bazargan]] * [[Mehrdad Bazrpash]] * [[Mohammad Hossein Beheshti]] (ajatola) *Hossein Borujerdi 1906-86 (veliki ajatola) *[[Hashem Hosseini Bushehri]] * [[Sar Lashgar Buzarjomehri]] == C == * [[Mehdi Chamran]] == D == * [[Ali Akbar Davar]] * [[Parviz Davoodi]] * [[Abbas Duzduzani]] * [[Mohamed Ali Džafari]] * [[Ešak Džahangiri]] * [[Said Džalili]] * [[Ali Džanati]] * Dzadola Džavani == E == *[[Širin Ebadi]] (pravnica) *[[Masoumeh Ebtekar]] (ž) *[[Manouchehr Eghbal]] *[[Hassan Emami]] (1903-81) *Iraj Eskandari *[[Soleiman Eskandari]] *[[Asadollah Nasr Esfahani]] == F == * [[Hossein Fardoust]] * [[Hossein Fatemi]] * [[Ghaffar Farzadi]] * [[Mohammad Ali Foroughi]] (Zoka-ol-Molk) *[[Mohammad-Taqi Bahjat Foumani]] == G == *[[Mohammad Bagher Ghalibaf]] (''Mohamad Baker Kalibaf/Mohammad Baqer Qalibaf'') *Hassan Ghafourifard *Abbas Gharabaghi *[[Rostam Ghasemi]] *[[Abdul Rahman Ghassemlou]] (Kurd) *[[Ahmad Ghavam os-Saltaneh]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *Lotfollah Safi Golpaygani (1919-2022) ajatola *Mohammad Mohammadi Golpayegani (1899-1993) ajatola *[[Sadek Gotbzadeh]] == H == *[[Hassan Habibi]] (= H. Habil?) *[[Mohammad Nabi Habibi]] *[[Gholam-Ali Haddad-Adel]] *Azam Haji-Abbasi *Mohammad Hanifnejad *[[Ebrahim Hakimi]] (1869-1959) *ajatola Halhali *Hossein Noori Hamedani *[[Modžtaba Hamenei]] (hodžatoleslam) *Mostafa Hamenei *[[Ali Hamenej|Saed Ali Hamnei]] (veliki ajatola, vrhovni vodja) *[[Kamal Harazi]] *[[Elias Hazrati]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *[[Ali Akbar Hashemi Rafsandžani|Ali Akbar Hašemi Rafsandžani]] (1934-2017) (ajatola/hodžatoleslam?) *[[Mohsen Hašemi Rafsandžani]] *[[Mohammad Hašemi Rafsandžani]] *[[Mahmud Hašemi Šahrudi]] (1948-2018) (ajatola) *[[Ahmad Hatami]] (ajatola) *[[Mohamed Hatami|Mohamed (Mohammad) Hatami]] (ajatola) *[[Mohammad-Reza Hatami]] *Abdolhossein Hazhir *[[Mohsen Hejdari Alekasir]] (ajatola) *[[Mansoor Hekmat]] *[[Reza Hekmat]] *[[Abdonnaser Hemmati]] *[[Mustafa Hijri]] *Ahmad Hoda? * [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah (Musavi) Homeini]] (ajatola, imam) * Ahmad Homeini (1946-1995) * Mostafa Homeini (1930-1977) * [[Mahmoud Hosravi-Vafa]] * [[Mohammad Hosseini]] * [[Amir Abbas Hoveida]] (1919-79) == J == *[[Saeed Jalili]] (Džalili) *[[Amanullah Jahanbani]] *[[Eshaq Jahangiri]] Kouhshahi *[[Ahmad Jannati]] (ajatola?) 1927- *[[Ali Jannati]]=Ali Džanati *Fatemeh Javadi (Džavadi) *Abdolkarim Haeri Yazdi (ajatola) *Mezbah Jazdi (ajatola) *Mohammad Yazdi *Mohamad Taki Mesbah Jazoi (ajatola) == K == * Issa Kakoui * [[Isa Kalantari]] * [[Mohamad Kalibat]] * [[Hossein Kamali]] * [[Naser Kanani]] * Hossein Kanani Moghaddam * [[Mohamad Karami]] * [[Gholamhossein Karbaschi]] * [[Mehdi Karroubi]]/Mehdi Karubi * [[Rostam Kasemi]] * Emam Kašani (ajatola) * Sayyed Abol-Ghasem Mostafavi-Kashani * [[Mostafa Kavakebian]] *[[Masoud Keshmiri]] *Hojjati Kermani (ajatola) *[[Mohammad-Ali Movahedi Kermani]] (ajatola) *[[Kamal Kharazi]] *[[Ensieh Khazali]] (ž) *Hossein Vahid Khorasani * [[Nour Addin Kianouri]] (Nuredin Kinauri) *[[Mirza Kuchik Khan]] == L == *[[Asadollah Lajevardi]] *Mohammad Fazel Lankarani *[[Ali Laridžani]] (Ali Ardeshir Larijani) (1958-2026) *[[Sadeq Laridžani]] (Amoli Larijani/Sadek Amoli Laridžani) (ajatola) == M == *[[Ali Madanizadeh]] *Šariat Madari (ajatola) *[[Mohammad-Reza Mahdavi Kani]] (ajatola) (1931-2014) *[[Sadegh Mahsouli]] *[[Hassan-Ali Mansour]] Ali Kan Mansur (1886-1974) *[[Azar Mansouri]] *[[Esfandiar Rahim Mashaei]] *[[Mohammadsadeh Maserrat]] *Sadegh Mahsouli *Tahmasb Mazaheri *[[Zahra Merrikhi]] Ahangarkala'i *Abdolreza Mesri *Ali Meshkini/Ali Meškini (ajatola) *[[Mohammad-Mahdi Mirbagheri]] (ajatola) *[[Mohsen Mirdamadi]] *[[Mostafa Mir-Salim]] *[[Ahmed Modai]] * [[Hassan Modarres]] * [[Nasser Moghaddam]] *[[Mohammad-Javad Mohammadizadeh]] *Kazi Mohamad (Kurd) * [[Mustafa Pur Mohamadi]] * [[Narges Mohamadi]] * Mohammad-Ali Movahedi Kermani (ajatola) * Amir Mohebbian * Saeid Mohsen *Gholam-Hossein Mohseni-Eje'i (hodžatoleslam) *[[Abdulla Mohtadi]] *[[Ali Akbar Mohtashamipur]] *[[Maryam Mojtahedzadeh]] (ž) *[[Mohammad Mokhber]] *[[Morteza Mokhtadaj]] (ajatola) *[[Shahindokht Molaverdi]] (ž) * [[Hussein-Ali Montazeri]] (veliki ajatola) * Saeed Mortazavi * [[Mohammad Mosaddegh|Mohammad Mosadek]] *[[Ali Motahari]] *[[Morteza Motahari]] 1919-79 (ajatola) *Šahid Motahari? *[[Abdolkarim Moussavi-Ardabili]] (ajatola) (1926–2016) *Mohammad Mousavi Khoeiniha * [[Mir Hossein Musavi]]/Mousavi == N == *[[Behzad Nabavi]] *[[Mohammad-Ali Najafi]] *[[Mohammad Reza Naqdi]] *[[Nematollah Nassiri]] *[[Mohammad Bagher Nobakht|Mohammad Bager Nobaht]] *Mohsen Nourbahsh *[[Ali Akbar Nategh-Nouri]] *Jahya Nouri *[[Abdulah Nuri]]/Abdollah Nuri *Fadl Allah Nuri == P == * [[Mohamed Reza Pahlavi]] * [[Hassan Pakravan]] * [[Habibollah Peyman]] *[[Masoud Pezeshkian]] /[[Masud Pezeškjan]] *[[Ja'far Pishevari]] *[[Mostafa Pourmohammadi]] == Q == * [[Ahmad Shah Qajar]] * Ahmad Qavam (os-Saltaneh) == R == *[[Mohammed Ali Radžaj]] [[Mohammad Ali Režaj]] (''Mohammad-Ali Rajai'') (ajatola) (1933-1981) *[[Maryam Radžavi]] *[[Massud Radžavi]] *[[Mohammad Reza Rahimi]] *[[Abdul-Reza Rahmani Fazli]] *[[Mohammad-Reza Rahchamani]] *[[Ebrahim Raisi]] Sayyed Ebrahim Rais al-Sadati (1960-2024) *[[Ebrahim Raisolsadati]] *[[Hamid Rasai]] *Haj Ali Razmara *Ahmad Rezaei *[[Mohsen Rezaee]] (Režaj?) *[[Abdollah Riazi]] *[[Hasan Rohani]] (ajatola) *Mohammad Sadeq Ro(u)hani (ajatola) (1926–2022) *[[Abdolhossein Rouhalamini]] == S == *[[Fazlollah Sadr]] *Hossein Saffar Harandi *[[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) *Hosein Salami? *Yousef Saanei *[[Mohammad Sa'ed]] (1881-1973) *[[Javad Saeed]] *[[Ali Saeedlou]] *Ali Said *Kamal Sajjadi *[[Ali Salajegheh]] *[[Ali Akbar Salehi]] *[[Reza Salehi Amiri]] *Lotfollah Safi Golpaygani *Hadijeh Saqafi (1915/16–2009) (Homeinijeva žena) *[[Abdol Hossein Sardari]] *Kazem Seddiqi/Sedighi (ajatola) *Valiollah Seif *Hossein Ali Shahriari *Mohammad Kazem Shariatmadari (veliki ajatola) *[[Ali Shakouri-Rad]] *[[Jafar Sharif-Emami]] *Ebrahim Sheibani *[[Abdolreza Sheykholeslami]] *Mohammad al-Shirazi (veliki ajatola iraškega rodu) *Naser Makarem Shirazi (1927-) (veliki ajatola) *[[Navid Shomali]] *[[Ali Soheili]] *[[Nasrin Soltankhah]] (ž) *[[Ali Soufi]] *Kasam Sulejmani? *[[Avetis Sultan-Zade]] == Š == *[[Ali Šariati]] *[[Jafar Šarif-Emami]] *Mahmoud Hashemi Shahroudi (1948–2018) *[[Ali Shamkhani]] / [[Ali Šamhani]] *[[Sayed Mohammad Shirazi]] == T == * [[Seyyed Zia'eddin Tabatabaee]] * Seyyed Hossein Ali Tabatabaei Borujerdi (1875–1961) (veliki ajatola) * [[Mohammad Reza Tabesh]] * [[Zohreh Tabibzadeh-Nouri]] (ž) * [[Amir Taheri]] * [[Džalalol-Din Taheri]] (ajatola) * [[Amir Abdollah Tahmasebi]] * Reza Talaei-Nik *[[Mahmoud Taleghani]]/Talekani 1911-79 (ajatola) * [[Hassan Taqizadeh]]/Hassan Taqizadeh (1878-1970) * [[Teymour Tash]] * [[Ahmad Tavakkoli]] * [[Mohammad Tavasoli]]     *[[Ali Abbaspour Tehrani-Fard]] * [[Hasan Toufanian]] == V == *[[Ahmad Vahidi]] *Mehdi Vakilpour *[[Ali Akbar Velayati]] == Y == * Mohammad Yazdi (1934–2020) ajatola * Taqi Yazdi (1935–2021) == Z == * [[Fazlollah Zahedi]]/Fazlollah Zahedi *[[Mohammad Mehdi Zahedi]] *[[Alireza Zakani]] *Mousa Shubairi Zanjani *Seyed Ahmad Zanjani *Mohammad [[Džavad Zarif]] *[[Mojtaba Zonnour]] {{CompactTOC2}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Irancev|Politiki]] [[Kategorija:Iranski politiki|*]] pp94qajqlnld0ju7pbdhxcilqmojs5l 6742643 6742601 2026-08-25T17:54:32Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6742643 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[Politik|politikov]].''' '''Vsebina''' [[Seznam iranskih politikov#A|A]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#B|B]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#C|C]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C4%8C|Č]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#D|D]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#E|E]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#F|F]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#G|G]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#H|H]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#I|I]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#J|J]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#K|K]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#L|L]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#M|M]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#N|N]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#O|O]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#P|P]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Q|Q]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#R|R]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#S|S]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%A0|Š]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#T|T]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#U|U]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#V|V]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#W|W]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#X|X]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Y|Y]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Z|Z]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%BD|Ž]] == A == *[[Mohammad Abbasi]] *Mohammad-Mehdi Abdekhodaei *[[Mohammad-Hassan Aboutorabi Fard]] *Mohammad Hossein Adeli *Aga Khan (več) [[Sadruddin Aga Khan]] *Mohammad Saeed Ahadian *[[Ahmad Ahmadi]] *[[Ali Akbar Ahmadian]] * [[Mahmud Ahmadinedžad]] * [[Mohammad Hosein Airom]] *[[Zohreh Akhyani]] *[[Mohamad Ali Ajazi]] (ajatola) * [[Asadollah Alam]] * [[Nuredin Alamuti]] * [[Mahmud Alavi]] * [[Fatemeh Alia]] (ž) *[[Mohammad Aliabadi]] *[[Muhammad Javad Haj Ali Akbari]] *[[Ibrahim Alizade]] *Mohammad Javad Ameri * [[Ali Amini]] * [[Elham Aminzadeh]] (ž) * [[Hosein Amirabdolahjdžan]] (Hossein Amir-Abdollahian) * [[Hossein-Ali Amiri]] * [[Jamshid Amouzegar]] (1923-2016) * [[Jahangir Amouzegar]] * [[Majid Ansari]] * [[Alireza Arafi]] 1959- (ajatola) * [[Abas Aragči]] * [[Mohammad Reza Aref]] * [[Abbas Araghchi]] *[[Mohammad Ardakani]] *Ali Ashfari *[[Asdolah Asgar-Oladi]] *[[Ebrahim Asgharzadeh]] *Hesamoldin Ašna *[[Hassan Ayat]] * [[Gholam Reza Azhari]] == B == *[[Hamid-Reza Haji Babaee]] *[[Asadollah Badamchian]] *[[Ali-Asghar Badi'zadegan]] *[[Ali Bagheri Kani]] *Mahmoud Bahmani *[[Mohammad Džavad Bahonar]] *[[Mohammad-Reza Bahonar]] *[[Mohammad Bahrami]] *[[Shapour Bakhtiar|Shapour Bahtiar]] /Bakhtiar *[[Teymour Bakhtiar]] /Bahtiar *[[Soraya Esfandiary Bakhtiari|Soraya Esfandiary Bahtiari]] *Gani Balurian (Kurd) * [[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) * Mustafa Barzani (Kurd) *[[Abdolali Bazargan]] * [[Mehdi Bazargan]] * [[Mehrdad Bazrpash]] * [[Mohammad Hossein Beheshti]] (ajatola) *Hossein Borujerdi 1906-86 (veliki ajatola) *[[Hashem Hosseini Bushehri]] * [[Sar Lashgar Buzarjomehri]] == C == * [[Mehdi Chamran]] == D == * [[Ali Akbar Davar]] * [[Parviz Davoodi]] * [[Abbas Duzduzani]] * [[Mohamed Ali Džafari]] * [[Ešak Džahangiri]] * [[Said Džalili]] * [[Ali Džanati]] * Dzadola Džavani == E == *[[Širin Ebadi]] (pravnica) *[[Masoumeh Ebtekar]] (ž) *[[Manouchehr Eghbal]] *[[Hassan Emami]] (1903-81) *Iraj Eskandari *[[Soleiman Eskandari]] *[[Asadollah Nasr Esfahani]] == F == * [[Hossein Fardoust]] * [[Hossein Fatemi]] * [[Ghaffar Farzadi]] * [[Mohammad Ali Foroughi]] (Zoka-ol-Molk) *[[Mohammad-Taqi Bahjat Foumani]] == G == *[[Mohammad Bagher Ghalibaf]] (''Mohamad Baker Kalibaf/Mohammad Baqer Qalibaf'') *Hassan Ghafourifard *Abbas Gharabaghi *[[Rostam Ghasemi]] *[[Abdul Rahman Ghassemlou]] (Kurd) *[[Ahmad Ghavam os-Saltaneh]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *Lotfollah Safi Golpaygani (1919-2022) ajatola *Mohammad Mohammadi Golpayegani (1899-1993) ajatola *[[Sadek Gotbzadeh]] == H == *[[Hassan Habibi]] (= H. Habil?) *[[Mohammad Nabi Habibi]] *[[Gholam-Ali Haddad-Adel]] *Azam Haji-Abbasi *Mohammad Hanifnejad *[[Ebrahim Hakimi]] (1869-1959) *ajatola Halhali *Hossein Noori Hamedani *[[Modžtaba Hamenei]] (hodžatoleslam) *Mostafa Hamenei *[[Ali Hamenej|Saed Ali Hamnei]] (veliki ajatola, vrhovni vodja) *[[Kamal Harazi]] *[[Elias Hazrati]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *[[Ali Akbar Hashemi Rafsandžani|Ali Akbar Hašemi Rafsandžani]] (1934-2017) (ajatola/hodžatoleslam?) *[[Mohsen Hašemi Rafsandžani]] *[[Mohammad Hašemi Rafsandžani]] *[[Mahmud Hašemi Šahrudi]] (1948-2018) (ajatola) *[[Ahmad Hatami]] (ajatola) *[[Mohamed Hatami|Mohamed (Mohammad) Hatami]] (ajatola) *[[Mohammad-Reza Hatami]] *Abdolhossein Hazhir *[[Mohsen Hejdari Alekasir]] (ajatola) *[[Mansoor Hekmat]] *[[Reza Hekmat]] *[[Abdonnaser Hemmati]] *[[Mustafa Hijri]] *Ahmad Hoda? * [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah (Musavi) Homeini]] (ajatola, imam) * Ahmad Homeini (1946-1995) * Mostafa Homeini (1930-1977) * [[Mahmoud Hosravi-Vafa]] * [[Mohammad Hosseini]] * [[Amir Abbas Hoveida]] (1919-79) == J == *[[Saeed Jalili]] (Džalili) *[[Amanullah Jahanbani]] *[[Eshaq Jahangiri]] Kouhshahi *[[Ahmad Jannati]] (ajatola?) 1927- *[[Ali Jannati]]=Ali Džanati *Fatemeh Javadi (Džavadi) *Abdolkarim Haeri Yazdi (ajatola) *Mezbah Jazdi (ajatola) *Mohammad Yazdi *Mohamad Taki Mesbah Jazoi (ajatola) == K == * Issa Kakoui * [[Isa Kalantari]] * [[Mohamad Kalibat]] * [[Hossein Kamali]] * [[Naser Kanani]] * Hossein Kanani Moghaddam * [[Mohamad Karami]] * [[Gholamhossein Karbaschi]] * [[Mehdi Karroubi]]/Mehdi Karubi * [[Rostam Kasemi]] * Emam Kašani (ajatola) * Sayyed Abol-Ghasem Mostafavi-Kashani * [[Mostafa Kavakebian]] *[[Masoud Keshmiri]] *Hojjati Kermani (ajatola) *[[Mohammad-Ali Movahedi Kermani]] (ajatola) *[[Kamal Kharazi]] *[[Ensieh Khazali]] (ž) *Hossein Vahid Khorasani * [[Nour Addin Kianouri]] (Nuredin Kinauri) *[[Mirza Kuchik Khan]] == L == *[[Asadollah Lajevardi]] *Mohammad Fazel Lankarani *[[Ali Laridžani]] (Ali Ardeshir Larijani) (1958-2026) *[[Sadeq Laridžani]] (Amoli Larijani/Sadek Amoli Laridžani) (ajatola) == M == *[[Ali Madanizade]] *Šariat Madari (ajatola) *[[Mohammad-Reza Mahdavi Kani]] (ajatola) (1931-2014) *[[Sadegh Mahsouli]] *[[Hassan-Ali Mansour]] Ali Kan Mansur (1886-1974) *[[Azar Mansouri]] *[[Esfandiar Rahim Mashaei]] *[[Mohammadsadeh Maserrat]] *Sadegh Mahsouli *Tahmasb Mazaheri *[[Zahra Merrikhi]] Ahangarkala'i *Abdolreza Mesri *Ali Meshkini/Ali Meškini (ajatola) *[[Mohammad-Mahdi Mirbagheri]] (ajatola) *[[Mohsen Mirdamadi]] *[[Mostafa Mir-Salim]] *[[Ahmed Modai]] * [[Hassan Modarres]] * [[Nasser Moghaddam]] *[[Mohammad-Javad Mohammadizadeh]] *Kazi Mohamad (Kurd) * [[Mustafa Pur Mohamadi]] * [[Narges Mohamadi]] * Mohammad-Ali Movahedi Kermani (ajatola) * Amir Mohebbian * Saeid Mohsen *Gholam-Hossein Mohseni-Eje'i (hodžatoleslam) *[[Abdulla Mohtadi]] *[[Ali Akbar Mohtashamipur]] *[[Maryam Mojtahedzadeh]] (ž) *[[Mohammad Mokhber]] *[[Morteza Mokhtadaj]] (ajatola) *[[Shahindokht Molaverdi]] (ž) * [[Hussein-Ali Montazeri]] (veliki ajatola) * Saeed Mortazavi * [[Mohammad Mosaddegh|Mohammad Mosadek]] *[[Ali Motahari]] *[[Morteza Motahari]] 1919-79 (ajatola) *Šahid Motahari? *[[Abdolkarim Moussavi-Ardabili]] (ajatola) (1926–2016) *Mohammad Mousavi Khoeiniha * [[Mir Hossein Musavi]]/Mousavi == N == *[[Behzad Nabavi]] *[[Mohammad-Ali Najafi]] *[[Mohammad Reza Naqdi]] *[[Nematollah Nassiri]] *[[Mohammad Bagher Nobakht|Mohammad Bager Nobaht]] *Mohsen Nourbahsh *[[Ali Akbar Nategh-Nouri]] *Jahya Nouri *[[Abdulah Nuri]]/Abdollah Nuri *Fadl Allah Nuri == P == * [[Mohamed Reza Pahlavi]] * [[Hassan Pakravan]] * [[Habibollah Peyman]] *[[Masoud Pezeshkian]] /[[Masud Pezeškjan]] *[[Ja'far Pishevari]] *[[Mostafa Pourmohammadi]] == Q == * [[Ahmad Shah Qajar]] * Ahmad Qavam (os-Saltaneh) == R == *[[Mohammed Ali Radžaj]] [[Mohammad Ali Režaj]] (''Mohammad-Ali Rajai'') (ajatola) (1933-1981) *[[Maryam Radžavi]] *[[Massud Radžavi]] *[[Mohammad Reza Rahimi]] *[[Abdul-Reza Rahmani Fazli]] *[[Mohammad-Reza Rahchamani]] *[[Ebrahim Raisi]] Sayyed Ebrahim Rais al-Sadati (1960-2024) *[[Ebrahim Raisolsadati]] *[[Hamid Rasai]] *Haj Ali Razmara *Ahmad Rezaei *[[Mohsen Rezaee]] (Režaj?) *[[Abdollah Riazi]] *[[Hasan Rohani]] (ajatola) *Mohammad Sadeq Ro(u)hani (ajatola) (1926–2022) *[[Abdolhossein Rouhalamini]] == S == *[[Fazlollah Sadr]] *Hossein Saffar Harandi *[[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) *Hosein Salami? *Yousef Saanei *[[Mohammad Sa'ed]] (1881-1973) *[[Javad Saeed]] *[[Ali Saeedlou]] *Ali Said *Kamal Sajjadi *[[Ali Salajegheh]] *[[Ali Akbar Salehi]] *[[Reza Salehi Amiri]] *Lotfollah Safi Golpaygani *Hadijeh Saqafi (1915/16–2009) (Homeinijeva žena) *[[Abdol Hossein Sardari]] *Kazem Seddiqi/Sedighi (ajatola) *Valiollah Seif *Hossein Ali Shahriari *Mohammad Kazem Shariatmadari (veliki ajatola) *[[Ali Shakouri-Rad]] *[[Jafar Sharif-Emami]] *Ebrahim Sheibani *[[Abdolreza Sheykholeslami]] *Mohammad al-Shirazi (veliki ajatola iraškega rodu) *Naser Makarem Shirazi (1927-) (veliki ajatola) *[[Navid Shomali]] *[[Ali Soheili]] *[[Nasrin Soltankhah]] (ž) *[[Ali Soufi]] *Kasam Sulejmani? *[[Avetis Sultan-Zade]] == Š == *[[Ali Šariati]] *[[Jafar Šarif-Emami]] *Mahmoud Hashemi Shahroudi (1948–2018) *[[Ali Shamkhani]] / [[Ali Šamhani]] *[[Sayed Mohammad Shirazi]] == T == * [[Seyyed Zia'eddin Tabatabaee]] * Seyyed Hossein Ali Tabatabaei Borujerdi (1875–1961) (veliki ajatola) * [[Mohammad Reza Tabesh]] * [[Zohreh Tabibzadeh-Nouri]] (ž) * [[Amir Taheri]] * [[Džalalol-Din Taheri]] (ajatola) * [[Amir Abdollah Tahmasebi]] * Reza Talaei-Nik *[[Mahmoud Taleghani]]/Talekani 1911-79 (ajatola) * [[Hassan Taqizadeh]]/Hassan Taqizadeh (1878-1970) * [[Teymour Tash]] * [[Ahmad Tavakkoli]] * [[Mohammad Tavasoli]]     *[[Ali Abbaspour Tehrani-Fard]] * [[Hasan Toufanian]] == V == *[[Ahmad Vahidi]] *Mehdi Vakilpour *[[Ali Akbar Velayati]] == Y == * Mohammad Yazdi (1934–2020) ajatola * Taqi Yazdi (1935–2021) == Z == * [[Fazlollah Zahedi]]/Fazlollah Zahedi *[[Mohammad Mehdi Zahedi]] *[[Alireza Zakani]] *Mousa Shubairi Zanjani *Seyed Ahmad Zanjani *Mohammad [[Džavad Zarif]] *[[Mojtaba Zonnour]] {{CompactTOC2}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Irancev|Politiki]] [[Kategorija:Iranski politiki|*]] izo35dy4k3dnuuqcrofx7j19cs0vjmr 0 61460 6742806 5611224 2026-08-26T08:48:58Z Neka oseba 238731 6742806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Hrvaška nogometna liga |logo = |country = {{CRO}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1992]]; |number of teams = 10 |relegation = [[Prva hrvaška nogometna liga|1.HNL]] |domestic cup = [[Hrvaški nogometni pokal|Hrvaški pokal]] <br> [[Superpokal Hrvaške v nogometu|Superpokal]] |confed cup = [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] <br> [[Evropska liga]] <br> [[Evropska konferenčna liga]] |current champions = [[GNK Dinamo Zagreb]] <br> 28 naslovov |most successful club = [[GNK Dinamo Zagreb]] <br> 28 naslovov |most caps = |top goalscorer = |tv = [[T-hrvatski Telekom]] <br> (Arena Sport) |website = [http://www.prvahnl.hr/ prvahnl.hr] |current = [[Hrvaška nogometna liga 2026/27]] }} '''Hrvaška nogometna liga''' ({{jezik-hr|Hrvatska nogometna liga}}), do leta 2022 tudi znana kot Prva HNL ali 1. HNL, zaradi sponzorskih razlogov uradno ''MAXtv Prva Liga'' je najvišje klubsko [[Nogomet|nogometno]] tekmovanje na [[Hrvaška|Hrvaškem]] igrano od leta 1992. V ligi sodeluje 10 [[nogometni klub|nogometnih klubov]]. Prvo uvrščeno moštvo si poleg naslova državnega prvaka zagotovi tudi nastopanje v kvalifikacijah za [Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov]], drugi in tretji, ter zmagovalec pokala pa imajo pravico do nastopanja v kvalifikacijah za [[Evropska liga|Evropsko ligo]]. Po koncu sezone zadnjeuvrščena ekipa neposredno izpade v [[Druga hrvaška nogometna liga|Drugo ligo]], medtem ko se predzadnji bori za prvoligaški status z drugo uvrščenim klubom iz 2.HNL, v prvo ligo pa napreduje prvak iz Druge lige. Tekmovanje vodi Združenje poklicnih klubov v Prvi hrvaški nogometni ligi v imenu [[Hrvaška nogometna zveza|Hrvaške nogometne zveze]]. Aktualni prvak je [[HNK Rijeka]]. ==Zgodovina== {{Razširi razdelek|date=november 2021}} ==Format tekmovanja== Klubi tekmujejo v štirikrožnem sistemu. To pomeni, da se tekom sezone z vsakim drugim klubom pomeri štirikrat, dvakrat na domačem igrišču in dvakrat v gosteh. Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen izid 1 točko, za poraz pa 0 točk. Klubi so na lestvici razvrščeni po skupnem seštevku točk, tisti, ki pa jih ima na koncu sezone največ, pa postane državni prvak. == Klubi v sezoni 2016/17 == {{Location map+ |Croatia |float=right |width=350 |caption=Locations of teams in '''2016–17 Prva HNL''' |places= {{Location map~ |Croatia |lat=45.283742 |long=18.797382 |label=[[HNK Cibalia|Cibalia]] |position=left }} {{Location map~ |Croatia |lat=45.818858 |long=16.018078 |label=[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo]]<br />[[NK Lokomotiva|Lokomotiva]] }} {{Location map~ |Croatia |lat=43.519444 |long=16.431667 |label=[[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]]<br />[[RNK Split]] }} {{Location map~ |Croatia |lat=45.864722 |long=15.799722 |label=[[NK Inter Zaprešić|Inter]]|position=left}} {{Location map~ |Croatia |lat=45.544937 |long=18.695705 |label=[[NK Osijek|Osijek]] |position=left }} {{Location map~ |Croatia |lat=46.165922 |long=16.834788 |label=[[NK Slaven Belupo|S. Belupo]] |position=left}} {{Location map~ |Croatia |lat=45.339202 |long=14.380959 |label=[[HNK Rijeka|Rijeka]] |position=left }} {{Location map~ |Croatia |lat=44.866666 |long=13.850000 |label=[[NK Istra 1961|Istra 1961]] |position=right }} }} Ligo sestavlja 10 ekip, vključno 9 ekip iz prejšnje sezone in 1 ekipa iz 2.HNL. {| class="wikitable sortable" |- ! width="150"|Ekipa ! width="90"|Lokacija ! width="150"|Stadion ! width="60"|Kapaciteta |- | [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] || [[Zagreb]] || [[Stadion Maksimir|Maksimir]] || align="center" |38.079 |- | [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] || [[Split]] ||[[Stadion Poljud|Poljud]] || align="center" |34.448 |- | [[NK Osijek|Osijek]] || [[Osijek]] ||[[Stadion Gradski vrt|Gradski vrt]] || align="center" | 22.050 |- | [[HNK Cibalia|Cibalia]] || [[Vinkovci]] || [[Stadion HNK Cibalia]] || align="center" | 9.958 |- | [[NK Istra 1961|Istra 1961]] || [[Pulj]] || [[Stadion Aldo Drosina|Aldo Drosina]] || align="center" | 8.923 |- | [[NK Lokomotiva|Lokomotiva]] || Zagreb || [[Stadion Kranjčevićeva|Kranjčevićeva]] ||align="center" | 8.850 |- |[[HNK Rijeka|Rijeka]] || [[Reka, Hrvaška|Reka]] ||[[Stadion Rujevica|Rujevica]] || align="center" | 6.134 |- | [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] || [[Zaprešić]] || [[Stadion ŠRC Zaprešić|ŠRC Zaprešić]] || align="center" | 5.228 |- | [[RNK Split]] || Split || [[Stadion Park Mladeži|Park Mladeži]] || align="center" | 4.075 |- | [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] || [[Koprivnica]] || [[Gradski stadion (Koprivnica)|Gradski stadion]] || align="center" | 3.134 |- |} ==Hrvaški klubi v Evropskih tekmovanjih== {{Razširi razdelek|date=november 2021}} ==Statistika== ===Zmagovalci=== {| class="wikitable" |- ! Sezona !! Št. klubov !! Prvak |- | 1991/92 || 12 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 1992/93 || 16 || [[Dinamo Zagreb|NK Croatia Zagreb (Dinamo Zagreb)]] |- | 1993/94 || 18 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 1994/95 || 16 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 1995/96 || »A« - 12, »B« - 10 || [[Dinamo Zagreb|NK Croatia Zagreb (Dinamo Zagreb)]] |- | 1996/97 || »A« - 16, »B« - 16 || [[Dinamo Zagreb|NK Croatia Zagreb (Dinamo Zagreb)]] |- | 1997/98 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Croatia Zagreb (Dinamo Zagreb)]] |- | 1998/99 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Croatia Zagreb (Dinamo Zagreb)]] |- | 1999/2000 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2000/2001 || 12 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 2001/2002 || 16 || [[NK Zagreb]] |- | 2002/2003 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2003/2004 || 12 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 2004/2005 || 12 || [[Hajduk Split|HNK Hajduk Split]] |- | 2005/2006 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2006/2007 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2007/2008 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2008/2009 || 12 || [[Dinamo Zagreb|NK Dinamo Zagreb]] |- | 2009/2010 || 16 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2010/2011 || 16 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2011/2012 || 16 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2012/2013 || 12 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2013/2014 || 10 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2014/2015 || 10 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2015/2016 || 10 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2016/2017 || 10 || [[HNK Rijeka|Rijeka]] |- | 2017/2018 || 10 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- | 2018/2019 || 10 || [[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2019/2020 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2020/2021 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2021/2022 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2022/2023 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2023/2024 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |- |2024/2025 |10 |[[HNK Rijeka|Rijeka]] |- |2025/2026 |10 |[[Dinamo Zagreb|GNK Dinamo Zagreb]] |} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="font-size:98%;" !scope="col" | Klub !scope="col" | Prvaki !scope="col" | Podprvaki |- !scope=row|'''[[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]''' |26 |5 |- !scope=row|'''[[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]]''' |6 |14 |- !scope=row|'''[[HNK Rijeka|Rijeka]]''' |2 |8 |- !scope=row|'''[[NK Zagreb]]''' |1 |2 |- !scope=row|[[NK Lokomotiva|Lokomotiva]] |{{sort dash}} |2 |- !scope=row|[[NK Osijek|Osijek]] |{{sort dash}} |1 |- !scope=row|[[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] |{{sort dash}} |1 |- !scope=row|[[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]] |{{sort dash}} |1 |} ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.prvahnl.hr/ Uradna spletna stran] {{ikona hr}} [[Kategorija:Nogometna tekmovanja na Hrvaškem]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] {{sport-stub}} mp4qcoo64q5myh6pj7lj1xft7fdg73m 0 63665 6742548 6699543 2026-08-25T14:34:11Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6742548 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zborovodja|zborovodij]]'''. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2|k=K}} ==A== *[[Almira Abolnar]] *[[Anton Acman]] *[[Emil Adamič]] *[[Fran Adamič]] *[[Karlo Adamič]] *[[Franc Ahačič]] *[[Joža Ambrož]] * [[Vinko (Cena) Ambrožič]] *[[Herman Antonič]] *[[Arnod Arčon]] *[[Ivan Arh]] *[[Mihael Arko]] *[[Barbara Arlič Kerstein]] *[[Janko Avsenak]] ==B== *[[Katja Bajec Felc]] (MePZ dr. Frančišek Lampe, Črni Vrh nad Idrijo, [[ŽPZ Ivan Rijavec Črni Vrh nad Idrijo]]) *[[Božidar Bajuk]] *[[Marko Bajuk]] *[[Milan Bajželj]] *[[Anton Baloh (zborovodja)]] *[[Janko Ban]] *[[David Bandelj]] ([[Goriški mešani mladinski pevski zbor Primož Trubar]]) *[[Gašper Banovec]] *[[Matjaž Barbo]] *Maks (Benedikt, Jožef) Baretto *[[Ivan Bartl]] *[[Franc Baškovič]] * [[Martina Batič]] (Zbor Slovenske filharmonije) * [[Ksenija Belcer Žnidaršič]] * [[Tanja Benedik]] (ŽePZ Generacija '57, MePZ KUD Jevnica) *[[Emerik Beran]] * [[Davorin Beranič]] *[[Viktor Berce]] *[[Filip Bernard]]? *[[Dario Bertinazzi]] *[[Matija Bervar]] *[[Dalila Beus]] *[[Jana Bezjak]] *[[Kaja Bicskey]] (Pegazove muze) *[[Tina Bohak]] Adam *[[Ivo Bolčina]] *[[Polona Bolčina]] *Ivan (Kapistran) [[Bole]] *[[Janez Bole]] *[[Karel Boštjančič]] *[[Darijan Božič]]? *[[Damijana Božič Močnik]] *[[Lojze Bratuž]] *[[Lojzka Bratuž]] *[[Tone Brčko]] *[[Bogomil Brecelj]] *[[Ivan Brezovšek]] *[[Franc Bricelj]] *[[Josip Brnobić]] (hrv.-slov...) * [[Alenka Brulc - Šiplič]] (MePZ Štefana Kovača) *[[Zsuzsa Budavari Novak]] *[[Venčeslav Budin]] *[[Helena Buhvald Gorenšek]] *[[Pavle Bukovac]] *[[Jerica Bukovec]] (=J. Gregorc Bukovec) *[[Alojz Jožef Bunc]] *[[Andreja Martinjak]] (r. [[Burger]]) (Ljubljanski madrigalisti) *[[Martina Burger]] * [[Matej Burger]] (KUD Hugolin Sattner Novo mesto, MePZ DU Novo mesto, MPZ Šmihel - Novo mesto) ==C== * [[Pia Cah]] *[[Peregrin Capuder]] *[[Ivan Carli]] *[[Srečko Carli]] *[[Sandi Cej]] *[[Rudi Cerc|Rudi (Rudolf) Cerc]] *[[Avgust Cerer]] *[[Iztok Cergol]] *[[Karel Just Cibic]] *[[Milko Cibic]] *[[France Cigan]] *[[Marjan Ciglič (zborovodja)]] *[[Tjaša Cigut]] *[[Maja Cilenšek]] *[[Stanko Colnarič]] *[[Kristina Cotič]] *[[Mirko Cuderman]] *[[Slavica Cvitanič]] == Č == * [[Danilo Čadež]] * [[Vladimir Čadež (glasbenik)|Vladimir Čadež]] * [[Fani Čampa]] (1854-?) * [[Martin Čebulj]] * [[Jakob Čenčur]] * [[Cecilija Čermelj Merljak]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Ana Černe Gregorič]] * [[Franc Černelič]] * [[Anka Černic]] * [[Mateja Černic]] * [[Matjaž Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Mirko Černigoj]] * [[Oto Čeru]] * [[Silva Česnik]] * [[Damijana Čevdek Jug]] * [[Sonja Čibej]] * [[Josip Čižek]] * [[Antonija Čok|Antonija (Tončka) Čok]] * [[Lidija Čop]] (r. Pečnik) * [[Ambrož Čopi]] *[[Boža Čotar]] * [[Karel Črnigoj]] * [[Rado Čuk]] ==D== *[[Maks Dachs]] *[[Urška Damiš Burger|Urška Damiš]] ([[MePZ Krka Novo mesto]]) * [[Aldo Daneu]] * [[Danilo Daneu]] *[[Maks Debenjak]] * [[Franjo Ivan Delak]] *[[Jože Dernikovič]] * [[Marija Detela Perko]] *[[Oskar Dev]] *[[Gabrijel Devetak (glasbenik)|Gabrijel Devetak]] *[[Sabina Devjak Novak]] *[[Jure Dobravec]] *[[Silvana Dobrila]] *[[David Fortunat Doktorič]] *[[Anton Dolinar (skladatelj)|Anton Dolinar]] ml. *[[Stanko Dolšina]] * [[Janja Dragan]] * [[Hinko Druzovič]] *[[Nace Duh]] *[[Rahela Durič Barić]] ==E== * [[Ana Erčulj]] * [[Vanja Erjavec Strmec]] ==F== *[[Matevž Fabijan]] *[[Mira Fabjan]] *[[Franc Fabris]] *[[Tomaž Faganel]] *[[Maksimiljan Feguš]] * [[Robert Feguš]] *[[Monika Fele]] *Štefan Ferenčak? *[[Martina Feri]] *[[Fran Ferjančič]] *[[Mirko Ferlan]] *[[Štefan Ferluga]] *[[Mirko Filej]] *[[Andrej Filipič]] *[[Vinko Filli]] *[[Marija Fink]] (por. [[Geržinič]]) *[[Alenka Flere Pavlič]] *[[Ivan Florjanc]] *[[Anton Foerster]] *[[Helena Fojkar Zupančič]] *[[Zorko Fon]] *[[Lovro Frelih]] *[[Jože Fürst]] == G == *[[Marijan Gabrijelčič]] *[[Lea Gačnik]] *[[Janez Evangelist Gašparič]] * [[Tone Gašper]] (MeKZ CARINTHIA CANTAT) *[[Egidij Gašperšič]] *[[Jože Gašperšič]] *[[Fran Gerbič]] *[[Jarmila Lily Gerbič]] *[[Marijan Gerdej]] *[[Marija Geržinič]] (r. [[Fink]]) *[[Mitja Gobec]] *[[Radovan Gobec]] *[[Stanko Golob]] *[[Hedvika Gorenšek]] *[[Julij Gorič]] *[[Aleš Gorjanc]] *[[Jan Gorjanc Daniso]] *[[Franc Gornik]] *[[Edvard Goršič]] *[[Matevž Goršič]] * [[Manja Gošnik Vovk]] *[[Franc Govekar]] *[[Petra Grassi]] *[[Anton Grbec]] (1878-1906) *[[Helena Grbec]] *[[Ivan Grbec]] *[[Svetko Grgič]] *[[Tit Grčar]] *[[Marjan Grdadolnik]] *[[Jerica Gregorc Bukovec]] (''Komorni zbor Ave'') *[[Jože Gregorc]] *[[Svetko Grgič]] *[[Adolf Groebming]]/[[Adolf Gröbming]] *[[Dimitrij Grlj]] * [[Katja Kovač|Katja Gruber (nekoč Katja Kovač)]] ([[PZ Gorenje Velenje]]) *[[Nanda Guček]] *[[Mita Gustinčič]] ==H== *[[Marta Habe]] *[[Stane Habe]] *[[Tomaž Habe]]? *[[Jernej Habjanič]] *[[Anton Hajdrih]] *[[Jože Hanc]] *[[Zorko Harej]] *[[Adolf Harmel]] *[[Foltej Hartmann|Foltej (Valentin) Hartmann]] *[[Andraž Hauptman]] (Komorni zbor AVE) * [[Majda Hauptman]] *[[Ignacij Hladnik]] *[[Mojca Hladnik]] *[[Martina Hlede]] *[[Anton Höller]] *[[Matej Holmar]] *[[Tomaž Holmar]] (st./ml.) *[[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] (*1839) *[[Maja Horvat]] *[[Ludovik Hudovernik]] *[[Janez Jurij Hundtersinger]] *[[Vojteh Hybášek]] == I == *[[Ema Igličar]] *[[Avgust Ipavec]] *[[Tone Ivartnik]] == J == *[[Cveto Jagrič]] *[[Mihaela Jagodic]] *[[Metka Jagodic Pogačar]] *[[Dušan Jakomin]] *[[Jožko Jakončič]] *[[Andrej Jan]] (Argentina) *[[Branko Jan]] *[[Gorazd Jan]] *Janč *[[Anka Jazbec]] *[[Eva Jelenc Drozg]] *[[Ivo Jelerčič]] (1937-2025) *[[Davorin Jenko]] *[[Franc Jereb]] *[[Peter Jereb]] *[[Stanko Jericijo]] *[[Klemen Jerinc]] *[[Ciril Jerše]] *[[Milan Jevnikar]] *[[Jože Jezeršek]] *[[Anton Jobst]] *[[Ferdo Juvanec]] == K == *[[Ciril Kafol]] *[[Mateja Kališnik]] *[[Josip Kamnikar]] *[[Janez Kampuš]] *Ped/er Karlsson (švedsko-slov.) *[[Josip Kenda (skladatelj)|Josip Kenda]] *[[Franc Kene]] *[[Leon Kernel]] ([[Krnel]]) *[[Pavel Kernjak]] *[[Primož Kerštanj]] *[[Jožko Kert]] *[[Franc Kimovec]]? *[[Bernarda Kink]] *[[Oskar Kjuder]] *[[Ludvik Klakočer]] *Anton Klančič 1935- *[[Gregor Klančič]] *[[Zdravko Klanjšček]] *[[Franja Kmetec]] *[[Lojze Kobal]] * [[Iztok Kocen]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]]) *[[Miro Kokol]] *[[Ernest Kokot]] *[[Franc Koler]] * [[Janez Kolerič]] *[[Emil Komel]] *[[Pavlina Komel]] *[[David Končan]] *[[Janja Konestabo]] *[[Polona Kopač Trontelj]] *[[Srečko Koporc]] *[[Klara Koradin]] *[[Marjeta (Julijana) Korbun]] *[[Karmen (Valerija) Koren]] *[[Jože Kores]] ? *[[Drago Korošec]] *[[Anton Kosovel]] * [[Valentin Kosovel]] *[[Metka Kotnik]] *[[Katja Kovač]] *[[Alenka Kovačič]] *[[Barbara Kovačič]] *[[Jelka B. Kovačič]] *[[Jožko Kovačič]] *Matjaž Kač (VS Cantemus, Popseslish, MePZ Šmartno, Rudarski oktet, VS ZaPet) *[[Maks Kovačič]] *[[Nadja Kovic]] *[[Lojze Kozar]] * [[Pavel Kozina]] * [[Tomaž Kozlevčar]] ([[Perpetuum Jazzile]]) *[[Ignac Kožlin]] *[[Izidor Kožlin]] *[[Albert Krajger]] * [[Bogdan Kralj]] ([[MePZ Lojze Bratuž]], [[MoVS Sraka]]) *[[Ivo Kralj]] *[[Lučka Kralj Jerman]] *[[Luka Kramolc]] *[[Štefan Kramolc]] *[[Ciril Kren]] *[[Viktor Krenčič]] *[[Jože Kreslin]] *[[Terezija Križnik]] *Ciril & Ivek Krpač? * [[Dominik Krt]] ([[Cerkveni MePZ France Gačnik]], [[Kvartet Krt]]) *[[Janez Kuhar]] *[[Janez Kukovica]] *[[Srečko Kumar]] *Kunaver? *[[Egon Kunej]] *[[Vilko Kuntara]] *[[Ivan Kuret]] * [[Stojan Kuret]] *[[Barbara Kušar]] *[[Božena Kutnar]] *Robert Kohek (Mešani pevski zbor Zagradec, Mešani pevski zbor Dvor ob Krki)<br /> == L == *[[Franc Lačen]] *[[Urša Lah]] ([[APZ Tone Tomšič]]) *[[Radislav Lakovič]] *[[France Lampret]] *[[Jernej Lampret]]? *[[Ivan Lapuh]] *[[Jožica Lasič]] (por. Cefarin) *[[Marinka Lasič]] *[[Lojze Lebič]] *[[Andrej Lenarčič|Andrej Marija Lenarčič]] *[[Hilarij Lavrenčič]] *[[Jože Leskovar]] *[[Primož Leskovec]] *[[Peter Lipar]] *[[Alojz Lipovnik]] *[[Rudi Loborec]] *[[Monika Lojen]] *[[Valter Lo Nigro]] *[[Barbara Lotrič]] (r. Vodnik) *[[Vladimir Lovec]] ? ==M== *[[Karel Mahkota]] *[[Igor Majcen]] *[[Andrej Makor]] *[[Primož Malavašič]] ([[PAZ Vinko Vodopivec]]) *[[Stane Malič]] *[[Klara Maljuga]] *[[Humbert Mamolo]] *[[Peregrin Manich]] *[[Vid Marcen]] *[[Aleš Marčič]] *[[Ivan Marin]] *[[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] *[[France Marolt]] * [[Andreja Martinjak]] (r. Burger) (Ljubljanski madrigalisti) *[[Kamilo Mašek]] *[[Milan Matičič]]? *[[Štefan Mauri]] *[[Alojzij Mav]] *[[Ivan Mele]] *[[Ivan Mercina]] *[[Slavko Mežek]] *[[Josip Michl]] *[[Alojzij Mihelčič]] *[[Slavko Mihelčič]] *[[Tatjana Mihelčič Gregorčič]] *[[Viktor Mihelčič]] * [[Janez Miklošič]] * [[Metod M. Milač]] * [[Rado Milič]] *[[Vasilij Mirk]] *[[Barbara Mirkac]] *[[Andrej Misson]] *[[Alenka Mlinšek]] *[[Damijan Močnik]] *[[Irma Močnik]] *[[Janez Močnik]] *[[Jože Mulej]] *[[Marko Munih]] *[[Zdravko Munih]] == N == * [[Anton Nanut]] * [[Janez Nastran]] * [[Jernej Novak (glasbenik)|Jernej Novak]] == O == *[[Janko Obad]] *[[Cecilija Oblonšek]] *[[Janja Omejec]] (Zborallica) *[[Eduard Oraže]] /[[Edi Oraže]] *[[Josip Orel]] *[[Rihard Orel]] * [[Filip Oštir]] *[[Ignacij Ota]] *[[Jožefa Ovnič]] *[[Marko Ozbič]] == P == *[[Karol Pahor]] *[[Leopold Pahor|Leopold (Lavoslav) Pahor]] *[[Josip Pangerc]] *[[Stane Peček]] *[[France Pergar]] *[[Alenka Peric]] (r. Cencič?) * [[Adolf Pertot]] *[[Aleksandra Pertot]] *[[Ferdinand Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] *[[Drago Petaros]] *[[Jožef Petrovič (glasbenik)]] *[[Jože Petrun]] *[[Andrej Pihler]] *[[Mihaela Pihler]] (Pegazove muze) *[[Ferdo Pirc]] *France Pirc (1883-1929) * [[Danica Pirečnik]] *[[Vladimir Pirih]] (1922-2017) * [[Tomaž Pirnat]] ([[Mladinski pevski zbor RTV Slovenija|Mladinski PZ RTV Slovenija]]) *[[Makso Pirnik]] *[[Nina Pisek]] *[[Boris Plantan]] *[[Josip Pleničar]] *[[Marjetka Podgoršek Horžen]] *[[Tereza Podlogar]] *[[Brunoslav (Slavko) Podobnik]] *[[Alenka Podpečan]] *[[Andrej Pogačar Cevc]] *[[Ivan Pogačnik]] *[[Franc Pohajač]] * [[Leopold Polenec]] * [[Stanko Polzer]] *[[Janez Ponikvar]] *[[Matjaž Ponikvar]] *[[Stane Ponikvar]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Eva Porenta Tomšič]] *[[Alojzij Potočnik (učitelj)]] *[[Blaž Potočnik (1925)]] *[[Branka Potočnik Krajnik]] *[[Marijan Potočnik]] * [[Tone Potočnik]] * [[Krista Povirk]] * [[Franc Požun]] *[[Drago Predan]] *[[Ciril Pregelj]] *[[Zorko Prelovec]] *[[Bernarda Preložnik Kink]] *[[Vladimir Premru]] *[[Janko Pribošič]] *[[Vito Primožič]] *[[Mojca Prus]] *[[Manuel Purger]] *[[Ludvik Puš]] == Q == * [[Patrick Quaggiato]] == R == *[[Edvard Race|Edvard (Edi) Race]] *[[Sergej Radovič|Sergej(-ij) Radovič]] (1937-1980) *[[Branko Rajšter]] (1930-89) (Mladinski pevski zbor Maribor, zdaj [[Carmina Slovenica]]) *[[Fran Rakuša]] *[[Gustav Rakuša]] *[[Primož Rakuša]] *[[Franc Rapotec]] *[[Josip Rapotec]] *[[Hrabroslav Ražem]] *[[Tamara Ražem Locatelli]] *[[Romana Rek]] *[[Mirko Rener]] *[[Ivan Repovš]] (1895-1973) *[[Marjan Ribič]] (1931-) *[[Tjaša Ribizel]] *[[Ivan Rijavec]] *[[Franc Robnik]] *[[Vili Rogelj]] (v Belgiji) *[[Almira Rogina]] (MoPZ VRES) * [[Blaž Rojko]] ("Cluster") *[[Jože Ropitz]] * [[Barbara Rošer]] (MoPZ Adoramus) * [[Branka Rotar Pance]]? *[[Tjaša Rotar]] *[[Brigita Rovšek]] *[[Simona Rožman Strnad]] (MePZ Viva) *[[Andrej Rupnik]] (Ansambel A) *[[Ivan Rupnik]] *[[Franc Rus]] *[[Vilko Rus]] * [[Andreja Rustja]] * [[Miran Rustja]] ==S== *[[Tadej Sadar]] *[[Uroš Sagadin]] *[[Alenka Saksida]] *[[Aljoša Saksida]] *[[Jožef Samec]] *[[Marko Sancin]] *[[Neda Sancin]] *[[Hugolin Sattner]] *[[Julij Savelli]] *[[Anka Savelli-Gaser]] *[[Jakob Savinšek (skladatelj)]] *[[Anton Schwab]] *[[Elena Sedmak]] *[[Peter Selčan]] *[[Anton Sever]] *[[Paul John Sifler]] *[[Rajko Sikošek]] *[[Ciril Silič]] *[[Ivan Silič]] *[[Roman Silič]] *[[Ivan Simončič]] *[[Janko Simoneta]] *[[Rado Simoniti]] *[[Tone Simoniti]] *[[Franc Sivec (orglavec)|Franc Sivec]] *Ivan Sivec (r. 1892) ? *[[Jože Skrinar]] *[[Dina Slama]] *[[Mirko Slosar]] *[[Lovro Sodja]] (1938-) *[[Marjeta Sojar]] *[[Sonja Sojer]] *[[Tanja Sonc]] *[[Herman Srebrnič]] *[[Edvard Stanič]] *[[Fran Stanič]] *[[Franci Steban]] *[[Srečko Stegnar]] *[[France Stele (glasbenik)|France Stele]] *[[Petra Stopar]] *[[Anton Svetek]] *[[Heribert Svetel]] ==Š== *[[Alenka Šalamon]] *[[Franci Šarabon]] *[[Ivan Šček]] *[[Breda Šček]] *[[Matjaž Šček]] *[[Josip Šegula]]-''Pec'' *[[Bojana Šekoranja]] *[[Alojz Šeme|Alojz (Luis) Šeme]] * [[Karmina Šilec]] ([[Carmina Slovenica]]) *[[Barbara Šinigoj]] *[[Pavel Šivic]]? *[[Milko Škoberne]] *[[Edo Škulj]] *[[Oskar Škulj]] *[[Erik Šmid]] *[[Alojzij Šonc]] *[[Viktor Šonc (skladatelj)|Viktor Šonc]] *[[Peter Šorli]] *[[Bogomir Špacapan]] *[[Mirko Špacapan]] * [[Gregor Špajzer]] *[[Rožana Špeh]] *[[Nino Špehonja]] *[[Vendelin Špendov]] *[[Urška Štampe]] *[[Josip Šterbenc]] *[[Ciril Štrukelj]] (1909-2000) *[[France Štukl]] *[[Avgust Šuligoj]] (Trboveljski slavček) *[[Vanja Šuligoj]] *[[Marinka Šuštar]] *[[Ernest Švara]] *[[Igor Švara]] *[[Vinko Švara]] *[[Vladimir Švara]] *[[Zdravko Švikaršič]] (1885-1986) ==T== *[[Ingrid Tavčar]] *[[Ivan Tavčar (1940)]] *[[Marko Tiran]] *[[Andreja Tomažič Hrvatin]] *[[Ivan Tavčar (zborovodja)]] *[[Marko Tiran]] *[[Mirjam Tozon]] *[[Tomaž Tozon]] *[[Urban Tozon]] *[[Katarina Trček Marušič]] *[[Franc Treiber]] *[[Justina Trobina]] *[[Stanko Trobina]] *[[Franc Trop]] *[[Franc Trost]] *[[Jože Trošt]] == U == * [[Avgust Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] *[[Željka Ulčnik Remic]] * [[Jožef Urbanek]] ==V== *[[Mihael Vahen]] *[[Jerneja Vakselj]], [[Natalija Vakselj]] *[[Sabina Vakselj]] (s.) *[[Rafko Valenčič]] *[[Emil Valentinčič]] *[[Lucija Valentinčič]] *[[Tom Varl]] *[[Marko Vatovec]] *[[Maks Vaupotič]] (1917-2017) *[[Andrej Vavken]] *[[Franc Venturini|Fran Venturini]] * [[Vojko Veršnik]] (Pevsko društvo Alenčice Mežica, Lovski oktet LD Peca Mežica, Pevski zbor Tretje OŠ Slovenj Gradec) *[[Ciril Vertačnik]] *[[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) *[[Anton Vilar]] *[[Fran Serafin Vilhar]] *Ida Virt? *[[Valens Vodušek]] *[[Hrabroslav Vogrič]]? *[[Hrabroslav Volarič]] *[[Ivan José Vombergar]] * [[Damjana Vončina]] ([[Dekliški pevski zbor Radost Godovič]]) *[[Josip Vošnjak (slov.-srb.)]] *[[Slavko Vovk]] *[[Ubald Vrabec]] *[[Ivan Vrbančič]] *[[Alojzij Vremšak]] *[[Ciril Vremšak]] *[[Samo Vremšak]] *[[Jurče Vreže]] *[[Jure Vrhovnik]] * [[Sebastjan Vrhovnik]] ([[Akademski pevski zbor Tone Tomšič|APZ Tone Tomšič]]) * [[Špela Vrtačnik]] (MePZ Glasbena matica Ljubljana) *[[Tadeja Vulc]] ==W== *[[Albin Weingerl]] *[[Otto Wutte]] ==Z== *[[Venčeslav Zadravec]] *[[Minka Zaherl]] *[[Slavica Zanin]] *[[Srečko Zavec]] *[[Gertruda Zigmund]] *[[Emil Zonta]] *[[Marta Zore]] *[[Jože Zrimšek]] *[[Ciril Zrnec]] *[[Marija Zupan]] *[[Albert Zupanc]] *[[Ivan Zupanc]] (1911-1986) *[[Miha Zupanc Kovač]] *[[Janez Zupančič]] *[[Marica Zupančič]] == Ž == * [[Andrej Žagar]] * [[Pavle Žagar]] * [[Martin Železnik]] * [[David Žerjal]] * [[Drago Žerjal (glasbenik)|Drago Žerjal]] * [[Nada Žerjal Zaghet]] * [[Suzana Žerjal]] * [[Drago Žerjav]] * [[Vinko Žerjav]] * [[Franka Žgavec]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Jasna Žitnik]] * [[Franc Žižmond]] * [[Marija Župančič]] * [[Tone Žuraj]] * [[Dragica Žvar]] * [[Bernarda Žvikart]] * [[Miran Žitko]] {{stublist}} [[Kategorija:Pevski zbori]] 2ggqrnzfvraiqfvjkbptdds9un5h3pk 0 73092 6742526 6736495 2026-08-25T12:51:52Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6742526 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[zdravnik]]ov''' (medicincev in stomatologov). '''Glej tudi:''' [[Seznam slovenskih farmacevtov]], [[Seznam slovenskih biokemikov]], [[Seznam slovenskih biologov]], [[Seznam slovenskih mikrobiologov]], [[Seznam slovenskih biofizikov]], [[Seznam slovenskih molekularnih genetikov]]; [[Seznam slovenskih antropologov]], [[Seznam slovenskih psihiatrov]] (pri zdravnikih upoštevani le delno), [[Seznam slovenskih veterinarjev]] itd. {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bojan Accetto]] * [[Rok Accetto]] * [[Ruža Ačimović Janežič]] * [[Martin Ačko]] * [[Milan Adamčič]] * [[Metka Adamič]] * [[Anton Adamlje]]* * [[Makso Adrian]] (Maks Moric) * [[Janja Ahačič]] * [[Uroš Ahčan|Uroš (Golobič) Ahčan]] (1968) * [[Janja Ahčin]] * [[Marjan Ahčin]] ([[1903]]–[[1988]]) * [[Giovanni de Albertis]] * [[Tit Albreht]] * [[Savo Aleksič]] (Sava Aleksić) * [[Karl Altmann]] * [[Franc Ambrož]] * [[Aleš Ambrožič]] * [[Bogdan Ambrožič]] * [[Franc Ambrožič]] * [[Matija Ambrožič]] * [[Ivan Amon]] * [[Ivan Amruš]] * [[Milan Amruš]] * [[Dimitar Anakiev]] * [[Amalija Anderluh]] *[[Marija Anderluh]] * [[Jože Andlovic]] * [[Dušan Andoljšek]] * [[Matej Andoljšek]]? * [[Lidija Andolšek Jeras]] * [[Avgust Andrioli]] ([[1802]]–[[1875]]) * [[Nikica Andromako]] * [[Sašo Aničin]] * [[Erik Ankerst]] * [[Johan Jakob Antoneli de Gonzales]] * [[Gorazd Antolič]] * [[Ivo Antolič]] * [[Vane Antolič]] (1957) * [[Jože Antonič]] * [[Miha Antonič]]* * [[Primož Aplenc]] * [[Rihard Aplenc]]? * [[Carlo Apollonio]] *Seyed Yousef Arde-bili (1967-2017) * [[Anton Arko]] * [[Darja Arko]] * [[Lojze Arko]] * [[Venčeslav Arko]] * [[Ciril Armeni]] * [[Maja Arnež]] * [[Zoran Arnež (stomatolog)]] * [[Zoran Marij Arnež]] * [[Miha Arnol]] * [[Andrej Arnšek]]? * [[Nuhi Arslani]] * [[Jože Arzenšek]] * [[Marija Auersperg]] * [[Magdalena Avbelj Stefanija]] * [[Jurij Avčin]] * [[Marij Avčin]] * [[Tadej Avčin]] * [[Marija Avguštin Čavić]] * [[Pavle Avramović]] * [[Danica Avsec]] * [[Mira Ažman]] * [[Peter Ažman]] * [[Tomaž Ažman]] *[[Katja Ažman Juvan]] == B == * [[Janez Babnik]] * [[Martin Babnik|Martin (Leonard) Babnik]] * [[Just Bačar]] * [[Urška Bačovnik Janša]] *[[Boštjan Baebler]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Bajec]] * [[Jurij Bajuk|Jurij (Jorge) Bajuk]] * [[Zvonko Baklan]] * [[Jože Balažic]] * [[Helena Ban Frangež]] * [[Tatjana Ban Zlatev]] * [[Andrej Boris Banič]] * [[Stanko Banič]] * [[Andrej Baraga]] * [[Lojze Baraga]]? * [[Matija Barbič]] * [[Jože Baričevič]] * [[Sašo Baričevič]] * [[Marijan Barle]] * [[Dimitrij Bartenjev|Dimitrij (Mitja) Bartenjev]] * [[Igor Bartenjev]] * [[Dragica Bartenjev]] * [[Rajner Bassin]] *[[Denis Baš]] * [[Lovrenc Batič]] * [[Nina Battelino]] * [[Saba Battelino]] (Birk) * [[Tadej Battelino]] * [[Hugo Baumgarten]] * [[Dušan Bavdek (starejši)|Dušan Bavdek]] * [[Damjana Bebler-Brecelj]] * [[Klemen Bedenčič]]* * [[Jože Bedernjak]] *[[Nataša Bedernjak Bajuk]] * [[Milko Bedjanič]] * [[Franc Behofer]] * [[Darinka Belič]]* * [[Matej Beltram]] * [[Danica Bem Gala]] (1922-2014) * [[Drago Benedik]] * [[Janez Benedik]]* * [[Janko Benedik]] * [[Majda Benedik]] * [[Majda Benedik Dolničar]] * [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]] * [[Jože Beniger]] * [[Helena Benko]]? * [[Ivo Benkovič]] * [[Bojana Beović]] * [[Vojko Berce]] * [[Aleksandra Bergant Suhodolčan]] * [[Damijan Bergant]] * [[France Bergelj]] (1903-46) * [[Vladimir Berglez]] * [[Mihael Bergmann]] * [[Ernest Berke]] * [[Anton Bernik]] * [[Jernej Bernik]] * [[Karel Bernik]] * [[Sabina Bertoncelj Pustišek]] * [[Ana Berus]] * [[Marijan Bervar]] * [[Danijel Bešič Loredan]] * [[Milan Betetto]] * [[Sebastjan Bevc]] * [[Marija Bevčar Bernik]] * [[Anton Bežek]] (1814-55) *[[Jože Bežek]] (1899-1968) * [[Janez Nepomuk Biatzovszky]] *[[Matjaž Bidovec]] *[[Urška Bidovec-Stojkovič]], * [[Martin Bigec]] * [[Slavko Bijelić]] * [[Marjan Bilban]] * [[Mirko Birsa]] * [[Marko Bitenc]] * [[Andrej Ludvik Bizjak]] * [[Nataša Bizovičar]] * [[Mija Blaganje]] * [[Jože Blaznik]] * [[Demeter Bleiweis]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Karel Bleiweis]] * [[Leander Bleiweis]] * [[Tanja Blejec]]* * [[Aleš Blinc]] * [[Elizabeta Blokar]] * [[Robert Blumauer (starejši)|Robert Blumauer]] ([[1895]]–[[1970]]) * [[Ruža Blumauer Urbančič]] * [[Radivoj Bobič]] * [[Marija Bocak Kalan]]* * [[Emil Bock|Emil Böck]] * [[Alojz Boh]] (1913-2010) * [[Lojze Boh]] (1927-2023) *[[Marko Boh]] *[[Joža Bohinc]] (1901-95) * [[Joža Bohinjec]] (1880-1941) * [[Jože Bohinjec]] (1923-2021) * [[Mateja Bohinjec]] (r. [[Plavšak]]) * [[Franja Bojc Bidovec]] * [[Alena Bok Friedlova]] * [[Eda Bokal Vrtačnik]]* *([[Cita Bole]]) * [[Ivan Bonač]] * [[Urša Bonnevier]] * [[Peter Borisov]] * [[Elko Borko]] * [[Lucijan Borko]]* * [[Marijan Borštnar]] * [[Simona Borštnar]] * [[Peter Bossman]] * [[Roman Bošnjak]] * [[Albert Botteri]] * [[Ernst Bouvier]] * [[Cveto Božič]] (1920-2017) * [[Marjeta Hren Božič]] * [[Marija Bračko]] * [[Borut Bratanič]] * [[Andrej Brataševič]] * [[Dejan Bratuš]] * [[Aleš Brecelj (kirurg)]] * [[Anton Brecelj]] * [[Bogdan Brecelj]] * [[Erik Brecelj]] * [[Filip Jakob Brecelj]] * [[Janez Brecelj]] * [[Konrad Adam Breckerfeld]] * [[Wolfgang Konrad Breckerfeld]] * [[Gregor Brecl Jakob]] * [[Dimitrij Bregant]] * [[Marij Bregant]] * [[Tina Bregant]] * [[Andrej Bren]] * [[Marija Bren Erjavec]] (1929-2019) * [[Erika Brenčič]] (r. [[Borin]]) * [[Leopold Brenčič]] * [[Lojze Brenčič]] * [[Vinko Brenčič]] * [[Maja Bresjanac|Maja (Mara) Bresjanac]] * [[Robert Breščak]] * [[Anamarija Brezigar]] * Klemen Breznik * [[Radovan Breznik]] * [[Svetozar Breznik]] * [[Brane Breznikar]] * [[Vladimir Brezovnik]] * [[Ivan Brežan]] (Bressan) * [[Simon Brežan]] * [[Nataša Brglez Jurečič]] * [[Jana Brguljan Hitij]] * [[Vlado Brinovec]] * [[Janez Brložnik]] * [[Brane Brodnik]] * [[Irena Brovet Zupančič]] * [[Andrej Bručan]] * [[Viljem Brumec]] (1925-2014) * [[Marija Brumec Ješe]] * [[Fran Brumen]] * [[Monika Brumen]] * [[Aleksander Brunčko]] * [[Valentin Brusati]] (Bružat) * [[Miran Brvar]] * [[Štefan Brvar]]* * [[Bronka Brzin]] * [[Žiga Bučar]] * [[Sonja Budič]] * [[Marjan Budihna]] * [[Nataša Budihna]] * [[Marjan Bukovec]] * [[Mateja Bulc]] * [[Gorazd Bunc]] * [[Matjaž Bunc]] * [[Stjepan Bunta]] * [[Helena Burger]] * [[Tanja Burnik Papler]] * [[Igor But]] * [[Dušan Butinar]] * [[Jadranka Buturović Ponikvar]] == C == * *[[Luka Camlek]]* * [[Ksenija Cankar]] * [[Veronika Cankar Aplenc]]? * [[Nina Canki - Klain]] (hrvaško-slovenska) * [[Robert Carotta]] * [[Bogomir Celcer]] * [[Jurij Cepuder]] * [[Milan Cepuder]] * [[Anton Cerar (zdravnik)]] * [[Matko Vasilij Cerar]] * [[Rok Cesar]]* * [[Boris Cergolj]] * [[Ivan Cestnik]] * [[Matija Cevc]] * [[Primož Cevc]] * [[Josip Cholewa]] * [[Janez Krstnik Christian]] * [[Boris Cibic]] (1921-2024) * [[Ivan Cibic]] (1924-2016) * [[Iza Ciglenčki]] * [[Andrej Cijan]] (1937-2020) * [[Matej Cimerman]] * [[Ajda Cimperman]] * [[Jože Cimperman]] (1950-2025) * [[Lada Cindro]] * [[Zoltan Cipot]] * [[Anton Cizelj]] * [[Tošo Cizelj]] (1926-2021) * [[Ivan Cof]] * [[France Cokan]] * [[Franc Copf]] * [[Franz Copf]] * [[Peter Copf]] * [[Franc Coppini]] * [[Janez Andrej Coppini|Janez Andrej Coppini(s)]] * [[Andrej Cör]] * [[Karel del Cott]] *[[Mitja del Cott]] * [[Rudolf del Cott]] * [[Anton Crnjac]] * [[France Cukjati]] * [[Milan Cunder]] (1908–1970) * [[Vera Cunder]] (r. Marinič) * [[France Cundrič]] ([[1908]]–1994) * [[France Cundrič]] ([[1946]]) * [[Saša Cvahte]] * [[Jože Cvelbar (zdravnik)|Jože Cvelbar]] (1908-97) * [[Mirjam Cvelbar]] * [[Erika Cvetko]] * [[Branislav Cvetko]] * [[Rado Cvetko|Rado(van) Cvetko]] * [[Branko Cvjetićanin]] == Č == * [[Gvido Čadež]]* * [[Rudi Čajavec]]* * [[Jože Čakš]] * [[Tomaž Čakš]] * [[Meta Čampa]] * [[Ferdinand Čandek]] * [[Janka Čarman]] * [[Anton Čas]] * [[Milan Čavić]] * [[Zdenka Čebašek Travnik]] * [[Ljudevit Čebohin]] * [[Anton Čede]] * [[Franc Čeh]] * [[Milan Čeh]] * [[Robert Čeh]] * [[Branka Čelan Lucu]] * [[Franc Čelešnik]] * [[Lucija Čemažar]] *([[Maja Čemažar]]) *[[Andreja Čerček]] * [[Bojan Čerček]] * [[Andreja Černe Čerček]] * [[Draga Černelč]] * [[Milan Černelč]] * [[Peter Černelč]] * [[Stanko Černelč]] * [[Igor Černi]] * [[Ferdinand Tschernitsch]] ([[Ferdinand Černič]]) * [[Mirko Černič]] * [[Stanislav Černič]] * [[Nataša Černič Šuligoj]] * [[Rafael Černuta]] * * [[Jožica (Josipina Ana) Červek]] * [[Milan Žiga Červinka]] * [[Anton Zhesnik|Anton Česnik (Zhesnik)]] * [[Ignacij Česnik]] * *[[Jože Četina]] (1927-2017) *[[Mitja Četina]]* * [[Rudolf Čik]] * [[Bogdan Čizmarevič]]* * [[Milan Čižman]] * [[Božidar Čolakovič]] * [[Andrej Čretnik]] * [[Božena Čretnik]], r. Kaffou * [[Tjaša Čretnik Žohar]] * [[Ivan Čuber]] (=[[Ivan Zhuber]]) * [[Tanja Čufer]] * [[Jože Čuk]]* * [[Jasna Čuk Rupnik]] == D == * [[Davorin Dajčman]] * [[Hermina Damjan]] * [[Marija Damjanovska]] * [[Andrej Debeljak]] * [[Franc Debevec (ftiziolog)|France Debevec]] (1898-1978) * [[Franc Debevec (ortoped)|Franc Debevec]] (1915-2002) * [[Marija Debevec]] * [[Miha Debevec (zdravnik)]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Dušan Deisinger]]* * [[Alenka Dekleva]] * [[Dušan Dekleva]] (1896-1980) * [[Marija Dekleva]] (r. [[Gregorc]]) * [[Igor Dekleva (1921)|Igor Dekleva]] (1921-2006) * [[Franjo Ivan Delak]] * [[Nasta Delak Pirc]] (1925-2023) * [[Zdenka T. Delak]] (1917-2009) * [[Jelena De Miranda]] * [[Aleš Demšar]] * [[Jernej Demšar (zdravnik)]] * [[Marko Demšar]] * [[Miro Denišlič]] * [[Bogdan Derč]] * [[Josip Derč]] * [[Ernest Dereani]] * [[Karmen Dereani]] (-[[Bežek]]) * [[Franc Derganc (1877-1939)]] * [[Franc Derganc (1911-1973)]] * [[Kristijan Derganc]] * [[Metka Derganc]] * [[Mirko Derganc]] * [[Jani Dernič]] * [[Janko Dernovšek]] * [[Nevenka Deu Južnič|Nevenka Vida Deu Južnič]] * [[Rok Devjak]] * [[Vojko Didanovič]] * [[Zoran Dietz]] * [[Milan Dimitrijević|Milan R. Dimitrijević]] (1931-2025) * [[Miran Dintinjana]] * [[Veronika Dintinjana]] * [[Uroš Dobnikar]] * * [[Jurij Dobovišek]] * [[Metoda Dodič Fikfak]] * [[Anton Dolenc (zdravnik)|Anton Dolenc]] * [[Primož Dolenc (zdravnik)]] * [[Vinko Dolenc]] *[[Leja Dolenc Grošelj]] *[[Mateja Dolenc-Voljč]] *[[Tatjana Dolenc Veličković]] * [[Zvezdana Dolenc Stražar]] * [[Alojz Dolhar]] * [[Rafko Dolhar]] * [[Ivan Dolinar|Ivan Dolinar*]] * Ivan Dolinar (1927-2023) * [[Jurij Dolinar (zdravnik)]] * [[Jernej Dolinšek]] * [[Rafael Dolinšek]] * [[Janez Dolničar]] * [[Jožef Dolničar]] (1801-1883) * [[Silva Dolničar Poljšak]] (1922-2018) * [[Fran Dolšak]] * Franek Dolšek * [[Andreja Domjan Arnšek]] * [[Aleksander Doplihar]] (1930-2022) * [[Jožef Dornig]] * [[Klemen Dovč]]* * [[Rozalija Dovč]]* * [[Peter Dovšak]] * [[Tadej Dovšak]] * [[Ana Zlata Dragaš]] (1931-2022) * [[Bogo Dragaš|Bogo(ljub) Dragaš]] * [[Cvetka Dragoš]] * [[Vida Drame Orožim]]* * [[Martina Drevenšek]] * [[Igor Drinovec]] * * [[Jože Drinovec]]*/[[Borut Drinovec]]* * [[Brigita Drnovšek Olup]] * [[David Drobne]] *[[Ivan Drobnič]] (1914-1950?) *[[Janez Drobnič (zdravnik)]] (1924-2004) * [[Matej Drobnič]] * [[Mirko Drobnič]] (1920-2000) * [[Adolf Drolc]] * [[Kristina Drusany Starič]] * [[Peter Držaj]] (1913-1944) * [[Janko Držečnik]] * [[Livija Držečnik Požar]]* *[[Benjamin Dvoršak]] * [[Mirko Đurić]]? == E == * [[Dejan Ebenšpanger]] * [[Maja Ebert Moltara]] * [[Gabrijela Ehrlich]] * [[Robert Ekart]] * [[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] * [[Jelka Erjavec]]* * [[Marijan Erjavec]] * [[Tatjana Erjavec]]* * [[Zoran Erjavec]] * [[Branko Ermenc]] * [[Damijan Eržen]]* * [[Darja Eržen]] * * [[Ivan Eržen]] *[[Janez Eržen (zdravnik)|Janez (Ivan) Eržen]] * [[Janez Eržen (kirurg)]] * [[Nada Eržen]] * [[Renato Eržen]]* * [[Mladen Est]] == F == * [[Marjan Fabjan]] * [[Mario Fafangel (ml.)]] * [[Janez Faganel]] * [[Božidar Fajdiga]] *[[Darja Fajdiga]], por. Fettich *[[Igor Fajdiga]] *[[Nadja Fajdiga]] *[[Ana Fajmut]] * [[Božo Fakin]] * [[Samo Fakin]] * [[Jožef Ignacij]] (1754-1795) * [[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] * [[Ivan Farkaš]]* * [[Andrejka Fatur Videtič]] * [[Anton Fazarinc]] * [[Franc Fazarinc]] * [[Jože Felc]] * [[Luciano Ferfoglia]] ? * [[Marjeta Ferjan Bohte]]* * [[Ksaverija Ferlan Marolt]] * [[Dušan Ferluga]] * [[Alenka Fetih]] * [[Darja Fettich Fajdiga|Darja Fettich (r. Fajdiga)]] * [[Janez Fettich]] * [[Jure Fettich]] * * [[Aleš Fidler]]* * [[Franc Fidler]] * [[Matjaž Figelj]] * [[Alojz Fijavž]] * [[Lidija Filipec]] (r. [[Steinberg]]) *[[Marjan Filipič]] * [[Žare Finderle]] * [[Leon Fink]] * [[Mira Fink]] * [[Janez Fischinger]] * [[Petja Fister]] * [[Jože Flajs]] *[[Matjaž Fležar]] (*1963) * [[Vojko Flis]] * [[Ivica Flis Smaka]] *[[Jakob Folter]] (ok. 1500) * [[Josip Fon (kirurg)|Josip Fon]] *[[Silvester Fonda]] *[[Alenka Forte]] * [[Bojan Fortič]] * [[Majda Fortič]] * [[Marjan Fortuna]] * [[Igor Frangež]]* * [[Aleksander Frank]] * [[Hinko Franken]] * [[Igor Franko]] * [[Jelka Franzot Zor]] * [[Albert Peter Fras]] * [[Tamara Fras Stefan]] * [[Zlatko Fras]] * [[Adela Fratnik Steyer]]? * [[Urša Fratnik Florijančič]] * [[Ernest Hilarij Fröhlich]] * [[Janez Fröhlich]] * [[Erika Fuchs]] * [[Nenad Funduk]] * [[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] * [[Jana Furlan]] * [[Jože Furlan (razločitev)|Jože Furlan]] * [[Majda Furlan]] * [[Suzana Furlan]] * [[Tomaž Furlan]] * [[Damjana Furlan Hrabar]] * [[Marta Furman Jakopič]] * [[Jurij Fürst]]* * [[Fran Fux|Franc Fux]] == G == * [[Simona Gaberšček]] * [[Viktor Gaberšek]] * [[Tone Gabrijelčič]] * [[Peter Gabrovec]]* *[[Miran Gabruč]] *[[Andrej Gadžijev]]* * [[Eldar M. Gadžijev]] (1945-2023) * [[Aleksander Gala]] * [[Danica Gala Bem]] (1922-2014) * [[Stojan Gala]] * [[Nina Gale]] * [[Jožica Gamse]] (* [[1955]]) * [[Tomaž Gantar]] * [[Mario Gasparini]] * [[Mladen Gasparini]]* * [[Dominik Gašperšič]] * [[Rok Gašperšič]]* * [[Boris Gašpirc]]* * [[Mavricij Gauster]] * [[Dejan Georgiev]]* * [[Marko Gerbec]] * [[Vida Gerbec]] * [[Franjo Gerlovič]] * [[Borut Geršak]] * [[Ksenija Geršak]] * [[Harold Delf Gillies]] * [[Edvard Glaser]] * [[Marjana Glaser Kraševac]] * [[Damjan Glavač]] * [[Edvard Globočnik]] * [[Mojca Globočnik Petrovič]] * [[Ljerka Glonar]] *[[Barbara Gnidovec Stražišar]] * [[Ciril Godec]] * [[Romana Godeša]] * [[Marko Godina]] * [[Stevan Goldman]] *[[Jože Golmajer]]* * [[Rajko Golobinek]] * [[Rastislav Golouh|Rastislav (Rastko) Golouh]] * [[Bogomir Gorenšek|Bogomir (Miro) Gorenšek]] * [[Matevž Gorenšek]] (1972-2020) * [[Milan Gorenšek]] * [[Borut Gorišek]] * * [[Drina Gorišek]]* * [[Nina Gorišek Miksić]]* * [[Janez Gorjanc (kirurg)]] * [[Jurij Gorjanc]]* *[[Matija Gorjanc]] *[[Vojka Gorjup]] *[[Tamara Goslar Žiberna]] * [[Ivan Gostiša]] *[[Daniel Grabar]] *[[Klemen Grabljevec]]? * [[Franjo Gračanin]] * [[Bojan Gračner]] * [[Rajko Gračner]]* * [[Anton Grad (zdravnik)|Anton Grad]] (*1954) * [[Tomaž Grad]] * [[Cveto Gradišar]]? * [[Ivan Gradišar]] (ZDA) * [[Primož Gradišek]] * [[Simona Gradišek]]* * [[Peter Gradišnik]] * [[Aida Granda]] * [[Gal Granda]] * [[Nina Grasselli Kmet]] * [[Cvetka Grašič Kuhar]]* * [[Anton Janez Grbec]] * [[Jožef Grbec]] * [[Ludvik Bernard Grbec]] * [[Milan Gregorčič]] * [[Andrej Gregorič]] (st./ml.) * [[Igor Gregorič]] * [[Milan Roman Gregorič]] * [[Milica Gregorič Kramberger]] * [[Minja Gregorič]]* * [[Vinko Gregorič]] * Viktor Gregorić * [[Damjan Grenc]]* * [[Marko Gričar]]* * [[Eva Grilc]] * [[Štefek Grmec]] * [[Marko Grmek]] * [[Tatjana Grmek Martinjaš]] * [[Irena Grobelnik]] * [[Slobodan Grobelnik]] * [[Katja Groleger Sršen]] * [[Anton Gros]] * [[Nuša Gros]]? * [[Jan Grosek]] * [[Štefan Grosek]] * [[Božena Grosman]] (1903-1987) * [[Ciril Grošelj]] * [[Dušan Grošelj]] * [[Igor Grošelj]]* * [[Urh Grošelj]]* * [[Mojca Grošelj Grenc]] * [[Zoran Grubič]] * [[Nevenka Gruden]] * [[Slavko Grum]] * [[Janez Benedikt Gründel]] * [[Štefan Gruškovnjak]] * [[Andrej Gubenšek]] * [[Jakob Gubenšek]] * [[Tadej Guna]] * [[Alojz Gunde]] * [[Vladimir Guzelj]] == H == * *[[Baltazar Hacquet]] * [[Vedran Hadžić]] * [[Alenka Hafner]] * [[Blaž Hafner]] * [[Janko Hafner]] (1899-1956) * [[Jože Hafner]]? *[[Matevž Harlander]] ** * [[Otto Haus]] * [[Stojan Havliček]] * [[Ana Hawlina]] (r. [[Suhadolc]]) * [[Gregor Hawlina]] * [[Herbert Hawlina]] * [[Marko Hawlina]] * [[Otto Hawlina]] *[[Simon Hawlina]] * [[Josip Hebein]] * [[Franc Heber]] * [[Janko Heberle]] * [[Henrik Heferle]] * [[Srečko Herman]] * [[Stanko Hernja]] * [[Polde Hladnik]] * [[Robert Hlavaty]] * [[Zvezdana Hlebanja]] * [[Drago Hočevar]] * [[Marko Hočevar (kirurg)]] * [[Miran Hočevar]] * [[Tone Hočevar (zdravnik)]] * [[Zvonko Hočevar]] * [[Irena Hočevar Boltežar]] * [[Milan Hodalič]] * [[Harold Hofman]]* * [[Alenka Höfferle Felc]] * [[Sergej Hojker]] * [[Viktor Hojker]]? * [[Radovan Hojs]] *[[Tanja Hojs Fabjan]] * *[[Franc Jožef Holzer]] * [[Alojzij Homan]] * [[Alenka Horvat Ledinek]] * [[Martin Horvat]] * [[Matija Horvat]] * [[Matjaž Horvat]] * [[Tomaž Nikolaj Host]] * [[Miroslav Houška]] * [[Bogomir Hrabar]] * [[Franci Hrastar]] * [[Franc Hrastnik]] * [[Bogomil Hrašovec]]? * [[Marjeta Hren Božič]] *[[Helena Hren-Vencelj]]? * [[Franc Hribar (patolog)|Franc(e) Hribar (patolog)]] * [[Tomislava Hribar Habinc]] * [[Zlata Hribar|Zlat(ic)a Hribar]] * [[Ivan Hribernik]] * [[Tomaž Hribernik]] * [[Tone Hrovat (zdravnik)]] * [[Borut Hrovatin]] * [[Gabrijel Hrušovar|Gabrijel]] [[Drago Hrušovar|- Drago]] Hrušovar * [[Rok Hržič]] * [[Ivan Hubad (zdravnik)]] * [[Zdenka Humar-Ralca]] * [[Zdenka Humer]] ̈ * [[Rafael Ferdinand Huzijan]] == I == * [[Alojz Ihan]] * [[Nataša Ihan Hren]] * [[Alojz Ipavec]] * [[Benjamin Ipavec]] * [[Benjamin Karel Ipavec]] (1878-1962) * [[Franc Ipavec]] * [[Gustav Ipavec]] * [[Josip Ipavec]] * [[Jurij Ipavec]] * [[Maksimilijan Ipavec]] * [[Matija Ipavec]] *[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] * [[Arpad Ivanecz]] * [[Urška Ivanuš]] * [[Marijan Ivanuša]] ==J== * [[Anton Jagodic]] * [[Lucija Jagodic Klipšteter]] * [[Tomaž Jagrič]] *[[Polona Jaki Mekjavić]] *[[Tomaž Jakomin]]* *([[Japec Jakopin]]) * [[Iztok Jakša]] * [[Jože Jakša]] (1895-1954) * [[Tone Jamar]] * [[Davorin Jamnik]]? * [[Helena Jamnik]] * [[Marija Jamšek]]* * [[Janja Jan]] * [[Matevž Jan]] * [[Janez Jančar (patolog)]] * [[Jože Jančar]] * [[Andrej Janež]] * [[Janez Janež]] (1913-1990) * [[Janez Janež ml.]] (1945-1992) *[[Janko Janež]] * [[Aleksander Janežič]] *Slavko (Vekoslav) Janežič * [[Valentin Janežič]] * [[Martin Janko]] * [[Franc Jankovič]] * [[Jošt Janša]] * [[Rado Janša]] * [[Vid Janša]] * [[Zora Janžekovič]] * [[Igor Japelj]] * [[Darko Jazbec]] * [[Janez Jazbec, zdravnik|Janez Jazbec]] * [[Željko Jedlička]] * [[Franc Jelenc]] * [[Roman Jelovčan]] * [[Anton Jelovšek]] * [[Ignacij Jelovšek]] * [[Andrej Jenko]] * [[Eleonora Jenko Groyer]] * [[Ivan Jenko (zdravnik)]] * [[Ludvik Jenko|Ludvik (Ljudevit) Jenko]] * [[Jože Jensterle]]? * [[Nada Jensterle]] * [[Mojca Jenstrle Sever]]* * [[Janez Jenšterle]] * [[Miha Jerala]] * [[Jože Jeras]] * [[Marija Jeras]] * [[Berta Jereb]] * [[Boris Jereb]] * [[Marjan Jereb]] * [[Matjaž Jereb]]* * [[Slobodan Jeremić]] * [[Stojan Jeretin]] (1930-2024) * [[Božidar Jerič]] * [[Pavla Jerina Lah]] *[[Franc Jerkič|Franc (Radko) Jerkič]] (Italija) *[[Ladislav Jermol]] *[[Miran Jeromel]]* * [[Marjan Jerše]] * [[Jera Jeruc]] * [[Milena Jeruc]] * [[Gregor Jesenko]] (st.: 1865-1940) *[[Gregor Jesenko ml.]] * [[Breda Jesenšek Papež]]* * [[Leopold Ješe]] * [[Peter Ješe]] * * [[Anton Jeuniker]] * [[Nataša Jevnikar]] *[[Peter Jevnikar]] * [[Vladimir Jevtič]] * [[Bojan Jezernik]] * [[Jolanda Jezernik Leskovšek]] * [[Barbara Jezeršek Novaković]] * [[Pavel Jezeršek]] (1930-2014) * [[Marija Jež]] * [[Milan Jež]] * [[Ivan Aleksander Jošt]] * [[Anja Jovanovič Kunstelj]] * [[Marko Jug]]* * [[Rihard Jug]] * [[Franc Ksaver Jugovic]] * [[Stevo Julius]] *[[Mirko Jung]] * [[Marijan Jurca]] * [[Miroslav Jurca]] *[[Tomaž Jurca]] * [[Ivan Jurečko]] * Jurjevec * [[Matej Justin]] (1886-1974) * [[Albert Juteršek]] * [[Ajda Juvanec]] * [[Gojmir Južnič]] * [[Marijan - Niko Južnič]] == K == * [[Leon Kac]] * [[Rudolf Kac]] - Mitja (1905-1944) * [[Viktor Kac]]* * [[Peter Kadiš]] (*1968) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] *[[Vladimir Kajzelj]] *[[Katja Kalan Uštar]]* * [[Ivan Kalinšek]] * [[Miroslav Kališnik]] (1927-2009) * [[Mojca Kambič Bukovič]] * [[Vinko Kambič]] * [[Borut Kamenik]]* * [[Mirt Kamenik]] *Miha Kamin? *[[Karin Kanc]] *[[Pavel Kanc]] * [[Kurt Kancler]] * [[Aljoša Kandus]] * [[Drago Kanič]] *[[Vojko Kanič]] *Zlatka Kanič* * [[Janez Kanoni - Ivan|Janez Kanoni]] (1904-1977) * [[Aleksej Kansky]] (1925-2015) * [[Andrej Kansky]] * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887-1977) *[[Josip Kapler]] *Jože Kapler *[[Peter Kapš]] *[[Rafael Kapš]] *[[Nataša Karas Kuželički]] * [[Mirko Karlin|Mirko (Miroslav Josip) Karlin]] * [[Peter Kartin]] * [[Anton Kastelic (zdravnik)]] * Anton Kastelic * [[Boris Kastelic]]?* * [[Cvetka Kastelic Klasinc]] * * [[Ivan Kastelic (zdravnik)|Ivan Kastelic]] (1920-2001) * [[Terezija Kavčič]] * [[Gorazd Kavšek]]* * [[Dušan Keber]] * [[Irena Keber]] * [[Nada Kecelj-Leskovec]] * [[Friderik Keesbacher]] * [[Miran F. Kenda]] * [[Nataša Kenda Šuster]] * [[Rajko Kenda]] * [[Fric Kermauner|Fric/Fritz Kermauner]] * [[Aleksandra Kern]] *[[Frank J. Kern]] (Javh) *[[Maksimiljan Kern]] * [[Vincenc Kern]] (1760-1829) *[[Janko Kersnik, zdravnik]] (1960-2015) *[[Tanja Kersnik Levart]] *[[Boštjan Kersnič]] * [[Jože Kerstein]] * [[Vesna Kerstin Petrič]]* * [[Vladislav Kerže]] (''Ladislaus Kersche'') * [[Dimitri P. Khailidis]] * [[Dušica-Marija Kiauta]] * *[[Tomaž Kiauta]] * *[[Anton Kiker]] * [[Adolf Kinkela]] * [[Nikolaj Kinkela]]? * [[Janez Kirbiš]] * [[Mojca Kirbiš Hajdinjak|Mojca Kirbiš (Hajdinjak)]] * [[Lidija Kitanovski]] * [[Lidija Klampfer]] * [[Dean Klančič]] *[[Dimitrij Klančič]] * [[Jurij Klančnik]] * [[Gojmir Klanjšček]] *[[Franc Karel Anderlič|Franc Klar]] *[[Maksimiljan Klasinc]]* * [[Vasja Klavora]] *[[Irena Klavs]] * [[Martina Klemenak]]* * [[Karel Andrej Kleimond]] * [[Franek Klemenc]] * [[Matjaž Klemenc]] * [[Eva Klemenčič]] * [[Herbert Klemenčič]](ć; slov.-hrv.) * [[Metka Klevišar]] * [[Anamarija Klinar Vister|Anamarija "Biba" Klinar Vister]] * Tomaž Klinar (1969-2016) * [[Ladislav Klinc]]? * [[Damjana Ključevšek]]''*'' * [[Janez Klobučar]] * [[Tomislav Klokočovnik]] * [[Branko Klun]] * [[Janez Kmet (zdravnik)|Janez Kmet]] (1916-2003) * [[Jasna Kmet]] (r. [[Župančič]]) * [[Andrej Kmetec]] * [[Rihard Knafelj]] * [[Bojan Knap]] * [[Jure Knez (ginekolog)]] *[[Lea Knez]] *[[Mojca Knez]] Ambrožič?* * [[Ivan Kneževič]] * [[Jožef Janez Knolc]] * [[Alfred Bogomir Kobal]] * [[Anton Kobal]]? * [[Borut Kobal]] * [[Miloš Kobal]] * [[Rudolf Kobal]] * [[Valentina Kobe]] (1905-1998) * [[Pavel Kobler]] (na Hrv.) * [[Andrej Kocijan]] * [[Andreja Kocijančič]] * [[Borut Kocijančič]] * [[Igor Kocijančič]] * [[Krista Kocijančič]] (1916-2011) * [[Mario Kocijančič]] * [[Milena Kocijančič]] (1948-1996) * [[Viktor Kocijančič|Viktor Koc(i)jančič]] (1901-1944) * [[Tomaž Kocjan]] *[[Marta Kocjan Anžič]] * *[[Boštjan Kocjančič]] * [[Ervin Kocjančič]] * [[Miha Kočar]] * [[Štefan Kočevar]] * [[Urban Koder]] * [[Igor Kodrič]] * [[Mirela Kogej-Rode]] * [[Andrej Kogler]] (slov.-hrv.) * [[Franci Koglot]] * [[Aleš Kogoj]] * [[Frančišek Kogoj]] * [[Franjo Kogoj]] (1894-1983) * [[Janez Kokalj]] *[[Franc Kokol]] * [[Gorazd Kolar]] * [[Tadeja Kolar]] * [[Ado Kolenc]] * [[Marko Kolenc]] * [[Martin Kolenc]] *[[Štefan Kološa]] * [[Borut Kolšek]] * [[Radko Komadina]] * [[Ivo Komjanc]] * [[Janez Nepomuk Kömm]] * [[Lidija Kompan]] * [[Oskar Končan]] * [[Zora Konjajev]] * [[Bojan Kontestabile]] * [[Anča Konvalinka Tavčar]] * [[Konstantin Konvalinka]] * [[Cene Kopač]] * [[Igor Kopač]]* * [[Ivan Kopač]] - ''Pavček'' * [[Peter Kopač (zdravnik)]] * [[Nena Kopčavar Guček]] * [[Josip Koporc]] * [[Ivan Kopřiva]] * [[Silvester Kopriva (pediater)|Silvester Kopriva]] * [[Gorazd Koprivnik]] (1960-2014) * [[Ivan Koprivnik]] (1900-1944) * [[Petra Koprivnik]] * [[Ivo Koražija]] *([[Ivo Kordaš]]) * [[Marjan Kordaš]] * [[Anton Koren]] *[[Igor Koren]] * [[Srečko Koren]] st. (1921-1986) * [[Srečko Koren (1950)|Srečko Koren]] ml. (1950-) * [[Ladislav Korenčan]] ? * [[Blaž Koritnik]]? * [[Lilijana Kornhauser Cerar]] * [[Pavle Kornhauser]] * [[Blaž N. Korošec]] 1921 - * [[Bojan Korošec]] * [[Branko Korošec (zdravnik)]] * [[Ladko Korošec ml.]] * [[Marko Korošec]] *[[Miha Korošec (zdravnik)]] * [[Sara Korošec]] * *[[Simon Korošec]] * * [[Lojze Korsika]] * [[Marjan Koršič]] * [[Marjan Koršič (nevrokirurg)]] * [[Marko Koršič]] * [[Borut Korun]] * [[Ana Zalokar|Ana Kos Zalokar]] * [[Edvard Kos]] (*1957) * [[Fran Kos (zdravnik)]] * [[Jožef Kos]] * [[Leon Kos]] * [[Mojca Kos Golja]] * Nataša Kos *[[Feliks Kosec]] ? *[[Miha Koselj]] * [[Miro Kosin]] /Milodar K.? *Ivan Kosirnik (zdravnik) *[[Saša Kosovinc]]* * [[Janko Kostnapfel]] * [[Miro Košak]] (1919-2010) * [[Robert Košak]] * [[Alija Košir]] * [[Gorazd Košir]]* * [[Narcisa Košir]] * [[Renata Košir Pogačnik]]* * [[Roman Košir]] * [[Tone Košir]] * [[Fran Košmelj]] * [[Vida Košmelj Beravs]] * [[Mitja Košnik]] (*1962) * [[Pavle Košorok]] (1944-2023) * [[Igor Košuta]] * [[Majda Košuta]] * [[Srečko Košuta]] * [[Tadeja Kotar]]* * [[Milan Kotnik]] * [[Primož Kotnik]] * [[Vladimir Kotnik]] * [[Božena Kotnik Kevorkijan]]* * [[Franc Kous]] *[[Štefan Kous]] *Ivan/Janez Fran Kovač (J. F. Faber) * [[Maksimilijan Kovač]] * [[Mila Kovač]] *[[Viljem Kovač]] (1830-1888) * [[Vili Kovač|Vili (Viljem) Kovač]] * [[Marija Kovač-Kavčič]] * [[Viljem Kovač]] (1830–1888) * [[Anton Kovačič]] * [[Dragan Kovačić]]* * [[Jule Kovačič|Jule (Julij) Kovačič]] * [[Srečko Kovačič (1958-)|Srečko Kovačič]] (*1958) * [[Mitja Kovič]] (1929-1987) *[[Matija Kozak]] * [[Miklavž Kozak]] * [[Jože Kozar]] * [[Ninna Kozorog]] * Matjaž Koželj * [[Miran Koželj]] * [[Mirta Koželj]] * [[Tomaž Koželj]] * [[Vesna Koželj Oblak]] * [[David Kožuh]] * [[Primož Kožuh]] * [[Mateja Kožuh-Novak]] * [[Majda Kragelj Zbačnik]] * [[Alenka Kraigher]] (r. [[Zupančič]]) * [[Alojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Dimitri Krainc]] * [[Otmar Krajec]] * [[Pavel Krajec]] * [[Ivan Krajnc]] * [[Natalija Krajnc]] * [[Stanka Krajnc Simoneti]] * [[Ana Kraker Starman]] * [[Angel Kralj]] * [[Boris Kralj (zdravnik)]] (*1956) * [[Božo Kralj]] * [[Jakob Kralj]] * [[Miloš Kralj]] (1930–98) * [[Irena Kramar]] * [[Janez Kramar (zdravnik)]] * [[Lojze Kramarič]] * [[Ludvik Kramberger]] * [[Neva Kramberger]] * [[Ivan Krampač]] * [[Igor Kranjec (zdravnik)|Igor Kranjec]] * [[Tadeja Krapež]] * [[Iva Krasnik|Iv(k)a Krasnik]]* * [[Virgil Krasnik]] (1909–1968) * [[Janez Kraševec]] * [[Gregor Kraškovic]]? *[[Aleksandra Kraut]] * [[Matjaž Kraut]]-''Deko''? * [[Alenka Kravos]]* * [[Andrej Kravos]]* * [[Vladimir Kravos]] ml. * [[Bojan Krebs]] * [[Fedor Krejči]] * [[Maksimiljan Kremžar]] * [[Marinka Kremžar]]* * [[Vladimir Kresnik]] * [[Ljubo Kretič|Ljubo Kretič*]] * [[Živan Krevel]]* * [http://www.nijz.si/sl/regije/obmocna-enota-koper Milan Krek] * [[Jurij Krisch]] *Anton (Tone) Krisper (1906-po 1940?) *[[Anže Kristan]] *[[Boris Kristan]] (1901-91) *[[Oroslav Kristan]] (1867-1912) *[[Špela Kristan]]* *[[Tomaž Kristan]] (Christian) *[[Slava Kristan Lunaček]] * [[Anton Krisper|Anton (Tone) Krisper]] * [[Vinko Kristl]] *[[Radoslav Krištof|Radoslav (Rudolf) Krištof]] * [[Franc Krištofelc]] * [[David Križaj]] * [[Matija Križaj]] * [[Igor Križman]] * [[Štefka Križnar]] (1937-2020) * [[Jože Križnič]] * [[Vasja Kruh]] * [[Vekoslav Krumpestar]] * [[Valter Krušič]] * [[Ciril Kržišnik|Janko Kryžanovski]] * [[Matevž Kržan]] * [[Mojca Kržan]]? * [[Ciril Kržišnik]] * [[Marjan Kržišnik]] * [[Juš Kšela]]* * [[Urška Kšela]]* * [[Aleksander Kuhar]] *[[Marijana Kuhar]] * [[Dimitrij Kuhelj]] * [[Janez Kuhelj]] * [[Klara Kukovec]] (r. [[Doktor]]) (1883-1979) * [[Robert Kukovec]] (1910-45) *[[Avgust Kulovic]] (1836-97) *Kumbatovič? * [[Matej Kunaver]] * [[Vlasta Kunaver]] * [[Boris Kunc]] * [[Alfonz Kunst]] * [[Alojz Kunst]] * [[Grega Kunst]] * [[Tone Kunstelj]] * A. Kuralt * [[Jurij Kurillo]] * [[Polonca Küssel]] * [[Valentin Kušar (zdravnik)]] * [[Miro Kušej]] * [[Konrad Kuštrin]] * [[Majda Kuštrin Marolt]] * [[Ferdo Kutnik]] * [[Marjan Kveder]] (1918-1988) * [[Radislava Kveder]] * [[Rado Kveder|Rado(slav) Kveder]] * [[Rado Kveder]] (st./ml.) * [[Tatjana Kveder|Tatjana (Tanja) Kveder]] == L == *(1944-2023) * [[Lovro Lackner]] * [[Tone Lah]] * [[Mitja Lainščak]] * [[Stanko Lajevec]] * [[Jaro Lajovic]] * Sanda Lah Kravanja * [[Nikola Lakič]] * * [[Edo Lakner]] * [[Miša Lakner]]* * [[Ivan Lalangue]] * [[Janez Lamovec]] * [[Zvonimir Lamovec]] * [[Boštjan Lanišnik]]* * [[Nikolaj Lanščak*]] * [[Živko Lapajne]] * [[Milan Lapornik]] * [[Jurij Ignacij Laschan]] * [[Matija Laschan]] * [[Janez Lavre]] * [[Miha Lavre]] * [[Alenka Lavrič Groznik]] * [[Anton Lavrič (zdravnik)]] * [[Božidar Lavrič]] * [[Dušana Lavrič]] * [[Marko Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Janez Krstnik Lavrin]] * [[Milan Lazar]] * [[Vlasta Leban Lenart]] * [[Josip Lebar]] (1849 - 1920) * [[Srečko Lebar|Srečko (Feliks) Lebar]] *Jožica Ledinek Paddle *[[Franc Ksaver Legat]] * [[Tatjana Lejko Zupanc]] * [[Ivan Lenart]] * [[Ladislav Lenart]] * [[Vera Lenart]] * [[Eva Lenassi]] * [[Peter Lenče]] *[[Mojca Lenče-Kastelic]] *[[Lea Leonardis]] * [[Matjaž Lesjak]] * [[Tatjana Leskošek Denišlič]] * [[Boštjan Leskovar]]* * [[Rudolf Leskovar]] * [[Janez Leskovec]] * [[Bogdan Leskovic]] * [[Dinko Leskovšek]] * [[Evita Leskovšek]] * [[Roman Lesnika]] * [[Gorazd Lešničar]] * [[Hotimir Lešničar]] * [[Janko Lešničar]] * [[Andrej Levanič]] * [[Avgust Levičnik]] * [[Milan Ličina]] * [[Miha Likar]] * [[Jelka Lindič]] * [[Jurij Lindtner]] (1939-2013) * [[Luka Lipar]] * [[Fran Viljem Lipič]] * [[Matej Lipovšek]] * [[Silvo Lipovšek]] * [[Andrej Lisjak]] * [[Anton Logar (stomatolog)]] *[[Dušan Logar]] * [[Ivan Logar]] * [[Mateja Logar]] * [[Primož Logar]] * [[Anton Lojk]] * [[Danilo Lokar]] * [[Jože Lokar]] * [[Mateja Lopuh]] * [[Bogdan Lorber]] *[[Petra Lorber]] * [[Bronislava Lotrič - Pentek|Bronislava Lotrič Pentek]] *[[Luca Lovrečič]] *([[Cita Lovrenčič Bole]]) *[[Benjamin Lovše]] * [[Eva Lovše]] * [[Boštjan Lovšin]] * [[Jože Lovšin]] * [[Marko Lovšin]] * [[Miroslav Luci]] * [[Miha Lučovnik]] * * [[Adolf Lukanovič]] * [[Franc Lukič]] * [[Ljubiša Lukić]] * [[Marij Lunaček]] * [[Pavel Lunaček]] ([[1900]]–[[1955]]) * [[Slava Lunaček]] ([[1898]]–[[1978]]) * [[Majda Lunder]] * [[Marko Lunder]] * [[Mojca Lunder]]* * [[Tomaž Lunder (zdravnik)]] * [[Urška Lunder]] (1959) * Neva Lupinc (Trst) * [[Karel Lušicky]] *[[Zdenka Lušin Novak]] - Špela * [[Stanko Lutman]] * [[Boštjan Luzar]]* * [[Miloš Lužnik]] == M == *[[Metka Macarol Hiti]]* ? * [[Marta Macedoni Lukšič]] *[https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ Mitja Mächtig] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180224053019/https://www.gofit.si/mitja-maechtig/ |date=2018-02-24 }} * [[Miloš Macura]] * [[Slobodan Macura]] * [[Breda Maček Paternu]] * [[Rok Maček]] * [[Majda Mačkovšek - Peršič]] * [[Bogomir Magajna]] *[[Marija Magajne]] * [[Anton Magdič]] * [[Jože Magdič]] * [[Vera Maher]] * * [[Stanislav Mahkota]] * [[Ksenija Mahkovic Hergouth]] *[[Stanislav Mahne]] * [[Maja Majal]]* * Jožko (Josip) Majcen * Vidojka Majcen Vuga * [[Živa Majcen]] * [[Otmar Majerič]] * [[Ljuba Makovec Melik]] * [[Anton Makovic]] *[[Jana Makuc]] * [[France Malešič]] (1921-2020) * [[Mateja Maležič Blažič]] *[[Senja Mali Brajovič]] * [[Ignacij Mally]] *[[Marko Malovrh]] * [[Judita Mandelc Kunčič]] (1955-2024) * [[Aleksander Manohin]] (1946-2021) * [[Radoslav Marčan]] * [[Majda Marčič Smerdu]] * [[Viktor Marčič]] * [[Nataša Marčun Varda]] * [[Robert Marčun]]* * [[Marija Maren Držaj]] * [[Zlatko Marin]]* * [[Črt Marinček]] * [[Ivan Marinčič]] * [[Ljubo Marion]] * [[Gašper Markelj]] * [[Špela Markelj]] * Pij Bogomir Marko * [[Saša Markovič Predan|Saša Markovič (-Predan)]] * [[Jasmina Markovič Božič]] *[[Apolon Marolt]] * [[Janko Marolt]] * [[Marica Marolt-Gomišček]] * [[Maja Marolt-Mušič]] * [[Luis Guillermo Martinez Bustamante]] * [[Andrej Marušič (psihiater)|Andrej Marušič]] ([[1965]]–[[2008]]) * [[Dorjan Marušič]] * [[Franc Marušič (zdravnik)|Franc Marušič]] * [[Sonja Masle]] * [[Andrej Mašera]] * [[Sonja Mašera]] * [[Leo Matajc]] * [[Mojca Matičič]] * [[Marko Matjašič]] *Ivan Matko (1885–1945) *Ivan Matko (1919–1997) *[[Erika Matos]] * [[Jan Matoušek]] *[[Jožica Maučec Zakotnik]] * [[Danilo Maurič]] * [[Blaž Mavčič]] * [[Ernest Mayer (zdravnik)]] *[[Majda Mazovec]] (1920-2015) * [[Helena Meden Vrtovec]] * [[Ana Medved|Ana Medved*]] * [[Lojze Medved]] * [[Meta Medved Kus]] * [[Marko Medvešček]] * [[Adolf Medvešek]] * [[Anamarija Meglič]]* * [[Bernard Meglič]]* * [[Leon Meglič]]* * [[Uroš Meglič]]* *[[Duška Meh]] * [[Dušan Mekiš]] * [[Živa Melik]] * [[Anton Melzer]] * [[Franc Melzer]] * [[Janez Melzer]]? * [[Jožef Andrej Melzer]] * [[Raimund Melzer]] * [[Avguštin Mencinger]] * [[Bogdan Menih]] * [[Matjaž Merc]] *[[Ljudevit Merčun]] *[[Bogo Merljak]] *[[Božena Merljak]] (por. [[Lušicky]]) *[[Aleksander Merlo]] * [[Milivoj Mermolja]] * [[Valentin Meršol]] * [[Anton Mesec]] * [[Judita Mešič]] * [[Damjan Meško]] *[[Marija Meznarič]]-Petruša *[[Dušanka Mičetić Turk]] * [[Robert Miglar]] * [[Alojz Mihelčič (zdravnik)]] * [[Anton Mihelič]] * [[Anže Mihelič]] * [[Miro Mihelič]] * [[Nasta Mihevc Srakar]] * [[Lili Mikecin]] * [[Fedor Mikič]] * [[Danica Miklič Škrabar]] * [[Kazimir Miksić]] *Rudolf Mikulič * [[Anica Mikuš Kos]] * [[Dimitrij Mikuš]] * [[Karel Milavec]] * [[Vladimir Milavec]] *Joseph/[[Josip Milič Emili]] * [[Janez Milčinski]] * [[Lev Milčinski]] * [[Metka Milčinski]] * [[Anže Militarov]] * [[Zoran Miloševič]] * [[Franc Minař]] * [[Tomislav Mirković]] * [[Dušan Mis]] * [[Franta Mis]] * [[Jožef Peter Alkantara Mislej]] * [[Ema Mivšek Mušič]] * [[Dimitrij Mlekuš]] * [[Monika Mlinar Agrež]] * [[Tina Mlinarec]] * [[Vlado Mlinarič]] * [[Samo Modic]] * [[Janez Mohar]] * * [[Metka Moharić]]* * [[Alojzija Mohorič]]* *Marija Mojse-Miličev *Andrej Moličnik *Andreja Möller Petrun *[[Leopold Morela]] * [[Vesna Morela]] * [[Marjan Morelj]] *(Maks Moric) * [[Igor Movrin]] * [[Andrej Mozetič]] * [[Ivan Mozetič]] * [[Tilka Mozetič Mikuž]] * [[Vinko Mozetič]] * [[Jože Možgan]] * [[Andrej Možina]] * [[Dušan Možina]] * [[Hugon Možina]] * [[Martin Možina]] * [[Marjan Mramor]] * [[Dušan Mravljak]] - Mrož * [[Blaž Mrevlje]] * [[Franc Mrevlje]] * [[Matko Mrgole]] * [[Mitja Mrgole]] * [[Zdenko Mrmolja]] * [[Faris Mujezinović]] * [[Jelena Mulaček Mahkota]] * [[Janko Müller]] *[[Jasna Müller]] *[[Manica Müller Premru]]? * [[Fortunat Müllner]] * [[Anton Štefan Munda]] * * [[Anton Murgel]] * [[Ervin Murgel]] * [[Jurij Murgelj]] * Jože Muster (1894-1982) * [[Boris Mušič]] (1930-2016) * [[Drago Mušič]] (1899-1993) *[[Mark Mušič]] * * [[Igor Muzlovič]] * [[Anton Muznik]] * [[Igor Muževič]] * [[Danilo Mužina]] == N == * [[Marjan Naglas]] * [[Ludvik Nagy]] * [[Husam Franjo Naji|Husam (Franjo) Naji]] * [[Ivan Napret]] * [[Aleksander Nardin]] * [[Leopold Nathan]] *Jožef/Josef Neckermann * [[Lidija Nemeth]] * [[David Neubauer]] *([[Henrik Neubauer]]) * [[Robert Neubauer]] * [[Mavricij Neuberger]] * [[Jože Neudauer]] * [[Ljuba Neudauer]] (r. Založnik) * [[Jakob Anton Neuner]] * [[Marko Noč]] * [[Dušan Nolimal]] * [[Gregor Norčič]] * [[Andrej Novak (stomatolog)]] * [[Boris Novak (zdravnik)]] * [[Gregor Novak]] * [[Jože Novak]] * [[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-rehabilitacija_po_poskodbah_in_revmo/ Primož Novak] * [[Rajko Novak]] * [[Stane Novak (okulist)|Stane (Stanko) Novak (okulist)]] * [[Neva Novak Modrijan]] * [[Vesna Novak Jankovič]] * [[Zmago Novak]]* *([[Željka Novak Rukavina]]) * [[Živa Novak Antolič]] * [[Gregor Novljan]]* * [[Janez Novosel]] == O == * [[Dunja Obersnel Kveder]] * [[Božo Oblak]] * [[Ciril Oblak (razločitev)|Ciril Oblak]] * [[Irena Oblak]] * [[Jožica Oblak-Berce]] * [[Peter Oblak]] * [[Rudolf Obračunč]] * [[Ivo Obrez]] *[[Karin Obrez Oblak]]* *[[Janja Ocvirk]] * [[Jožef Ivan Ocvirk]] * [[Zdravko Ograjenšek]] * [[Renata Okrajšek]]* * [[Andrej Omahen]] * [[Mirko Omejc]] * [[Simo Opačić]] * [[Janez Oražem]] * [[Vida Oražem]] * [[Ivan Oražen]] * [[Janez Orel]] * [[Rok Orel, zdravnik]] * [[Jerko Oršič]] * [[Damjan Osredkar]] * [[Žiga Osser|Žiga (Sigismund) Osser]] * [[Andreja Osterc Koprivšek]] * Tadej Osterc *[[Željko Ostojić]] * [[Josip Otahal]] * [[Peter Otorepec]] * [[Zdenka Ovčak]] * [[Radivoj Ozvald]] == P == * [[Bernard Pachner]] *[[Jožica Paddle Ledinek]]/Jožica Ledinek Paddle * [[Natalis Pagliaruzzi]] * [[Artur Pahor]] * [[Dušica Pahor]] * [[Vladimir Pahor]] * [[Marjan Pajntar]] * [[Pavel Pajntar]]* * [[Maja Pakiž]] * [[Branko Palčič]] (stomatolog, 1912-71) * [[Mara Paljk Pečenko]] * [[Franc Papež]] * [[Milan Papež]] * [[Petar Papuga]] * [[Darja Paro Panjan]] * [[Aleš Paulin]] * [[Dušan Pavčnik]] * [[Stanislav Pavlica]] * [[Franjo Pavlič]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Rudolf Pavlin|Rudolf (Rudi) Pavlin]] * [[Vinko Pavlovčič]] * [[Ivan Pavšič]] * [[Ivo Pavšič]] * [[Fedor Pečak]] * [[Jože Pečan]] * [[Marija Pečan]] * [[Albin Pečavar]] * [[Milko Peče]] * [[Vladimir Leo Pečenko]] (1910-92) *[[Karel Pečnik]] *[[Breda Pečovnik Balon]] *[[Boris Pegan]] * [[Vladislav Pegan (zdravnik)|Vladislav Pegan]] (1935-2008) *([[Hubert Pehani]] 1900-95) * [[Pavel Pehani]] (1899-1964) *Ksenija Pelkič-Ogrizek * * [[Maks Pen]] *Slava Pentek ([[Bronislava Lotrič - Pentek]]) *[[Anton Perc]] * [[Vladimir Perkič]] * [[Milivoj Perko]] * [[Slavko Perko]] * [[Tatjana Perkovič]] * [[Meta Perme]] *Cvetka Pernat Drobež * [[Damijan Perne]] * [[Stanko Perpar]] * [[Ivan Peršič]] * [[Eman Pertl]] * [[Just Pertot]] * [[Simon Pertot]] * [[Vojteh Pertot]] * [[Milan Perušek]] * [[Franc Pestotnik (zdravnik)|Franc Pestotnik]] * [[Janez Pestotnik]] (1833-1881) * [[Vlado Pešec]]* * [[Davorina Petek]] * [[Franc Petek]] =? [[Franc Petek (zdravnik)]] * [[Marija Petek Šter]] * [[Milan Petelin]]* *[[Alojz Peterlin]] *([[Boris Matija Peterlin]]) *[[Borut Peterlin (1963)]] * [[Apolonija Peternel|Apolonija (Polona) Peternel]] * [[Alenka Petkovšek]]* * [[Ivo Petkovšek]] * [[Drago Petrič]] * [[Karel Petrič]] * [[Lidija Petrič Ozvald]] * [[Jurij Petrin]] * [[Miroslav Petrovec]] * [[Jože Petrovčič]] *[[Daniel Petrovič|Danijel Petrovič]] *[[Marija Petrun Ulaga]]* *[[Janez Pevc]] * * [[Teodor Pevec]] * * [[Jože Pfeifer]] * [[Marija Pfeifer]] * [[Vladimir Pfeifer]] * [[Franjo Pikelj]] (1935-2026) * [[Milivoj Piletič]] * [[Ignacij Pintar]] * [[Ivan Pintar (zdravnik)|Ivan Pintar]] * [[Luka Pintar (zdravnik)]] * [[Tatjana Pintar]] * [[Ivan Pintarič (zdravnik)|Ivan Pintarič]] * [[Bojana Pinter]] * [[Bojan Pipp]] * [[Bojan Franc Pirc|Bojan (Franc) Pirc]] (1901-1991) * [[Bojan Frančišek Pirc]] (1929-2006) * [[Borut Pirc]] * [[Ivo Pirc]] (1891-1967) *[[Nasta Pirc Delak]] (1925-2023) *[[Tomaž Pirc]] (1813-1880) * [[Bojan Pirkmajer]] * [[Sergej Pirkmajer]] * [[Nina Pirnat]] * [[Vladimir Pirnat]] * [[Zvezdan Pirtošek]] * [[Andrej Pišec]] (* [[1956]]) * [[Marija Dunja Piškur-Kosmač]] * [[Vaclav Pišot]] * [[Venčeslav Pišot]] * [[Tomo Pitamic]] * [[Gregor Pivec]] * [[Jože Pižem]] ? *[[Albin Plahuta]] * [[Franci Planinšek]] * [[Tanja Planinšek Ručigaj]] * [[Ivo Planinšič]] * [[Janez Plečnik]] * [[Josip Plenčič]] * [[Marko Anton Plenčič]] * [[Aleš Pleskovič]] * [[Alojz Pleskovič]] * [[Stojan Plesničar]] *Velebita [[Plesničar]] ([[Vela Tuma]]) * [[Drago Plešivčnik]] * [[Franc Pleško]] * [[Miro Pleterski|Miro(slav) Pleterski]] (1916-2003) * [[Tom Ploj]] ([[1968]]–[[2009]]) * [[Štefan Plut]] (1928-2016) *James Raymond Pluth *[[Bojan Pochyla]] * [[Janez Podboj]] * [[Jernej Podboj]] * [[Simon Podnar]] * [[Tomaž Podnar]] * [[Janez Podobnik]] * [[Rafael Podobnik]]? *[[Božana Podrumac]] * [[Anton Pogačnik]] (1829-1900) * [[Bogica Pogačnik]] * [[Jožef Pogačnik (zdravnik)|Jožef Pogačnik]] * [[Jurij Žiga Pogačnik]] * [[Tomaž Pogačnik]] * [[Gregor Poglajen]] * [[Edvard Pohar]] * [[Maks Pohar]] * [[Janez Poklukar]] * [[Dražigost Pokorn]] * [[Marko Pokorn]] * [[Mirko Pokorn]] * [[Vilma Pokorn]] * [[Janja Polanec Černoša]] * [[Janez Poles]]* * [[Mario Poljak]] * [[Rado Poljanšek]] * [[Silva Poljšak]] * *[[Zoran Poljšak]] (1919-92) * [[Borut Pompe]] * [[Janko Pompe]] * [[Marja Pompe]] * [[Vera Pompe Kirn]] * [[Draženka Pongrac Barlovič]] * [[Mario Ponikvar]] *[[Rafael Ponikvar]] (st./ml.) * [[Antonija Poplas Susič]] * [[Janko Popovič]] * [[Mara Popović]] * [[Pavel Poredoš]] * [[Peter Poredoš]] *[[Ciril Porekar]] - Humski * [[Miran Porenta]] * [[Teodor Posteli]] ([[Teodor Postelj|Teodor Postelj)]] * [[Franc Postič]] *[[Sandi Poteko]] * * [[Igor Potočnik (stomatolog)]] * [[Iztok Potočnik]] *[[Marko Potočnik]] * [[Josip Potrata|Josip (Jože) Potrata]] * [[Jože Potrč]] * [[Stojan Potrč]] * [[Aleksander Poznik]] * [[Jože Požun]] * [[Sabina Praprotnik]] (1898-1986) * [[Alojzij Praunseis]] * [[Igor Praznik]] * [[Andreja Pražnikar]]* * [[Janko Predan]] * [[Marjan Predan]] * [[Edo Predanič]] (1917-64) * [[Peter Pregelj]] * ([[Friderik Pregl]]) * [[Matija Prelog]] *[[Irena Preložnik Zupan]] * * [[Marjan Premik]] * [[Vladimir Premoru]]* * [[Tanja Premru Sršen]] * [[Borut Prestor]] * [[Metka Prešern Štrukelj]] *[[Janja Pretnar Oblak]] * [[Slavko Prevec]] * [[Tine Prevec|Tine S. Prevec]] * [[Franc Prezelj]] * [[Janez Preželj]] * [[Anton Prijatelj]] * [[Maja Primic Žakelj]] * [[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (* 1944) * [[Janez Primožič (zdravnik)|Janez Primožič]] (* 1953) * [[Janez Prinčič]] * [[Josip Prodan]] * [[Marjan Prodan]] * [[Luka Prodnik]]* * [[Matija Pucher]] * [[Pavla Pukl]] *[[Ludvik Puklavec (zdravnik)]] * [[Borut Pust]] * Stanko Pušenjak (1895-1965) * [[Stanko Pušenjak]]* * [[Friderik Pušnik]]* == Q == * [[Janez Pavel Qualiza]] == R == *[[Alenka Radšel Medvešček]] *[[Anja Radše|Anja Radšel]] * [[Franjo Radšel]] * [[Peter Radšel]] *[[Zora Radšel Burger]] *[[Danica Rainer]] (r. [[Marinček]]) * [[Srečko Rainer]] *Ivan Raišp * [[Ivo Raišp]] * [[Mirjana Rajer]] * //[[Bogomir Rajh]]// (*1945) *[[Amand Rak]] *[[Rasta Rakar Radešček]] * [[Stelio Rakar]] * [[Jožef Rakež]] * [[Peter Rakovec]] * [[Slavko Rakovec]] (st./ml.) * [[Ivo Rakuljić-Zelov]] (1899-1994) * [[Ana Ramovš]] * [[Adolf Ramšak]] * [[Marija Ramšak]] * [[Jožef Rant|Jože(f) Rant]] * [[Josip Rapotec]] * [[Božena Ravnihar]] * [[Čedomir Ravnik]] * [[Igor M. Ravnik]] * [[Janez Ravnik]]* * [[Ludvik Ravnik]] * [[Tone Ravnikar]] * [[Adolf Razlag]] *[[Martin Razpet]] (1826-1888) * [[Jakob Rebernik]] * [[Jelka Reberšek Gorišek]] * [[Frank Rebeušek]]/[[Franc Rebevšek]]? * [[Janez Rebol]]* * [[Franc Rebula]] * [[Dušan Reja]] * [[Izidor Reja]] * [[Jana Rejc Marko]] *[[Metoda Rejc Novak]] * * [[Milan Reljič]] * * [[Miran Rems]] * [[Janez Remškar]] * [[Zlata Remškar]]* * [[Zvonka Rener Primec]] * [[Dušan Repovš (zdravnik)|Dušan Repovš]] (1928-2022) * [[Alenka Repše Fokter]] * [[Stane Repše]] *[[Samo Ribarič]] * [[Martina Ribič Pucelj]] * [[Marko Rifel]] * * [[Igor Rigler]] * [[Leopold Rijavec]]? *[[Aleksander Rjazancev]] * [[Hugon Robič]] * [[Andrej Robida]] * [[Ivan Robida]] * [[Jože Robida]] * [[Matjaž Rode]] * [[Mirela Rode]] * [[Primož Rode]] * [[Marija Rogar]] *[[Mirjam Rogl Butina]]* * [[Alojz Rojc]] *[[Vida Rojc]] (s. Justina) * [[Alojz Rojnik]] * [[Barbara Rojnik]] * [[Bojan Rok]] * [[Zlatko Roškar]]* * [http://www.galenia.si/zdravstvena-ekipa Danica Rotar-Pavlič] * [[Ana Rotdajč]] * [[Lojze Rot]]? * [[Uroš Rot]] * [[Danica Rotar Pavlič]] * * [[Žiga Rotar]] * [[Nada Rotovnik Kozjek]] * [[Tomaž Rott]] * [[Aleksander Rotter]] * [[Aleš Rozman]] * [[Blaž Rozman]] * [[Ciril Rozman]] * [[Marjan Rozman]] * [[Sanja Rozman]] * [[Anamarija Rožič Hristovski|Anamarija Rožič -Hristovski]] * [[Primož Rožman]] * [[Mojca Rožič]] *[[Ivo I. Rudolf]] * [[Zvonimir Rudolf]] * [[Dean Rumpf]] * [[Petra Rupar]] * [[Marjan Rupnik]] * [[Borut Rus]] * [[Igor Rus]] * [[Mavricij Rus]] (1879–1977) * [[Rina Rus]]* * [[Stanislava Rus]] (1916-1963) * [[Vika Rus Vaupot]] * [[Branko Rustja]] * [[Karel Rutar]] * [[Srečko Rutar]] (*1940) * [[Veronika Rutar Gorišek]] == S == * [[Franc Sadar]] *[[Nikolaj Sadnikar|Nikolaj - Niko Sadnikar]] * [[Julij Saje]] * [[Alemka Saks]] (1929-2019) *[[Bogdan Saksida]] (1939-2021) * [[Santorio Santorio]] * [[Jože Satler]] * [[Vasa Savić]] * [[Baldomir Savinšek]] * [[Luka Savnik]] * [[Dunja Savnik Winkler]] * [[Roman Scagnetti]]? * [[Karin Schara]] * [[Franc Schiffer]] * [[Ulrik Schmidt]] * [[Jernej Schober]] * [[Konstantin Jožef Schrott]] * [[Anton Schwab (1868 - 1938)|Anton Schwab]] * [[Giovanni Antonio Scopoli]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Rajko Sedej]] * [[Tomaž Franc Sedej]] * [[Mileva Sedlaček Novak]] * [[Danuška Sedlar]] (1913-85) *[[Vladimir Sekavčnik]] ? * [[Jože Sekolec]] * [[Majda Selevšek]]* * [[Marija Seljak]]* * [[Katja Seme]] * [[Danijela Semenič]] *[[Miljan Senčar]] * [[Mojca Senčar]] *[[Sabina Senčar]] * [[Vladimir Senekovič]] * [[Boža Sernec Logar|Bož(en)a Sernec Logar]] * [[Jurij Sernec]] *[[Dalja Sever Jurca]] *[[Ecijo Sever]]* *[[Matjaž Sever]] *[[Srdan Sevnik]]* * [[Rado Sfiligoj|Rado (Konrad) Sfiligoj]] * [[Gabrijela Simetinger]] *[[Jožica Simonič Kunej]] * [[Filip Simoniti]] * [[Jurij Simoniti]] * [[Lojze Simoniti]] * [[Andreja Sinkovič]] * [[Uroš Skalerič]] * [[Bogo Skalicky]] *[[Marjan Skalicky]]? *[[Božena Skalicky Kuhelj]] *[[Zdenka Skalicky Čebin]] * [[Bogomir Skerget|Bogo(mir) Skerget]] * [[Meta Skerget]] (Škarja) * [[Dušan Sket]] *[[Alenka Sketelj]]* *[[Janez Sketelj]] * [[Milko Skofic]] (mož Gine Lolobrigide) * [[Pavel Skok]] (* [[1959]]) * [[Aleksandra Skralovnik]]-Štern * [[Aleš Skvarča]] * [[Herman Slokan|Herman (Zmago) Slokan]] * [[Mario Slokan]] * * [[Tanja Slokar]]''*'' * [[Janez Sluga]] * [[Franjo Smerdu]] * [[Josip Dušan Smodej]] *[[Ludvik Smrekar]] *[[Nataša Smerkar]] * [[Anica Smrkolj]] ([[1951]]–[[1995]]) * [[Špela Smrkolj]] *[[Tomaž Smrkolj]]* * [[Vladimir Smrkolj]] * [[Erika Snoj Cvetko]] * [[Darinka Soban]] * [[Maja Sočan]] * [[Valentin Sojar]] *[[Mihael Sok]] *[[Tanja Soklič Košak]] *[[Anton Sonc]] *[[Elza Soss]] (1889-1970) *[[Aneta Sotirovska Šalamon]] * [[Borut Sotošek]] * [[Sonja Sovdat Banič]] * [[Borut Spacal]] * [[Janez Spindler]] * [[Alenka Spindler Vesel]] * [[Matjaž Splichal]] * [[Franc Srakar]] * [[Tinkara Srnovršnik]] *[[Valentina Sršen]] (r. [[Hribovšek]]) *[[Marko Stanonik]]? * [[Lovro Stanovnik]]? * [[Mateja Starbek Zorko]] * [[Franc Starc]] * [[Milan Starc]] * [[Šarolta Starc]] * [[Radovan Starc]] * [[Tone Starc]] * [[Vito Starc]] * [[Andrej Stare]] * [[Jože Stare]] * [[Zlatan Stare]] * [[Jurij Starovašnik]] * [[Marjan Stegnar]] * [[Marjan Steinbach]]* *Franc Steinfelser *Apolonija (Polonca) Steinmann (1947-2022) *Jurij Stekar *[[Alojz Stepančič]] *[[Stane Stergar]] * [[Marko Sterle]] * [[Dimitrij Stiasny]] * [[Vladimir Stiasny]] * [[Branka Stirn Kranjc]] * [[Jurij Stojan]]* * [[Josip Stojc]] (1877-1926) * [[Rasto Stok]]* * [[Gorazd B. Stokin]] * [[Bogdan Stopar]] * [[Rok Stopar]] * [[Tatjana Stopar Pintarič]] *[[Darija Mateja Strah]]* * [[Josip Strašek]] * [[Stanislava Straus Bračko]] * [[Štefan Stražiščar]] ([[1942]]–[[1983]]) * [[Alenka Strdin Košir]] * [[Klemen Stražar]]* * [[Branka Stražišar]]* * [[Katja Stražiščar]], psihiatrinja in otroška zdravnica, vodja šolske ambulante Vič in na Metelkovi * [[Štefan Stražiščar|Štefan Stražiščar*]] * [[Alenka Strdin Košir]]* *[[Albin Stritar|Albin (Bine) Stritar]] * [[Franc Strle]] * [[Stane Strnad]] * [[Stanko Strnad]] * [[Valerija Strnad]] (1880–1961) * [[Primož Strojan]] * [[Margareta Strojan Fležar]] * [[Tadej Strojnik]]* * [[Jože Stropnik]] * [[Zlata Stropnik Črepinko]] * [[Tadej Strojnik]] * [[Marija Stucin]] * [[Daša Stupica]] * [[Andreja Suhadolc Pipp]]* * [[Edvin Suher]] (1894-1990) * [[Alojzij Slavko Sušin]] * [[Janko Sušnik]] * [[Nina Suvorov Gregorič]] * [[Franc Svenšek|Franc Svenšek *]] * [[Franc Svete]] *([[Saša Svetina]]) *[[Petra Svetina Šorli]]* * [[Lea Svetlič Pleiweis]] * [[Marjan Svetlič]] ==Š== * [[Rafael Šabec]] * [[Špela Šalamon]] * [[Branko Šalamun]] * [[Zdenko Šalda]] * [[Zvonko Šalda]] (1920-93) * [[Jože Šamu]] * [[Lucija Šarc]]* * [[Tomislav Šarenac]] * * [[Marta Šavelj]] * [[Tone Šavelj]] *[[Edvard Šavnik]] *[[Karel Šavnik starejši]]? * [[Leo Šavnik]] * [[Pavel Šavnik]] (1882-1924) * [[Rajmond Šavrin]] * [[Viljem Ščuka]] * [[Marija Ščuka]] (por. Kerže) * [[Alojzij Šef]] *[[Marjan Šef]] * [[Saša Šega Jazbec]] * [[Ruža Šegedin]] * [[Vekoslav Šekoranja]] * [[Maja Šereg Bahar]] * [[Alfred Šerko]] ([[1879]]–[[1938]]) * ([[Alfred Šerko (1910-1948)|Alfred Šerko]] [[1910]]–[[1948]]) * [[Alfred Šerko (1946-)|Alfred Šerko]] (* [[1946]]) * [[Darja Šervicl Kuchler]] *[[Andrej Šikovec]] *[[Milan Šilc]] *[[Tatjana Šilc]] * [[Tomaž Šiler]] *[[Sonja Šinigoj Cijan]] * [[Amalija Šimec]] (1893-1960) * [[Matjaž Šinkovec (zdravnik)|Matjaž Šinkovec]] (1955) * [[Anton Širca]] (1925-1996) * [[Dušan Šircelj]] *[[Albin Šivic]] * [[Zina Šivic]] * * [[Meta Škarja-Skerget]] * [[Olga Škerbic]] Kerstein * [[Vladimir Škerlak]] * [[Alenka Šket Kontestabile]] * [[Boris Škofic]]* * [[Boga Škrinjar Neřima]] * [[Edo Šlajmer]] * [[Vesna Šlajpah]]** * [[Alojz Šmid]]* * [[Janez Šmid]] * [[Lojze Šmid]] * [[Tomaž Šmigoc]]* * [[Jože Šnajder]]* * [[Štefan Šobar]] * [[Matjaž Šolinc]]* * [[Jurij Šorli]] * [[Stevan Šoškić]] * [[Maja Šoštarič]] * [[Avgust Špacapan (zdravnik)|Avgust Špacapan]] * [[Mirko Špacapan]] * [[Karel Šparaš]] * [[Jurij Matija Šporer]] * [[Borut Štabuc]] * [[Dušan Štajer]] * [[Iztok Štamfelj]] *([[Andrija Štampar]]- Hrvat) * [[Branko Štangl]] * [[Martin Štefančič]] * [[Borut Štefanič]] *[[Andreja Štelcar]] * [[Srečko Štepec]] * [[Ana Štern]] * * [[Draga Štiblar Martinčič]] * [[Andreja Štolfa Gruntar]] * [[Veruša Štolfa]] * [[Zdravko Štor]] * [[Stana Štraus]]* * [[Martin Štrucl]] * [[Bojan Štrus]]* * [[Alojz Štrukelj]] * [[Milan Štrukelj]] (1928-2025) * [[Tadeja Štrumbelj]] * [[Marija Štucin]] *[[Dominik Štular]] * *[[Peter Štular]] * * [[Tomaž Štupnik]] * * [[Maja Šturm]] * [[Branko Šubic]] * [[Ciril Šubic]] * [[Tjaša Šubic]] * [[Zlatko Šubinski]]* *[[Hinko Šuklje]] * [[Dušan Šuput]] * [[Miloš Šurlan]] * [[Zvonimir Šusteršič]] * [[Stanislav Šuškovič]] * [http://www.mf.uni-lj.si/kdm Igor Švab] * [[Matija Švagan]]* * [[Drago Švajger]] (1898-1989) * [[Viktor Švigelj]] == T == * [[Ludvik Tabor]] * [[Špela Tadel Kocjančič]] *[[Iztok Takač]]* * [[Lea Talanyi Pfeifer]] (1927-2026) * [[Danilo Tavčar]] * [[Igor Tavčar (zdravnik)|Igor Tavčar]] *[[Irena Tavčar (zdravnica)|Irena Tavčar]] * [[Ivan Tavčar (zdravnik)]] * [[Stanko Tavčar]] * [[Andreja Tekauc Golob]] * [[Bogdan Tekavčič|Bogdan (Karel) Tekavčič]] * [[Igor Tekavčič|Igor (Bogdan) Tekavčič]] *[[Manca Tekavčič Pompe]] * [[Bojan Tepeš]] * [[Filip Terč]] * [[Marjeta Terčelj Zorman]] * [[Tomaž Terčon]]* * [[Nenad Terzić]]* * [[Metka Teržan]] * [[Janez Testen]] * [[Erih Tetičkovič]] * [[Josip Tičar]] (1875-1946) * [[Štefan Tisel]] * [[Vesna Tlaker]] * [[Mirjana Todorović Guid]] * [[Peter Tomanovič]] * [[Iztok Tomazin]] * [[Tomaž Tomazin]] (18. stol.: tudi dr. filozofije) * [[Tomaž Tomaževič]] * [[Aleš Tomažič]]* * [[Anton Tomažič]] (1948) * [[Danilo Tomažič]] * [[Dušan Tomažič]] * [[Janez Tomažič]] * [[Marjeta Tomažič]] * [[Tomaž Tomažič]]* *[[Lija Tomažič Novak]] *[[Viktorija Tomič]] *[[Uroš Tominc]] * [[Viktor Tominšek]] * [[Matija Tomšič]] * [[Pavel Tomšič]] *[[Martin Tonin]] * [[Franc Toplak (1885)|Franc Toplak]] * [[Vladimir Topler]] * [[Matevž Topolovec]] * [[Ljubo Toš]] * [[Lučka Toš]] * [[Mirko Toš]] (1931-2018) * [[Martin Toth]] * [[Andrej Trampuž]] * [[Lea Trampuž|Lea (Ozimič) Trampuž]] * [[Vladimir Trampuž]] * [[Ludvik Travnik]] * [[Alenka Trček]] *Anton Trček * [[Rihard Trebše]] * [[Katarina Trebušak Podkrajšek]] * [[Nadja Triller]] * [[Jože Trontelj]] (1939-2013) * [[Alenka Trop Skaza]] * [[Maja Trošt]] * [[Blaž Trotovšek]] *[[Jože Trstenjak]] * [[Uroš Tršan]] (1926-1969) * [[Bojan Tršinar]] (1946-2022) * [[Primož Trunk]]* * [[Aleksander Trušnovič|Aleksander (Rudolf) Trušnovič]] (1893-1954) * [[Nataša Tul]] Manđić * [[Vela Tuma]] (''Velebita'' [[Plesničar]]) * [[Matjaž Turel]] * [[Alojz Turk, zdravnik]] * [[Josip Turk (zdravnik)|Josip Turk]] * [[Rajko Turk]] * [[Rudi Turk]] * [[Zmago Turk]] * [[Ivan Turšič (zdravnik)|Ivan Turšič]] (1869-1922) *Anton Tušar *Janez Tušar *[[Mihael Tušek]] (1803-1843) == U == * [[Sibila Unuk]]* * [[Jožef Urbaczek|Jožef (Josef) Urbaczek]] * [[Mojca Urbančič]] * [[Ruža Urbančič]] * [[Stane Urbančič]] * [[Viktor Urbančič]]/Urbantschitsch (r. na Dunaju) * [[Vilma Urbančič Rovan]] * [[Franc Urlep]] * [[Branko Uršič]]* * [[Metka Uršič Gostinčar]] * [[Marjetka Uršič Vrščaj]] * [[Tomaž Uršič]] * * [[Jurij Us]] * * [[Marija Us Krašovec]] ==V== * [[Franc Vajd]] ? * [[Serafin Vakselj]] * [[Alfred Valenta]] * [[Alojzij Valenta]] * [[Jožef Valentinčič]] * [[Milica Valentinčič-Petrović]] (1900-1965) * [[Ivo Valič]] * [[Viktor Valič]] * [[Valerija Valjavec]] (1889–1981) *[[Marlenka Vardjan]] * [[Štefan Varga]] * [[Bogomil Vargazon]] * [[Nevenka Vargazon Knaflič]] * [[Bojan Varl]] * [[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]] * [[Evgen Vavken]] (1927-2007) * [[Marija Vegelj Pirc]] * [[Marija Velepič]] (1928-2021) * [[Milivoj Veličković Perat]] * [[Tine Velikonja]] * [[Dragica Vendramin]] (1922-2014) * [[Rok Vengust]] * [[Vilibald Vengust]] * [[Emil Vengušt]] * [[Mirko Vengušt]] * [[Barbara Venier]] * [[Nikolaj Venier]] * [[Gregor Veninšek]] *([[David Verbec]]) *([[Janez Verbic]]) *[[Marčel Verč]] *([[Hieronim Vergerij]]) * [[Jože Verlič]] * [[Franc Verovnik]] *[[Karel Vesel]] (1808-1863) *([[Borut Veselko]]) * [[Matjaž Veselko]] * [[Jelka Vesenjak Hirjan]] *[[Aleš Vesnaver]]* * [[Viktor Videčnik]] * [[Jože Videnšek]] *[[Dušan Vidmar]] * [[Ivan Vidmar (zdravnik)]] * [[Jerneja Vidmar]]* *Jože Vidmar * [[Ludvik Vidmar]] * [[Vinko Vidmar (stomatolog)]] * [[Damjan Vidovič]] (* [[1973]]) *[[Nataša Vidovič Valentinčič]] * [[Draško Vilfan]] * [[Franc Vindišar]] * [[Mateja Vintar Spreitzer]] * [[Neli Vintar]] * [[Franc Virant]]* * [[Zlata Visenjak]]* * [[Franjo Vizjak]] * [[Uroš Vizjak]] * [[Veljko Vlaisavljević]] * [[Brane Vladikovič]] * [[Vilma Vlaj]] * [[Miha Vodičar (zdravnik)|Miha Vodičar]]* * [[Janez Vodiškar]]* * [[Nado Vodopija]] * [[Boris Vodopivec]] * [[Ana Lina Vodušek]] * [[David Božidar Vodušek|David B. Vodušek]] * [[Gorazd Voga]] * [[Gregor Voglar]] * [[Zlatko Voglar]] * [[Andrej Vogler]] * [[Matjaž Vogrin]] * [[Minca Voje]] * [[Vladimir Vojska]] * [[Branko Volavšek]] * [[Josip Volavšek]] * [[Metka Volavšek]] * [[Viktor Volčjak]] * [[Božidar Voljč]] * [[Vladimir Volovšek]] * [[Drago Vončina]] * [[Jasna Vončina]] * [[Marija Vončina Kuralt]]* * [[Niko Vončina]]* * [[Matjaž Voršič]]* * Irina Vostrueva * [[Josip Vošnjak]] * [[Tomaž Vovko]] * [[Domen Vozel]]* * [[Marjan Vozelj]] * [[David Vozlič]] * * [[Erik Vrabič]] * [[Mira Vrabič]] * [[Andrej Vranič]] * [[Olga Vraspir-Porenta]] * [[Vitomir Vrbič|Vito(mir) Vrbič]] * [[Vekoslav Vrbnjak|Vekoslav (Slavko) Vrbnjak]] * [[Janez Vrbošek]]** * [[Viljem Vrbošek]] * [[Ciril Vreča]] * Nino Vreča * [[Bojan Vrečer]]* * [[Milena Vrenk Jerše]]* * [[France Vrevc]] * [[Janez Vrhovec (zdravnik)]] * [[Janko Vrhovec]] *[[Dušan Vrščaj]] * [[Eda Vrtačnik Bokal]] /[[Eda Bokal Vrtačnik]] * [[Bojan Vrtovec]] * [[Bojan Vrtovec ml.]] * [[Dominik Vrtovec]] * [[Josip Vrtovec]] * [[Jože Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec]] * [[Matjaž Vrtovec ml.]] * [[Vesna Vrtovec]] *[[Štefan Vučak]] * [[Ljubica Vučetić Zavrnik]] * [[Marko Vudrag]] * [[Miroslav Vuga]] *[[Radojka Vuga]] * [[Vanja Vuga]] * [[Vidojka Vuga]] (r. Majcen) * [[Velimir Vulikić]] * [[Mira Vurnik Žumer]] ==W== * [[Jožica Wagner Kovačec]] (* [[1965]]) * [[Joseph Wattmann]] (avstrij., tudi v Lj) *Emil Watzke *[[Barbara Weibl]] *[[Vlado Weingerl]] *[[Egidij Welponer]] (1849-1933, Ts) *[[Miha Weiss]] *([[Anton Wernig]]) *[[Vladimir Wolf]] *[[Ivana Wostner Kološa]] == Z == * [[Vesna Zadnik]] * [[Zvezda Zadnik]] * [[Jože Zadravec]] *[[Lorna Zadravec Zaletel]] *[[Niko Zagode]] *[[Pavel Zagode]] *[[Jana Zajc]] * [[Jadranka Zajc-Satler]] * [[Stane Zajc]] *[[Janez (Ivan) Zajec]] *[[Tine Zajec]] * [[Jožef Zajiček]] *[[Gregor Zalar|Gregor (Gregory L.) Zalar]] * [[Lijana Zaletel Kragelj]] * [[Jelka Zaletel]] * [[Alojz Zalokar]] * [[Ana Zalokar]] * [[Jurij Zalokar]] *[[Nataša Zalokar]] *[[Tatjana Zalokar]] *[[Ljuba Založnik Neudauer]] * [[Maks Zalta]] * [[Maruša Zamorano]] * [[Tomo Zarnik]] * [[Herbert Zaveršnik]] * [[Dušan Zavrnik]] * [[Gorazd Zavrnik]] * [[Oldrih Zavrnik|Oldri(c)h Zavrnik]] * [[Vesna Zavrnik]] * [[Franja Završnik]] * [[Jernej Završnik]] * [[Franjo Zdravič]] * [[Mario Zdravlič]] * [[Krištof Zevnik]] * [[Ivan Zhuber]] * [[Janez Zidar]]* *[[Nina Zidar]]? * [[Ivo Zidarič]] * [[Mihaela Zidarn]]* * [[Gregor Ziherl]]* * [[Kristina Ziherl]] * * [[Marjeta Zorc]] (* [[1947]]) * [[Ruda Zorc Pleskovič]] * [[Thomas Zorc]] * [[Peter Zorčič]] * [[Majda Zorec Karlovšek]] * [[Anton Zorko (zdravnik)|Anton Zorko]] * [[Martin Zorko]] * Tatjana Zorko (1955) * [[Alojz Zorn]] * *[[Branko Zorn]] * * [http://www.ir-rs.si/sl/KFRM-_Sluzba_za_rehabilitacijo_bolnikov_z_misicnimi_in_zivcno_misicnimi_boleznimi/ Anton Zupan] * [[Ciril Zupan]] * [[Igor Zupan]] * [[Jelka Zupan]] * [[Matija Zupan]] * * [[Rudi Zupan]] * [[Franc Zupanc]] * [[Oskar Zupanc]] *[[Tomaž Zupanc]] *[[David Zupančič]]* * [[Stane Zupančič]]* * [[Živa Zupančič]] * [[Sanja Zupanič Mali]]* * [[Zvonka Zupanič Slavec]] * [[Emerik Zver]]? * [[Samo Zver]] * [[Matjaž Zwitter]] == Ž == * [[Janez Mihael Žagar]] * [[Alenka Žagar Slana]] * [[Anton Žajdela]] * [[France Žajdela]] * [[Janko Žajdela]] * [[Zvone Žajdela]] *[[Bojan Žakelj]] *[[Tone Žakelj (zdravnik)|Tone Žakelj]] * [[Vladimir Žakelj]] * [[Jurij Žargi]]* * [[Miha Žargi]] * [[Radoslav Žargi]] * [[Aleksij Žbona]] *[[Ivan Žebeljan]] *[[Zoltan Žekš]] * [[Tone Žel]] * [[Vesna Železnik]] * * [[Vinko Železnikar]] * [[Aleš Žemva]] * [[Božena Žen Boh]] *[[Danijel Žeronder]] * [[Božo Žerovec]] * [[Janez Žgajnar (zdravnik)]] *[[Darko Žiberna]] *[[Ivanka Žigon]] *[[Andrej Žist]]* * [[Jože Žitnik]] * [[Gordana Živčec Kalan]] * [[Maja Živec Turk]] * [[Stanko Živec]] * [[Maja Živec Kozlevčar]] * [[Marko Živin]]? * [[Felice Žiža]] * [[Peter Žiža]] * [[Bogomir Žižek]]* * [[David Žižek]] * [[Franc Žižek]]* (1839-1926) * [[Marko Žličar]] * [[Andrej Žmavc (zdravnik)]] * [[Franc Žnidaršič]] * [[Marija Žnidaršič]] * [[Tjaša Žohar Čretnik]] * [[Milan Žumer]] *Alojz Žuntar ? *Ivan Žuntar ? * [[Milan Žuntar]] * [[Anton Žunter]] * [[Anka Župan Prelesnik]]* * [[Andrej O. Župančič]] * [[Jasna Župančič-Kmet]] *[[Avgust Župevc]] * [[Vladimir Žura]] *[[Ivan Žuran]] * [[Silva Žužek]] * [[Terezija Žužek]] * [[Bojana Žvan]] * [[Franc Žvanut]] * [[Stanko Žvokelj]] {{seznami narodov po poklicu|zdravnikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Zdravniki]] [[kategorija:Slovenski zdravniki|*]] ej37p9vp14gmd90g8a3cncnd87rxr7x 0 73612 6742727 6736189 2026-08-25T23:12:34Z ~2026-44996-51 264415 /* B */ 6742727 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *[[Tjaša Bon]] (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Jure Brglez]] *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Okretič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (*1925) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] rkv24e8da6t4cstwcpus94o7e4par9z 6742735 6742727 2026-08-25T23:54:34Z ~2026-44996-51 264415 /* C */ 6742735 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ilustrator]]jev.''' (Glej šeː [[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev]]). {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Peter Abram]] (*1956) *[[Andrej Adamek]] *[[Konči Ahačič]] *[[Marjan Amalietti|Marijan Amalietti]] *[[Ana Ambrož]] *[[Zvest Apollonio]] (1935–2009) == B == *[[Srečko Bajda]] (*1961) *[[Milko Bambič]] (1905–1991) *[[Marta Bartolj]] (*1979) *[[Vesna Benedetič]] (*1966) *[[Jože Beranek]] (1913–1945) *[[Primož Bertoncelj]] (*1980) *[[Milan Bizovičar]] (1927–2006) *[[Saša Bogataj Ambrožič]] (*1971) *[[Tjaša Bon]] (1998) *[[Andreja Borin]] (*1969) *[[Mitja Bokun]] (*1978) *[[Marjan Bregar]] (1928–2009) *[[Jure Brglez]] (1993) *[[Suzana Bricelj|Suzana (Suzi) Bricelj]] (*1971) *[[Tina Brinovar]] (*1977) *[[Emilija Bucik Razman]] (1935–2024) *[[Anja Bunderla]] (*1985) *[[Marko Butina]] (1950–2008) *[[Peter Butkovič]] (1888–1953) == C == *[[Matej de Cecco]] (*1979) *[[Danilo Cedilnik]] (*1947) *[[Ciril Cej]] *[[Mojca Cerjak]] (*1959) *[[Jure Cihlař]] (1944–2018) *[[Jože Ciuha]] (1924–2015) *[[Peter Ciuha]] (*1968) *[[Viktor Cotič]] (1885–1955) * [[Igor Cvetko]] (*1949) *[[Marjeta Cvetko]] (*1953) == Č == * [[Ivan Čargo]] (1898–1958) *[[Boris Čeh]] *[[Darinka Čehovin]] (Argentina) * [[Zvonko Čoh]] (*1956) == D == * [[Dalaj Eegol]] (Ali Džafić) * [[Matjaž Dekleva]] * [[Danijel Demšar]] (*1954) *[[Marko Derganc]] (*1950) *[[Jurij Devetak]] (*1997) *[[Bojana Dimitrovski]] *[[Frančišek Dobnikar]] (1878–1901) *[[Tina Dobrajc]] (*1984) *[[Saša Dobrila]] (1922–1992) *[[Jana Dolenc]] (*1964) *[[Veno Dolenc]] (*1951) * [[Julia Doria]] * [[Živa Viviana Doria]] * [[Anton Drofenik]] (1936–2017) == E == *[[Jure Engelsberger]] (*1977) *[[Darka Erdelji]] *[[Miha Erič]] (*1991) *[[Milan Erič]] (*1956) == F == * [[Milanka Fabjančič]] (*1981) == G == * [[Irena Gašperšič]] Meško * [[Kostja Gatnik]] (1945–2022) *[[Draga Gelt]] (*1948) ? *[[Ludvik Glazer Naudé]] (*1961) * [[Jelka Godec Schmidt]] (*1958) *[[Zdenka Golob]] (1928–2019) * [[Ančka Gošnik Godec]] (1927–2025) *[[Božidar Grabnar]] (1946–2004) *[[Milena Gregorčič]]? *[[Nevenka Gregorčič]] *Alenka Gregorič? *Nataša Gregorič Nabhas == H == *[[Andrej Habič]] (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (1931–2006) *[[Robert Hlavaty]] *[[Viktor Höchtl]] *[[Nana Homovec]] (*1990) *[[Ciril Horjak]] - [[Dr. Horowitz]] (*1975) *[[Alja Horvat]] (*1996) *[[Veronika Hozjan]] (*1994) *[[Uroš Hrovat]] (*1971) == J == * [[Božidar Jakac]] (1899–1989) * [[Matija Jama]] (1872–1947) *[[Maja B. Jančič]] * [[Adriano Janežič]] (*1972) * [[Aleksander Jankovič Potočnik|Aleksander (Sašo) Jankovič Potočnik]] (*1961) * [[Evgenija Jarc Zaletel]] * [[Marjanca Jemec Božič]] (*1928) * [[Samo Jenčič]] (*1958) * [[Mara Jeraj Kralj]] (1909–2010) *[[Hana Jesih]] *[[Dunja Jogan]] * [[Bojan Jurc]] (*1950) *[[Barbara Jurkovšek]] (*1981) *[[Elko Justin]] == K == *[[Katarina Kalc]] *[[Andreja Karba]] *[[Silva Karim]] (Kobal) *[[Maja Kastelic]] (*1981) *[[Samira Kentrić]] (*1976) *[[Jakob Klemenčič]] (*1968) * [[Manica Klenovšek Musil]] (*1974) *[[Radovan Klopčič]] (1898–1992) *[[Dušan Klun]] (*1948) *[[Boris Kobe]] (1905–1981) * [[Marko Kociper]] (*1969) * [[Jaka Kramberger]]? *[[Jana Kocjan]] *[[Matej Kocjan-Koco]] (*1978) *[[Anka Kočevar]] *[[Miran Kohek]] (*1954) *[[Tanja Komadina]] (*1976) * [[Danila Komjanc]] (*1963) *[[Vlasto Kopač]] (1913–2006) *[[Leon Koporc]] (1926–2003) *[[Marija Koren]] (1928–2013) * [[Božo Kos]] (1931–2009) * [[Polona Kosec]] * [[Janja Kosi]] (*1994) * [[Boža Košak]] (1915–1993) * [[Ana Košir]] (*1970) *[[Boštjan Košir]] (*1948) *[[Pšena Kovačič]] *[[Katja Kovše]] * [[Maša Kozjek]] (*1974) * [[Bine Kramberger]]? *[[Peter Krivec]] (*1938) * [[Milovan Krajnc]] (1920–2009) *[[Mojca Krajnc]] (*197#?) *[[France Kralj]] *[[Tone Kralj]] *[[Jan Kramberger (animator)]] *[[David Krančan]] (*1984) *[[Anja Kranjc]] (*1982) * [[Kristina Krhin]] (*1974) *[[Tomaž Kržišnik]] (1943–2023) *[[Stane Kumar]] (1910–1997) *[[France Kunaver]] (1909–2005) == L == * [[Mojca Lampe Kajtna]] (*1970) * [[Tomaž Lavrič]] (*1964) *[[Vladimir Leben]] (*1971) * [[Uroš Lehner]] (*1975) * [[Tinka Leskovšek]] (*1982) * [[Lilijana Levstik]] * [[Nea Likar]] (*1990) *[[Barbara Lipičnik]] *[[Erik Lovko]] * [[Polona Lovšin]] (*1973) * [[Maja Lubi]] (*1980) *[[Anka Luger Peroci]] (*1953) *[[Mateja Lukežič]] (*1976) *[[Nada Lukežič]] (1931–2011) == M == * [[Irena Majcen (ilustratorka)|Irena Majcen]] (*1948) *([[Svetlana Makarovič]]) * [[Marijan Manček]] (*1948) * [[Aleksandra Maraž]] (1960–2010) *[[Aco Mavec]] (1929–1982) *[[Milan Maver]] (*1928) *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Zarja Menart]] (*1984) *[[Jasna Merkù|Jasna Merku]] (*1958) *[[Meta Mežan]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Ivan Mitrevski]] (*1979) *[[Eva Mlinar]] (*1985) *[[Jaka Modic]] (*1962) * [[Dušan Muc]] (*1952) * [[Manica K. Musil]] (*1974) * [[Miki Muster]] (1925–2018) == N == *[[Marija Nabernik]] (*1983) (mentorica botanične ilustracije ALUO) *[[Franci Nemec]] (*1950) *[[Vinko Novak]] (1842–1923) == O == *[[Katarina Oblak]] (*1988) *[[Radko Okretič]] (*1953) *[[Nikolaj Omersa (likovnik)|Nikolaj Omersa]] (1911–1981) *[[Silvan Omerzu]] (*1955) *[[Miroslav Oražem]] (1900–1975) *[[Donald Orehek]] (1928–2022) (ZDA) * [[Mojca Osojnik]] (*1970) *[[Lidija Osterc]] (1929–2006) *[[Jože Ovnik]] (*1955) == P == * [[Polona Pačnik]] *[[Klavdij Palčič]] *[[Zdravko Papič]] (1953–2013) *[[Darinka Pavletič Lorenčak]] *[[Mirna Pavlovec]] (*1963) *[[Marijan Pečar]] (*1971) *[[Roman Peklaj]] * [[Andreja Peklar]] (*1962) * [[Lojze Perko]] (1909–1980) * [[Anka Luger Peroci]] (*1953) * [[Mario Peruzzi]] *[[Dušan Petrič]] (1916–1964) * [[Nikolaj Pirnat]] (1903–1948) * [[Vladimir Pirnat|Vladimir (Lado) Pirnat]] (1938–2012) *[[Roža Piščanec]] (1923–2006) *[[Mateja Pivk]] *[[Lidija Plestenjak]] *[[Anamarija Pocrnjić]] (naravoslovna) * [[Edo Podreka]] (1955–2004) *[[France Podrekar]] (1887–1964) *[[Maja Poljanc]] (*1989) *Marko Por *Blaž Porenta (rač.) *[[Aleksander Potočnik]] (*1961) *[[Cita Potokar]] (1915–1993) * [[Lilijana Praprotnik Zupančič]] (*1955) * [[Arjan Pregl]] (*1973) * [[Marija Prelog|Marija (Marjanca) Prelog]] (*1954) * [[Dušan Premrl]] (1937–2008) * [[Tereza Prepadnik]] (*1995) *[[Petra Preželj]] (*1975) *[[Ksenija Prunk]] (1905–1994) *[[Zoran Pungerčar]] *[[Gregor Purgaj]] (*1981) *[[Maša Pušnik]] == R == *[[Sandi Radovan]] (*1963) *[[Judita Rajnar]] (*1959) *[[Claudia Raza]] (-Floreancig) (*1943) *[[Ana Razpotnik Donati]] (*1978) *[[Roman Ražman]] * [[Aljoša Rebolj]] (*1967) * [[Igor Rehar]] (*1954) * [[Jelka Reichman]] (*1939) *[[Tjaša Rener]] (*1986) *[[Anton Repnik]] (1935–2020) * [[Lucijan Reščič]] (*1946) *[[Igor Ribič]] (*1962) *[[Fran Rojec]] (1867–1939) *[[Ivan Romih]] * [[Nina Rupel]] * [[Marko Rop]] * [[Alenka Rot Vrhovec]] == S == * [[Suzana Sabalič]] (*1969) * [[Lili Saje Wang|Lili (Liana) Saje Wang]] * [[Rudolf Saksida]] (1913-1984) *[[Simon Sanda]] (*1974) *[[Jakob Savinšek]]? *[[Ajda Schmidt]] * [[Matjaž Schmidt]] (1948–2010) * [[Maksim Sedej]] (1909–1974) * [[Aleš Sedmak]] (*1952) *[[Jan Sedmak]] *[[Mojca Sekulič Fo]] (*1969) *[[Ivan Seljak - Čopič]] (1927–1990) *[[Luka Seme]] (*1987) * [[Tanja Semion]] * [[Drago Senica]] – Pi (1927–2001) * [[Bogdan Sieberer]] (1941–2024) * [[Branko Simčič]] (1912–2011) *[[Daša Simčič]] (*1963) *Darko Simeršek (1949–2023) (tehnični) *[[Albert Sirk]] *[[Iztok Sitar]] (*1962) *[[Rudi Skočir]] (*1951) *[[Andrej Skrbinek]] (Andy Black) (*1959) *[[France Slana]] *[[Pavel Smolej]] (1940–2023) *[[Hinko Smrekar]] (1883–1942) * [[Alenka Sottler]] (*1958) * [[Alenka Spacal]] (*1975) *[[Magda Starec Tavčar]] (*1946) *[[Tinca Stegovec]] (1927–2019) * [[Damijan Stepančič]] (*1969) * [[Božidar Strman]] - Mišo (*1949) * [[Barbara Stupica]] (*1962) *[[Hana Stupica]] (*1988) * [[Marija Lucija Stupica]] (1950–2002) * [[Marlenka Stupica]] (1927–2022) *[[Matej Stupica]] (*1987) *[[Breda Sturm|Breda (Laura) Sturm]] *[[Matej Susič]] (*1972) == Š == * [[Katarina Šeme]] (*1993) * [[Ana Šerbelj]] * [[Sabina Šinko]] * [[Igor Šinkovec]] (*1978) * [[Luka Širok]] (*1982) * [[Peter Škerl]] (*1973) * [[Anton Špacapan Vončina]] (*1975) *[[Nina Štajner]] *[[Andrej Štular]] *[[Ive Šubic]] *[[Janez Šubic mlajši]] *[[Jurij Šubic]] *[[Maja Šubic]] *[[Mirko Šubic]] *[[Vital Šuligoj]] *[[Nina Šulin]] (*1980) *[[Miroslav Šuput]] (*1948) *[[Nataša Šušteršič Plotajs]] == T == *[[Borko Tepina]] (*1948) *[[Janko Testen]] (1950–2025) *[[Jože Tisnikar]] (1928–1998) *[[Luisa Tomasetig]] *[[Tinka Tomazin]] *[[Jože Trobec]] (*1948) *[[Neža Trobec]] (*1979) *[[Andrej Trobentar]] (*1951) *[[Vinko Turk]] (1920–1946) * [[Klavdij Tutta]] (*1958) == V == * [[Gorazd Vahen]] (*1969) *[[Petra Varl]] (*1965) * [[Ivan Vavpotič]] (1877–1943) * [[Vesna Veberič]] (*1961?) *[[Janez Vidic]] (1923–1996) *[[Matjaž Vidic]] (1947–1998) *[[Urša Vidic]] (*1978) *[[Rok Vilar]] *[[Jana Vizjak]] (*1956) *[[Nikolaj Vogel]] (*1972) * [[Eka (Alenka) Vogelnik]] (1946–2024) * [[Marija Vogelnik]] (1914–2008) *[[Marjan Vojska]] (*1934) *[[Miloš Volarič]] (1933–2010) *[[Tinka Volarič]] (*1980) *[[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Kamila Volčanšek]] (*1950) *[[Jure Vombergar]] (Argentina) * [[Melita Vovk]] (1928–2020) * [[Žarko Vrezec]] (*1950) * [[Alenka Vuk ]](*1970) *[[Jaka Vukotič]] == W == * [[Wang Huiqin|Huiqin Wang]] (*1955) * [[Meta Wraber]] (*1977) == Z == *[[Sanja Zamuda]] (znanst. ilustratorka) *[[Miljutin Zarnik]] (1873–1940) *[[Ana Zavadlav]] (*1970) *[[Karel Zelenko]] (*1925) * [[Rok Zelenko]] (*1951) * [[Franc Zorec]] (1854–1930) (tudi karikaturist) * [[Marko Zorović]] *[[Fulvia Zudič]] (*1961) *[[Dalibor Bori Zupančič]] (*1949) * [[Dunja Zupančič]] (*1963) == Ž == * [[Stanley Žele]] (1895–1966) *[[Maša P. Žmitek]] (*1985) *Sara Žičkar *Tone Žnidaršič (1923–2007) {{seznami narodov po poklicu|ilustratorjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ilustratorji]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji|*]] 2jnt875u9fhnixupbodsoohg2ntc4gp 0 74447 6742815 6739229 2026-08-26T09:22:46Z MaksiKavsek 244409 /* Viri */ 6742815 wikitext text/x-wiki [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|right|200px|[[Knežji kamen]]<ref group=op.>Ustoličenje grofa Manjharda za koroškega vojvodo, 1. septembra 1286, je podrobno opisal zgodovinar [[Janez Vetrinjski]] v svoji knjigi Liber certarum historiarum</ref>]] [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|200px|[[Vojvodski prestol]] na Gosposvetskem polju]][[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|thumb|200px|Ustoličevanje vojvod na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], ilustracija [[Leopold Stainreuter|Leopolda Stainreuterja]] (1340-1400)]] '''Ustoličevanje koroških vojvod''' je bil poseben [[fevdalizem|fevdalni]] obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja [[Karantanija|karantanskih]] knezov in se ohranil vse do leta 1414. Vse do začetka 15. stoletja je bil nastop [[Koroška (vojvodina)|koroškega]] [[vojvoda|vojvode]] povezan s posebnim obredom, ki ga [[Evropa]] ni poznala. Zadnji, ki se je dal ustoličiti kmetu, je bil [[Ernest Železni]] (1414). Obred je potekal takole: pred ''ustoličevalca'' ([[kosez]]a), okrog katerega je bilo ljudstvo in sodni prisedniki, so pripeljali vojvodo Ernesta Železnega. Ko je kmet na vprašanja, ali je vojvoda pravičen sodnik, ali skrbi za deželo, ali je svobodnega stanu in ali spoštuje [[krščanstvo|krščansko vero]], dobil pritrdilni odgovor, mu je goriški grof zagotovil odkupnino za njegov delež, vojvodi pa izročil oblast. Vojvoda je dobil [[fevd]] že prej, a šele z obredom ob [[knežji kamen|knežjem kamnu]] je potrdil plemiške pravice in so ga pri ''[[Gospa Sveta|Gospe Sveti]]'' [[blagoslov]]ili. Nato je lahko podelil fevde [[vazal]]om z [[vojvodski prestol|vojvodskega prestola]]. Z drugega vojvodskega sedeža pa je delil svoje palatinske fevde [[Gorica|goriški]] grof kot koroški ''palatinski'' grof. Obredni jezik udeležencev pri knežjem kamnu je bil [[slovenščina|slovenski]]. Prvotni [[Karantanija|karantanski]] obliki je bil mnogo bližji obred, kot ga opisuje pravna knjiga ''Švabsko zrcalo'' s konca 13. stoletja. Predloga za članek naj bi nastala v 11. stoletju oziroma do srede 12. stoletja. V tem času je potekal obred še bolj nenavadno. Po smrti starega vojvode so ''kosezi'' na zborih koseških [[sodišče|sodišč]] izbrali svoje zaupnike. Zaupniki so nato izvolili sodnika dežele, pod čigar vodstvom so nato sklepali o sprejemu novega vojvode. Vojvodi so nato oblast izročili pri knežjem kamnu v [[Krnski grad|Krnskem gradu]]. Takšen obred ni več čista oblika, v kateri je plemenski ali ljudski zbor podeljeval oblast knezu. Krog volivcev je bil družbeno omejen. Nekdanje pravice ljudske skupščine je prevzel ozek krog [[knez]]ov. Prav dejstvo, da je ljudska skupščina že izgubila svoje pravice, a jih ni prevzelo kot družbeni nosilec fevdalno [[Franki|frankovsko]] plemstvo, je najjasnejši dokaz, da izvira obred iz časov svobodne Karantanije. [[Slika:Maria Saal Dom Suedansicht.jpg|200px|thumb|Gospa Sveta]] Ko je okoli leta 745 Karantanija padla pod frankovsko [[oblast]], so Karantanci še sami volili kneza, pred podelitvijo oblasti pa je moral izvolitev potrditi še frankovski [[kralj]]. Od leta 788 pa se je mora knez pokloniti tudi frankovskemu kralju. Šele dejstvo, da volitev kneza v Karantaniji iz pol[[vazal]]ne slovanske [[kneževina|kneževine]] v frankovsko [[grofija|grofijo]], marveč se je po letu 820 povezala z nastopom frankovskega grofa in od druge polovice 9. stoletja naprej z nastopom karantanskega vojvode, je ustvarilo iz koroškega [[ustoličenje|ustoličevalnega]] obreda edinstveno izjemo v evropskem fevdalnem svetu. Vendar tudi ta prehod ni minil brez sprememb v obredu. Cesar je dobil ob spremembi karantanskega položaja še več pravic: imenoval je novega grofa, pravice [[volilec|volilnega zbora]] pa so bile omejene le na potrditev predlaganega kandidata. Volilni zbor je bil omejen na koseze, izpadli so velikaši. S temi spremembami je najlažje povezati tudi ustalitev sodnika dežele kot stalne institucije. Sodnik dežele je ohranil pravice, ki so se izoblikovale ob zamenjavi karantanskega kneza, vendar so bile v sporih z novim kraljevskim predstavnikom časovno omejene le do podelitve dežele v fevd. Šele ta nenavadni položaj razlaga potrebo po novem sodnem z dvema [[sedež]]ema, ko je novi grof že v vseh pogledih prevzel oblast. Koseški sodnik dežele je potreboval nov ''stol'', saj je izročil knezu - grofu oblast s '''knežjega kamna'''. Novi ''sedeč'' pa je bil primernejši tudi za kneza (grofa) po podelitvi dežele v fevd, kajti knežji kamen je bil [[simbol]] tiste oblasti, ki jo je podelila v imenu dežele ljudske skupščine kosezov. Po obliki je koroško ustoličevanje povezano predvsem z raznimi [[Slovani|slovanskimi ljudstvi]], kjer je prav tako simbol vladarske oblasti prestol (pri [[Hrvati]]h, [[Srbi]]h, [[Čehi]]h, [[Rusi]]h) in kjer je nastop novega vladarja zvezan z ustoličevanjem novega kneza. Prav te vezi so dokaz o slovenskem izvoru prvotne oblike karantanskega ustoličevalnega obreda. == Odmev ustoličevanja v poznejših obdobjih == Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] (Johann von Viktring) in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la République'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel idejo o suverenosti ljudstva. Takšne razlage v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.{{Sfn|Štih|2012|p=33-42}} Zanimivo pričevanje o dojemanju ustoličevanja v 17. stoletju je zapisal angleški potopisec Edward Brown, ki je obiskal Gosposvetsko polje. Tam je videl vojvodski prestol (''Kings Chair''), ter zapisal, da je bil ob ustoličevanju koroškega vojvode (''Duke of Carinthia''), ne glede na to, ali je bil ta kralj, knez ali cesar (''King, Prince or Emperor''), eden od udeležencev obreda sedeč na eni strani kamna, kmet pa na drugi. Po njegovem opisu je kmet vojvodi izročil debelega in suhega vola; vojvoda je obdržal suhega in vrnil debelega, nato pa od kmeta prejel simbolično zaušnico.{{Sfn|Brown|1685|p=77}} ==Opombe== {{sklici|group=op.}} == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |language=en}} * {{cite book |last=Felicijan |first=Josip |title=Slovenstvo in prva ustava ZDA (l. 1776) |publisher=Slovensko bibliofilsko društvo |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=53059840}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |title=Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev = Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen |publisher=SAZU |year=1952 |place=Ljubljana |language=sl, la, de |cobiss=1772545}} * {{cite journal |last=Grafenauer |first=Bogo |year=1953 |title=Pomen ustoličenja koroških vojvod v slovenski zgodovini in njegova problematika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-68X8QUUQ |journal=Kronika |language=sl |volume=1 |issue=2 |pages=111–119}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1989 |title=Skupnost Slovencev in njih učena kultura v zgodnejših razdobjih srednjega veka |url=https://www.sistory.si/publication/14016 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=2 |pages=183–192}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |pages=121–124|issue=1}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414 : zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2013 |editor-last=Korun |editor-first=Borut |place=Ljubljana |pages=41–52 |language=sl |chapter=Conversio Bagoariorum et Carantanorum in ustoličevanje |cobiss=36804909}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{cite journal |last=Mlinar |first=Janez |year=2004 |title=Janez Vetrinjski in njegovo poznavanje Kranjske v Knjigi resničnih zgodb (Liber certarum historiarum) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUOWKH5A |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=58 |issue=3/4 |pages=273–300}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite book |last=Pleterski |first=Andrej |title=Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414 : zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2013 |editor-last=Korun |editor-first=Borut |place=Ljubljana |pages=53–62 |language=sl |chapter=Doslej spregledani pisni vir o karantanskem ustoličevanju : pogled Vincenta Kadlubka |cobiss=39236909}} * {{cite book |last=Stergar |first=Janez |title=Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414 : zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2013 |editor-last=Korun |editor-first=Borut |place=Ljubljana |pages=147–164 |language=sl |chapter=Ohranjanje spomina na ustoličenje karantansko-koroških vladarjev |cobiss=12465229}} *{{navedi knjigo|author=Šavli|title=Vojvodski stol: spomenik slovenske državnosti|publisher=I. Tomažič|location=Dunaj|year=1987|first=Jožko|cobiss=13370925}} *{{navedi knjigo |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |year=2026 |location=Maribor |language=sl |cobiss=271987971}} *{{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} *{{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECUGLVBI |title=Stiplovškov zbornik |publisher=Oddelek za zgodovino FF UL |year=2005 |editor-last=Nećak |editor-first=Dušan |place=Ljubljana |pages=33–42 |language=sl |chapter=O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod |cobiss=30269026}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2012 |title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami : problemi njegovega izročila, razvoja in poteka kot tudi njegovo razumevanje pri Slovencih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=306–343 |cobiss=50560354}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |title=Poslednje ustoličenje na Gosposvetskem polju 1414 : zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2013 |editor-last=Korun |editor-first=Borut |place=Ljubljana |pages=63–103 |language=sl |chapter=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami: problemi njegovega izročila, razvoja in poteka kot tudi njegovo razumevanje pri Slovencih |cobiss=53836642}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/view/843/1238/12514 |title=Slovenski kraji spomina |publisher=Založba Univerze |year=2025 |editor-last=Jerše |editor-first=Sašo |edition= |place=Ljubljana |pages=59–71 |language=sl |chapter=Slovenski kraj spomina oddaljene preteklosti : ustoličevanje koroških vojvod in knežji kamen |cobiss=261011971}} * {{Cite book |author=Valvasor |first=Janez Vajkard |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6 |title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Zv. II, knj. VII, poglavje IV) |publisher=Wolfgang Moritz Endter |year=1689 |location=Nürnberg |cobiss=29952257}} * {{cite book |last=Vitrinjski |first=Janez |url=https://www.dmgh.de/mgh_ss_rer_germ_36_1/index.htm |title=Liber certarum historiarum |publisher=Hahn |year=1909–1910 |editor-last=Schneider |editor-first=Fedor |series=Scriptores rerum Germanicarum in usum scholarum separatim editi |volume=I–II |place=Hannover; Leipzig |language=la}} * {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}} * {{navedi knjigo |last=Vilfan |first=Sergij |url=https://sistory.si/publication/35191 |title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci |publisher=Cankarjeva založba |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=57537536}} * {{cite book |last=Vošnjak |first=Bogumil |title=Bogumil Vošnjak : Gospa Sveta |year=2017 |editor-last=Amalietti |editor-first=Peter |place=Ljubljana |publisher=Primitus |pages=13–30 |language=sl |chapter=O stari slovenski demokraciji |cobiss=290149888}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gosposvetsko polje}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Koroška]] [[Kategorija:Karantanija]] fpg92780ni23k9oaaqqjntpxecig4m6 0 78938 6742932 5634176 2026-08-26T11:09:03Z ~2026-46314-15 264869 6742932 wikitext text/x-wiki '''Via Lattea''' (Mlečna pot) je ime športnega področja v [[Italija|italijanskih]] in [[Francija|francoskih]] [[Alpe|Alpah]]. Nahaja se nekje 70 km zahodno od [[Torino|Torina]] in čez francosko mejo. Vključuje štiri [[piemont]]ska središča , Claviere (1760 m), [[Sansicario]] (1700 m), [[Sauze d'Oulx]] (1509 m) in [[Sestriere]] (2035 m) ter franconsko središče [[Montgenèvre]] (1860 m). Skupaj pokrivajo več kot 405 km smučarskih površin, od tega jih je 120 posutih z umetnim snegom in imajo 69 sedežnic. Najnižja se nahaja na 1350 m v [[vas]]i [[Cesana Torinese]], najvišja točka pa je [[Mont Motta]] (2800 m) na smučiščih v Sestrieru. '''Claviere''' se nahaja na prelazu, ki povezuje Italijo in Francijo. Je manjše šmučarsko središče pod [[Mont Chaberton|Mont Chabertonom]] in je primerno za povprečne smučarje ter vsebuje malo smučišč za novince. Bil je tudi središče za treninge tekmovalcev [[Zimske olimpijske igre 2006|zimskih olimpijskih iger 2006]]. Sestriere je znan po mnogih slalomskih tekmovanjih, je eno izmed najobiskanih središč v Vii Lattea. Montgenèvre je z manjšimi pobočji in širokim smučiščem primer za začetnike in lažjo smuko. == Glej tudi == * [[geografija Italije]] * [[geografija Francije]] [[Kategorija:Geografija Italije]] [[Kategorija:Geografija Francije]] 970etk6wgagm5bcnpptaiiwy74dte1g 3 80400 6742849 6711578 2026-08-26T09:35:58Z BojanM79 118004 /* Podnanos, hiša Zdravljica */ nov razdelek 6742849 wikitext text/x-wiki {{Uporabniški pogovor:Janezdrilc/Glava}} == Župnija Predloka == Kakšna čistilna akcija s podružničnimi cerkvami? Po mojih podatkih in tudi podatkih župnije ima župnija "samo" dvanajst podružnic! Od teh so bile tiste v Črnem Kalu, Črnotičah, Marije Snežne, v Ospu in na Socerbu pridobljene kasneje, na podlagi škofijskega odloka, zato sem imel v članku dve tabeli! [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|pogovor]]) 23:02, 17. februar 2026 (CET) : Teh 19 cerkva sem izpisal iz Seznama cerkva v Sloveniji – vse, ki imajo navedeno pri župniji Predloko. Drugače pa sem dodal predlogo Slika d, kjer je manjkala, pa popravil notranje povezave, saj so manjkala naselja v imenu, pa naselja zapisal s polnim imenom. Ne morem pa, da ne bi spotoma omenil, da se ne morem načudit, kakšen nered imaš pri urejanju člankov. Včasih so članki videt živ obup – tale je že bil eden od takih. Daj prosim pazi na končni izgled. Preden iz članka »odideš«, ga po možnosti celega karseda natančno zlektoriraj, od infopolja do kategorij, pri čemer pazi tudi na čistopis kode. Za izdelek morata veljati red in čistoča. Pa še to: pri člankih, ki jih nameravaš graditi v večdnevnem obsegu, je zelo dobra varianta, da si kodo vsak dan shranjuješ v beležnico na namizje in jo objaviš na Wikipediji šele, ko je članek izpiljen in zrel za objavo. Seveda se kasneje še odkrijejo kakšne tipkarske napake ali podatkovne pomanjkljivosti, ampak to je potem stvar dveh, treh dodatnih urejanj, nič več. Ogromno ene solate je s tem prihranjeno tako bralcem kot uporabnikom. Sam imam tak princip, da niti peskovnika ne uporabljam, ker zakaj bi to solato vlačil na internet? Spucam jo na svojem računalniku in šele "strebljeno in oprano" ponudim drugim. Skratka, vse se da, če se hoče. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 23:54, 17. februar 2026 (CET) == Uporaba preglednice == Lep pozdrav! Malo sem si sposodil tvojo preglednico s strani profila, ker je tako dobra. Lep pozdrav in blagoslovljen postni čas! [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 01:32, 24. februar 2026 (CET) : Sploh ni problem. Vse je zastonj in me veseli, če si si kaj koristnega našel zase. Sicer pa sem si nekaj stvari tudi jaz od drugod sposodil. Si pa en redkih, ki se svoja prepričanja ne boji izpostavit jasno in glasno in pogumno. Taki bi morali biti vsi wikipedisti, pa ne glede na prepričanja! --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:00, 24. februar 2026 (CET) == Pomoč, prekmursko, izkušnje, esej == Zdravo! Vem, da je nenavadno, kar bom prosil. Ti slučajno moreš pomagati? Zbiram gradivo o prekmurščini, da kako jo razumejo izven Prekmurja? Nikjer v Sloveniji niso delali nobene primerjave prekmurščine s knjižno slovenščino ali z drugimi narečji. Potrebujem podatke za predstavitev, ki jo naredim [Https://eurasia.sil.org/ https://eurasia.sil.org/ tej organizaciji].<br /> Želim najti človeka iz Osrednje Slovenije, ki ima izkušnje o prekmurščini in jih lahko bi napisal v obliki kratkega eseja. Naredil sem primerjavo v obliki analize besed in besedil s Primorcema v LJ. Tudi sem dobil esej iz Laškega, dva druga pa še čakam iz Slovenskih goric in Slovenskih Konjic. Tudi rad bi zbiral podatke iz osrednje regije države.<br /> Vendar sem nesrečen v osrednjih regijah, ker nikogar ni, ki bi lahko pomagal. Hladnikm je že poskusil pomagati, da je delil mojo prošnjo na spletu, v nekem forumu. Tudi sem objavil na družbenem omrežju, v različnih skupinah, ki so povezane s pokrajinami Osrednje Slovenije (npr. Domžale, Trbovlje), vendar brez odziva.<br /> Ne gre mi verjeti, da ni nikogar v tem delu Slovenije, ki ne bi mogel pomagati. Ali ti moreš kaj svetovati ali pa poznaš nekoga? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 23:00, 20. marec 2026 (CET) : {{U|Doncsecz~slwiki}}, čeprav rad, ti žal ne morem pomagat, pa tudi od ljudi ne poznam nikogar, ki bi kot Neprekmurec imel s prekmurščino kake jezikoslovne izkušnje. Hvala vseeno, da si vprašal. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:25, 21. marec 2026 (CET) ==Prostozidarstvo== Pozdravljen! Predlagam, da odstraniš zaščito strani [[Prostozidarstvo]], ki si jo zaščitil že leta 2024. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:39, 24. marec 2026 (CET) : {{Opravljeno|Zaščita odstranjena}}. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:00, 24. marec 2026 (CET) == Preimenovanja naselij == Prosim vskoči, pri Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah je @[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] izbrisal vse vire in se skuša prikrit zgodovinska dejstva, objektivnost mora wikipedija varovati, ne pa da vikipedisti brišejo zgodovinska dejstva, nanašam se na politična preimenovanja naselij. To je oskrunitev osnovnega namena vikipedije. [[Uporabnik:Kranjski Timijan|Kranjski Timijan]] ([[Uporabniški pogovor:Kranjski Timijan|pogovor]]) 21:24, 8. maj 2026 (CEST) : Pogovor poteka na [[Pogovor:Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Slog opisa preimenovanih naselij]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 18:34, 9. maj 2026 (CEST) == Zahvala == Janez, hvala ti za vse napotke in izrečeno podporo že v preteklih tednih, sploh pa danes s tvojo ganljivo gesto. Članku sicer manjka še obilo dela, ampak vsako naše wikipedijsko urejanje, vsak novo napisan stavek ali članek pa se ravna po reku "{{tq|Sveča ne izgubi plamena, če prižge novo svečo}}". Skratka, ničesar nas ne stane, doprinesemo pa veliko, ko pozabi časa iztržemo take ''drobce''. Počasi in strpno pa bomo že stran spravili do izbranega članka, mar ne? Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:48, 2. junij 2026 (CEST) == Izbris uporabniške strani == Lepo pozdravljeni, videl sem, da ste izbrisali mojo uporabniško stran - Senad Dizdarević - ker naj bi bila "avtobiografija". Naj vas spomnim, da avtobiografske strani in članki niso prepovedani na Wikipediji, če so napisani nevtralno, brez kršenja avtorskih pravic, samopromocije in komercialnih vsebin. Na uporabniško stran - ne v članek - sem napisal samo nekaj odstavkov z osnovnimi podatki, in to v nevtralnem tonu, brez kršenja avtorskih pravic, samopromocije in komercialnih vsebin, s čimer izpolnjujem vse pogoje za objavo uporabniške strani. Po pravilih Wikipedije takšna vsebina spada v uporabniški imenski prostor in ni razlog za brisanje. Hvala, če mojo uporabniško stran znova objavite oziroma mi omogočite, da jo v isti obliki objavim sam. Vse najboljše, Senad Dizdarević [[Uporabnik:Senad Dizdarević|Senad Dizdarević]] ([[Uporabniški pogovor:Senad Dizdarević|pogovor]]) 19:02, 14. julij 2026 (CEST) :Smernice so se nedavno spremenile in avtobiografije niso več dovoljene, glej [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:49, 14. julij 2026 (CEST) Ne glede, kakó objektivno avtobiografijo nekdo prispeva, je avtobiografov namen neobhodno samopromocija. In to je tisto, kar na Wikipediji ni dopustno. Poleg tega uporabniške strani nimajo kake "poslanske imunitete", da bi bile nedotakljive in da lahko vsakdo objavi, kar se mu pač zahoče. Administratorji jih preglejujemo tako kot vse ostale strani in tudi ustrezno postopamo. Še dodatno poleg tega pa je pravilo, da so uporabniške strani namenjene uporabnikom Wikipedije, torej tistim, ki prispevajo k projektu. Newikipedisti torej že v izhodišču nimajo pravice do predstavitve samega sebe. Te trije vzroki so botrovali k izbrisu dotične uporabniške strani. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 20:06, 14. julij 2026 (CEST) :Lepo pozdravljeni in hvala za pojasnilo. :Vprašal bi, katere pogoje moram izpolniti, da bi nekdo lahko napisal članek o mojem strokovnem delu na Wikipediji. :Vse najboljše, :Senad Dizdarević [[Uporabnik:Senad Dizdarević|Senad Dizdarević]] ([[Uporabniški pogovor:Senad Dizdarević|pogovor]]) 20:38, 14. julij 2026 (CEST) Za klasičen članek mora oseba zadostovati kriterijem [[Wikipedija:Odmevnost|odmevnosti]], ampak, koliko sem na hitro pregledal Googlove zadetke, se kaže pomanjkanje ustreznih sekundarnih virov. S tega vidika žal članek ni mogoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 21:03, 14. julij 2026 (CEST) :Lepo pozdravljeni, sekundarni viri so tukaj in vse več jih bo, saj imam tri strokovne članke v strokovnem pregledu (peer review) v Journal of Consciousness Studies (Manuscript #7851), Oxford Journal of Law and Religion (OJLR-2026-053) in International Journal for Philosophy of Religion (RELI-D-26-00336). :Tukaj je seznam mojih strokovnih del v sodelovanju z NIJZ (Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (prej IVZ, Inštitut za varovanje zdravja): :=== Kaj mora kadilka vedeti o kajenju! === :Authors: [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Dizdarevic%CC%8C%2C%20Senad%22 Senad Dizdarevič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Bevc-Stankovic%CC%8C%2C%20Mojca%22 Mojca Bevc-Stankovič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Stergar%2C%20Eva%22 Eva Stergar] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22S%CC%8Cvab%2C%20Igor%22 Igor Švab] (Author) :Print Book, Slovenian, 2005 :Publisher: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, 2005 :https://search.worldcat.org/title/448078801 :=== Raziskava o kvaliteti življenja na Kogu in o možnostih za turistični razvoj === :Authors: [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Koz%CC%8Cuh-Novak%2C%20Mateja%22 Mateja Kožuh-Novak] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Hlebec%2C%20Zdravko%22 Zdravko Hlebec] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Stergar%2C%20Eva%22 Eva Stergar] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Dizdarevic%CC%81%2C%20Senad%22 Senad Dizdarević] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22C%CC%8Curin%2C%20Katja%22 Katja Čurin] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Hlebec%2C%20Petra%22 Petra Hlebec] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Gas%CC%8Cperic%CC%8C%2C%20David%22 David Gašperič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Grlica%2C%20Mihaela%22 Mihaela Grlica] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Kolaric%CC%8C%2C%20Natas%CC%8Ca.%22 Nataša. Kolarič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Kos%CC%8Cc%CC%8Cak%2C%20Andreja%22 Andreja Koščak] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Mes%CC%8Cko%2C%20Ksaver%22 Ksaver Meško] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Mlinaric%CC%8C%2C%20Jerica%22 Jerica Mlinarič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Praprotnik%2C%20Leonida%22 Leonida Praprotnik] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22S%CC%8Ctampar%2C%20Davorin%22 Davorin Štampar] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Vojaj%2C%20Sandi%22 Sandi Vojaj] (Author) :Print Book, Slovenian, 1996 :Publisher: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, 1996 :https://search.worldcat.org/title/438436734 :=== Is it possible to influence tobacco legislation and how? Slovenian experience === :Authors: [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Stergar%2C%20Eva%22 Eva Stergar] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Bevc-Stankovic%CC%8C%2C%20Mojca%22 Mojca Bevc-Stankovič] (Author), [https://search.worldcat.org/search?q=au=%22Dizdarevic%CC%8C%2C%20Senad%22 Senad Dizdarevič] (Author) :Article, English, 1998 :Publication:Zbornik. :Publisher: 1998 :https://search.worldcat.org/title/440323912 :'''Media Publicity:''' :'''Interviews:''' :'''MISTERIJI (Slovenian Magazine for personal development), 1. interview - Misteriji 329''' (December 2020), https://www.misteriji.si/misteriji-329-december-2020.html :'''MISTERIJI, 2. interview - Misteriji 334''' (Maj 2021), https://www.misteriji.si/misteriji-334-maj-2021.html :'''Article about Letters to Palkies book series release:''' :'''METROPOLITAN,''' https://govorise.metropolitan.si/astro/pisma-palkijem-sporocila-mojim-prijateljem-na-drugem-planetu/ :'''Senad Dizdarević and the AIPA Method in Global Media:''' :'''Experts on burnout prevention and recovery:''' :'''12 Signs of Situationship Burnout and How to Navigate Emotional Recovery,''' https://www.morninglazziness.com/rule-breakers/situationship-burnout/ :'''Stress management and digital overload experts roundups:''' :'''Overcoming Creative Blocks: 7 Stress Management Techniques,''' https://pharmatechnews.com/overcoming-creative-blocks-7-stress-management-techniques/ :'''Work-Life Balance Tips: Disconnecting from Technology''', https://pharmatechnews.com/work-life-balance-tips-disconnecting-from-technology/ :Bi bilo to dovolj za začetek in osnovno verzijo članka? :Hvala za nasvete in vse najboljše. :Senad [[Uporabnik:Senad Dizdarević|Senad Dizdarević]] ([[Uporabniški pogovor:Senad Dizdarević|pogovor]]) 17:15, 15. julij 2026 (CEST) ::Omenjeno niso uporabni viri - za Wikipedijo morajo biti viri sekundarni (torej kar napiše in objavi ''nekdo drug'' o subjektu) in poglobljeni (torej odpadejo razni avtomatski bibliografski seznami, bežne omembe ipd.). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:25, 15. julij 2026 (CEST) Težava z relevantnimi viri žal ostaja. Navedene knjige ne spadajo pod sekundarne vire (da je nekdo drug pisal o avtorju ali njegovem delu), temveč pod primarne. Pogledamo še vire v ''Media Publicity'': revija Misteriji je docela neprimeren vir, saj je polna psevdozgodovinskih člankov, recimo o nezemljanih, in drugih najrazličnejših špekulacijah. Članki ''12 Signs of Situationship Burnout ...'', ''Overcoming Creative Blocks'' in ''Work-Life Balance Tips'' pa so spet primarni viri. Tako vidimo, da nimamo niti enega uporabnega vira. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:37, 15. julij 2026 (CEST) == Podnanos, hiša Zdravljica == V Podnanosu so odprli hišo zdravljice. Lepo bi bilo tudi to dodat v opis vasi. https://www.vipava.si/vsebina/hisa-zdravljica-v-upravljanju-zavoda-za-turizem-trg-vipava [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 11:35, 26. avgust 2026 (CEST) 8zqq3bsufv9vs9az9eoxwim3vcpjg9p 0 81617 6742799 6742499 2026-08-26T08:20:43Z Neka oseba 238731 6742799 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Serie A |logo = [[File:Serie A.svg|160px]] |country = {{ITA}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1898]] |number of teams = 20 |relegation = [[Serie B]] |current champions = [[Football Club Internazionale Milano|Inter Milan]] 21. naslovov |most successful club = [[Juventus F.C.|Juventus]] 36 naslovov |most caps = [[Gianluigi Buffon]] (657) |top goalscorer = [[Silvio Piola]] (274) |website = https://en.legaseriea.it/serie-a |current = [[Serie A 2026/27]] }} '''Serie A''' ali uradno '''Serie A Enilive,''' je najmočnejša [[nogomet]]na liga v [[Italija|Italiji]]. Sponzor tekmovanja je italijansko energetsko podjetje Enilive, zato je uradno ime tekmovanja '''Serie A Enilive'''. Aktualni prvak je [[Football Club Internazionale Milano|Inter Milan]]. == Format tekmovanja == Od sezone [[2004]]/[[2005]] naprej, se v ligi nahaja 20 klubov. V posamezni sezoni vsak z vsakim odigra dve tekmi, eno na domačem in eno na gostujočem igrišču. Skupno število odigranih krogov je 38. Zadnji trije klubi na prvenstveni lestvici ob koncu sezone izpadejo v [[Serie B]]. Prva dva kluba na prvenstveni lestvici [[Serie B]] v Serie A napredujeta neposredno, tisti klubi, ki pa so uvrščeni na mesta od tri do šest, pa odigrajo nekakšen mini turnir, ki določi tretjega udeleženca Serie A za prihodnjo sezono. Turnir se igra po naslednjem sistemu: tretji proti šestemu in četrti proti petemu, zmagovalca obeh parov pa se v dveh medsebojnih tekmah pomerita za vstop v Serie A. == Zgodovina == Serie A v današnji obliki je bila ustanovljena leta [[1929]]. Od leta [[1898]] do 1929 je tekmovanje potekalo v regionalnih skupinah. Leta 1929 je bilo tekmovanje reorganizirano v 2 diviziji in sicer Seria A in [[Serie B]], takrat je v Seriji A igralo 10 ekip, skozi leta pa se je to število povečalo na današnjih 20. == Prvaki == Naslov prvaka Italijani popularno imenujejo '''Scudetto'''. Scudetto je našit znak v barvah italijanske zastave, ki ga zmagovalec pretekle sezone Serie A nosi na dresu v tekoči sezoni. {| class="wikitable sortable" |- ! Klub ! Zmagovalci ! Podprvaki ! Sezona naslova prvaka |- | {{nowrap|'''[[Juventus F.C.|Juventus]]'''<br>[[File:Star full.svg|frameless|20x20px]][[File:Star full.svg|frameless|20x20px]][[File:Star full.svg|frameless|20x20px]]}} | style="text-align:center;" | 36 | style="text-align:center;" | 21 | [[1905 Prima Categoria|1905]], [[1925–26 Prima Divisione|1925–26]], [[1930–31 Serie A|1930–31]], [[1931–32 Serie A|1931–32]], [[1932–33 Serie A|1932–33]], [[1933–34 Serie A|1933–34]], [[1934–35 Serie A|1934–35]], [[1949–50 Serie A|1949–50]], [[1951–52 Serie A|1951–52]], [[1957–58 Serie A|1957–58]], [[1959–60 Serie A|1959–60]], [[1960–61 Serie A|1960–61]], [[1966–67 Serie A|1966–67]], [[1971–72 Serie A|1971–72]], [[1972–73 Serie A|1972–73]], [[1974–75 Serie A|1974–75]], [[1976–77 Serie A|1976–77]], [[1977–78 Serie A|1977–78]], [[1980–81 Serie A|1980–81]], [[1981–82 Serie A|1981–82]], [[1983–84 Serie A|1983–84]], [[1985–86 Serie A|1985–86]], [[1994–95 Serie A|1994–95]], [[1996–97 Serie A|1996–97]], [[1997–98 Serie A|1997–98]], [[2001–02 Serie A|2001–02]], [[2002–03 Serie A|2002–03]], [[2011–12 Serie A|2011–12]], [[2012–13 Serie A|2012–13]], [[2013–14 Serie A|2013–14]], [[2014–15 Serie A|2014–15]], [[2015–16 Serie A|2015–16]], [[2016–17 Serie A|2016–17]], [[2017–18 Serie A|2017–18]], [[2018–19 Serie A|2018–19]], [[2019–20 Serie A|2019–20]] |- | {{nowrap|'''[[Inter Milan]]'''<br>[[File:Star full.svg|frameless|20x20px]][[File:Star full.svg|frameless|20x20px]]}} | style="text-align:center;" | 21 | style="text-align:center;" | 17 | [[1909–10 Prima Categoria|1909–10]], [[1919–20 Prima Categoria|1919–20]], [[1929–30 Serie A|1929–30]], [[1937–38 Serie A|1937–38]], [[1939–40 Serie A|1939–40]], [[1952–53 Serie A|1952–53]], [[1953–54 Serie A|1953–54]], [[1962–63 Serie A|1962–63]], [[1964–65 Serie A|1964–65]], [[1965–66 Serie A|1965–66]], [[1970–71 Serie A|1970–71]], [[1979–80 Serie A|1979–80]], [[1988–89 Serie A|1988–89]], [[2005–06 Serie A|2005–06]],{{#tag:ref|Title was put ''[[sub judice]]'', then assigned to [[Inter Milan]] through the courts following the [[Calciopoli]].|name="inter"|group="note"}} [[2006–07 Serie A|2006–07]], [[2007–08 Serie A|2007–08]], [[2008–09 Serie A|2008–09]], [[2009–10 Serie A|2009–10]], [[2020–21 Serie A|2020–21]], [[2023–24 Serie A|2023–24]], [[2025–26 Serie A|2025–26]] |- | {{nowrap|'''[[AC Milan]]'''<br>[[File:Star full.svg|frameless|20x20px]]}} | style="text-align:center;" | 19 | style="text-align:center;" | 17 | [[1901 Italian Football Championship|1901]], [[1906 Prima Categoria|1906]], [[1907 Prima Categoria|1907]], [[1950–51 Serie A|1950–51]], [[1954–55 Serie A|1954–55]], [[1956–57 Serie A|1956–57]], [[1958–59 Serie A|1958–59]], [[1961–62 Serie A|1961–62]], [[1967–68 Serie A|1967–68]], [[1978–79 Serie A|1978–79]], [[1987–88 Serie A|1987–88]], [[1991–92 Serie A|1991–92]], [[1992–93 Serie A|1992–93]], [[1993–94 Serie A|1993–94]], [[1995–96 Serie A|1995–96]], [[1998–99 Serie A|1998–99]], [[2003–04 Serie A|2003–04]], [[2010–11 Serie A|2010–11]], [[2021–22 Serie A|2021–22]] |- | '''[[Genoa CFC|Genoa]]''' | style="text-align:center;" | 9 | style="text-align:center;" | 4 | [[1898 Italian Football Championship|1898]], [[1899 Italian Football Championship|1899]], [[1900 Italian Football Championship|1900]], [[1902 Italian Football Championship|1902]], [[1903 Italian Football Championship|1903]], [[1904 Prima Categoria|1904]], [[1914–15 Prima Categoria|1914–15]], [[1922–23 Prima Divisione|1922–23]], [[1923–24 Prima Divisione|1923–24]] |- | '''[[Torino FC|Torino]]''' | style="text-align:center;" | 7 | style="text-align:center;" | 8 | [[1927–28 Divisione Nazionale|1927–28]], [[1942–43 Serie A|1942–43]], [[1945–46 Italian Football Championship|1945–46]], [[1946–47 Serie A|1946–47]], [[1947–48 Serie A|1947–48]], [[1948–49 Serie A|1948–49]], [[1975–76 Serie A|1975–76]] |- | '''[[Bologna FC 1909|Bologna]]''' | style="text-align:center;" | 7 | style="text-align:center;" | 4 | [[1924–25 Prima Divisione|1924–25]], [[1928–29 Divisione Nazionale|1928–29]], [[1935–36 Serie A|1935–36]], [[1936–37 Serie A|1936–37]], [[1938–39 Serie A|1938–39]], [[1940–41 Serie A|1940–41]], [[1963–64 Serie A|1963–64]] |- | [[FC Pro Vercelli 1892|Pro Vercelli]] | style="text-align:center;" | 7 | style="text-align:center;" | 1 | [[1908 Italian Football Championship|1908]], [[1909 Italian Football Championship|1909]], [[1910–11 Prima Categoria|1910–11]], [[1911–12 Prima Categoria|1911–12]], [[1912–13 Prima Categoria|1912–13]], [[1920–21 Prima Categoria|1920–21]], [[1921–22 Prima Divisione (CCI)|1921–22 (CCI)]] |- | '''[[SSC Napoli|Napoli]]''' | style="text-align:center;" | 4 | style="text-align:center;" | 8 | [[1986–87 Serie A|1986–87]], [[1989–90 Serie A|1989–90]], [[2022–23 Serie A|2022–23]], [[2024–25 Serie A|2024–25]] |- | '''[[AS Roma|Roma]]''' | style="text-align:center;" | 3 | style="text-align:center;" | 14 | [[1941–42 Serie A|1941–42]], [[1982–83 Serie A|1982–83]], [[2000–01 Serie A|2000–01]] |- | '''[[SS Lazio|Lazio]]''' | style="text-align:center;" | 2 | style="text-align:center;" | 6 | [[1973–74 Serie A|1973–74]], [[1999–2000 Serie A|1999–2000]] |- | '''[[ACF Fiorentina|Fiorentina]]''' | style="text-align:center;" | 2 | style="text-align:center;" | 5 | [[1955–56 Serie A|1955–56]], [[1968–69 Serie A|1968–69]] |- | '''[[Cagliari Calcio|Cagliari]]''' | style="text-align:center;" | 1 | style="text-align:center;" | 1 | [[1969–70 Serie A|1969–70]] |- | [[Casale FBC|Casale]] | style="text-align:center;" | 1 | style="text-align:center;" | 0 | [[1913–14 Prima Categoria|1913–14]] |- | [[USD Novese|Novese]] | style="text-align:center;" | 1 | style="text-align:center;" | 0 | [[1921–22 Prima Categoria (FIGC)|1921–22]] |- | '''[[Hellas Verona FC|Hellas Verona]]''' | style="text-align:center;" | 1 | style="text-align:center;" | 0 | [[1984–85 Serie A|1984–85]] |- | [[UC Sampdoria|Sampdoria]] | style="text-align:center;" | 1 | style="text-align:center;" | 0 | |} == Glej tudi == * [[seznam nogometnih klubov v Italiji]] == Zunanje povezave == * [http://lega-calcio.it Uradna stran tekmovanja] ; Zgodovina * [http://www.resultsfromfootball.com/seriea-seasons.html Serie A] — Rezultati in statistike od leta 1929 dalje ... {{Football in Italy}} [[Kategorija:Nogomet v Italiji]] [[Kategorija:Državna nogometna prvenstvena tekmovanja]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1898]] dn6136qnmbp9v39io5urgjz4h3qdt83 0 84412 6742558 6715663 2026-08-25T14:56:09Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6742558 wikitext text/x-wiki {{Polje za članke | type = delete | image = none | text = '''Članek je bil v skladu s [[Wikipedija:Pravila brisanja|pravili brisanja]] predlagan za izbris'''[[Predloga:Pzb|.]]<br /> Če želite, lahko podate svoje [[Wikipedija:Predlogi za brisanje/{{FULLPAGENAME}}|mnenje o tem predlogu za brisanje]].<br /> Če je članek mogoče izboljšati, vas prosimo, da to storite, vendar ga do konca glasovanja ne izpraznite in tudi ne odstranite sporočila.<br/> ---- <small>''[[Predloga:Navodila za PZB|Navodila za predlaganje]]: <nowiki>{{</nowiki>subst:pzb<nowiki>}}</nowiki> • [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?action=edit&preload=Predloga:Pzb2+starter&editintro=Predloga:Pzb3+starter&title=Wikipedija:Predlogi+za+brisanje/{{SUBJECTPAGENAMEE}} Prednaložena razprava] • [{{SERVER}}{{localurl:Wikipedija:Predlogi_za_brisanje#{{ucfirst:{{CURRENTMONTHNAME}}}}_{{CURRENTYEAR}}}} Seznam predlogov] ''</small>}} {{#ifeq:{{NAMESPACE}}||{{#switch:{{NAMESPACE}}|= |#default=</div>}}|</div>}} [[Kategorija:Predlogi za brisanje]] '''[[Ime|Poimenski]] [[seznam]] [[reka|rek]].''' {{CompactTOC}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * Aa - več rek (Francija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Švica) *[[Aach]] (Nemčija) * [[Aare]]/Aar pritok Visokega Rena (Švica) * [[Abava]] (Latvija) * [[Abazulgol]] (Rusija) * [[Abens]] (Nemčija) *[[Åbyälven]] (Švedska) *[[Abzucht]] (Nemčija) * [[Achankovil]] (Indija-Kerala) *[[Åkersström]] (Švedska) *[[Acksjöälven]] (Švedska) *[[Acolin]] (Francija) * [[Adaja]] (Španija) * [[Adda]] (313&nbsp;km) (Italija) *[[Adelaide (reka)]] (Avstralija) * [[Adiža]], ''Adige'', ''Etsch'' (415&nbsp;km) (Italija) * [[Adour]] (335 km) (Francija) *[[Aff]] (Francija) * [[Agano]] (Japonska) *[[Ager]] (Avstrija) * [[Agger]] (Nemčija) * [[Agogna]] (Italija) *[[Agout]] (Francija) * [[Agri]] (Italija) *[[Aheloj]] (Bolgarija) *[[Ahelos]] (Grčija) *[[Aheron]] (Grčija) * [[Ahja]] (Estonija) * [[Ahr]] (Nemčija) * [[Ahr (Aurino)|Ahr]] / ''Aurino'' (Italija-Južna Tirolska) *[[Ailette]] (Francija) *[[Ailloux]] (Francija) * [[Ain (reka)|Ain]] (Francija) *[[Aigre]] (Francija) * [[Aire]] (Anglija; 2. Francija) * [[Aisne (reka)|Aisne]] (Francija; 2. Belgija) * [[Aist]] (Avstrija) * [[Aiviekste]] (Latvija) *[[Ajdar]] (Rusija, Ukrajina) *[[Ajtoska reka]] (Bolgarija) *[[Akerselva]] (Norveška) * [[Aksu]] (Kazahstan) *[[Alagnon]] (Francija) *[[Alagnonnette]] (Francija) * [[Alagón]] (Španija) * [[Alb]] (Nemčija) *[[Albama]] (ZDA) *[[Alån]] (Švedska) *[[Albany (reka)]] (Kanada) * [[Albula]] (Švica) * [[Alcantara]] (Italija-Sicilija) * [[Aldan (reka)|Aldan]] (2240&nbsp;km) (Rusija) *[[Alène]] (Francija) *[[Alet]] (Francija) * [[Alkalija]] (Ukrajina) *[[Allanche]] (Francija) *[[Allegheny]] (ZDA) * [[Aller]] (Nemčija) * [[Allier (reka)|Allier]] (Francija) * [[Alm]] (Avstrija) *[[Almaån]] (Švedska) * [[Almaș]] (Romunija) *[[Almbach]] (Avstrija) * [[Alme]] (Nemčija) * [[Almond]] (Škotska) *[[Almont]] (Francija) *[[Alpe]] (Nemčija) *[[Alpenrhein]] (Švica, Lihtenštajn) *[[Alrance]] (Francija) *[[Ålsån]] (Švedska) *[[Alster]] (Nemčija) * [[Alta]]/Altaelva (Norveška) *[[Altenau]] (Nemčija) *[[Altier]] (Francija) * [[Altmühl]] (Nemčija) *[[Alvier]] (Švica) * [[Alz]] (Nemčija) * [[Alzette]] (Franc., Luksemburg) * [[Alzon (reka)|Alzon]] (Francija) * [[Alzou (reka)|Alzou]] (Francija) *[[Åman]] (Švedska) * [[Amaradia]] (Romunija) * [[Amazonka]] (6800&nbsp;km) (Brazilija, Peru, Ekvador, Kolumbija) * [[Ammer]] (Nemčija) *[[Ammerån]] (Švedska) * [[American (reka)|American]] (ZDA) * [[Amga]] (Rusija) * [[Amgun]] (Rusija) * [[Amper (reka)|Amper]] /Ammer (Nemčija) *[[Amstel]], Nizozemska * [[Amu Darja]] (2620&nbsp;km) (Afganistan/Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan) * [[Amula]] (Latvija) * [[Amur]] (2824&nbsp;km) (Rusija) * [[Anadir (reka)|Anadir]] (1170&nbsp;km) (Rusija) * [[Anabar]] (Rusija) * [[Anapo]] (Italija-Sicilija) *[[Anarjohka]] (Norveška/Finska) *[[Ance du Sud]] (Francija) *[[Ancholme]] (Anglija) *[[Andakílsá]] (Islandija) *[[Andelle]] (Francija) *[[Anderson (reka)]] (Kanada) *rio [[Andraz]] (Italija) * [[Angara]] (1849&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Anger]] (Nemčija) * [[Angerman]]/Ångermanälven (Švedska) *[[Ängesån]] (Švedska) *[[Anglin]] (Francija) *[[Anguison]] (Francija) * [[Aniene]] (Italija) * [[Aninan]] (Škotska) * [[Aniža (reka)|Aniža]], ''Enns'', Avstrija * [[Anjuj]] (Rusija) *[[Annan]] (Škotska) *[[Anse]] (Francija) *[[Ansiei]] (Italija) *[[Anska reka]] (Severna Makedonija) *[[Antiesen]] (Avstrija) * [[Anza]] (Italija) *[[Aorere]] (Nova Zelandija) * [[Apšė]]/[[Apše]] (Litva/Latvija) *[[Apšicja]] (Ukrajina) * [[Aragón]] (Španija) * [[Araguaio]] (2620&nbsp;km) (Brazilija) * [[Araks]]/Aras/ (Azerbajdžan, Iran, Armenija, Turčija) *[[Arån]] (Švedska) * [[Aranca]]/Zlatica (Romunija, Srbija) *[[Arac]] (Francija) *[[Arahura]] (Nova Zelandija) *[[Arbas]] (Francija) *[[Arbogaån]] (Švedska) * [[Arc]] (Francija) * Archar(ica) (Bolgarija) *[[Arconce]] (Francija) *[[Arcueil]] (Francija) * [[Arda (reka)|Arda]]/Ardas (Bolgarija, Grčija/Turčija) *[[Arda, Italija]] * [[Ardèche (reka)|Ardèche]] (Francija) *[[Ardre]] (Francija) *[[Arefu]] (Romunija) *[[Arendalsvassdraget]] (Norveška) * [[Areuse]] (Švica) *[[Arga]] (Španija/Navara) * [[Argen]] (Nemčija) * [[Argens]] (Francija) *[[Argenton]] (Francija) * [[Argeș (reka)|Argeș]] (340&nbsp;km) (Romunija) * [[Argun, Azija]]/Ergun He (1620&nbsp;km) (Rusija, Kitajska) * [[Argun, Kavkaz]] (Rusija) * [[Ariège (reka)|Ariège]] (Francija) * [[Arieș]] (Romunija) *[[Arize]] (Francija) * [[Arkansas (reka)|Arkansas]] (2333&nbsp;km) (Severna Amerika/ZDA) * [[Arlanzón]] (Španija) * [[Arly]] (Francija) * [[Armançon]] (Francija) *[[Armasjoki]] (Švedska) * [[Arno (reka)|Arno]] (241&nbsp;km) (Italija) * [[Arnon]] (Francija) *[[Aron]] (Francija) *[[Aronde]] (Francija) *[[Årosälven]] (Švedska) *[[Arques]] (Francija) * [[Arrats]] (Francija) * [[Arros]] (Francija) * [[Arroux]] (Francija) * [[Arun]] (Anglija in še 1 v Franciji) * [[Arve]] (Francija, Švica) *[[Arz]] (Francija) * [[Arzino]] (Italija-Karnija) *[[Aschau]] (Nemčija) *[[Aschach]] (Avstrija) *[[Asenica]] /[[Čepelarska reka]] (Bolgarija) *[[Ashaway]] (ZDA) *[[Asi]] (Turčija) * [[Aspio]] (Italija) * [[Astarahaj]] (Iran/Azerbajdžan) * [[Atbara]] (1120&nbsp;km) (Sudan) *[[Atella]] (Italija) * [[Aterno]] (Italija) [[Aterno-Pescara]] * [[Athabasca]] (1040&nbsp;km) (Kanada) * [[Atmata]] (Litva) *[[Atrak]] /[[Atrek]] (Turkmenistan, Iran) *[[Ätran]] (Švedska) * [[Atrato (reka)|Atrato]] (665&nbsp;km) (Kolumbija) * [[Aube (reka)|Aube]] (248&nbsp;km) (Francija) *[[Aubetin]] (Francija) *[[Aubette]]; [[Aubette de Meulan]] (Francija) * [[Aude (reka)]] (Francija) *[[Aue]] (Nemčija) *[[Auglaize]] (ZDA) *[[Aujon]] (Francija) * [[L'Aulne]] Auroue *[[Armançon]] (Francija) *[[Aupa]]/Avpa (Italija-Furlanija) *[[Auroue]] (Auroue) *[[Aulella]] (Italija) *[[Aulne]] (Francija) *[[Aunay]] (Francija) *[[Aura]] (Norveška) * [[Aurach]] (Avstrija) *[[Auron]] (Francija) * [[Ausa]] (San Marino, Italija) *[[Aussa]]/L'Ausa (Italija-Furlanija) *[[Austari-Jökulsá]] (Islandija) *[[Austreberthe]] (Francija) * [[Authie]] (Francija) *[[Automne]] (Francija) *[[Auvézère]] (Francija) *[[Auxois]] (Francija) *[[Auzon]] (Francija) *[[Auzoue]] (Francija) *[[Avaš (reka)]] (Etiopija) *[[Averser Rhein]] (Švica) * [[Aveyron (reka)|Aveyron]] (Francija) *[[Avisio]] (Italija) *[[Avizovica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Avoca]] (Irska) * [[Avon (reka)|Avon]] (155&nbsp;km) (Anglija 3; Škotska 1, Francija 1) *[[Avon (reka, Nova Zelandija)]] * [[Avonmore]] (Irska) *[[Avre]] (Francija) * [[Avrig]] (Romunija) *[[Awali]] /Bostrenos (Libanon) *[[Awatere]] (Nova Zelandija) *[[Ayaköz]] (Kazahstan) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} * [[Babao]] (Kitajska) * [[Baboia]] (Romunija) *[[Babošnica]] (Bosna in H.) * [[Babuna]] (Severna Makedonija) * [[Bacchiglione]] (Italija) * [[Bača]] (Slovenija) *[[Badaševica]] (Slovenija) * [[Baganza]] (Italija) * [[Bahtemir]] (Rusija) * [[Baitarani]] (Indija) * [[Baïse]] (Francija) * [[Balasan]] (Romunija) *[[Balinka]] (Češka) *[[Bällstaån]]/[[Spångaån]] (Švedska) *[[Balonne]] (Avstralija) * [[Banas]] (Indija) *[[Bănești]] (Romunija) *[[Bandiat]] (Francija) * [[Bandon]] (Irska) *[[Banias]] (Sirija?, Izrael) *[[Banjica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Banjska reka]] (več; Srbija) * [[Bann]] (severna Irska) *[[Barata]] (Bolgarija) * [[Barbadun]] (Španija) * [[Barcău]] /Berettyó (Romunija, Madžarska) * [[Bârlad]] (Romunija) * [[Barrow (reka)|Barrow]] (Irska) *[[Bârsa]] (Romunija) *[[Barse]] (Francija) * [[Bartuva]]/[[Bārta]] (Litva, Latvija) *[[Barwon]] (Avstralija) * [[Barycz]] (Poljska) *[[Bârzava]]/Brzava (Srbija, Romunija) *[[Bascov]] (Romunija) * [[Basento]] (Italija) *[[Bașeu]] (Romunija) *[[Baščica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Batina (potok)]] (Hrvaška) * [[Batova]] (Bolgarija) * [[Baunatz]] (Nemčija) *[[Baup]] (Francija) *[[Bave]] (Francija) *[[Bäveån]] (Švedska) *[[Baye de Clarens]] (Švica) *[[Baye de Montreux]] (Švica) * [[Bayrbach]]/Bayrachbach (Avstrija/Memčija) * [[Beas]] (Indija) * [[Beaverhead]] (111&nbsp;km) (ZDA) * [[Bebrava]] (Slovaška) * [[Bečva]] (Češka) *[[Beaume]] (Francija) *[[Beaver]] (Kanada) * [[Bednja (reka)|Bednja]] (Hrvaška) * Bega/[[Begej]] (Romunija/Srbija) *[[Begna]] (Norveška) *[[Beiarelva]] (Norveška) *[[Beirut (reka)]] (Libanon) * [[Bejsug]] (Rusija) * [[Belá]] (Slovaška) * [[Bělá]] (Češka) * [[Bela (Kanalska dolina)]]/Fella (Italija-Furlanija) * [[Bela (Koroška reka)]], Vellach (Avstrija/Koroška) * [[Belaja]] (1480&nbsp;km) (Rusija...?) * [[Belešnica]] (Severna Makedonija) *[[Belica]] (Bolgarija)    * [[Belice]] (Italija-Sicilija) * [[Beli Drim]] (Kosovo, Albanija) * [[Beli Elster]] (Weisse Elster/Bílý Halštrov) (Češka, Nemčija) * [[Beli Ilmen]] (Rusija) * [[Beli Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Belovisjka Reka]] (Severna Makedonija) * [[Běluňka]] (Češka) *[[Benaize]] (Francija) * [[Bënça]] (Albanija) * [[Beni]] (1700&nbsp;km) (Bolivija) *[[Berava]] (Hrvaška) *[[Berchtesgadener Ache]] (Nemčija, Avstrija) * [[Berezina]] (613&nbsp;km) (Belorusija) * [[Berkel]] (Nemčija, Nizozemska) * [[Berounka]] (Češka) *[[Bergvattenån]] (Švedska) *[[Berufjarðará]] (Islandija) * [[Berzasca]] (Romunija) *[[Besbre]] (Francija) *[[Besòs]] (Španija-Katalonija) * [[Beška (reka)|Beška]] (Ukrajina) *[[Béthune]] (Francija) * [[Betwa]] (Indija) * [[Beuvron (Loara)]], 2. [[Beuvron (Yonne)]] (Francija) * [[Bévéra]] (Francija, Italija) * [[Bharatapuzha]] (Indija-Kerala) * [[Bhima]] (Indija) *[[Biała]] (Poljska) * [[Biber (reka)|Biber]] (Nemčija) * [[Bîc]]/Bâc (Moldova) * [[Biberbach]] (Nemčija) * [[Bidente-Ronco]] (Italija) *[[Biđ]] (Hrvaška) * [[Biebrza]] (Poljska) *[[Biela]] (Slovaška) *[[Biela Orava]] (Slovaška) *[[Bienne (reka)]] (Francija) *[[Bièvre]] (Francija) * [[Biferno]] (Italija) *[[Bighorn]] (ZDA) * [[Bigge]] (Nemčija) * [[Bija]] (Rusija) * [[Bijela]] (Hrvaška) * [[Bijela, Neretva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bijela, Črna Gora]] *[[Bila]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bílina]] (Češka) *[[Bílovka]] (Češka) * [[Bina]] (Nemčija) * [[Binačka Morava]] (Kosovo, Severna Makedonija, Srbija) *[[Biois]] (Italija) *[[Bioštica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Birlad]] (Romujija) * [[Birs]] (Švica) *[[Bistraja]] (Rusija) * [[Bitýška]] (Češka) * [[Bitztala]] (Latvija) * [[Biserna reka]], ''Zhũ Jiãng'' (2400&nbsp;km) [[Kitajska]] * [[Bistra]] (več rek: Slovenija, Romunija...) * [[Bistra reka]] (Sông Lô) (Kitajska, Vietnam) * [[Bistrica]] (več rek in vodotokov v Sloveniji, Avstriji idr.) * [[Bistrica (Kozjansko)|Bistrica (Kozjansko)]] (Slovenija) *[[Bistrica Nadvirjanska]] (Ukrajina) *[[Bistrica Solotvinska]] (Ukrajina) * [[Bistricë]] /''Bistrica'' (Albanija) * Bistrița (2 reki, Romunija) * [[Bjala reka]] (Bolgarija) *[[Bjelava]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjesnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bjøllåga]] /[[Biellok]] (Norveška) *[[Bjoreio]] (Norveška) *[[Bjurälven]] (Švedska) *[[Blackälven]] (Švedska) * Blackwater (2 različni, Irska) * [[Blahnița]] (Romunija) *[[Blaise]] (Francija) *[[Blanda]] (Islandija) * [[Blanice]] (Češka) *[[Blata]] (Češka) * Blatnice (2, Češka) *[[Blato (reka)]] (Severna Makedonija) *[[Blava]] (Slovaška) * [[Blavet]] (Francija) *[[Blh]] (Slovaška) *[[Blizanci]] (Bosna in Hercegovina) *[[Blizna]] (Bosna in H.) * [[Blšanka]] (Češka) * [[Bóbr]] (Poljska) * [[Bobr (Berezina)|Bobr]] (Belorusija) *[[Bobrava]] (Češka) * [[Bobrik]] (Belorusija); (Rusija) * [[Bobrownica]] (Poljska) * [[Bobrůvka]] (Češka) * [[Bobrzańka]] (Poljska) * [[Bode (reka)|Bode]] (Nemčija) *[[Bodträskån]] (Švedska) * [[Bódva]] (Slovaška, Madžarska) * [[Bodrog]] (Slovaška/Madžarska) * [[Bogna]] (Italija) *[[Boite]] (Italija) *[[Boivre]] (Francija) * [[Bojana (reka)|Bojana]] /Bunë (Albanija, Črna Gora) * [[Bolda]] (Rusija) * [[Boldirka]] (Ukrajina) * [[Boljunčica]] (Hrvaška-Istra) *[[Bolmån]] (Švedska) *[[Boložnik]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bolska]] (Slovenija) * [[Bolšoj Anjuj]] (Rusija) *[[Bolva]] (Rusija) *[[Bönälven]] (Švedska) *[[Bonne]] (Francija) *[[Bonnieure]] (Francija) * [[Borbera]] (Italija) * [[Bormida di Spigno]] (Italija) *[[Borne]] (Francija) *[[Borovački potok]] (Bosna in Hercegovina) *[[Boržava]] (Ukrajina) *[[Bosanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bosna (reka)|Bosna]] (271&nbsp;km) (Bosna in Hercegovina) * [[Bosut]] (Hrvaška, Srbija) * [[Botna]] (Moldova) *[[Botorpsströmmen]] (Švedska) *[[Botunja (reka)]] (Bolgarija) *[[Bouble]] (Francija) *[[Boudouyssou]] (Francija) *[[Boulder]] (ZDA) *[[Bourbince]] (Francija) *[[Bourne Eau]] (Anglija) *[[Boutonne]] (Francija) *[[Bouzanne]] (Francija) *[[Bow River]] (Kanada) * [[Boyne (reka)|Boyne]] (Irska) *[[Bračana]] (Hrvaška) * [[Bradano]] (Italija) *[[Bradava]] (Češka) * [[Brădești]] (2; Romunija) * [[Brahmani]] (Indija) * [[Brahmaputra]], Amo (2900&nbsp;km) (Kitajska-Tibet, Indija) *[[Braia]] (Romunija) *[[Bräkneån]] (Švedska) *[[Brame]] (Francija) * [[Braníca]] (Slovenija) *[[Branice]] (Češka) *[[Branná]] (Češka) *[[Braye]] (Francija) *[[Brays Bayou]] (ZDA) * [[Brazos]] (1290&nbsp;km) (Teksas, ZDA) * [[Brda (reka)|Brda]] (Poljska) *[[Brebernica]] (Hrvaška) *[[Brèche]] (Francija) *[[Brede Å]] (Danska) * [[Breg]] (Nemčija) * [[Bregalnica]] (Severna Makedonija) * [[Bregana]] (Hrvaška/Slovenija) *[[Bregava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Bregenzerache]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Breggia]] (Švica, Italija) *[[Breitach]], Nemčija, Avstrija *[[Breitenbrunner Laber]] (Nemčija) *[[Brembo (reka)]] (Italija) * [[Brenta (reka)|Brenta]] (Italija) * [[Brenz]] (Nemčija) *[[Bresle]] (Francija) *[[Brezna (reka)]] (Hrvaška) * [[Březná]] (Češka) *[[Breznica (Hrvaška)]] (2) * [[Brežnica (Hrvaška)]] (Hrvaška) *[[Briance]] (Francija) * [[Brigach]] (Nemčija) * [[Briježnica]] (Bosna in Herc.) *[[Brinja]] (Bosna in Hercegovina) *[[Brisbane River]] (Avstralija) * [[Brixentaler Ache]] (Avstrija) * [[Brka]] (Bosna in H.) * [[Bröl]] (Nemčija) *[[Brömsebäck]] (Švedska) *[[Broströmmen]] (Švedska) * [[Broye]] (Švica) * [[Brtnice]] (Češka) *[[Bruatorpsån]] (Švedska) *[[Brunej (reka)]] (Malezija, Brunej) *[[Brusnik]] (Slovaška) *[[Brzaja]] (Hrvaška) * [[Brzeźnica]] (Poljska) *[[Buda (reka)]] (Romunija) *[[Budișteanca]] (Romunija) * [[Buerjin]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Buffalo Bayou]] (ZDA) * [[Zahodni Bug]] (856&nbsp;km) (Ukrajina, Belorusija, Poljska) * [[Južni Bug]] (Ukrajina) * [[Buhan]] (Južna Koreja) * [[Buj (reka)|Buj]] (Rusija) *[[Bukovica (Trstionica)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bukovica (reka)]] (Črna Gora) *[[Buller River]] (Nova Zelandija) *[[Buna]] (Bosna in Hercegovina; 2.= Hrvaška) * [[Bundara]] (Avstralija) *[[Bunica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bunta (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Bure]](älven) (Švedska) *[[Burgdorfer Aue]] (Nemčija) * [[Bušma]] (Rusija) *[[Bût]] /But (Italija-Karnija) *[[Butižnica]] (Hrvaška) * [[Buzan]] (Rusija) * [[Buzău]] (Romunija) *[[Byälven]] (Švedska) * [[Byk]] (Ukrajina) *[[Byskeälven]] (Švedska) *[[Bystrianka]] (Slovaška) *[[Bystrica]] (več; Slovaška) * [[Bystřice]] (Češka) * [[Bystrzyca]] (Poljska) * [[Bzura]] (Poljska) {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Cả]] (Nam Khan/[[Sông Cả]]/Sông Lam ="Modra reka" (Laos, Vietnam) * [[Cabe]] (Španija-Galicija) * [[Cabriel]] (Španija) *[[Caffaro]] (Italija) *[[Cailly]] (Francija) * [[Călmățui]] (Romunija) * [[Calore Irpino]]/[[Calore Beneventano]] (Italija) * [[Cam]] (Anglija) *[[Canadian River]] (ZDA) *[[Cance]] (Francija) *[[Canche]] (Francija) *[[Caorame]] (Italija) *[[Capra]] (Romunija) *[[Caracar]] (Bolgarija) *[[Cârcinov]] (Romunija) * [[Carraixet]] (Španija) *[[Carrione]] (Italija) *[[Carron]] (Škotska) * [[Castletown river]] (Irska) * [[Cauveri]] (Indija) * [[Cavu]]/[[Cavo]] (Francija-Korzika) * [[Cedrino]] (Italija-Sardinija) * [[Cegielinka]] (Poljska) *[[Célé]] (Francija) *[[Cellina]] (Italija-Furlanija) *[[Cem]] (Albanija) * Torrente [[Cenedola]] (Italija) * [[Cenischia]] (Italija) * [[Centa (reka)|Centa]] (Italija) *[[Céor]] (Francija) *[[Céou]] (Francija) * [[Cephissus]] (Grčija) * [[Cère]] (Francija) * [[Cerev]] (Rusija) *[[Cerkniščica]] (Slovenija) * [[Cerna (reka)|Cerna]] (Romunija) *[[Cernon]] (Francija) * [[Ceronda]] (Sunder/Srunda) (Italija) *[[Cérou]] (Francija) * [[Cervaro]] (Italija) * [[Cesano (reka)|Cesano]] (Italija) * [[Cetina (reka)|Cetina]] (Hrvaška) * [[Cèze]] (Francija) * [[Charente (reka)|Charente]] (Francija) *[[Chari]] (Srednjeafriška republika, Čad) *[[Chassezac]] (Francija) * [[Chauveri]] (Indija) * [[Chalakudy]] (Indija-Kerala) * [[Chaliyar]] (Indija-Kerala) * [[Chambal]] (Indija) * [[Chaobai]] (Kitajska) * [[Chao Phraya]] (Tajska) *[[Chapeauroux]] (Francija) *[[Charetonne]] (Francija) *[[Chassezac]] (Francija) *[[Chavanon]] (Francija) *[[Chée]] (Francija) * [[Chenab]]/[[Čenab]] (Kašmir/Indija, Pakistan) * [[Chandragiri]]/Perumpuzha (Indija-Kerala) * [[Cher (reka)|Cher]]/Char (Francija) *[[Chère]] (Francija) *[[Cherio]] (Italija) * [[Chiamogna]] (Italija) *[[Chiana]] (Italija) *[[Chiarzò]] /Scjarsò (Italija-Furlanija) *[[Chiciura]] (Romunija) * [[Chienti]] (Italija) * [[Chiers]] (Luksemburg, Belgija, Francija) * [[Chiese]] (Italija) *[[Chilkat]] (Kanada, ZDA-Aljaska) * [[Chindwin (reka)|Chindwin]] (Mjanmar) * [[Chirchiq]]/Čirčik (Uzbekistan) * [[Chisone]] (Italija) *[[Chlmec]] (Slovaška) * [[Chomutovka]] (Češka) *[[Chotýšanka]] (Češka) *[[Chřibská Kamenice]] (Češka) * [[Chrudimka]] (Češka) *[[Chumava]] (Češka) * [[Churchill (reka)|Churchill]] (1730&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) *Churchill (Kanada-Labrador) * [[Churn]] (Anglija) *[[Chvojnica]] (Slovaška) *[[Chvojnice]] (Češka) * [[Ciane]] (Italija-Sicilija) * [[Cibrica]] (Bolgarija) * [[Cidlina]] (Češka) * [[Cijevna]]/alb. Cem (Albanija, Črna Gora) *[[Cimmaron]] (ZDA) * [[Cinca]] (Španija) * [[Cirocha]] (Slovaška) *[[Ciron]] (Francija) * [[Ciugur]] (Moldova) * [[Cixerri]] (Italija-Sardinija) *[[Cjepalo]] (Bosna in Hercegovina) *[[Clain]] (Francija) *[[Claise]] (Francija) *[[Claduègne]] (Francija) *[[Clarence River]] (Nova Zelandija) (2.= Avstralija) *[[Clarks Fork]] (ZDA) *[[Clouère]] (Francija) *[[Clutha river]] /[[Mata - Au]] (Nova Zelandija) * [[Clyde (reka)|Clyde]] (160&nbsp;km) (Škotska) *[[Codalunga]] (Italija) * [[Cogâlnic]]/Kogulnik (Moldova, Ukrajina) * [[Coghinas]] (Italija-Sardinija) * [[Coig]] (290&nbsp;km) (Argentina) *[[Colagne]] (Francija) *[[Côle]] (Francija) * [[Coleroon]] (Indija) *[[Colorado (Texas)]] (ZDA) *[[Colvera]] (Colvare) (Italija-Furlanija) *[[Commerce]] (Francija) *[[Cooper]] (Avstralija) * [[Conca]] (Italija) * [[Conchos]] (Mehika) *[[Condamine]] (Avstralija) *[[Congost]] (Španija-Katalonija) *[[Conie]] (Francija) *[[Cooper Creek]] (Avstralija) *[[Cordevole]] (Italija) *[[Cormôr]] (Italija-Furlanija) *[[Corno]]/Cuar (Italija-Furlanija) * [[Corrèze (reka)|Corrèze]] (Francija) *[[Cosson]] (Francija) * [[Coşuştea]] (Romunija) * [[Couesnon]] (Francija) *[[Couze d'Ardes]] (Francija) *[[Couze Pavin]] (Francija) * [[Crasna]] /[[Kraszna]] (Romunija, Madžarska) * [[Crati]] (Italija) * [[Creggan River]] (Irska) * [[Creuse (reka)|Creuse]] (Francija) ** [[Petite Creuse]] (Francija) *[[Crinchon]] (Francija) * [[Crinisus]] (Italija-Sicilija) *[[Crkvena]] (Bosna in Herc.) *[[Crmnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Crna reka]] (201&nbsp;km) (Severna Makedonija) *[[Crna rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Crostolo]] (Italija) * [[Cuango]], Kwango (1100&nbsp;km) (Angola, Zair), * [[Cuareim]] (Urugvaj/Brazilija) *[[Culgoa]] (Avstralija) * [[Cull Water]] (Irska) *[[Cumpăna]] (Romunija) *[[Cure]] (Francija) * [[Curone]] (Italija) *[[Cvrcka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Cybina]] (Poljska) * [[Czarna (reka)|Czarna]] (Poljska) * [[Czarna Hańcza]]/bel. Čornaja Ganča/ (Poljska, Belorusija) *[[Czarna Orawa]] (Poljska) * [[Czarna Woda]] (Poljska) * [[Czerna Wielka]] (Poljska) *[[Czarny Dunajec]] (Poljska) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Čabranka]] (Hrvaška/Slovenija) * [[Čađavica (reka)|Čađavica]] (Hrvaška-2, Bosna-2) * [[Čao Praja (reka)|Čao Praja]] - glavna reka [[Tajska|Tajske]] *[[Čaronda]] (Ukrajina) *[[Čečva]] (Ukrajina) * [[Čelomdža]] (Rusija) * [[Čeotina]]/[[Čehotina]] (Črna Gora, Bosna in Hercegovina) * [[Čepca]] (Rusija) *[[Čepinska reka]] (Bolgarija) *[[Čereš]] (Ukrajina) * [[Černá Opava]] (Češka) *[[Černec]] (Hrvaška) * [[Česma]] (Hrvaška) * [[Čierna voda]] (2 vodotoka; Slovaška) *[[Čierny Váh]] (Slovaška) * [[Čik]]/Čiker (Srbija) * [[Čikola]] (Hrvaška) * [[Čornaja]] (Rusija) *[[Čoruh]] /Çoruh (Turčija) * [[Črna reka]] (Sông Džà) (Kitajska, Vietnam) *[[Črnec]] (2; Hrvaška) * [[Črni Drim]] (Severna Makedonija, Albanija) * [[Črni Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Čučerska reka]] (Hrvaška) *[[Čukarska reka]] (Bolgarija) *[[Čuna]] (Rusija) * [[Čusovaja]] (Rusija) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dabar]] (Bosna in Herc.) * [[Dal]]/[[Dalälven]] (Švedska) *[[Dalbergsån]] (Švedska) * [[Daliao]] (Kitajska) * [[Daljnaja]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Dâmbovița]] (Romunija) *[[Dammån]] (Švedska) * [[Damodar]] (Indija) *[[Damour]]/Nahr Al Damour/Damoros/Tamyras (Libanon) *[[Dan]]/Leddan (Izrael) * [[Danė]] (Litva) * [[Dargle]] (Irska) * [[Darling]] (2740&nbsp;km), (Avstralija) *[[Dart River]]/Te Aka Whakatipu (Nova Zelandija) *[[Davščica]] (Slovenija) * [[Dayang]] (Kitajska) * [[Dečanska Bistrica]] (Kosovo) *[[Dedina]] (Hrvaška) * [[Dědina]] (Češka) * [[Dee]] (Wales, Anglija; 2. Škotska) * [[Degano]] (Italija-Karnija) * [[Deil]] (Nemčija) * [[Dejna]] (Rusija-Kaliningrad) * [[Delijska reka]] (Bolgarija/Turčija) *[[Dellikälven]] (Švedska) *[[Demänovka]] (Slovaška) *[[Demer]] (Belgija) *[[Derkul]] (Ukrajina/Rusija) * [[Derry]] (Irska) *[[Dervenska reka]] (Severna Makedonija) * [[Derwent]] (2 reki, Anglija) *[[Desges]] (Francija) * [[Desna]] (1130&nbsp;km) (Rusija, Ukrajina) (2.=Bosna in H.) * [[Desná]] (Češka) * [[Desnățui]] (Romunija) *[[Dessoubre]] (Francija) * [[Detinja]] (Srbija) *[[Devèze]] (Francija) *[[Devils]] (ZDA) *[[Devinska reka]] (Bolgarija) * [[Devoll]] (Albanija) * [[Dez]] (Iran) *[[Diamantina]] (Avstralija) *[[Diège]] (Francija) * [[Diemel]] (Nemčija) * [[Dinkel]] (Nemčija) *[[Diodet]] (Francija) * [[Dirillo]] (Italija-Sicilija) * [[Dittaino]] (Italija-Sicilija) *[[Ditva]] /Dzitva (Litva, Belorusija) *[[Dive]] (Francija) * (Torrente) [[Diveria]] (Italija) * [[Dives]] (Francija) *[[Divette]] (Francija) * [[Divoká Orlice]] (Češka) *[[Djavolska reka]] (Bolgarija) *[[Djurgårdsbrunnskanalen]] (Švedska) * [[Dlouhá řeka]] (Češka) * [[Dneper]] (2285&nbsp;km) (Rusija, Belorusija, Ukrajina) * [[Dnester]] (1410&nbsp;km) (Ukrajina, Moldova) * [[Dobličica]] (Slovenija) * [[Dobra (reka)|Dobra]] (Hrvaška) *[[Doljanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dolo]] (Italija) *[[Dolore]] (Francija) * [[Dommel]] (Belgija, Nizozemska) * [[Don (reka)|Don]] - glavni pritok [[Azovsko morje|Azovskega morja]]; (1970&nbsp;km) (Rusija) * Don (Škotska; 2. Francija) * [[Đon]] (Bosna in Herc.) * [[Donava]] - (2860&nbsp;km) (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Madžarska, Srbija, Bolgarija/Romunija/Ukrajina) * [[Donec]] (1183&nbsp;km) (Rusija/Ukrajina) *[[Donette]] (Francija) * [[Dora Baltea]] (Italija) * [[Dora di Bardonecchia]] (Italija) * [[Dora Riparia]] (Italija) * [[Dordogne (reka)|Dordogne]] (490&nbsp;km) (Francija) *[[Dospat]] (Bolgarija, Grčija) * [[Dosse]] (Nemčija) * [[Doubrava]] (Češka) * [[Doubs (reka)|Doubs]] (Švica, Francija) *[[Dore]] (Francija; 2. Anglija) *[[Dourbie]] (Francija) *[[Dourdou de Camarès]] (Francija) *[[Dourdou de Conques]] (Francija) *[[Douve]]/Ouve (Francija) *[[Doux]] (Francija) * [[Douze]] (okcitansko Dosa) (Francija) * Dove (Anglija) *[[Draa (reka)]] (Maroko) * [[Drac]] (Francija) * [[Dragone]] (Italija) *[[Dragača]] (Bosna in Hercgovina) *[[Draganovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Dragonja]] (Slovenija/Hrvaška) *[[Dragor]] (Severna Makedonija) * [[Dragovištica]] (Srbija, Bolgarija) *[[Drammensvassdraget]]/[[Drammenselva]] (Norveška) * [[Drava]] - (769&nbsp;km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) * [[Dravinja]] (Slovenija) * [[Drawa]] (Poljska) * [[Dreisam]] (Nemčija) * [[Drenica]] (Kosovo) * [[Dreta]] (25&nbsp;km) (Slovenija) * [[Dřevnice]] (Češka) *[[Drežanka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Drim]] (300&nbsp;km) (Albanija) (Sev. Makedonija; Kosovo) * [[Drina]] (346&nbsp;km) (Srbija/Bosna in Hercegovina) * [[Drincea]] (Romunija) * [[Drinjača]] (Bosna in H.) * [[Drino]](-s) (Grčija/Albanija) *[[Drnica]] (Slovenija) *[[Drobie]] (Francija) * [[Drôme (reka)|Drôme]] (Francija) * [[Dronne]]/Drona (201 km) (Francija) *[[Drot]] /Dropt (Francija) *[[Drouette]] (Francija) * [[Drwęca]] (238&nbsp;km) (Poljska) * [[Dubna]] (Latvija) * [[Dubysa]] (Litva) * [[Dudhana]] (Indija) * [[Dudváh]] (Slovaška) * [[Duero]], Douro (925&nbsp;km) (Španija, Portugalska) * [[Duliujian]] (Kitajska) *[[Dumača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Dumme]] (Nemčija) * [[Dunajec]] (Slovaška, Poljska) * [[Dunărea]] - pritok Donave (Romunija) *[[Dünern]] (Švica) * [[Durance]] (Durença) (320 km) (Francija) *[[Durbav]] (Romunija) *[[Durolle]] (Francija) * [[Durge]] (Litva) *[[Dürre Ager]] (Avstrija) * [[Düssel]] (Nemčija) *[[Duša]] (Slovaška) *[[Duščica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zahodna Dvina]]=[[Daugava]] (1020 km) (Rusija, Belorus., Latvija) * [[Severna Dvina]] (Rusija) * [[Dvojnica]] (Bolgarija) * [[Dyje]]/Thaya (282&nbsp;km) (Avstrija, Češka) *[[Dyltaån]] (Švedska) * [[Dysna]] (Litva, Belorusija) * [[Dželum (reka)|Dželum]]/Jhelum (Pakistan) * [[Džida (reka)]] (Rusija) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Earn]] (Škotska) *[[Eastmain River]] (Kanada) *[[Eau]] (Anglija) *[[Eaulne]] (Francija) * [[Ebro]], "Ebre" (Španija) *[[Échez]] (Francija) *[[Ecker]] (Nemčija) * [[Eden]] (Anglija) * [[Eder]] (Nemčija) * [[Edo (reka)|Edo]] (Japonska) * Eger-patak (2, Madžarska) *[[Eggenbach]] (Nemčija) * [[Egiin]] (Mongolija) * [[Eider]] (Nemčija) * [[Eisack]]/Isarco (Italija-Južna Tirolska) * [[Eine]] (Nemčija) *[[Eio]] (Norveška) *[[Eira]] (Norveška) *[[Eisch]] (Belgija, Luksemburg) * [[Elde]] (Nemčija) *[[Elijska reka]] (Bolgarija) *[[Ellé]] (Francija)   *[[Elliðaá]] (Islandija) * [[Ełk (reka)|Ełk]] (Poljska) *[[Élorn]] (Francija) *[[Elsa]] (Italija) * [[Elster]]/[[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Elwha River]] (ZDA) * [[Elz]] (Nemčija) * [[Elzbach]] (Nemčija) * [[Ema]] (Italija) * [[Emajõgi]] (Estonija) *[[Emån]] (Švedska) * [[Emba]] (647&nbsp;km) (Kazahstan) * [[Emme]] (Švica) * [[Ems]]/"Eems", Nemčija/Frizija * [[Emscher]] Nemčija *[[Enan]] (Švedska) *[[Engelberger Aa]] (Švica) *[[Enna]] (Italija) * [[Ennepe]] (Nemčija) *[[Enningdalsälven]] (Švedska) * [[Enza]] (Italija) * Rio [[Enzola]] (Italija) * [[Epte]] (Francija) *[[Era]] (Italija) *[[Erdre]] (Francija) * [[Erenik]] (Kosovo) * [[Erft]] (Nemčija) * [[Ergene]] (Turčija-Trakija) * [[Erlauf]] (Avstrija) * [[Erms]] (Nemčija) * [[Erne]] (Severna Irska, Irska) *[[Ernée]] (Francija) *[[Erpenjščica]] (Hrvaška) * [[Erzbach]] (Avstrija) * [[Erzen]] (Albanija) *[[Erzene]] (Turčija) * [[Eschach]] (Nemčija) * [[Esino]] (Italija) * [[Esk]] (Anglija; 2. Škotska) * [[Esla]] (Španija) * [[Essonne (reka)|Essonne]] (Francija) *[[Este]] (Nemčija) * [[Eure (reka)|Eure]] (Francija) *[[Ével]] (Francija) * [[Evfrat]]/ Firat/ Al Furat (2815&nbsp;km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran) *[[Èvre]] (Francija) * [[Exe]] (Anglija) * [[Eyach]] (Nemčija) *[[Eybach]] (Nemčija) *[[Eyjafjarðará]] (Islandija) * [[Eye Water]] (Škotska) * [[Eygues]] (Francija) * [[Eyre (reka)|Eyre]] (Francija) *[[Eyrieux]] (Francija) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} * [[Fabiela]] (Kitajska) *[[Fakijska reka]] (Bolgarija) * [[Falschauer]]/[[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Faluån]] (Švedska) * [[Fan]] (Fan i Vogël, Fan i Madh) (Albanija) *[[Fandaklijska reka]] (Bolgarija) *[[Faxälven]] (Švedska) * [[Feale]] (Irska) *[[Fecht]] (Francija) * [[Fehnbach]] (Nemčija) * [[Fekete-víz]] (2; Madžarska) * [[Fenecchio]] (Italija) *[[Fersina]] (Italija) * [[Fier (reka)]] (Francija) * [[Fils]] (Nemčija) * [[Finlay (reka)|Finlay]] (402&nbsp;km) (Kanada) * [[Fiora]] (Italija) *[[Fiorentina]] (Italija) * [[Firiza]] (Romunija) *[[Fischa]] (Avstrija) *[[Fischach]] (Avstrija) *[[Fiumelatte]] (Italija) *[[Fjällsjöälven]] (Švedska) *[[Fjätan]] (Švedska) *[[Flakstadelva]] (Norveška) *[[Flarkån]] (Švedska) *[[Flåsjöån]] (Švedska) *[[Flem]] (Švica) *[[Flian]] (Švedska) *[[Flinders]] (Avstralija) *[[Florido]] (Mehika) * [[Flumendosa]] (Italija-Sardinija) * [[Flumini Mannu]] (Italija-Sardinija) *[[Fly River]] (Papua-Nova Gvineja) *[[Fnjóská]] (Islandija) *[[Foča (reka)]] (Bosna in Herc.) * [[Foglia]] (Italija) * [[Foglio]] (Italija) *[[Fojnička rijeka]] (Bosna in H.) *[[Folda]] (Norveška) *[[Fontaulière]] (Francija) * [[Fora di Taggia]] (Italija) *[[Fornacher Redlbach]] (Avstrija) * [[Forno]] (Italija) *[[Forsmarksån]] (Švedska) * [[Forth]] (Škotska) * [[Fortore]] (Italija) *[[Fossa]] (Islandija) *[[Fosselvi]] (Norveška) * [[Foyle]] (Irska) * [[Fraser (reka)|Fraser]] (1370&nbsp;km) (Severna Amerika-Kanada) * [[Freiberger Mulde]] (Nemčija) * [[Friedberger Ach]] (Nmečija) *[[Frutz]] (Švica) *[[Fuhse]] (Nemčija) *[[Fulan]] (Švedska) * [[Fulda (reka)|Fulda]] (Nemčija) *[[Fluvià]] (Španija/Katalonija) *[[Fuscher Ache]] (Avstrija) *[[Fylleån]] (Švedska) *[[Fyrisån]] (Švedska) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Gabela]] (Bosna in H.) * [[Gacka]] (Hrvaška) *[[Gådeån]] (Švedska) *[[Gafos]] (Španija) *[[Gailbach]] (Avstrija) *[[Galaure]] (Francija) * [[Galga]] (Madžarska) * [[Gauja (reka)|Gauja]] (Latvija, del meja z Estonijo) * [[Gallego]] (Španija) * [[Gambija (reka)|Gambija]] (1094&nbsp;km) (Afrika) * [[Gandak]] (Nepal, Indija) * [[Ganges]], "Ganga" (2700&nbsp;km) (Azija) *[[Garbet]] (Francija) * [[Gardon]] (Francija) *[[Gårdvedaån]] (Švedska) *[[Garešnica]] (Hrvaška) *[[Gargån]] (Švedska) * [[Garona]]/Garonne/ (Francija) * [[Gartempe (reka)]] (Francija) *[[Gascoyne]] (Avstralija) * [[Gaši]]/[[Gashi]]/''Lumi i Gashit'' (Albanija) *[[Gašnica]] (Bosna in H.) *[[Gaula]] (Norveška) *[[Gave de Pau]] (Francija) *[[Gavleån]] (Švedska) *[[Gažnica]] (Hrvaška) * [[Gela]] (Italija-Sicilija) *[[Gelgia]] (Švica) *[[Gélise]] (Francija) * [[Genil]] (Španija) * [[Gera (reka)|Gera]] (Nemčija) * [[Germanasca]] (Italija) *[[Gerovčica]] (Hrvaška) * [[Gers (reka)|Gers]] (Francija) * [[Gersprenz]] (Nemčija) * [[Geumho]] (Južna Koreja) * [[Gaghara]] (Kitajska, Nepal, Indija) * [[Gatprabna]] (Indija) *[[Ghadir]] (Libanon) *[[Ghimbășel]] (Romunija) * [[Gialias]] (Ciper) *[[Gide]](älven) (Švedska) *[[Gidra]] (Slovaška) *[[Gier]] (Francija) *[[Gigjukvisl]] (Islandija) *[[Giessenbach]] (Avstrija) *[[Gimån]] (Švedska) * [[Gimone]] (Francija) * [[Girna]] (Indija) *[[Gjødingelva]] (Norveška) *[[Gland]] (Francija) *[[Glatt]] (Švica) *[[Glavničica]] (Hrvaška) * [[Glenner]] (Švica) *[[Glerá]] (Islandija) *[[Gliboki]] (Hrvaška) * [[Glina (reka)|Glina]] (Avstrija/Koroška) * Glina (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Glinščica (Italija)|Glinščica]]/Rosandra (Slovenija, Italija) * [[Glogovnica]] (Hrvaška) * [[Glomma]]/Glåma (Norveška) * [[Glonn]] (Nemčija) * [[Glubokaja]] (Rusija) *[[Gnarpsån]] (Švedska) * [[Gnjica]] (Bosna in H.) * [[Godavari]] (1445&nbsp;km) (Indija) *[[Goldbach]] (Nemčija) *[[Goljama (reka)|Goljama]] (Bolgarija) * [[Golo (reka)|Golo]]/Golu (Francija-Korzika) * [[Gölsen]] (Avstrija) * [[Gomati]] (Indija) *[[Gomjenica]] (Bosna in H.) *[[Gongnaisi]]/Künes (Kazahstan) * Torrent de [[Gorbio]] (Francija) *[[Görjeån]] (Švedska) * [[Gornalunga]] (Italija-Sicilija) *[[Gortva]] (Slovaška) *[[Goruša]] (Bosna in Herc.) *[[Göta älv]] (Švedska) *[[Gothemån]] (Švedska) *[[Goulburn]] (Avstralija) *[[Govza]] (Bosna in Herc.) * [[Gozdawnica]] (Poljska) *[[Grabovica]] (Srbija; 2. Bosna in Hercegovina) *[[Gračanica (reka)]] (Črna Gora) *[[Gračenica]] (Hrvaška) * [[Gračnica (reka)|Gračnica]] (Slovenija) *[[Gradac (reka)]] (Srbija) *[[Gradačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Gradaščica]] (Slovenija) *[[Gradina (reka)]] (Bosna in H.) * [[Gran Caso]] (Italija) *[[Grana del Monferrato]] (Italija) *[[Grande-Eau]] (Švica) *[[Grand Morin]] (Francija) *[[Grane]] (Nemčija) * [[Gravona]] (Francija-Korzika) *[[Grđevica]] (Hrvaška) (2. Črna gora) *[[Great Eau]] (Anglija) *[[Green (reka)|Green]] river (ZDA) * [[Greve]] (Italija) *[[Greybull]] (ZDA) * [[Gribaja]] (Bosna in H.) * [[Grīva]] (Latvija) *[[Grlovnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Grnčar]]/Vrmoša/Vërmoshi (Albanija, Črna Gora) *[[Grønfjellåga]] (Norveška) * [[Grossarler Ache]] (Avstrija) *[[Grotla]] (Norveška) *[[Grundbach]] (Nemčija) *[[Grwyne Fawr]] (Wales) *[[Guadalupe]] (Texas, ZDA) * [[Gvadalkivir]] (Španija) * [[Guadiana]] (Španija, Portugalska) * [[Guayape]] (Španija) *[[Gudbrandsdalslågen]] (Norveška) * [[Gudenå]] (Danska) * [[Guduča]] (Hrvaška) *[[Guirande]] (Francija) * [[Guišui]] (Kitajska) *[[Gujva]]/Hujva (Ukrajina) *[[Gullspångsälven]] (Švedska) *[[Gusen]] (Avstrija) * [[Gwda]] (Poljska) * [[Gyöngyös]] (Madžarska) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} * [[Hadžider]] (Ukrajina) *[[Hadžijska reka]] (Bolgarija) *[[Hagbyån]] (Švedska) * [[Haihe]] (Kitajska) * [[Haliakmon]]/[[Aliakmon]] (Grčija) *[[Halicz]] (Poljska) *[[Halleby Å]] (Danska) *[[Haller (reka)|Haller]] (Nemčija) *[[Hallingdalselva]] (Norveška) * [[Halliste]] (Estonija) *[[Hamel]] (Nemčija) *[[Hamrångeån]] (Švedska) * Han (reka) (Kitajska) * Han (Južna Koreja/Severna) * [[Haná]] (Češka) *[[Handlovka]] (Slovaška) *[[Handölan]] (Švedska) * [[Harirud]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Härjån]] (Švedska) * [[Härjapea]] (Estonija) *[[Hårkan]] (Švedska) *[[Harlem]] (ZDA) *[[Harmångersån]] (Švedska) *[[Harmanlijska reka]] (Bolgarija) *[[Hartbach]] (Avstrija) *[[Hasbani]] Ḥatzbaní/Snir (Libanon, Izrael) * [[Hasdo]] (Indija) * [[Hase (reka)|Hase]] (Nemčija) *[[Hässjaån]] (Švedska) * [[Hatanga]] (1510&nbsp;km) (Rusija) * [[Havel]] (Nemčija) *[[Hedströmmen]] (Švedska) * [[Heihe]]/Ruoshui (Kitajska) * [[Hejlovka]] (Češka) *[[Héraðsvötn]] (Islandija) * [[Hérault (reka)|Hérault]] (160 km) (Francija) * [[Herlen]] (Kitajska) * [[Hers-Vif]] (Francija) *[[Heve]] (Nemčija) *[[Helgeå]] (Švedska) * [[Helmand (reka)|Helmand]] (Afganistan) * [[High River]] (Kanada) *[[Himleån]] (Švedska) *[[Hinterrhein]] (Švica) * [[Hitri Kriš]] (Romunija, Madžarska) *[[Hl´boky reká]] (Slovaška) * [[Hloučela]] (Češka) * [[Hnilec]] (Slovaška) *[[Hoan]] (Švedska) *[[Hoangho]] >> [[Rumena reka]] *[[Hofsá]] (Islandija) *[[Högvadsån]] (Švedska) *[[Hokitiko]] (Nova Zelandija) *[[Holtemme]] (Nemčija) *[[Holyford River]]/Whakatipu Ka Tuka (Nova Zelandija) * [[Hönne]] (Nemčija) * [[Hooghly]] (Indija) * [[Hopjor]] (Rusija) *[[Hörgá]] (Islandija) *[[Horin]] /Gorinj (Ukrajina) * [[Hornád]]/Hernád (Slovaška, Madžarska) *[[Hörnån]] (Švedska) * [[Hortobágy (reka)|Hortobágy]] (Madžarska) * [[Hovd]] (Mongolija) *[[Hrčavka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Hron]] (276&nbsp;km) (Slovaška, Madžarska) * [[Horvatska]] (Hrvaška) * [[Huai]] (Kitajska) * [[Hubelj]] (Slovenija) * [[Hudinja (reka)|Hudinja]] (Slovenija) * [[Hudson (reka)|Hudson]] - glavna reka države New York (ZDA) * [[Huerva]] (Španija) *[[Huisne]] (Francija) *[[Hulan]] (Švedska) * [[Hunhe]] (Kitajska) * [[Hun (reka)|Hun]] (Kitajska) *[[Hustec]] (Ukrajina) * [[Hunte]] (Nemčija) *[[Hurna-Solinka]] (Poljska) *[[Husån]] (Švedska) *[[Hutt River]] /Te Awa Kairangi (Nova Zelandija) * [[Hvajang-gang]] (Južna Koreja) *[[Hvítá]] (Islandija) *[[Hvozdnice]] (Češka) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ialomița]] (225&nbsp;km) (Romunija), * [[Ibar]] (276&nbsp;km) (Črna Gora, Srbija, Kosovo) *[[Ibie]] (Francija) * [[Ida (reka)|Ida]] (Slovaška) * [[Ider]] (452&nbsp;km), (Rusija, Mongolija) * [[Idrija (reka)|Idrija]]/Juruda/Iudrio/Judri (Slovenija/Italija) * [[Idrijca]] (Slovenija) * [[Iecava]] (Latvija) *[[Igneray]] (Francija) * [[Iguasu]] (Brazilija, Argentina) *[[Ihme]] (Nemčija) *[[Illinois (reka)]] (ZDA) * [[Ijsell]] (Nizozemska) * [[Ik]] (Rusija) * [[Ill (Francija)]] * [[Ill (Avstrija)|Ill]] (Avstrija-Predarlsko) *[[Ille]] (Francija) * [[Ili (reka)]] (Ujgurija, Kazahstan) * [[Iller]] (Nemčija) * [[Ilm]] (Nemčija) * [[I-lo]] (Mongolija) *[[Ilomska]] (Bosna in Herc.) * [[Ilova]] (Hrvaška) *[[Ilse]] (Nemčija) * [[Ilz]] (Nemčija) * [[Imera Settentrionale]] (Italija-Sicilija) * [[Impero]] (Italija) * [[Ina (reka)|Ina]] (Poljska) *[[Inangahua]] (Nova Zelandija) * [[Ind]] (3190&nbsp;km) (Pakistan, Indija/Džamu in Kašmir, Kitajska-zah. Tibet) * [[Indals]]/[[Indalsälven]] (Švedska) * [[Indigirka]] (1726&nbsp;km) (Rusija) * [[Indravati]] (Indija) * [[Indre (reka)]] (Francija) *[[Inerste]] (Nemčija) * [[Inhulec]]´/Ingulets´ (Ukrajina) * [[Inn]] (518&nbsp;km) (Švica, Avstrija, Nemčija) *[[Inna]] (Norveška) *[[Innbach]] (Avstrija) *[[Indrois]] (Francija) * [[Inny]] (Irska) * [[Ipeľ]] /Ipoly (Slovaška, Madžarska) *[[Ipotnica]] (Slovaška) * [[Ippari]] (Italija-Sicilija) * [[Iravadi]] (2170&nbsp;km) (Mjanmar), * [[Irbe]] (Dižirbe, Dižirve, Irbes upe, Irve; livonsko: Īra) (Latvija) * [[Irfon]] (Wales) * [[Irminio]] (Italija-Sicilija) *[[Irpin]] (Ukrajina) * [[Irtiš]] (4370&nbsp;km) (Kitajska, Kazahstan, Rusija) * [[Isar]] (Avstrija, Nemčija) *[[Isclero]] (Italija) *[[Ise]] (Nemčija) * [[Isel]] (Avstrija) * [[Isère (reka)|Isère]] (Francija) * [[Ishëm]] (Albanija) * [[Iskăr (reka)|Iskar]] (Černi, Levi, Beli Iskăr), [[Malki Iskăr]] (Bolgarija) * [[Iskrica]] (Hrvaška) * [[Isle]] (Francija) * [[Isorno]] (Italija, Švica) * [[Issel]] (Nemčija) * [[Išikari]] (Japonska) * [[Išim (reka)|Išim]] (1809&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija), * [[Iščica]] (Slovenija) * [[Iška]] (Slovenija) * [[Iton]] (Francija) * [[Itz]] (Nemčija) * [[Ivalo]] (Finska) * [[Iza (reka)|Iza]] (Romunija) *[[Izvorčica]] (Severna Makedonija) *[[Izvorska reka]] (Bolgarija) * [[Iž (reka)|Iž]] (Rusija) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jablanica, Južna Morava]] (Srbija) *Jablanica (2 reki: Bolgarijia ter Bosna in Hercegovina) *[[Jablunka]] (Ukrajina) * [[Jaci]]/Aci (Italija-Sicilija; pod Etno) * [[Jadar]] (1. Srbija; 2. Bosna in H.) * [[Jadova]] (Hrvaška) *[[Jadovica]] (Bosna in H.) *[[Jädraån]] (Švedska) * [[Jadro (reka)|Jadro]] (Hrvaška) * [[Jägala]] (Estonija) * [[Jagst]] (Nemčija) * [[Jajrud]] (Iran) * [[Jajva]] (Rusija) *[[Jakotina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jalón]] (Španija) *[[James River]] (ZDA) * [[Jamuna]] (Indija), (Bangladeš) * [[Jana (reka)|Jana]]/Adiča (1170&nbsp;km) (Rusija, 2 reki?) * [[Jangce]], ''Chang Chiang (Chang Jiang)'', Modra reka/Dolga reka (6380&nbsp;km) (Kitajska) * [[Janj]] (Bosna in Hercegovina) * Janja (Bosna in Hercegovina) * [[Jantra]] (Bolgarija) * [[Japurá]] (Brazilija) * [[Jarmuk (reka)|Jarmuk]] (Jordanija, Sirija, Izrael) *[[Jaruga]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jasačnaja]] (Rusija) *[[Jasenica (Neretva)]] (Bosna in Hervegovina) *[[Jasenica (Srbija)]] (Srbija) *[[Jaska]] (Hrvaška) *[[Jaševica]] (Hrvaška) *[[Jaška reka]]/Lukavac (Črna Gora) *[[Jatran]] (Ukrajina) * [[Javeri]] (Indija) *[[Javornice]] (Češka) *[[Jävre]] (Švedska) * [[Jazva]] (Rusija) *[[Jeetze]] in [[Jeetzel]] (Nemčija) * [[Jefferson (reka)|Jefferson]] (134&nbsp;km) (ZDA) * [[Jegrička]], ''Egres'' (Srbija) * [[Jegrznia]] (v zg.toku: Lęga, Małkiń), Poljska * [[Jeja]] (Rusija) *[[Jelenska]] (Hrvaška) *[[Jelovac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Jenisej]] (3487&nbsp;km) (Rusija, Mongolija) * [[Jerma]] (Srbija, Bolgarija) *[[Jesenica]] (Hrvaška) *[[Jeune Autize]] (Francija) * [[Jevišovká]] (Češka) *[[Jezerka]] (Bosna in Hercegovina; 2. Hrvaška) * Jezernica (več, Slovenija, Avstrija-Koroška) * [[Jidoştiţa]] (Romunija) * [[Jieț]] (Romunija) * [[Jihlava (reka)|Jihlava]] (Češka) * [[Jihlavka]] (Češka) * [[Jijia]] "Žižija" (Romunija) * [[Jiu]] (Rominija) * [[Jizera]] /Izera (Češka-Poljska) *[[Jökulsá á Dal]], tudi Jökulsá á Brú ali Jökla (Islandija) *[[Jökulsá á Fjöllum]] (Islandija) *[[Jökulsá í Lóni]]/[[jökulá á Suðausturlandi]] (Islandija) *[[Jonte]] (Francija) * [[Jordan]] (Palestina/Izrael/Jordanija) *[[Jošanica]] (Srbija) (2. = Bosna in H.) *[[Jošavka]] (Bosna in H.) * [[Džuba (reka)|Džuba]] (''Juba'') (1500&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Júcar]] (Španija) *[[Jugovska reka]] (Bolgarija) *[[Juine]] (Francija) * [[Jukon (reka)|Jukon]] (''Yukon'') (3190&nbsp;km) (ZDA, Kanada) *[[Juktån]] (Švedska) * [[Jūra]] (Litva) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * [[Kabul (reka)|Kabul]] (Afganistan, Pakistan) * [[Kaczawa]]/Kačava (Poljska) * [[Kadalundi]](-puzha) (Indija-Kerala) * [[Kadina reka]] (Severna Makedonija) *[[Kadiša]] (Nahr Abu Ali) (Libanon) * [[Kafirnigan]] (Tadžikistan) *[[Kåge]](älven) * [[Kagera]] (597&nbsp;km) (Burundi, Ruanda, Tanzanija) *[[Kainach]] (Avstrija) *[[Kaitumälven]] (Švedska) * [[Kala (reka)|Kala]] (Finska) *[[Kålaboda]] (Švedska) *[[Kalakoč]]/Popovski Lom (Bolgarija) *[[Kalamas]] (Grčija) * [[Kala Oya]] (Šrilanka) * [[Kalasë]] (Albanija) *[[Kaljina]] (Bosna in Herc.) * [[Kali Sindh]] (Indija) *[[Kalitva]] (Rusija) *[[Kalix]](-älven) (Švedska) *[[Kalova]] (Ukrajina) *[[Kaluderska rijeka]] (Črna gora) * [[Kalu Ganga]] (Šrilanka) * [[Kama (reka)|Kama]] (2032&nbsp;km) (Rusija) *[[Kamenica]] (Srbija) *[[Kamenice]] (Češka) * [[Kamčija]] (Bolgarija) * [[Kamienna]] (Poljska) * [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniška Bistrica]] (Slovenija) * [[Kamp (reka)|Kamp]] (Avstrija) *[[Kanagjol]] (Bolgarija) * [[Kander]] (Švica) * [[Kangsabati]] (Indija) * [[Kanhar]] (Indija) * [[Kapos]] (Madžarska) * [[Kapuas]] (Borneo-Indonezija) * [[Karagač]] (Bolgarija) *[[Karamea]] (Nova Zelandija) * [[Karas]]/[[Karasjohka]] (Norveška) * [[Karaš]]/[[Caraș]] (Romunija, Srbija) * [[Karašica]] (Hrvaška) *[[Karakašica]] (Hrvaška) *[[Karatal]] (Kazahstan) *[[Karna]]: [[Velika Karna]] &[[Mala Karna]] (Ukrajina) *[[Karnahta]] (Italija-Furlanija) * [[Karpovka]] (Rusija) * [[Käru]] (Estonija) * [[Karun (reka)]] (Iran) *[[Karup Å]] (Danska) * [[Kasai]], Kwa (1.950&nbsp;km) (Zair) * [[Kasari]] (Estonija) *Kašina (Hrvaška) * [[Katun (reka)]] (Rusija) *[[Katušnica]] (Srbija) * [[Kaveri (reka)|Kaveri]] (Indija) *[[Kaš]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kašnica]] (Hrvaška) *[[Kävlingeån]] (Švedska) *[[Kawarau]] (Nova Zelandija) * [[Kazir]] (Rusija) *[[Kaznica]] (Hrvaška) * [[Keila]] (Estonija) * [[Kelani]] (Šrilanka) * [[Kelulun]]/Herlen (Kitajska) * [[Kem]] (Rusija) *[[Keräsjoki]] (Švedska) * [[Kymijoki]] Kemi(494&nbsp;km) (Finska) * [[Ken]] (Indija) * [[Keriberka]] (Rusija) * [[Kerulen]] (Rusija) *[[Khyber Pakhtunkhwa]] (Pakistan) * [[Kigač]] (Rusija/Kazahstan) * [[Kiimingin]] (Finska) *[[Kilan]] in [[Kilaån]] (Švedska) *[[Kings]] (ZDA) * [[Kinzig]] (Nemčija) *[[Kir]] (Albanija) * [[Kirhiž]] (Ukrajina) * [[Kirön]] (Finska) * [[Kirpili]] (Rusija) *[[Kisuca]] (Slovaška) * [[Kišna (reka)|Krišna]] (1,400&nbsp;km) (Južna Indija) *[[Kitenska reka]] (Bolgarija) * [[Kızılırmak]] (gr. Alis/Halis) (1151&nbsp;km) (Turčija-Anatolija) * [[Kizilsu]]/Vahš (Kirgizistan, Tadžikistan) *[[Kjarrá]]–[[Thervá]]/Þverá (Islandija) *[[Klabava]] (Češka) *[[Kladnica]] (Srbija) * [[Klamath]] (ZDA, * [[Klar]]/Klarälven (Norveška, Švedska) * [[Kleine Emme]] (Švica) *[[Kleiner Aller]] (Nemčija) *[[Klina (reka)]] (Kosovo) * [[Klodska Nisa]] (tudi Vzhodna Nisa, Poljska) * [[Kloostri]] (Estonija) * [[Kněžná]] (Češka) * [[Kobra]] (Rusija) * [[Kocába]] (Češka) * [[Kocher]] (Nemčija) *[[Kočanska reka]] (Severna Makedonija) * [[Kokemäen]] (Finska) * [[Kokra]] (Slovenija) *[[Kolbäcksån]] (Švedska) * [[Kolima (reka)|Kolima]] (2129 &nbsp;km) (Rusija) * [[Kolorado (reka), Argentina|Kolorado, Argentina]] * [[Kolorado (reka)|Kolorado]] (2330&nbsp;km) (ZDA) * [[Kolorado (reka), Kostarika|Kolorado, Kostarika]] * [[Kolpa]] /Kupa (296&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška), * [[Kolubara]] (Srbija/Bolgarija) * [[Kolumbija (reka)|Kolumbija]] (2250&nbsp;km) (Severna Amerika) *[[Kolunska]] (Bosna in H.) * [[Kolva]] (Rusija) * [[Kolvica]] (Rusija) *[[Komarnica (reka)]] (Črna Gora) * [[Kongeå]] (Danska) * [[Kongo (reka)|Kongo]] (4670&nbsp;km) (Kongo, Afrika) *[[Königsseer Ache]] (Nemčija) *[[Konjarska reka]]/[[Konjarka]] (Severna Makedonija) *[[Konjička Ljuta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kopanica]] (Poljska) *[[Koper (reka)]] (Rusija) *[[Köpingsån]] (Švedska) * [[Koppány]] (Madžarska) * [[Koprivnica (reka)|Koprivnica]] /Koprivnička rijeka (Hrvaška) * [[Kõpu]] (Estonija) * [[Korana (reka)|Korana]] (Hrvaška/Bosna in Hercegovina) * [[Korenaja]] (Rusija) *[[Korenica (reka)]] (Hrvaška) * [[Koritnica (reka)|Koritnica]] (Slovenija) *[[Koropec]] (Ukrajina) * Kosa/[[Kosva]] (Rusija) * [[Kosi (reka)|Kosi]] (Kitajska, Nepal, Indija) *[[Kosinac]] (Hrvaška) *[[Kosovska]] (Ukrajina) *[[Kosteljina]] (Hrvaška) * [[Kotojedka]] (Češka) * [[Kouris]] (Ciper) * [[Koyna]] (Indija) *[[Kozica]] (Bosna in Herc.) (2. Cosizza/Furlanija) * [[Kraich]] (Nemčija) * [[Krapina (reka)|Krapina]] (Hrvaška) * [[Krapinica]] (Hrvaška) *[[Krasnaja]] (Ukrajina) * [[Krbava]] (Hrvaška) *[[Krbavica]] (Hrvaška) * [[Krčica]] (Avstrija-Koroška) * [[Krčić]] (Hrvaška) * [[Křemelná]] (Češka) * [[Krems (reka)|Krems]] (Avstrija) * [[Krępiel]] (Poljska) *[[Kreševica]] (Bosna in H.) * [[Křetínka]] (Češka) *[[Krimmler Ache]] (Avstrija) * [[Kriš]] (združeni Beli, Črni in Hitri Kriš), Madžarska * [[Krišna (reka)|Krišna]] (Indija) *[[Krivača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Kriva reka]] (Severna Makedonija) * [[Krivaja (reka)|Krivaja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Krivaja (Vojvodina)]] (Srbija) *[[Krivánsky potok]] (Slovaška) * [[Krka]] - (94&nbsp;km) [[Slovenija]] * [[Krka, Koroška (reka)|Krka]] (120&nbsp;km), (Avstrija-Koroška) * [[Krka, Hrvaška|Krka]] (75&nbsp;km) (Hrvaška) *[[Kroljuvka]] (Poljska) *[[Krossá]] (Islandija) *[[Křinice]] (Češka) * [[Krtíš]] (Slovaška) * [[Krupa]] (Slovenija; 2. Bosna in H.) *[[Krupá]] (Slovaška) * [[Krupinica]] (Slovaška) *[[Kruščica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Kruškovica]] (Bosna in H.) *[[Krušnica]] (Bosna in H.) * [[Krzna]] (Poljska) * [[Krzycki Rów]] (Poljska) * [[Kuban (reka)|Kuban]] (907&nbsp;km) (Rusija) * [[Kubango]] (Angola) *[[Kučerla]] (Rusija) * [[Kučnica]] (Slovenija/Avstrija) *[[Kúðafljót]] (Islandija) * [[Kuma]] (Rusija) * [[Kunda]] (Estonija) *[[Künes]] (Kitajska-Ujgurija) *[[Kungsbackaån]] (Švedska) * [[Kupica]] (Hrvaška) * [[Kupčina]] (Hrvaška) * [[Kura (reka)|Kura]] (1515&nbsp;km) (Turčija, Gruzija, Azerbajdžan) *[[Koskokwim]]/Kusko/Kusquqvak (ZDA-Aljaska) *[[Kutinska Reka]] (Srbija) * [[Kva Jai]] (380&nbsp;km) (Tajska) * [[Kva Noi]] (278&nbsp;km) (Tajska) * [[Kvisa]] (Poljska) *[[Kyjovka]] (Češka) * [[Kysuca]] (Slovaška) {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} * [[Laba]] (1159&nbsp;km) (Češka, Nemčija) * [[Laba (Rusija)|Laba]] (Rusija) * [[Laber]] /[[Große Laber]], Nemčija * [[Laborec]] (Ukrajina, Slovaška) *[[La Borrèze]] (Francija) * [[Labotnica]] (Avstrija/Koroška) *[[Lachlan]] (Avstralija) *[[Lachte]] (Nemčija) * [[Łada]] (Poljska) * [[Laeva]] (Estonija) * [[Lagan]] (Severna Irska in 2.- južna Švedska) * [[Lagen]] (Norveška) *[[Lagnon]] (Francija) * [[Lahinja]] (Slovenija) * [[Lahn]] (Nemčija) *[[Lainio]](älven) (Švedska) *[[Laisälven]] (Švedska) *[[Laïta]]/bretonsko Laeta (Francija) * [[Lakavica]] oz. Kriva Lakavica (Severna Makedonija) * [[Lambro]] (Italija) * [[Lambro Meridionale]] (Italija) *[[Lammer]] (Avstrija) * [[Laming]] (Avstrija) *[[Lambon]] (Francija) * [[Lamone]] (Italija) *[[Landquart]] (Švica) *[[Landswasser]] (Švica) * [[Lane]] (Anglija) * [[Lanë]] /''Lana'' (Albanija) *[[Långan]] (Švedska) *[[Langete]] (Švica) * [[Lapinč]]/Lafnitz (Avstrija, Madžarska) * [[Lapuan]] (Finska) * [[Lăpuș]] ''Lápos'' (Romunija) * [[Lapuşna]] (Moldavija) * [[Lašva]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lätäseno]] (Finska) * [[Latorica]] (Ukrajina, Slovaška) * [[Lauce]] (Latvija) *[[Laudach]] (Avstrija) * [[Lauter]] (Namčija) * [[Lavanestro]] (Italija) *[[Laxá í Aðaldal]] (Islandija) *[[Laxá í Kjós]] (Islandija) *[[Layon]] (Francija) *[[Lazeščina]] (Ukrajina) * [[Lea (reka)|Lea]] (Anglija) *[[Leale]] /Leâl (Italija-Furlaija?) * [[Łeba]] (Poljska * [[Lech (reka)|Lech]] (263&nbsp;km) (Avstrija, Nemčija) * [[Lech (Poljska)|Lech]] (Poljska) * [[Leda (reka)|Leda]] (Nemčija) * [[Ledava]] (Slovenija) *[[Lède]] (Francija) *[[Ledra]] /Ledre (Italija-Furlanija) *[[Leduån]] (Švedska) * [[Lee (reka)|Lee]] (Irska) * [[Lega (reka)|Lega]] (Poljska) *[[Lehrde]] (Nemčija) * [[Lein]] (Nemčija) * [[Leine]] (281&nbsp;km) (Nemčija), * [[Leitha]]/Lajta (Avstrija, Madžarska) *[[Lémance]] (Francija) * [[Lena]] (4270&nbsp;km) (Rusija) * [[Lëngaricë]] (Albanija) *[[Leniwka]] (Poljska) * [[Lenne]] (Nemčija) *[[Lente]] (Italija) *[[Leoganger Ache]] (Avstrija) * [[Lepenec]] (Kosovo, Severna Makedonija) *[[Lepenica]] (3, Bosna, Hrvaška in Srbija) *[[Lepsi]] (Kazahstan) *[[Lérez]] (Španija) *[[Lespezi]] (Romunija) * [[Lesti]] (Finska) *[[Lethe]] (ZDA-Aljaska) *[[Lete]] (Italija) * [[Letimbro]] (Italija) *[[Levrière]] (Francija) * [[Lėvuo]] (Litva) *[[Lez]] (Francija) *[[Lézarde]] (Francija) *[[Ležák]] /Holetínka (Češka) * [[Li (reka)|Li]], Kitajska * [[Liao]] (1450&nbsp;km) (Azija) * [[Liane]] (Francija) * [[Liard]] (950&nbsp;km) (Kanada) *[[Libava]] (Češka) *[[Liběchovka]] (Češka) * [[Líboc]] (Češka) * [[Libočovka]] (Češka) * [[Libuňka]] (Češka) *[[Ličanka]]/Fužinarka (Hrvaška) *[[Lidan]] (Švedska) *[[Lidzieja]] (Belorusija) * [[Lielupe]] (Latvija) * [[Lieser (Drava)]]/Jezernica * [[Lieser (Nemčija)]] (Nemčija) * [[Liesing]] (Avstrija) * [[Lietava]] (Litva) * [[Liffey (reka)|Liffey]] (Irska) *[[Ligne]] (Francija) *[[Lignon]]; Lignon du Forez; Lignon du Velay (Francija) * [[Liivi]] (Estonija) * [[Lika (reka)]] (Hrvaška) *[[Lilla Luleälven]] (Švedska) *[[Lillälven]] (Švedska) *[[Lillpiteälven]] (Švedska) * [[Lim]] (Albanija, Črna Gora, Srbija, Bosna) * [[Limmat]] (Švica) * [[Limni Fragmatos Gadoura]] (Grčija-Rodos) *[[Limpedea]] (Romunija) * [[Limpopo (reka)|Limpopo]] (1600&nbsp;km) (Mozambik/Južna Afrika/Zimbabve/Bocvana) *[[Linaälven]] (Švedska) * [[Linde]] (Nizozemska) *[[Lindenbach]] (Avstrija) *[[Lindenborg Å]] (Danska) * [[Linth]](-Limmat) (Švica) * [[Linzer Ach]] (Nemčija) *[[Lipce (reka)]] (Ukrajina) *Lipnica (Hrvaška) *Lipnik (Slovaška) * [[Lippe]] (Nemčija) * [[Liri-Garigliano]] (Italija) *[[Lisora]] (Bosna in Hercegovina) *[[Lištica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Litani (reka)|Litani]] (Leontes) (Libanon) * [[Litava]] (Češka) *[[Litavka]] (Ćeška) *[[Liverpool River]] (Avstralija) * [[Livenza]] (Italija-Furlanija) *[[Livo]] (Italija) * [[Liwiec]], Liw (Poljska) *[[Ljig]] (Srbija) *[[Ljubeljska Borovnica]] (Avsrtrija-Koroška) * [[Ljubina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Ljubljanica]] (41&nbsp;km) (Slovenija) * [[Ljungan]] (Švedska) *[[Ljungby]](ån) (Švedska) * [[Ljuča]] (Črna Gora) *[[Ljudska reka]] (Srbija) * [[Ljusnan]] (Švedska) *[[Ljustorpsån]] (Švedska) * [[Ljuta (reka)|Ljuta]] (Hrvaška, Črna Gora; Bosna in Herceg.; tudi Ukrajina) *Ljuta/[[Kalinovička Ljuta]]/[[Dindolka]]/[[Repešnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Llapi]] (Kosovo) * [[Llobregat (reka)|Llobregat]] (Španija-Katalonija) * [[Loara]]/Loire (1006&nbsp;km) (Francija) * [[Lobnica (Drava)|Lobnica]] (Slovenija) *[[Locone]] (Italija) *[[Loděnice]] (Češka) *[[Lofsen]] (Švedska) *[[Logon]](e) (Srednjeafriška republika, Čad) * [[Lohr ]] (Nemčija) *[[Loing]] (Francija) * [[Loir]] (312&nbsp;km) (Francija) *[[Loiret]] (Francija) * [[Loisach]] (Avstrija, Nemčija) *[[Lokvarka]] (Hrvaška) * [[Lom]] (Bolgarija) ** [[Rusenski Lom]] (Bolgarija) **[[Beli Lom]] (Bolgarija) **[[Černi Lom]] (Bolgarija); [[Popovski Lom]]/Kalakoč *[[Lomnica]] (Hrvaška) * [[Lomnice]] (Češka) *[[Lomnicja]] (Ukrajina) * [[Londža]] (Hrvaška) * [[Lone]] (Nemčija) * [[Longanus]] (Italija-Sicilija) *[[Long Eau]] (Anglija) * [[Lonja (reka)|Lonja]] (Hrvaška) *[[Lonjica]] (Hrvaška) *[[Lonza]] (Švica) * [[Loobu]] (Estonija) * [[Lorze]] (Švica) * [[Losse]] (Nemčija) * [[Lot (reka)]]/Òlt/Òut (Francija) * [[Lotta]] (Finska, Rusija) * [[Loue]] (Francija) * [[Loučka]] (Češka) * [[Loučná]] (Češka) * [[Loue]] (Francija) * [[Lõve]] (Estonija) *[[Lovnička rijeka]] (Črna gora) *[[Loznička rijeka]] (Črna gora) * [[Ložnica (Dravinja)]] (Slovenija) * [[Ložnica (Savinja)]] (Slovenija) *[[Lubina]] (Češka) *[[Lubovačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lubsza]] (Poljska) *[[Lučelnica]] (Hrvaška) *[[Lučica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lučina (reka)]] (Češka) * [[Luda Jana]] (Bolgarija) * [[Luda reka]]/Erythropotamos (Bolgarija, Grčija) *[[Ludon]] (Francija) *[[Luica]] (Romunija) * [[Luiro]] (Finska) * [[Lukavac (reka)|Lukavac]] (Bosna in H.) * [[Lukavica (reka)|Lukavica]] (Bosna in H.) *[[Lukoć]] (Bosna in Hercegovina) * [[Lukuga]] - edina odtočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Lukula]] (Angola, Kongo?) *[[Lukva]] (Ukrajina) * [[Lule]](älven) (Švedska) *[[Lumiei]] (Italija-Furlanija) *[[Lunain]] (Francija) * Lune (Anglija) * [[Luni]] (Indija) * [[Luoba]] (Litva) *[[Lupljanica]] (Bosna in H.) *[[Lupnica]] (Bosna in H.) * [[Lütschine]] (Švica) *[[Lutter]] (Nemčija) * [[Lutz]] (Avstrija) * [[Luvironza]] (182&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Luzège]] (Francija) *[[Luža (reka)]] (Rusija) * [[Lužiška Nisa]] (252&nbsp;km) Poljska, Češka, Nemčija * [[Lužnice (reka)|Lužnice]] (Avstrija, Češka) *[[Lužnja]] (Srbija) *[[Lyckebyån]] (Švedska) *[[Lygne]] (Norveška) * [[Łyna]] (Poljska) * [[Lys]]/Leie (Francija, Belgija) * Lycus/Lykos (Çürüksu) (Turčija-Anatolija) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Maas (gl. Meuse) *[[Maceljčica]] (Hrvaška) * [[Mackenziejeva reka]] (1738&nbsp;km) (Kanada) * [[Madeira (reka)]] (Brazilija) *[[Maè]] (Italija) * [[Magdalena (reka)|Magdalena]] (1730&nbsp;km) (Kolumbija) *[[Maggia]] (Švica) * [[Maglenica]] (Grčija-Egejska Makedonija) * [[Magra]] (Italija) * [[Mahanadi]] (Indija) * [[Mahananda]] (Indija/Sikkim) * [[Maha Oya]] (Šrilanka) * [[Mahaveli]] (Šrilanka) * [[Mahi]] (Indija) *[[Maine (reka)]] (Francija) * (River) Maine (2 reki na Irskem) * Maine (reka) (ZDA; 2. Francija) * [[Maira]] (Italija) * [[Maisach]] (Nemčija) *[[Maja (reka)]] (Hrvaška) *[[Majdanka]] (Bosna in H.) * [[Majna]] (527&nbsp;km) [[Nemčija]] *[[Maksimivska reka]] (Poljska/Ukrajina)? * [[Malahatari]] (Rusija) *[[Malån]] (Švedska) *[[Mala Neretva]] (Hrvaška) *[[Malenicja]] (Ukrajina) *[[Malina]] (Slovaška) *[[Mallero]] (Italija) * [[Mali Anjuj]] (Rusija) * [[Malone]] (Italija) *[[Malše]]/Maltsch (Avstrija, Češka) * [[Malta (Avstrija)|Malta]] (Avstrija-Koroška) * [[Malta (reka)|Malta]] (Latvija) * [[Malvathu]] (Šrilanka) *[[Mali Dunav]] (Srbija) * [[Malý Dunaj]] (Mala Donava) (Slovaška) * [[Mamoré]] (Brazilija) * [[Manas (reka)|Manas]] (Kitajska/Tibet, Butan, Indija) *[[Manda]] (Bosna in Hercegovina) *[[Mândra]] (Romunija) * [[Mangfall]] (Nemčija) * [[Manič]] (Rusija) * [[Manimala]] (Indija-Kerala) * [[Mandžra]] (Indija) *[[Mann River]] (Avstralija) *[[Manol]] (Španija-Katalonija) *Río [[Mapocho]] (Čile) * [[Mara (reka)|Mara]] (Romunija) * [[Marano]] (Italija) * [[Marañón (reka)|Marañón]] (1737&nbsp;km) (Južna Amerika -) * [[Marcal]] (Madžarska) * [[Marecchia]] (Italija) * [[Marica]] (gr. Hebros, tur. Meriç) (480&nbsp;km) Bolgarija, Turčija, Grčija *[[Marinovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Markarfljót]] (Islandija) *[[Markau]] (Nemčija) * [[Markova reka]] (Severna Makedonija) * [[Marna]] "Marne" (525&nbsp;km) Francija *[[Marokopa]] (Nova Zelandija) * [[Marovica]] (Srbija) *[[Maronne]] (Francija) * [[Mārupīte]] (Latvija) * Mas / [[Matz]] (Francija) * [[Massu]] (Estonija) *[[Mastník]] (Češka) * [[Mat`]] (Albanija) *[[Matica]] (Bosna in Hercegovina, Hrvaška) * [[Matrosovka]] (Rusija-Kaliningrad) *[[Mauldre]] (Francija) *[[Maumee (reka)]] (ZDA) * [[May]] (Irska) * [[Mayenne (reka)|Mayenne]] (Francija) * [[Mazaro]] (Italija-Sicilija) *[[Mazunka]] (Ukrajina) * [[Mazupīte]] (Latvija) * [[Meander (reka)|Meander]] (Turčija-Anatolija) * [[Medija (potok)|Medija]] (Slovenija) *[[Meduna]] (Italija-Furlanija) * [[Medvedica (reka)|Medvedica]] (Rusija) * [[Medway (reka)|Medway]] (Anglija) * [[Meghna]] (Bangladeš) * [[Mekong]] (4350&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar, Laos, Tajska, Kambodža, Vietnam) * [[Meenačil]]-aar (Indija-Kerala) *[[Meisse]] (Nemčija) * Mela (reka)/[[Möll]] (Avstrija-Koroška) *[[Melezza]] (Švica) oz. [[Melezzo Orientale]] (Italija) *[[Mella]] (Italija) *[[Melk (reka)]] (Avstrija) * [[Menam]] (Azija) *[[Mera (reka)|Mera]] (Švica, Italija) *[[Merklínka]] (Češka) * [[Mersey]] (Anglija) *[[Mersunja]] (Hrvaška) * [[Merta]] (Češka) *[[Meschio]]/Mescli (Italija) * [[Mesta (reka)|Mesta]] /Nestos (Bolgarija, Grčija) * [[Mestinjščica]] (Slovenija) * [[Meša]] (Rusija) * [[Metauro]] (Italija) * [[Metuje]] (Češka) *[[Meu]] (Francija) * [[Meurthe]] (Francija) * [[Meuse]], ''Maas'' (925&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska), * [[Mezenj]] (Rusija) * [[Meža]] (Slovenija) * [[Midouze]]/Midour/okcitan. Midor/Midosa (Francija) *[[Mieån]] (Švedska) *[[Miellätno]] (Švedska) *[[Mignon]] (Francija) * [[Miljacka]], Bosna in Hercegovina * [[Mincio]] (Italija) * [[Minija]] (Litva) *[[Minnesota (reka)]] (ZDA) * [[Miño (reka)|Miño]] /Minho (Španija-Galicija/Portugalska) * [[Mirna (reka)|Mirna]] (44&nbsp;km) Slovenija * [[Mirna (Hrvaška)|Mirna]] (53 km) (Hrvaška-Istra) * [[Miruša]] (Kosovo) *[[Mis]] (Italija) * [[Misa]] (Latvija) * [[Misisipi]] (3733&nbsp;km) (ZDA) * [[Mislinja (reka)|Mislinja]] (Slovenija) *[[Misoča]] (Bosna in Hercegovina) * [[Misuri (reka)|Misuri]] (Missouri) (3767&nbsp;km) (ZDA) *[[Mittån]] (Švedska) *[[Mlađačka rijeka]] (Bosna in H.) * [[Mlava]] (2: Srbija in Bosna in H.) * [[Modolena]] (Italija) *[[Mleczka]] (Poljska) *[[Moälven]] (Švedska) *[[Močurica]] (Bolgarija) *[[Modrugazu]] (Romunija) * [[Mogami]] (Japonska) * [[Möhne]] (Nemčija) * [[Mokša]] (Rusija) * [[Moldova (reka)|Moldova]] (Romunija) * [[Moloma]] (Rusija) *[[Molonglo]] (Avstralija) * [[Moma]] (Rusija) * [[Mondego]] (Portugalska) *[[Monne]] (Francija) *[[Monnow]] (Anglija) * [[Morača]] (Črna Gora) * [[Velika Morava]] (185&nbsp;km) Srbija * [[Morava (reka)|Morava]] (352&nbsp;km) (Češka, Avstrija/Slovaška) * [[Moravica]] (Golijska, Sokobanjska, Preševska Moravica), Srbija *Moravica (Romunija, Srbija-Vojvodina) * [[Moravice (reka)|Moravice]] (Češka) *[[Moravská Dyje]] (Češka, Avstrija) * [[Moravská Sázava]] (Češka) *[[Morge]] (Francija) * [[Morghab]] (Afganistan, Turkmenistan) *[[Mörrumsån]] (Švedska) *[[Moshassuck]] (ZDA) * [[Moskva (reka)]] (473&nbsp;km) Rusija * [[Mosoni-Duna]] (Madžarska) *[[Mostarska Bijela]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mostiștea]] (Romunija) *[[Mostonga]] (Srbija: Vojvodina) *[[Moštanica]] (Bosna in H.) * [[Moštěnka]] (Češka) *[[Motala ström]] (Švedska) *[[Motława]] (Poljska) * [[Motnica, Koroška (reka)|Motnica, Koroška]] (Avstrija) * [[Motru]] (Romunija) *[[Mouteka]] (Nova Zelandija) * [[Moy]] (Irska) * [[Mozela]] /Moselle, Mosel, Musel (544&nbsp;km) (Francija, Luksemburg, Nemčija) * [[Mraconia]] (Romunija) * [[Mrežnica (reka)|Mrežnica]] (63&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Mrlina]] (Češka) *[[Mrtva-Tisa]] (Slovaška) *[[Mšanec]] (Ukrajina) * [[Mucone]] (Italija) * [[Muga]] (Španija-Katalonija) *[[Múlakvísl]] (Islandija) * [[Mulde]], Nemčija *[[Muljevac potok]] (Hrvaška) *[[Mumlava]] (Češka) *[[Munjava (reka)]] (Hrvaška) *[[Munkedalsälven]] (Švedska) * [[Muonio]]/Muonioälven (Švedska/Finska) * [[Muota]] (Švica) * [[Mura]] (438&nbsp;km) (Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Madžarska) *[[Muráň]] (Slovaška) *[[Murat]] (Arsanias, vzhodni Evfrat: Turčija) * [[Mureš]] (Mureș, 789 km) Romunija, Madžarska * [[Murr]] (Nemčija) * [[Murray (reka)|Murray]] (1930&nbsp;km) (Avstralija) *[[Murrumbidgee]] (Avstralija) * [[Mürz]] /Murica (Avstrija) *[[Musone]] (Italija) * [[Mūša]] (Litva) *[[Mušnica (reka)|Mušnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutludere]]/ [[Rezovo]]/[[Rezovska reka]] (Bolgarija, Turčija) *[[Mutnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Mutska Bistrica]] (Avstrija/Slovenija) * [[Muvattupuzha]] (Indija-Kerala) *[[Muze]] (Francija) * [[Myjava]] (Slovaška) * [[Mzimta]] (Rusija) * [[Mže]] (Češka) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} * [[Naab]] (Nemčija) * [[Naarn]] (Avstrija) *[[Naamijoki]] (Švedska) * [[Nadiža]] (60&nbsp;km), Slovenija/Italija * [[Nagold]] (Nemčija) * [[Nahe]] (Nemčija) *[[Nahr Ibrahim]] (Abraham/Adonis) (Libanon) * [[Naikupe]] (Litva) * Nak (Japonska) * [[Nakdong]] (Južna Koreja) * [[Nam - Gang]] (Severna Koreja) * [[Nam Khan]] (Laos) * [[Nam Ou]] (Laos) *[[Namsen]] (Norveška) * [[Nan]] (Tajska) *[[Nanjska]] (Bosna in H.) *[[Nanoščica]] (Slovenija) * [[Napo (reka)|Napo]] (1130&nbsp;km) (Ekvador, Peru), * [[Narev]] "Narew" (Poljska) *[[Narkån]] (Švedska) * [[Narmada]] (okoli 1312&nbsp;km) (Indija), * [[Narva (reka)|Narva]] (Estonija/Rusija) *[[Näsån]] (Švedska) *[[Natissa]] (Italija-Furlanija) *[[Nätraån]] (Švedska) *[[Nättrabyån]] (Švedska) * [[Navesti]] (Estonija) * [[Neajlov]] (Romunija) *[[Nea-Nidelvvassdraget]] (Norveška) * [[Neckar]] (367&nbsp;km) (Nemčija) * [[Nedvědička]] (Češka) * [[Nelson (reka)|Nelson]] (644&nbsp;km) (Kanada) * [[Nemen]] (Njemunas/Njemen) (Belorusija, Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Nemunėlis]] (latv. [[Mēmele]]) (Litva, Latvija) * [[Nene]] (Anglija) * [[Ner]] (Poljska) * [[Nera]] (Romunija, Srbija) * [[Nera (Italija)|Nera]] (Italija) * [[Neretva]], Bosna in Hercegovina, Hrvaška *[[Neretvica]] (Bosna in Herc.) * [[Nerodimka]] /''Nerodimja'' (Kosovo) * [[Nervia]] (Italija) * [[Nervión]] (Španija) * [[Nesse]] (Nemčija) * [[Nesyt]] (Češka) *[[Nethe]] (Nemčija) *[[Nette]] (Nemčija) * [[Neto (reka)|Neto]] (Italija) * [[Netta (reka)|Netta]] (Poljska) * [[Neva]] (74&nbsp;km) (Rusija) * [[Nevėžis]] (Litva) * [[Nevljica]] (Slovenija) *[[Nevola]] (Italija) * [[Newry]] (Severna Irska) * [[Nezajmanka]] (Rusija) *[[Ngaruroro]] (Nova Zelandija) *[[Nianån]] (Švedska) * [[Ničlavka]] (Ukrajina) * [[Nida]] (Poljska) * [[Nidda]] (Nemčija) * [[Nidder]] (Nemčija) *[[Nidelva]] (Norveška) * [[Niedrupe]] (Litva) * [[Niers]] (Nemčija, Nizozemska) *[[Niesób]] (Poljska) *[[Nièvre (Loire)]] (Francija) * [[Niger (reka)|Niger]] (4180&nbsp;km) (Gvineja, Mali, Niger, Benin, Nigerija), * [[Nil]] (6650&nbsp;km) (Sudan, Burundi, Ruanda, DR Kongo, Tanzanija, Kenija, Uganda, Etiopija, Egipt) *[[Nisa]] (Nemčija, Poljska) * [[Nisa Šalona]] (Poljska) *[[Nissan (reka)]] (Švedska) * [[Nišava]] (Bolgarija, Srbija) * Nith (Škotska) * [[Nitra (reka)|Nitra]] (Slovaška) * [[Nitrica]] (Slovaška) *[[Nive]] (Francija) * [[Nižnjaja Tajmira]] (Rusija) * ''Nižnjaja Tunguska'' (gl. ''[[Spodnja Tunguska]]'') *[[Noce]] (Italija) *[[Noirieu]] (Francija) *[[Noncello]] (Italija-Furlanija) *[[Nonette]] (Francija) *[[Nördliche Taurach]]/[[Pongauer Taurach]] (Avstrija) *[[Nordre älv]] (Švedska) *[[Norðurá]] (Islandija) * [[Nore]] (Irska) *[[Norin]] (Hrvaška) *[[Norrån]] (več rek na Švedskem) *[[Norrström]] (Švedska) *[[Norrtäljeån]] (Švedska) *[[Norsälven]] (Švedska) *[[North Canadian River]] (ZDA) *[[Nossan]] (Švedska) * [[Nota (reka)]] (Finska, Rusija) * [[Noteć]] (Poljska) *[[Novčica]] (Hrvaška) * [[Noveglia]] (Italija) * [[Novohradka]] (Češka) *[[Nowood]] (ZDA) *[[Numedalslågen]] (Norvaška) *[[Núpsvötn]] (Islandija) * [[Nure]] (Italija) *[[Nybroån]] (Švedska) *[[Nyköpingsån]] (Švedska) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ob]] (3650&nbsp;km od izvira reke [[Katun (reka)|Katun]]; 5410 km z Irtišem), Rusija * [[Obal]] (Belorusija) *[[Oberach]] (Avstrija) * [[Obra]] (Poljska) * [[Obrh]] (Slovenija) * [[Obrzyca]] (Poljska) * [[Obsenica]] (Hrvaška) * [[Obva]] (Rusija) *[[Očevlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Odenica]] (Hrvaška) *[[Odense Å]] (Danska) * [[Odra]] (854&nbsp;km) (Poljska, Češka, Nemčija) * [[Odra, Hrvaška|Odra]] (83&nbsp;km) (Hrvaška) * [[Ofanto (reka)]] (Italija) * [[Oglio]] (Italija) * [[Ognon]] (Francija) *[[Ognona]] (Švica) * [[Oggoué]] (Gabon) * [[Ogosta]] (Bolgarija) * [[Ogre]] (Latvija) *[[Ogströmmen]] (Švedska) *[[Ohama]] (ZDA) *[[Ohau]] (Nova Zelandija) * [[Ohio (reka)|Ohio]] (981&nbsp;km) (ZDA) * [[Ohm (reka)|Ohm]] (Nemčija) * [[Ohre]] (Nemčija) * [[Ohře]], ''Eger'' (105&nbsp;km) (Nemčija, Češka) *[[Oignin]] (Francija) * [[Oise (reka)|Oise]] (302&nbsp;km) (Belgija, Francija) *[[Oison]] (Francija) *[[Öjån]] (Švedska) * [[Oka (reka)|Oka]] (1500&nbsp;km) (Rusija), * [[Okavango]] (1700&nbsp;km) (Angola, Namibija, Bocvana) * [[Oker (reka)]] (Nemčija) *[[Okićnica]] (Hrvaška) *[[Oklahoma River]] (ZDA) *[[Okna]] (Slovaška) *[[Olandsån]] (Švedska) * [[Oława]] (Poljska) * [[Olenjok]] (2,292&nbsp;km) (Rusija) * [[Oleška]] (Češka) * [[Olifants (Limpopo)]], ''Elefantes'' (346&nbsp;km) (Južnoafriška republika, Mozambik) *[[Olivento]] (Italija) *[[Ölfusá]] (Islandija) *[[Olio]] (Italija) * [[Oljokma]] (1436&nbsp;km) (Rusija) *[[Oľka]] (Slovaška) * [[Olona]] (italija) *[[Olpeta]] (Italija) * [[Olša]] (Avstrija/Koroška) * [[Olšava]] (Češka) * [[Olše]]/Olza (Češka/Poljska) * [[Olšinka]] (Češka) * [[Olt]] (Romunija) * [[Olteț]] (Romunija) *[[Olza]] (Češka) * [[Om (reka)|Om]] (1091&nbsp;km) (Rusija) *[[Ombla]] (Hrvaška) * [[Ombrone]] (Italija) *[[Omoloj]] (Rusija) * [[Omolon]] (Rusija) * [[Omulew]] (Poljska) *[[Omurovska reka]] (Bolgarija) * [[Ondava]] (Slovaška) *[[Ondavka]] (Slovaška) * [[Onega]] (Rusija) * [[Onon]] (-Gol) (953&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Opava (reka)|Opava]] (Češka Šlezija) *[[Opavice]] (Češka) * [[Oplotniščica]] (Slovenija) * [[Oranje (reka)|Oranje]] (2.200&nbsp;km) (Lesoto, Južnoafr. republika, Namibija) * [[Orava]] (Slovaška) * [[Orb]] (Francija) * [[Orbe]] (Švica) * [[Orbe Thielille]] (Švica) * [[Orcia]] (Italija) * [[Orco]] (Italija) *[[Oreälven]] (Švedska) *[[Örekilsälven]] (Švedska) * [[Oreto]] (Italija-Sicilija) *[[Orge]] (Francija) * [[Orhon]] (Mongolija) *[[Oril´]] (Ukrajina) * [[Orinoko]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija?, Venezuela) *[[Orkla]] (Norveška) * [[Orla]] (Poljska) * [[Orlice]] (Češka) *[[Orlja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Orljava]] (Hrvaška) * [[Ornain]] (Francija) * [[Orne]] (Francija) * [[Oront]] (Asi /''Nahr el Asi'') (571&nbsp;km) (Libanon, Sirija, Turčija) *[[Örsundaån]] (Švedska) *[[Örtze]] (Nemčija) * [[Orzyc]] (Poljska) * [[Osam]] (Bolgarija) *[[Ösan]] (Švedska) *[[Osanica]] (Bosna in Herc.) * [[Osapska reka]] (Slovenija, Italija) *(Velika) [[Osatina]] (Hrvaška) *[[Osječak]] (Bosna in Herc.) * [[Oskava]] (Češka) *[[Oskop]] (Rusija, Ukrajina) * [[Oslava]] (Češka) *[[Osse]] (Francija) * [[Oste]] (Nemčija) *[[Österdalälven]] (Švedska) *[[Ostrach]] (Nemčija) *[[Ostravice]] (Češka) * [[Ostružná]] (Češka) * [[Osum]] (Albanija) * [[Otava]] (Češka) * [[Otešica]] (Hrvaška) * [[Oti]] (Burkina Faso, Benin/Togo, Togo/Gana) *[[Otinja]] (Severna Makedonija) *[[Otra]] (Norvaška) * [[Ottawa (reka)|Ottawa]] (1271&nbsp;km) (Kanada) *[[Otuča]] (Hrvaška) * [[Otzthaler Ach]] (Avstrija) *[[Ouanne]] (Francija) *[[Ouche]] (Francija) *[[Oudon]] (Francija) * [[Ouémé (reka)|Ouémé]] (Benin) * [[Oulu]] (Finska) * [[Ounasjoki]] (Finska) * [[Our (reka)]] (Belgija, Luksemburg, Nemčija) *[[Ource]] (Francija) *[[Ourcq]] (Francija) * [[Ourthe]] (Belgija) * [[Ouse, Yorkshire]] (Anglija) * [[Ouse, Sussex]] (Anglija) * [[Great Ouse]] (Anglija) *[[Oust]] (Francija) * [[Ouvèze]] (Francija) * [[Ouysse]] (Francija) * [[Ozanne]] (Francija) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} * [[Paal]] (Avstrija) * [[Paar]] (Nemčija) *[[Pačetina]] (Hrvaška) * [[Pad]], ''Po'' (652&nbsp;km) (Italija) * [[Pada]] (Estonija) * [[Padma]] (Indija?, Bangladeš) * [[Paillon]] (Francija) * [[Paka]] (Slovenja) *[[Pakarae]] (Nova Zelandija) * [[Pakra]] (Hrvaška) * [[Palar]] (Indija) *[[Paltinul]] (Romunija) * [[Palten]] (Avstrija) * [[Pamba (reka)]] (Indija-Kerala) * [[Panaro]] (Italija) *[[Panjica]] (Srbija) * [[Para]] (Brazilija) * [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (2695&nbsp;km) (Paragvaj, Brazilija, Argentina, Bolivija) * [[Parana]] (3998&nbsp;km) (Brazilija, Paragvaj, Argentina) * [[Parbati]] (Indija) *[[Paríž]] (Slovaška) *[[Pärlälven]] (Švedska) * [[Parma (reka)|Parma]] (Italija) * [[Parnaíba]] (1,400&nbsp;km) (Brazilija) * [[Pärnu]] (Estonija) *[[Paroo]] (Avstralija) * [[Parrett]] (Anglija) * [[Parsęta]]/Prośnica (Poljska) * [[Partizanskaja]] (Rusija) * [[Pasłęka]] (Poljska) * [[Pa Sak]] (Tajska) * [[Passer]]/Passirio (Italija/Južna Tirolska) *[[Pasvikelva]]/Paatsjoki (Finska, Norveška, Rusija) * [[Patapsco]] (ZDA) * [[Pats]] (Finska/Norveška/Rusija) * [[Pavllë]] /Pavlla' (Grčija, Albanija) *[[Pawtuxet]] (ZDA) * [[Pazinčica]] (Hrvaška-Istra) * [[Pčinja]] (Srbija, Severna Makedonija) * [[Peace (Kanada)|Peace]] (1923&nbsp;km) (Kanada) * [[Pecos]] (ZDA) * [[Pečka Bistrica]] /''Peja Bistrica/Lumbardhi i Pejës'' (Kosovo) * [[Pečora]] (1809&nbsp;km) (Rusija) * [[Pededze]] (Latvija, Estonja) * [[Pedieos]] (Ciper) * [[Pedja]] (Estonija) * [[Peene]] (Nemčija) * [[Pegnitz]] (Nemčija) * [[Pek]] (Srbija) * [[Pellice]] (Italija) * Pena (alb. ''Shkumbin'') (Severna Makedonija) * [[Penganga]] (Indija) * [[Penner]] (Indija) *[[Perec]] (Slovaška) * [[Perijar]] (Indija-Kerala) *[[Perna]] (Hrvaška) *[[Peručica]] (Bosna in Herc.) *[[Pesa]] (Italija) * [[Pescara (reka)|Pescara]] (Italija) * [[Pesnica (reka)|Pesnica]] (Slovenija) * [[Peščanka]] (Rusija) *[[Petikån]] (Švedska) *[[Petrinjčica]] (Hrvaška) *[[Petit Morin]] (Francija) *[[Pettorina]] (Italija) * [[Picentino]] (Italija) * [[Pfinz]] (Nemčija) * [[Piava]], ''Piave'' (220&nbsp;km) (Italija), * [[Pielach]] (Avstrija) *[[Piesting]] (Avstrija) * [[Piława]] (Poljska) * [[Pilcomayo (reka)|Pilcomayo]] (1100&nbsp;km) (Argentina, Bolivija, Paragvaj) * [[Pilica (reka)|Pilica]] (Poljska) * [[Pinega]] (Rusija) * [[Ping]] (Tajska) * [[Pinka]] (Avstrija, Madžarska) * [[Pinn]] (Irska) *[[Pioverna]] (Italija) * [[Pirita]] (Estonija) * [[Piomba]] (Italija) *[[Pisa (reka)]] (Poljska) * [[Pisuerga]] (Španija) * [[Pišnica]] (Slovenija) * [[Pite]]/Piteälven (Švedska) *[[Pitten]] (Avstrija) * [[Piusa]] (Estonija) * [[Pižma]] (Rusija) * [[Pjasina]] (Rusija) * [[Piva]] (34&nbsp;km) (Črna gora) * [[Pivka (reka)|Pivka]] (Slovenija) *[[Pivoňka]] (Češka) * [[Pjoza]] (Rusija) * [[Platani]] (Italija-Sicilija) *[[Plavnica]] (Hrvaška) *[[Plavska reka]] (Kosovo, Albanija) *[[Platte (reka)|Platte]] (povirna kraka: South Platte, North Platte) (ZDA) *[[Plesná]] (Češka) *[[Plessur]] (Švica) * [[Pliszka]] (Poljska) *[[Plitvica (reka)]] (Hrvaška) * [[Pliva (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Plivica]] (Hrvaška) * [[Ploučnice]] (Češka) *[[Plovuča]] (Bosna in Hercegovina) *[[Poblačnica]] (Srbija, Bosna in H.) * [[Pogăniș]] (Romunija) * [[Polcevera]] (Italija) * [[Polskava (potok)]] (Slovenija) * [[Polska Woda]]/Młyńska Woda (Poljska) * [[Põltsamaa]] (Estonija) *[[Ponijerka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ponor (Vrbas)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Río de la Plata]] (290&nbsp;km) Argentina, Urugvaj * [[Podkamena Tunguska]] (1865&nbsp;km) (Rusija) * [[Polonka]] (Ukrajina) * [[Pöls]] (Avstrija) * [[Polskava (potok)|Polskava]] (Slovenija) *[[Pominicja]] (Ukrajina) * [[Ponnaiyar]] (Indija) * [[Ponoj]] (Rusija) *[[Ponor]] (Bosna in Hercegovina) *[[Pontebana]] (Italija) * [[Popigaj]] (Rusija) *[[Popovska]] (Bolgarija) *[[Porcupine River]] (Kanada, ZDA) * [[Poprad]] (Slovaška, Poljska) *[[Porečka reka]] (Srbija) *[[Poričnica]] (Bosna in H.) *[[Poschiavino]] (Italija) * [[Potenza (reka)|Potenza]] (Italija) *[[Potomac (reka)]] (ZDA) * [[Potong]] (Severna Koreja) *[[Powder]] (ZDA) * [[Prača (reka)|Prača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prahova]] (Romunija) * [[Prandi]] (Estonija) * [[Pregolja]]/nem. Pregel, lit. Prieglius/ (Rusija-Kaliningrad) * [[Preševska Moravica]] (Srbija) *[[Pridvorica (reka)]] (Črna Gora) * [[Pripjat (reka)|Pripjat]] (Belorusija, Ukrajina) * [[Prizrenska Bistrica]] (Kosovo) /''Lumbardhi i Prizrenit" * [[Prosna]] (Poljska) * [[Prostir]] (Ukrajina, Belorusija) * [[Protoka Ularovskaja]] (Rusija) *[[Protva]] (Rusija) *[[Provadijska reka]] (Bolgarija) *[[Providence]] (ZDA) * [[Prüm]] (Nemčija) *[[Prusačka rijeka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Prut]] (953&nbsp;km) Romunija, Moldavija, Ukrajina *[[Psel]] (Rusija, Ukrajina) *[[Psjana]] (Ukrajina) * [[Pšata]] (Slovenija) *[[Pšovka]] (Češka) *[[Puerco]] (ZDA) * [[Pühajõgi]] (Estonija) *[[Pukaki]] (Nova Zelandija) * [[Pulkau]]/Pulkava (Avstrija, Češka) * [[Pulonga]] (Rusija) * [[Pulsnitz]]/Połčnica (Nemčija) *[[Punkva]] (Češka) * [[Pur]] (Rusija) *[[Purari]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Purna]] (2 različni, Indija) *[[Purnitz]] (Nemčija) * [[Purus]] (3382&nbsp;km) (Brazilija, Peru) * [[Purtse]] (Estonija) *[[Pušnica]] (Srbija) * [[Putna]] (Romunija) * [[Pyhä]] (Finska) {{div col end}} == Q == * Rio [[Quaresimo]] (Italija) * [[Queanbeyan]] (Avstralija) * [[Quiliano]] (Italija) * [[Čingšui]] (Kitajska) == R == {{div col|colwidth=24em}} *[[Råån]], prej tudi Kvistoftaån (Švedska) * [[Raba]] (283&nbsp;km) Avstrija/Madžarska * [[Raba, Koroška (reka)|Raba, Koroška]] (Avstrija) * [[Raba, Poljska]] *[[Rabiusa]] (Švica) * [[Rabnitz]] /Répce, Rábca (Avstrija, Madžarska) * [[Ráckevel Duna|Ráckevel (Soroksári-) Duna]] (Madžarska) * [[Racovăț]] /''Rakovec'' (Ukrajina/Moldova) * [[Rača (reka)|Rača]] (Slovenija) *[[Račica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Radava]] (Bosna in Hercegovina) * [[Radika (reka)|Radika]] (Kosovo, Severna Makedonija) * [[Radimna]] (Romunija) * [[Radbuzá]] (Češka) * [[Radoljna]] (Slovenija) * [[Radomka]] (3, Poljska) *[[Radomlja]] (Slovenija) *[[Radonja]] (Hrvaška) *[[Radošinka]] (Slovaška) * [[Radovna (reka)|Radovna]] (Slovenija) *[[Radulja]] (Slovenija) * [[Raudna]] (Estonija) * [[Radunia]] (Poljska) *[[Rai]] (Italija) *[[Rajkovića reka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rajčanka]] (Slovaška) * [[Rak (reka)|Rak]] (Slovenija) *[[Rakaia]] (Nova Zelandija) *[[Rakitnica (reka)]] (Slovenija; 2.: Bosna in Hercegovina) *[[Rakovica (reka)]] (Bosna in H.) *[[Rama (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Ramsauer Ache]] (Nemčija) * [[Rannapungerja]] (Estonija) *[[Râncăciov]] (Romunija) * [[Rance]] (Francija) *[[Rånden]] (Švedska) *[[Råne]]/[[Råneälven]] (Švedska) *[[Rangitata]] (Nova Zelandija) *[[Rapaätno]]/Rapa (Švedska) * [[Rapti]] (Indija) *[[Rasa]] (Romunija) * [[Rasina]] (Srbija) *[[Råstätno]] (Švedska) * [[Raša (reka)|Raša]] (Hrvaška-Istra) *[[Rašica (potok)|Rašica]] (Raščica) (Slovenija) * [[Raška (reka)|Raška]] (Srbija) *[[Râul Doamnei]] (Romunija) *[[Rauma]] (Norveška) * [[Răut]] (Moldova) *[[Rautasälven]] (Švedska) * [[Ravi (reka)|Ravi]] (720 &nbsp;km) (Indija, Pakistan) * [[Razdolnaja]] (Rusija), * [[Rdeča reka]] (1149&nbsp;km) (Kitajska, Vietnam), * [[Read Rock]] (110&nbsp;km) (ZDA), * [[Red River]] (ZDA) * [[Recknitz]] (Nemčija) * [[Rečica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Reda]] (Poljska) * [[Rednitz]] (Nemčija) * [[Rega (reka)|Rega]] (Poljska) * [[Regen (reka)]] (Nemčija) *[[Reghena]] (Italija-Furlanija) * [[Regnitz]] (Nemčija) * [[Reisen]] (Norveška) * [[Reiu]] (Estonija) * [[Reka (reka)|Reka]] (Slovenija) * Reka (Hrvaška) * [[Reka svetega Lovrenca]] (928&nbsp;km z estuarijem) (Kanada/ZDA) * [[Reklanica]] (Italija) * [[Rems]] (Nemčija) * [[Ren]] (1233&nbsp;km) (Švica, Lihtenštajn/Avstrija, Nemčija, Francija, Nizozemska) *[[Rena]](elva) (Norveška) * [[Rench]] (Nemčija) * [[Reno (reka)|Reno]] (Italija) * [[Répce]] (Avstrija?, Madžarska) *[[Republican]] (ZDA) *[[Rère]] (Francija) *[[Resava]] (Srbija) *[[Ressa]] (Rusija) *[[Rešetarica]] (Hrvaška) *[[Retrone]] (Italija) * [[Reuss (reka)]] (Švica) *[[Revúca]] (Slovaška) *[[Revuha]] (Ukrajina) * [[Rēzekne]] (Latvija) *[[Rezija (potok)|Rezija]] (Resia) (Italija) *[[Rezovska reka]]/[[Rezovo]] /Mutlu (Bolgarija/Turčija) *[[Rhue]] (Francija) *[[Rhume]] (Nemčija) * [[Ribble]] (Anglija) *[[Ribe Å]] (Danska) * [[Ribnica (reka)]] (Slovenija) * [[Ribnica (Bosna)]] (BiH) * [[Ribnica (Črna Gora)]] *[[Ribnica (Hrvaška)]] *[[Ribnica (Srbija)]] *[[Ribnjak]] (Bosna in Hercegovina) *[[Rickleån]] (Švedska) * [[Ričica (reka)|Ričica]] (Hrvaška) *[[Říčka]] (Češka) *[[Riebnesströmmen]] (Švedska) * [[Rienz]]/Rienza (Italija/Južna Tirolska) * [[Rihand]] (Indija) *[[Rijeka (reka)]] (Bosna in H.) * [[Rika (reka)]] (Ukrajina; 2. Bosna in Herc.) * [[Rimava]] (Slovaška) *[[Rimavica]] (Slovaška) * [[Rimjin]] (Severna, Južna Koreja) * [[Rinya]] (Madžarska) * [[Rinža]] (Slovenija) *[[Risån]] (Švedska) * [[Risle]] (Francija) * [[Riss]] (Nemčija) * [[Rizzanese]] (Francija-Korzika) * [[Rio Grande]] (3051&nbsp;km) (ZDA, Mehika), * [[Rio Madeira]] (1450 &nbsp;km) (Bolivija, Brazilija), * [[Rio Negro (Amazonka)]] (2250&nbsp;km) (Kolumbija, Venezuela, Brazilija) * [[Río Negro, Urugvaj]] (Urugvaj) *[[Rivo Tella]] (Italija) * [[Rječina]] (Hrvaška) * [[Rjurjuzan]] (Rusija) * [[Rodach]] (Nemčija) *[[Rodenberger Aue]] (Nemčija) * [[Kleine Röder]] (Wilde Röder); [[Grosse Röder]] (Nemčija) * [[Roding]] (Anglija) * [[Rogatnica]] (Slovenija) * [[Rögnitz]] (Nemčija) *[[Röjdan]] (Švedska) * [[Roja]] (Latvija) *[[Rokån]]/Rok (Švedska) *[[Rokava]] (Slovenija) * [[Rokytná]] (Češka) *[[Rolfsån]] (Švedska) * [[Romže]] (Češka) * [[Rona]] (813&nbsp;km) (Švica, Francija) *[[Ronco]] (Italija) *[[Rönne å]] (Švedska) *[[Ronnebyån]]/Ronneby (Švedska) *[[Rons]] (Španija) *[[Ropot]] (Srbija) *[[Ropotamo]] (Bolgarija) *[[Rörån]] (Švedska) *[[Ros´]] (Ukrajina) *[[Rosån]] (Švedska) *[[Rosica]] (Bolgarija) * [[Rospuda]] (Poljska) * [[Rot]] (Nemčija) *[[Rotaldo]] (Italija) *[[Rotna]]/[[Rottnan]] (Norveška, Švedska) * [[Rott (reka)|Rott]] (Nemčija) * [[Roubaud]] (Francija) *[[Rouvre]] (Francija) * [[Roya]] /Roia (Francija, Italija) *[[Ruamahanga]] (Nova Zelandija) * [[Rusava]] (Češka) * [[Rubikon]] (80&nbsp;km), Italija *[[Ruda-Grab]] (Hrvaška) *[[Ru de Servais]] (Francija) *[[Rudava]] (Slovaška) * [[Rudnaja]] (Rusija) * [[Ruhr]] (Nemčija) *[[Ruisseau de Blagour]] (Francija) *[[Ruisseau du Boulet]] (Francija) *[[Ruisseau de Vaunaises]] (Švica) * [[Rūja]] (Latvija) * [[Rumena reka]] (5464&nbsp;km) Huangho, Huang He, (Kitajska) *[[Rumin]] (Hrvaška) *[[Rupel (reka)]] (Francija) *[[Rur]]/Roer (Nemčija, Nizozemska) * [[Rurubu]] (416&nbsp;km) (Burundi, Tanzanija) *[[Rusokastrenska reka]] (Bolgarija) * [[Ruzizi]] - (117&nbsp;km) glavna pritočna reka [[Tanganjiško jezero|Tanganjiškega jezera]] *[[Rye Å]] (Danska) * [[Ryesong]] (Južna Koreja) * [[Rzav]] (Srbija) * [[Rzav (Drina)]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} * [[Saalach]] (Avstrija, Nemčija) * [[Saale]] (413&nbsp;km) (Nemčija) * [[Saane]]/Sarine (Švica) * [[Saar]] (246&nbsp;km) (Nemčija) *[[Sabar]] (Romunija) * [[Sabari]] (Indija) * [[Sabarmati]] (Indija) * [[Sabato]] (Italija) * [[Sächische Saale]] (Nemčija) *[[Saco]] (Italija) * [[Sacramento (reka)|Sacramento]] (ZDA) *[[Sadika]] (Bosna in Herc.) *[[Sagån]] (Švedska) * [[Saggau]] (Avstrija) * [[Sâi]] (Romunija) *[[Saigon (reka)]] (Vietnam) * [[Sajó]]/[[Slaná]] (Slovaška, Madžarska) * [[Sakae Krang]] (Tajska) * [[Sakarya]] (gr. Sangarios) (Turčija-Anatolija) * [[Saksahan]] (Ukrajina) * [[Salaca]] (Latvija) * [[Salado]] (2 reki, Argentina in 1 Mehika) *[[Salat]] (Francija) *[[Salinas]] (ZDA) * [[Salinello]] (Italija) * [[Salso]]/''Imera Meridionale'' (Italija-Sicilija) * [[Salso Cimarosa]] (Italija-Sicilija) * [[Salto]] (Italija) *[[Salva]] (Ukrajina) * [[Salven]] (3289&nbsp;km) (Kitajska, Mjanmar=Burma, Tajska) * [[Salz]] (Nemčija) * [[Salza]] (Avstrija) * [[Salzach]] (227&nbsp;km), Avstrija/Nemčija/ * [[Samara (reka)|Samara]] (Rusija; 2. = Ukrajina) * [[Samarga]] (Rusija) *[[Sambre]] (Francija, Belgija) * [[Samur]] (Rusija/Azerbajdžan) * [[San (reka)|San]] (458&nbsp;km) Poljska, Ukrajina * [[Sana (reka)|Sana]] (142&nbsp;km) Bosna in Hercegovina *[[Såna]] oz. [[Hølenelva]] (Norveška) * [[Sanarka]] (Rusija) *[[San Bartolomeo]] *[[Sandusky (reka)]] (ZDA) * [[Sanggan]] (Kitajska) * [[Sangone]] (Italija) * [[Sangro]] (Italija) *[[Sanica]] (Bosna in H.) *[[Sangisälven]] (Švedska) * [[San Joaquin]]/Río San Joaquín (ZDA) *[[San Juan]] (Mehika) * [[San Leone]] (Italija-Sicilija) * [[Sanna]] (Avstrija) * [[Sansobbia]] (Italija) * [[Santerno]] (Italija) * [[Saona]] /Saône /Sona (Francija) * [[São Francisco (reka)|São Francisco]] (2,830&nbsp;km) (Brazilija) * [[Sapna]] (Bosna in H.) *[[Sarantaporos]]/Sarandapor (Grčija/Albanija) * [[Sarata]] (Moldova, Ukrajina) * [[Sarbaj]] (Rusija) *[[Sarca]] (Italija) *[[Sarca di Campiglio]] (Italija) *[[Sarca di Val Genova]] (Italija) * [[Sarca-Mincio]] (Italija) * [[Sarine]] (Švica) *[[Sarner Aa]] (Švica) * [[Sarthe]] (Francija) * [[Sárvíz]] (Madžarska) * [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] (547&nbsp;km) (Kanada) **South Saskatchewan River (1.392 km) &North Saskatchewan River (1.287 km) * [[Sasar]] (Romunija) * [[Sateska reka]] (Severna Makedonija) * [[Satledž]] Satluj/Lagden Zhanbo (Kitajska/Tibet, Indija, Pakistan) *[[Sauðá]] (Islandija) * [[Sauer]] /fr. Sûre (Belgija, Luksemburg, Nemčija) * [[Sauga]] (Estonija) * [[Sauldre]] (Francija) *[[Saulx]] (Francija) * [[Sava]] (947&nbsp;km) (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Herc., Srbija) * [[Sava Bohinjka]] (Slovenija) * [[Sava Dolinka]] (Slovenija) *[[Savannah (reka)]] (ZDA) *[[Sävarån]] (Švedska) * [[Save]] (Francija) *[[Säveån]] (Švedska) * [[Savio]] (Italija) * [[Savinja]] (96&nbsp;km) (Slovenija) * [[Sawa]] (Poljska) * [[Sawica]], Sasek (Poljska) *[[Saxån]], [[Saxälven]] (Švedska) * [[Sázava]] (Češka) *[[Sazlijka]] (Bolgarija) *[[Scarpe]] (Francija) *[[Schiau]] (Romunija) * [[Schlierach]] (Nemčija) * [[Schmida]] (Avstrija) *[[Schmur]] (Švica) *[[Schunter]] (Nemčija) * [[Schussen]] (Nemčija) * [[Schwalm]] (2, Nemčija) *[[Schwarza]] (Avstrija) * [[Schwarzach]] (Nemčija) * [[Schwarze Elster]] (Nemčija) * [[Schwarze Laber]] (Nemčija) * [[Schwechat (reka)]] (Avstrija) *[[Scie]] (Francija) * [[Secchia]] (Italija) *[[Sédelle]] (Francija) *[[Sée]] (Francija) *[[Seeache]] (Avstrija) *[[Seez]] (Švica) * [[Segre (reka)|Segre]] (Španija/Katalonija) *[[Sejm (reka)]] (Rusija, Ukrajina) * [[Sejmkan]] (Rusija) *[[Sekčov]] (Slovaška) *[[Selá]] (Islandija) *[[Selångersån]] (Švedska) * [[Sele (reka)|Sele]] (Italija) * [[Selenga]] (992&nbsp;km) (Mongolija, Rusija) * [[Selendža]] (Rusija) * [[Selja]] (Estonija) * [[Selška Sora]] (Slovenija) * [[Sélune]] (Francija) * [[Seman]] (Albanija) *[[Semešnica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Semme]] (Francija) *[[Semnon]] (Francija) *[[Semois]] /fr. Semoy (Belgija, Francija) * [[Sena]], ''Seine'' (776&nbsp;km) (Francija), * [[Senegal (reka)|Senegal]] (1086&nbsp;km) (Senegal, Mavretanija, Mali) *[[Senkovec]] (Bolgarija) *[[Sennevière]] (Francija) *[[Senouire]] (Francija) *[[Sense]] (Švica) *[[Sepik]] (Papua-Nova Gvineja) * [[Serahis]] (Ciper) * [[Serchio]] (Italija) *[[Serein]] (Francija) * [[Serio]]/Sère/ (Italija) *[[Serre]] (Francija) * [[Sesia]] (Italija) *[[Seudre]] (Francija) *[[Seuge]] (Francija) *[[Seugne]] (Francija) * [[Severn]] (Wales, Anglija) *[[Severn River]] (2 reki v Kanadi/prov. Ontario z razl. izlivoma) *[[Severski Donec]] (Ukrajina) * [[Sèvre Nantaise]] (Francija) * [[Sèvre Niortaise]] (Francija) * [[Seynes]] (Frqncija) * [[Shabeelle]] (2714&nbsp;km) (Etiopija, Somalija) * [[Shalë]] /''Shala'' (Albanija) * [[Shannon (reka)|Shannon]] (Irska) * [[Sharavati]] (Indija) * [[Sharoargun]] (Rusija) * [[Shivanath]] (Indija) * [[Shkumbin]] (Albanija) *[[Shtima]] (Kosovo) *[[Shoshone]] (ZDA) * [[Shushicë]]/Vlora (Albanija) * [[Siagne]] (Francija) *[[Sianne]] (Francija) *[[Sichon]] (Francija) * [[Sieg]] (Nemčija) * [[Siesartis]] (Litva) *[[Sieve]] (Italija) *[[Sihavka]] (Ukrajina, Poljska) *[[Sihl]] (Švica) * [[Siika]] (Finska) *[[Sikån]] (Švedska) *[[Sikenica]] (Slovaška) * [[Sil (reka)|Sil]] (Španija) * [[Sile (reka)|Sile]] (Italija) * [[Sileru]] (Indija) * [[Sill]] (Avstrija-Tirolska) *[[Sillerboån]] (Švedska) * [[Silke]] (Nemčija) * [[Silva (reka)|Silva]] (Rusija) *[[Silverån]] (Švedska) *[[Simested Å]] (Danska) * [[Simeto]] (Italija-Sicilija) * [[Simme]] (Švica) *[[Sims Bayou]] (ZDA) *[[Sinapovska]] (Bolgarija) * [[Sindh]] (Indija) * [[Sinn]] (Nemčija) * [[Sinne]] (Italija) *[[Sinoha]] (Ukrajina) * [[Sió]] (Madžarska) *[[Sioule]] (Francija) *[[Sipi]] (Uganda) * [[Sir Darja]] (2256&nbsp;km) (Kirgizistan, Tadžikistan, Uzbekistan, Kazahstan) * [[Siret (reka)|Siret]], ''Siretul, Seret'' (647&nbsp;km) (Romunija) * Torrente [[Sisola]] (Italija) * [[Sitnica]] (Črna gora) (2. Kosovo) *[[Sitter]] (Švica) * [[Siva]] (Rusija) *[[Sjaunjaätno]] (Švedska) *[[Sjoa]] (Norveška) *[[Sjoutälven]] (Švedska) *[[Skaftá]] (Islandija) *[[Skålån]] (Švedska) * [[Skals (reka)|Skals]] Å (Danska) *[[Skäppträskån]] (Švedska) *[[Skärjån]] (Švedska) *[[Skeboån]] (Švedska) *[[Skeiðará]]/Skeiðarársandur (Islandija) *[[Skele]] (Bosna in Hercegovina) * [[Skellefte]] /Skellefteälven (Švedska) * [[Skern (reka)|Skern]] /Skjern Å (Danska) *[[Skiensvassdraget]] (Norveška) *[[Skógá]] (Islandija) * [[Skomlja]] (Bolgarija) * Skora (Poljska) * [[Skotawa]] (Poljska) *[[Skräbeån]] (Švedska) *[[Skrapež]] (Srbija) * [[Skrivyte]] (Litva/Rusija-Kaliningrad) * [[Skrwa]] (Poljska) *[[Slakovačka reka]] (Kosovo) * [[Slaney]] (Irska) * [[Slatina, reka|Slatina]] (Slovaška) *[[Slatinica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Slatinska rijeka]] (Bosna in Hercegovina) *[[Sluč]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Slunjčica]] (Hrvaška) * [[Słupia]] (Poljska) *[[Smagne]] (Francija) *[[Smotača]] (Bosna in Hercegovina) *[[Smrečianka]] (Slovaška) *[[Smršnica]] (Bosna in Hercegovina) * [[Smutná]] (Češka) * [[Snake (reka)|Snake]] (1078&nbsp;km) - največji pritok Kolumbije v državi Washington, ZDA *[[Snärjebäcken]] (Švedska) *[[Snarumselva]] (Norveška) *[[Snoderån]] (Švedska-Gotland) * [[Soča]], ''Isonzo'' (138&nbsp;km) (Slovenija, Italija) * [[Soči (reka)|Soči]] (Rusija) *[[Söderköpingsån]] (Švedska) *[[Sog]]/Sogið (Islandija) * [[Soh]] (Kirgizistan, Uzbekistan) *[[Sohodol]] (Romunija) *[[Sokočnica]] (Bosna in Herc.) * [[Solba]] "Sulm" (Avstrija-Štajerska); 1 tudi v Rusiji *[[Soligo]] (Italija) * [[Soma]] (245&nbsp;km), Francija * [[Someș]] + povirni [[Someşul Mare]] (Romunija) * [[Someșul Mic]]=[[Someșul Cald]]+[[Someșul Rece]] (Romunija) * [[Somovka]] (Rusija) * [[Son]] (Indija) * [[Songhua Džjang]]/[[Songdžjnang]]? (Kitajska) *[[Sonna]] (Italija) *[[Soligo]] (Italija) *[[Søo]] (Norveška) * [[Soodla]] (Estonija) * [[Sopota (reka)|Sopota]] (Slovenija) *[[Sopotnica]] (Hrvaška) * [[Sora]] (52&nbsp;km s Poljansko Soro), Slovenija *[[Sör-Lillån]] (Švedska) * [[Sorraia]] (Portugalska) * [[Sosika]] (Rusija) * [[Sotla]] /''Sutla'' (90&nbsp;km) (Slovenija/Hrvaška) *[[Sož]] (Belorusija...) * [[Spačva]] (Hrvaška) * [[Spey]] "Uisge Spe" (Škotska) * [[Spodnja Tunguska]] (2989&nbsp;km) (Rusija) * [[Spöl]] /[[Aqua Granda]] (Švica, Italija) * [[Sporzana]] (Italija) * [[Spreča]] (Bosna in H.) * [[Spree]] (Nemčija) * [[Sredecka reka]] (Bolgarija) *[[Stångån]] (Švedska) *[[Stanička rijeka]] (Bosna in Herceg.) *[[Stara reka]] (Severna Makedonija) (2. Bolgarija) *[[Stare Rehišče]] (Ukrajina) *[[Stavnja]] (Bosna in Herceg.) *[[Stebnik]]/Stebnyk (Ukrajina, Poljska) *[[Stebnyk]] (Ukrajina - 2.) *[[Steinbach]] (Avstrija) *[[Stella]] (Italija-Furlanija) *[[Stensån]] (Švedska) * [[Stepenitz]] (Nemčija) * [[Steyr (reka)|Steyr]] (Avstrija) *[[Stiller]] (Nemčija) * [[Stir]] (Ukrajina, Belorusija) *[[Stizzon]] (Italija) * [[Stohid]] (Ukrajina) *[[Stoličný potok]] (Slovaška) * [[Stonávka]] (Češka) *[[Storå]](en) (Danska) * [[Stour]] (Anglija) * [[Strem]] (Avstrija) * [[Streu]] (Nemčija) * [[Střela]] (Češka) *[[Strij (reka)]] (Ukrajina) *[[Strjama]] (Bolgarija) *[[Stropnice]]/Strobnitz (Avstrija, Češka) *[[Storån]] (več rek na Švedskem) *[[Storbodströmmen]] (Švedska) *[[Strömsån]] (2 reki na Švedskem) *[[Strudena]] (Bolgarija) *Struga (Hrvaška) * [[Struma]] (Strimon) (415&nbsp;km), Bolgarija, Grčija * [[Strumica (reka)|Strumica]]/ [[Strumešnica]] (Severna Makedonija, Bolgarija) * [[Studenica]] (Srbija) *[[Studva]] (Hrvaška) *[[Strwiąż]]/Strivigor (Poljska, Ukrajina) * [[Strzegomka]] (Poljska) * [[Stržen]] (Slovenija) *[[Stupčanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Stura del Monferrato]] (Italija) * [[Stura di Demonte]] (Italija) * [[Stura di Lanzo]] (Italija) * [[Subarnarekha]] (Indija) *[[Subocka]] (Hrvaška) * [[Suceava (reka)|Suceava]] (Romunija/Ukrajina?) *[[Suchá]] (Slovaška) * [[Suck]] (Irska) * Suda (Rusija) *[[Südaue]] (Nemčija) * [[Sude]] (Nemčija) * [[Sugoj]] (Rusija) * [[Suha reka]] (Bolgarija) *[[Suhodolnica]] (Slovenija) * [[Suhona]] (Rusija) * [[Suhre]] (Švica) *[[Suippe]] (Francija) * [[Suir]] (Irska) *[[Sukelj]] (Ukrajina) * [[Sula]], ime rek v Ukrajini, Belorusiji in dveh v Rusiji * [[Sulak]] (Rusija) * [[Sulby]] (otok Man) *[[Suldalslågen]] (Norveška) * [[Sülz]] (Nemčija) * [[Sumida (reka)|Sumida]] (Japonska) *[[Sunja (reka)]] (Hrvaška) * [[Supij]] (Ukrajina) * [[Supraśl]]/Sprząśla (Poljska) *[[Suran]] (Francija) *[[Suså]] (Danska) *[[Suseån]] (Švedska) *Sušica (1. Bosna in Hercegovina; 2. Črna Gora; 3. Hrvaška; 4. Srbija) *[[Sutina]] (Hrvaška) *[[Sutorina]] (Hrvaška, Črna Gora) *[[Sutjeska (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Suturlija]]/Sutrolija (Bosna in Hercegovina) *[[Suvaja (reka)]] (Hrvaška) *[[Suze]] (Švica) * [[Suženjska reka]] (415&nbsp;km) (Kanada) *[[Svartälven]] (Švedska) *[[Svartån]] (Švedska, več rek) *[[Svärtaån]] (Švedska) *[[Svedružica]] (Hrvaška) *[[Sverkestaån]] (Švedska) * [[Svētaine]] (Latvija) * [[Svēte]] (Latvija) *[[Sviča]] (Ukrajina) *[[Svinjara]] (Bosna in Hercegovina) *[[Svinka]] (Slovaška) * [[Svir]] (Rusija) * [[Svitava]] (Češka) * [[Svitávka]] (Češka, Nemčija) * [[Svratka]] (Češka) *[[Svržnica]] (Hrvaška) * [[Skwa]], [[Rozoga]] (Poljska) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} *[[Šablenska reka]] (Bolgarija) * [[Šandrin]] (Rusija) *[[Šanja]] (Hrvaška) * [[Šari]], Chari (1400&nbsp;km) (Srednjeafr. republ., Čad, Kamerun) * [[Šarkanjski Dunavac]] (Hrvaška) * [[Šat el Arab]] (Irak/Iran) *[[Šatava]] (Češka) *[[Šavnik (reka)]] (Črna gora) * [[Ścinawka]] /Stěnavá (Poljska /Češka) * [[Ščavnica]] (Slovenija) * [[Šelda]]/''Schelde"''/''"Escaut'' (360&nbsp;km) (Francija, Belgija, Nizozemska) *[[Šemnica]] (Sevena Makedonija) * [[Šešma]] (Rusija) * [[Šešupė]] (Litva, Rusija-Kaliningrad) * [[Šilka (reka)|Šilka]] (560&nbsp;km) (Rusija) * [[Šinano]] (Japonska) *[[Širokoleška reka]] (Bolgarija) *[[Široko vrelo]] (Bosna in Herc.) * [[Širvinta]] (Litva) * [[Šlapanka]] (Češka) * [[Śląska Ochla]] (Poljska) * [[Ślęza]] (Poljska) *[[Šopurka]] (Ukrajina) * [[Štiavnica]] (Slovaška) * Št`avnice (Češka) * [[Štira]] (Srbija) * [[Štítnik]] (Slovaška) *[[Šuica (reka)]] (Bosna in Hercegovina) *[[Šumetlica]] (Hrvaška) *[[Švarcava]] (Češka) * [[Šventoji]] (Litva) _________________________ * [[Świniec]] (Poljska) * [[Szprotawa]] (Poljska) * [[Szreniawa]] (Poljska) * [[Szum]] (Poljska) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} * [[Taban]] (Bolgarija) *[[Tablja (hudournik)]]/Pontebbana, Italija-Furlanija * [[Taedong]] (Severna Koreja) * [[Tagajõgi]] (Estonija) *[[Taglio]] (Italija-Furlanija) * [[Taizi]] (Kitajska) * [[Tajo]] /Tejo (1038&nbsp;km) (Portugalska, Španija) * [[Takta]] (Madžarska) *[[Talachulitna]] /"Tal" (Aljaska-ZDA) *[[Talent]] (Švica) * [[Tamar (reka)|Tamar]] (Anglija) * [[Tambra]] (Španija) * [[Tame]] (3, Anglija) *[[Tamina]] (Švica) * [[Tamiraparani]] (Indija) * [[Tamiš]]/Timiş (359&nbsp;km) (Romunija, Srbija) * [[Tammaro]] (Italija) *[[Tämnarån]] (Švedska) * [[Tamnava]] (Srbija) *[[Tana]]/[[Teno]] (Norveška/Finska) * [[Tanaro]] (Italija) * [[Tänassilma]] (Estonija) * [[Tanew]] (Poljska) * [[Tanjurer]] (Rusija) * [[Tapajós]] (Brazilija) * [[Tápió]] (Madžarska) * [[Tapti]] (Indija) * [[Tara (reka)|Tara]] (146&nbsp;km) (Črna gora, Bosna in Hercegovina) *[[Taramaku]] (Nova Zelandija) * [[Taravo]] (Taravu) (Francija-Korzika) *[[Tardes]] (Francija) *[[Tardoire]] (Francija) *[[Tärendöälven]] (Švedska) * [[Tarim (reka)|Tarim]] (1321&nbsp;km) (Kitajska) * [[Tarn (reka)|Tarn]] (Francija) * [[Tarna]] (Madžarska) * [[Târnava]]/[[Târnava Mare]] (Romunija) * [[Târnava Mică]] (Romunija) *[[Tarnon]] (Francija) * [[Taro (reka)|Taro]] (Italija) *[[Taruheru]] (Nova Zelandija) * [[Tauber]] (Nemčija) *[[Taugl]] (Avstrija) *[[Taurach]] (Avstrija) * [[Taurion]] (Francija) * [[Tava]] (Indija) *[[Tavelån]] (Švedska) * [[Tavna]] (Bosna in H.) * [[Taw]] (Anglija) * [[Tay (reka)|Tay]] (193&nbsp;km) (Škotska) * [[Taz]] (Rusija) *[[Tazlău]] (Romunija) * [[Teberda]] (Rusija) * [[Tebra]] (Litva) * [[Tech]] (Francija) * [[Tees]] (Anglija) *[[Tegnas]] (Italija) *[[Tekapo]] (Nova Zelandija) *[[Tekes]] (Kazahstan, Kitajska-Ujgurija) *[[Tekirska Reka]] (Bolgarija) * [[Tel]] (Indija) * [[Teleajen]] (Romunija) * [[Teleorman]] (Romunija) * [[Tellaro]] (Italija-Sicilija) * [[Temenica (reka)|Temenica]] (Slovenija) * [[Temo]] (Italija-Sardinija) *[[Temštica]] (Temska reka) (Srbija) * [[Temza]] /Thames (346&nbsp;km), Anglija * [[Tena]] (Norveška/Finska) *[[Tengeliönjoki]] (Švedska) * [[Tenna]] (Italija) * [[Tennessee (reka)|Tennessee]] (1049&nbsp;km) (ZDA) * [[Tenza]] (Italija) * [[Teplá]] (Češka) *[[Teplica]] (Slovaška) * [[Ter (reka)|Ter]] (Italija-Furlanija) * [[Ter (Katalonija)]] (Španija/Katalonija) *[[Tereblja]] (Ukrajina) * [[Terek]] (Rusija) * [[Teresva]] (Ukrajina) * [[Teriberka]] (Rusija) * [[Tērvete]] (Latvija) *[[Tescou]] (Francija) * [[Tesiin Gol]] (Mongolija, Rusija) *[[Testeboån]] (Švedska) * [[Têt]] (Francija) *[[Teteriv]] (Ukrajina) * [[Tha Chin]] (Tajska) * [[Thame]] (Anglija) * [[Thaya]]/češ. [[Dyje]] (Avstrija/Češka-Moravska) *[[Thelon River]] (Kanada) *[[Thérain]] (Francija) *[[Thève]] (Francija) *[[Thèze]] (Francija) *[[Thi`ele]] (Švica) *[[Thjórsárver]] (Islandija) *[[Thompson River]] (Kanada) *[[Thon]] (Francija) *[[Thouaret]] (Francija) *[[Thouet]] (Francija) * [[Thur]] (Švica) * [[Tibera]] /Tevere (406&nbsp;km) (Italija) * [[Țibrin]] (Romunija) * [[Tichá Orlice]] (Češka) * [[Ticino]] (Švica, Italija) *[[Tidan]] (Švedska) * [[Tietar]] (Španija) * [[Tigris]] (1900&nbsp;km) (Turčija, Irak, Sirija in Iran) *[[Tihaljina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tilment]] /Tagliamento (178&nbsp;km), Italija-Karnija/Furlanija * [[Timava]] (Italija) *[[Timiș (Olt)]] (Romunija) * [[Timok]] (Srbija/Bolgarija) *[[Timsälven]] (Švedska) * [[Tinja (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Rio Tinto]] (100&nbsp;km) (Španija) * [[Tirso]] (Italija-Sardinija) * [[Tisa]] (966&nbsp;km) (Ukrajina, Romunija, Madžarska, Slovaška, Srbija) * [[Tista]] (Indija/Sikkim) *[[Tisovac (reka)|Tisovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Tisovica]] (Srbija) *[[Tisovník]] (Slovaška) *Tista/Tistedalselva (Norveška) * [[Titerno]] (Italija) *[[Tjačivec]] (Ukrajina) *[[Tjasmin]] (Ukrajina) * [[Tjurina]] (Rusija) * [[Tobol]] (1591&nbsp;km) (Kazahstan, Rusija) * [[Tocantins]] (2450&nbsp;km) (Brazilija) * [[Toce]] (Italija) *[[Točiona]] (Bosna in H.) *[[Tolisa (reka)]] (Bosna in Hercegovina) * [[Tolminka]] (Slovenija) * [[Tompo]] (Rusija) * [[Toncina]] (Italija) *[[Tongue]] (ZDA) * [[Tons]] (Indija) *[[Topčijska reka]] (Bolgarija) * [[Topľa]] (Slovaška) * [[Toplica (Hrvaška)|Toplica]] (Hrvaška) * [[Toplica (Srbija)|Toplica]] (Srbija) *[[Topolka]] (Severna Makedonija) *[[Topolnica]] (Bolgarija) * [[Topolog]] (Romunija) * Topolovec (Bolgarija) *[[Torano]] (Italija) * [[Tordino]] (Italija) *[[Töreälven]]/Töre (Švedska) * [[Torne]]/Torneälven/Tornio (Švedska/Finska) * [[Torysa]] (Slovaška) * [[Töss]] (Švica) * [[Touques]] (Francija) * [[Traisen]] (Avstrija) * [[Traun]] (Avstrija) * [[Trebbia]] (Italija) * [[Trebišnjica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trebižat]] (Culuša – Ričina – Brina – Suvaja – Matica – Vrlika – Tihaljina – Mlade) (Bosna in Hercegovina) *[[Třebůvka]] (Češka) * [[Trent]] (več rek, Anglija) *[[Trepča (reka)]] (Hrvaška) * [[Treska]] (Severna Makedonija) * [[Trešanica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Trettach]] (Nemčija) * [[Třemonká]] (Češka) *[[Třemošná]] (Češka) *[[Tribija]] (Bosna in Herceg.) * [[Triesting]] (Avstrija) *[[Trieux]] (Francija) *[[Triffin]] (ZDA) * [[Triglavska Bistrica]] (Slovenija) * [[Trigno]] (Italija) * [[Trinity (reka)|Trinity]] (ZDA) *[[Triouzoune]] (Francija) *[[Trmanka]] (Češka) * [[Trnava (reka)|Trnava]] (2 reki: Hrvaška in Češka) * [[Trnavka]] (2, Slovaška) *[[Trnovica]] (Bosna in Herc.) *[[Troesne]] (Francija) * [[Tronto]] (Italija) *[[Trosaån]] (Švedska) *[[Trstionica]]/Trstivnica (Bosna in Hercegovina) * [[Trotuș]] (Romunija) * [[Truyère]] (Francija) * [[Tržiška Bistrica]] (Slovenija) *[[Tskhenistsqali]] (Gruzija) * [[Tuba (reka)|Tuba]] (Rusija) *[[Tuhársky potok]] (Slovaška) * Tul (Anglija) * [[Tuloma]] (Rusija) * [[Tulva]] (Rusija) * [[Tumen]]/Tuman/Duman (Sev. Koreja/Kitajska/Rusija) * [[Tumnin]] (Rusija) *[[Tunaån]] (Švedska) * [[Tundža]] (Bolgarija, Turčija, Grčija) *[[Tungnaá]] (Islandija) * [[Tungabhadra]] (Indija) * [[Tuostah]] (Rusija) * [[Tur]] /''Túr'' (Romunija, Madžarska) *[[Turanganui]] (Nova Zelandija) * [[Turia]] (Španija) * [[Turiec]] (2, Slovaška) * [[Turija]] (Bosna in H.; 2.Severna Makedonija, 3.Ukrajina) *[[Turňa]] (Slovaška) * [[Turunčuk]] (Ukrajina) * [[Tusciano]] (Italija) *[[Tuščica]] (Bosna in H.) *[[Tutana]] (Romunija) * [[Tuul]] Gol (Mongolija) *[[Tvärån]] (Švedska) * [[Tweed]] (Škotska) *[[Twizel]] (Nova Zelandija) * [[Tyne]] (Anglija) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} *[[Uawa]] (Nova Zelandija) * [[Ubangi]], ''Oubangui, Ubangui'' (1060&nbsp;km)(Vzhodni Kongo, Srednjeafr. r.) * [[Ublya]] (Slovaška, Ukrajina) * [[Ucayali]] (2,238&nbsp;km) Peru * [[Učja]]/Uccea (Italija, Slovenija) * [[Uda]] (Rusija) * [[Udaj]] (Ukrajina) *[[Udava]] (Slovaška) * [[Uecker]] (Nemčija) * [[Ufa (reka)|Ufa]] (Rusija-Baškirija) * [[Ufita]] (Italija) *[[Ugar]] (Bosna in Herc.) *[[Uggerby Å]] (Danska) * [[Ugra]] (Rusija) *[[Ugrić]] (Bosna in Herc.) *[[Ugrovača]] (Bosna in Hercegovina) * [[Úhlava]] (Češka) / Úlava? *[[Úhlavka]] (Češka) * [[Uj]] (Rusija, Kazahstan) * [[Ukrina]] (Bosna) * [[Ulička]] (Slovaška) * [[Ulkan]] (Rusija) * [[Ulla (reka)|Ulla]] (Španija-Galicija) * [[Ulster (reka)|Ulster]] (Nemčija) *[[Ulvåa]] (Norveška) * [[Umanka]] (Ukrajina) * [[Umba]] (Rusija) * [[Umbusi]] (Estonija) * [[Ume]] /[[Umeälven]] (Švedska) * [[Una]] (214&nbsp;km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Unac]] (Bosna in Hercegovina), * [[Unica]] (Slovenija) *[[Unstrut]] (Nemčija) * [[Úpa]] (Češka) * [[Ural (reka)|Ural]] (2428&nbsp;km) (Rusija, Kazahstan) * Ure (Anglija) *[[Upperudsälven]] (Švedska) * [[Urft]] (Nemčija) * [[Urluia]] (Romunija) * [[Urugvaj (reka)|Urugvaj]] (1838&nbsp;km) (Urugvaj, Argentina) * [[Usa]] (Rusija) *[[Usk]] (Wales) *[[Úslava]] (Češka) *[[Usora]] (Bosna in Hercegovina) * [[Usuri]] (Kitajska/Rusija) *[[Utinja]] (Hrvaška) *[[Utterån]] (Švedska) * [[Uvac (reka)|Uvac]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) *[[Uvan]]/Uvån (Švedska) * [[Uvelka]] (Rusija) *[[Uzlomac]] (Bosna in Hercegovina) * [[Už]]/Uh (Ukrajina, Slovaška) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *Vˇača/Въча (Bolgarija) * [[Vaga (reka)]] (Rusija) *[[Vaganec]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vaggeälven]] (Švedska) * [[Vah (reka)]] (Rusija) * [[Váh]] (403&nbsp;km), Slovaška * [[Vaigai]] (Indija) *[[Vaige]] (Francija) *[[Väike Emajõgi]] (Estonija) *[[Vaikkojoki]] (Finska) * [[Vainganga]] (Indija) *[[Vajont]] (Italija) * [[Valapattanam]] (Indija-Kerala) * [[Valave]] (Šrilanka) * [[Valbonë]]/[[Valbona]] (Albanija) *[[Valea Danului]] (Romunija) *[[Valea Iașului]] (Romunija) *[[Valea lui Stan]] (Romunija) *[[Valea Lupului]] (Romunija) *[[Valeacu Pești]] (Romunija) * [[Valepp]] (Nemčija, Avstrija) * [[Valgejõgi]] (Estonija) * [[Valira (reka)|Valira]] (Andora, Španija) * [[Valová]] (Češka) *[[Vâlsan]] (Romunija) *[[Valser Rhein]] (Švica) * [[Valsura]] (Italija-Južna Tirolska) *[[Vanån]] (Švedska) * [[Vändra]] (Estonija) * [[Vang]] (Tajska)* *[[Vängelälven]] (Švedska) *[[Vapa]] (Srbija) *[[Vapstälven]] (Švedska) * [[Var (reka)|Var]] (Francija) * [[Vara]] (Italija) * [[Varaita]] (Italija) * [[Varda]] (Indija) * [[Vardar]], ''Aixios (Axios)'' (388&nbsp;km) (Sev. Makedonija, Grčija) * [[Varde Å]] (Danska) *[[Varenne]] (Francija) *[[Varjisån]] (Švedska) *[[Varošnica]] (Bosna in Herc.) * [[Varta]] "Warta" (Poljska) * [[Vārtaja]] (Latvija) * [[Varzuga]] (Rusija) * [[Vasiljevskaja]] (Rusija) *[[Västerdalälven]] (Švedska) * [[Vaška (reka)|Vaška]] (Rusija) *[[Vatnsdalsá]] (Islandija) *[[Vaucouleurs]] (Francija) *[[Vauvise]] (Francija) * [[Vechte]]/Vecht (Nemčija, Nizozemska) * [[Vedavathi]] (Indija) * [[Vedea]] (Romunija) *[[Vefsna]] (Norveška) *[[Vege å]]/Vege (Švedska) *[[Vègre]] (Francija) *[[Veig]] (Norveška) * [[Veleka]] (Bolgarija) * [[Velička]] (Češka) *[[Velika (reka)]] (Bosna in H.) * [[Velikaja]] (Rusija) * [[Velika Krka]]/Kerka (69&nbsp;km), (Slovenija, Madžarska) *[[Velika Ravninčica]] (Hrvaška) * [[Velika rijeka]] (Hrvaška) *[[Velika Utinja]] (Hrvaška) * [[Veliki Bački kanal]] (Srbija) *[[Veliki Strug]] (Hrvaška) * [[Velino]] (Italija) * [[Velise]] (Estonija) *[[Velpe]] (Belgija) *[[Velunja]] (Sloveija) *[[Veman]] (Švedska) * [[Vemeljski Dunavac]] (Hrvaška) *[[Vendée]] (Francija) * [[Venoge]] (Švica) * [[Venta]] (Litva, Latvija) * [[Verdon]] (Francija) * [[Verdura]] (Italija-Sicilija) *[[Vère]] (Francija) * [[Verhnjaja Tajmira]] (Rusija) *[[Verke]] (Ukrajina) *[[Versa]] (2 reki, Italija) *[[Verzée]] (Francija) *[[Veselina]] (Bolgarija) *[[Vesgre]] (Francija) * [[Vesle]] (Francija) * [[Vesljana]] (Rusija) *[[Vestari-Jökulsá]] (Rusija) * [[Veternica (reka)|Veternica]] (Srbija) * [[Vetluga]] (Rusija) *[[Veveyse]] (Švica) *[[Veyre]] (Francija) * [[Veyron]] (Švica) * [[Vezera]] "[[Vézère]]", (Francija) * [[Viana]] (Italija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Viaur]] (Francija) *[[Victoria (reka)]] (Avstralija) * [[Vičegda]] (1130 &nbsp;km) (Rusija) *[[Vidå]](en) (Danska) *[[Vidak]] (Hrvaška) *[[Vidima]] (Bolgarija) *[[Vidbol]] (Bolgarija) * [[Vidourle]] (Francija) *[[Vieille Autize]] (Francija) * [[Vienne (reka)|Vienne]] (372&nbsp;km) (Francija) *[[Vierydsån]] (Švedska) * [[Viesīte]] (Latvija) *[[Vietasätno]] (Švedska) *[[Vièze]] (Švica) * [[Vigala]] (Estonija) *[[Vijačica]] (Bosna in Herc.) * [[Vilaine]] (225 km; bretonsko Gwilwen) (Francija) * [[Viljuj]] (2650&nbsp;km) (Rusija) *[[Villgratenbach]] (Avstrija) * [[Vilnia]] (Litva) * [[Vils]] (2, Nemčija) *[[Vindelälven]]/Vindel (Švedska) * [[Vipava (reka)|Vipava]] (49&nbsp;km) (Slovenija, Italija) *[[Virån]] (Švedska) * [[Vire (reka)|Vire]] (Francija) * [[Virga]] (Litva) *[[Vigošta]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vis (reka)|Vis]] (Francija) *[[Viskan]] (Švedska) * [[Visla]] (1047&nbsp;km) (Poljska) * [[Visočica]] (Bolgarija, Srbija) *[[Vispa]] (Švica) *[[Vistån]] (Švedska) * [[Visun]]/Vulsun/Isun (Ukrajina) * [[Višera]] (Rusija) * Vit (Bolgarija) *[[Vitån]] (Švedska) *[[Vittangiälven]] (Švedska) * [[Vlára]] (Češka) * [[Vitim]] (1940&nbsp;km) (Rusija) *[[Vitovnica]] (Srbija) *[[Vitunjčica]] (Hrvaška) * [[Viživka]] (Ukrajina) * [[Vjatka (reka)|Vjatka]] (1314&nbsp;km) (Rusija) * [[Vjosa]] (Grčija, Albanija) * [[Vlasina (reka)|Vlasina]] (Srbija) * [[Vlašimská Blanice]] (Češka) * [[Vltava]] (430&nbsp;km) Češka *[[Vöckla]] (Avstrija) * [[Voćinska rijeka]] (Hrvaška) *[[Vodalka]] (Bosna in Hercegovina) * [[Voglajna]] (Slovenija) * [[Vogošća (reka)|Vogošća]] (Bosna in Hercegovina) * [[Võhandu]] (Estonija) *[[Voire]] (Francija) *[[Vojmån]] (Švedska) *[[Vojniška reka]] (Bolgarija) *[[Vojskova]] (Bosna in Herc.) *[[Volane]] (Francija) *[[Volarica]] (Bosna in Hercegovina) *[[Volavčica]] (Hrvaška) *[[Volavica]] (Hrvaška) * [[Volga]] (3530&nbsp;km) (Rusija) * [[Volhov]] (Rusija) * [[Volme]] (Nemčija) * [[Volta (reka)|Volta]] (1500&nbsp;km) (Gana, Burkina Faso) * [[Volturno]] (Italija) * [[Volyňka]] (Češka) * [[Vomano]] (Italija) *[[Vonne]] (Francija) *[[Vorderrhein]] (Švica) *[[Vorja]] (Rusija) *[[Vorma]] (Norveška) * [[Vorona (reka)]] (Rusija) *[[Voronež (reka)]] (Rusija) *[[Vorskla]] (Rusija, Ukrajina) *[[Voueize]] (Francija) *[[Vovča]] (Ukrajina) *[[Voxnan]] (Švedska) *[[Vrapčak]] (Hrvaška) *Vrba, reka (2 razl.: Hrvaška, Bosna in Hercegovina) * [[Vrbanja (reka)|Vrbanja]] (Bosna in Hercegovina) * [[Vrbas (reka)|Vrbas]] (Bosna in Hercegovina) *[[Vrbka]] (Češka) *[[Vrlika (reka)]] (Hrvaška) * [[Vruja]] (Črna Gora) * [[Vsetínská Bečva]] (Češka) * [[Vu (reka)|Vu]], Kitajska * [[Vučica (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuka (reka)]] (Hrvaška) * [[Vuoksi]] (Finska, Rusija) *[[Vuger]] (Hrvaška) * [[Vydra]] (Češka) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Waal (reka)]] (Nizozemska) *[[Wabash]] (ZDA) *[[Wabe]] (Nemčija) *[[Wadąg]] (Poljska) *[[Waiapu]] (Nova Zelandija) *[[Waiau]] (Nova Zelandija) *[[Waihou]] (Nova Zelandija) *[[Waikato]] (Nova Zelandija) *[[Waimakariri]] (Nova Zelandija) *[[Waimata]] (Nova Zelandija) *[[Waimea]] (Nova Zelandija) *[[Waipaoa]] (Nova Zelandija) *[[Wairau]] (Nova Zelandija) *[[Wairoa]] (Nova Zelandija) *[[Waitaki]] (Nova Zelandija) *[[Wandse]] (Nemčija) * [[Warnow]] (155 km) (Nemčija) * [[Waveney]] (Anglija) * [[Wda]]=Czarna Woda (Poljska) * [[Wear]] (Anglija) * [[Wedder]] (Nemčija) *[[Welland]] (Chippawa Creek) (Kanada) * [[Vei]] (Kitajska) *[[Weiße Laber]] (Unterbürger Laber) (Nemčija) * [[Wel]] (Poljska) * [[Welna]] (Poljska) * [[Wensum]]/[[Yare]] (Anglija) *[[Werra]] (Nemčija) * [[Werre]] (Nemčija) * [[Wertach]] (Nemčija) * [[Weschnitz]] (Nemčija) * [[Weser]] (Nemčija) *[[Wetlina]] (Poljska) *[[Wetschaft]] (Nemčija) * [[Wetter]] (Nemčija) *[[Whakatane]] (Nova Zelandija) *[[Whangaehu]] (Nova Zelandija) *[[Whanganui]] (Nova Zelandija) *[[Whareama]] (Nova Zelandija) * [[Wharfe]] (Anglija) *[[White River]] (Arkansas) * [[Widawa]] (Poljska) *[[Wiehe]] (Nemčija) *[[Wien (reka)]] (Avstrija) * [[Wieprz]] (Poljska) * [[Wieprza]] (Poljska) * [[Wierzyca]] (Poljska) *[[Wietze]] (Nemčija) * [[Wiese]] (Nemčija) * [[Wiesent]] (Nemčija) * [[Wigger]] (Švica) *[[Wind]] (ZDA) *[[Winkeltalbach]] (Avstrija) * [[Wipper]] (Nemčija) * [[Wipperau]] (Nemčija) *[[Wisconsin (reka)]] (ZDA) * [[Wisłok]] (Poljska) * [[Wisłoka]] (Poljska) * [[Witham]] (Anglija) * [[Wkra]] (Poljska) * [[Wojczechówka]] (Poljska) *[[Wołosaty]]/Volosatka (Poljska) * [[Wörnitz]] (Nemčija) * [[Wulka]] (Avstrija) * [[Wümme]] (Nemčija) * [[Wupper]] (Nemčija) * [[Würm]] (Nemčija) * [[Wuttach]] (Nemčija) * [[Wye (reka)|Wye]] /Afon Gwy (Wales, Anglija) == X == {{div col|colwidth=24em}} * [[Šar Moron]] (Kitajska) * [[Šjada]] (Kitajska) * [[Šiliao]] (Kitajska) {{div col end}} == Y == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jalu]]/Amnok (Kitajska/Severna Koreja) * [[Janghe]] (Kitajska) * [[Yarlung Tsangpo]] (Kitajska) *[[Yarra]] (Avstralija) * [[Ybbs (reka)|Ybbs]] (Avstrija) * [[Yellowstone (reka)|Yellowstone]] (1114&nbsp;km) (ZDA) *[[Yères]] (Francija) *[[Yerres]]/Yerre? (Francija) *[[Yèvre]] (Francija) *[[Yon]] (Francija) *[[Yser]] (Francija) *[[Ytterån]] (Švedska) * [[Jingna]] (Kitajska) * [[Jom]] (Tajska) * [[Jongding]] (Kitajska) * [[Yonne]] (Francija) *[[Ysper]] (Avstrija) *[[Ytri-Rangá]] (Islandija) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} *[[Zagorska Mrežnica]] (Hrvaška) * [[Zagyva]] (Madžarska) * [[Zaj]] (Rusija) *[[Zajaska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zala]] (139&nbsp;km) Madžarka * [[Zalomka]] (Srbija, Bosna in Hercegovina) * [[Zambezi]] (2574&nbsp;km) (Zambija, Angola, Namibija, Bocvana, Zimbabve, Mozambik) *[[Zarafshon]] (Tadžikistan, Uzbrkistan) * [[Zarka (reka)|Zarka]] (Jordanija) * [[Zavhan]] (Mongolija) *[[Zaya]] (Avstrija) *[[Zdena]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zdobnice]] (Češka) * [[Zeja]] (1242&nbsp;km) (Rusija) *[[Zelenikovac]] (Bosna in Hercegovina) *[[Zelina]] (Hrvaška) *[[Zeller Ache]] (Avstrija) *[[Zeller Bach]] (Avstrija) * [[Zeta (reka)|Zeta]] (65/89&nbsp;km) (Črna gora) * [[Zêzere]] (Portugalska) * [[Žuanghe]] (Kitajska) * [[Zielawa]] (Poljska) * [[Zihl]] (Švica) * [[Zilja]] (125&nbsp;km), Avstrija-Koroška * [[Ziljica]] (Italija, Avstrija-Koroška) * [[Ziller]] (Avstrija-Tirolska) * [[Zirjanka]] (Rusija) *[[Zlatica]] (Romunija, Srbija) *[[Zletovska reka]] (Severna Makedonija) *[[Zlotska reka]] (Srbija) * [[Zmajevački Dunavac]] (Hrvaška) *[[Zovičica]] (Bosna in H.) * [[Zrmanja (reka)|Zrmanja]] (Hrvaška) *[[Zrnovska reka]] (Severna Makedonija) * [[Zschopau]] (češ./slovansko ''Sapava'' ali ''Šopava'') (Nemčija) *[[Zubřina]] (Češka) * [[Zújar]] (Španija) *[[Zujevina]] (Bosna in Hercegovina) * [[Zusam]] (Nemčija) * [[Zwickauer Mulde]] (Nemčija) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} * [[Žarovnica]] (Hrvaška) * [[Žejbro]] (Češka) * [[Želivka]] (Češka) * [[Željeznica (reka)|Željeznica]] (Bosna in Herceg.) *[[Žepa]] (Bosna in H.) * [[Žirovnica (Una)|Žirovnica]] (Hrvaška) * [[Žirovnice]] (Češka) * [[Žitava]] (Slovaška) *[[Žizdra]] (Rusija) * [[Žuravka]] (Rusija) {{div col end}} {{stublist|date=april 2024}} [[Kategorija:Seznami rek]] 57gt893g0ikbh2moqupfxou13eni5w6 0 92296 6742732 6712299 2026-08-25T23:37:08Z JozefD 5744 /* Sakralni objekti */ 6742732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= |prej= |skofija=[[Škofija Celje]] |sedez=[[Ponikva]] 51 }} '''[[Župnija]] [[Ponikva]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|dekanije Šmarje pri Jelšah]]. Dekanija je del [[kozjanski naddekanat|kozjanskega naddekanata]] [[škofija Celje|škofije Celje]]. == Zgodovina== Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Celje]], je bila župnija del kozjanskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[File:Ponikva Slovenia - church.jpg|100px]] | [[Cerkev sv. Martina, Ponikva]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ponikva]] |- | 2. | [[File:Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg|100px]] | [[Cerkev svetega Ožbolta, Uniše]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Uniše]] |- |} ==Drugi objekti== {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Rojstna hiša Antona Martina Slomška, Slom ob Ponikvi.jpg|100px]] | [[Slomškova rojstna hiša|Rojstna hiša Antona Martina Slomška]]<br> | [[Uniše]] |- |} == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == Od [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] in naprej do [[župnija Dramlje|župnijske cerkve sv. Marije Magdalene]] v [[Dramlje|Dramljah]] ('''etapa 10''') vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title= Pot svetega Martina v Sloveniji|accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= |archive-date= 2016-11-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20161113175639/http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|url-status= dead}}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Ponikva]] [[Kategorija:Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva|*]] 4rugmdtfhzbjlflov88fyzc7n59y9za 6742752 6742732 2026-08-26T05:23:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6742752 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= |prej= |skofija=[[Škofija Celje]] |sedez=[[Ponikva]] 51 }} '''Župnija Ponikva''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna župnija]] s sedežem v [[Ponikva|Ponikvi]], ki spada pod [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Dekanijo Šmarje pri Jelšah]], [[kozjanski naddekanat|Kozjanski naddekanat]] in [[škofija Celje|Škofijo Celje]]. == Zgodovina == Do [[7. april]]a [[2006]], ko je bila ustanovljena [[škofija]] [[Celje]], je bila župnija del kozjanskega naddekanata [[Nadškofija Maribor|škofije Maribor]]. == Sakralni objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! cerkev ! kraj / naselje |- | 1. | [[File:Ponikva Slovenia - church.jpg|100px]] | [[Cerkev sv. Martina, Ponikva]]<br>[[župnijska cerkev]] | [[Ponikva]] |- | 2. | [[File:Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg|100px]] | [[Cerkev sv. Ožbolta, Uniše]]<br> [[Podružnična cerkev|podružnica]] | [[Uniše]] |- |} == Drugi objekti == {| class="wikitable" |- ! ! slika ! ! kraj / naselje |- | 1. | [[Slika:Rojstna hiša Antona Martina Slomška, Slom ob Ponikvi.jpg|100px]] | [[Slomškova rojstna hiša|Rojstna hiša Antona Martina Slomška]]<br> | [[Uniše]] |- |} == Evropska pešpot sv. Martina Tourškega == Od [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]] do [[Cerkev sv. Martina, Ponikva|župnijske cerkve sv. Martina]] na [[Ponikva|Ponikvi]] in naprej do [[župnija Dramlje|župnijske cerkve sv. Marije Magdalene]] v [[Dramlje|Dramljah]] (etapa 10) vodi Evropska pešpot [[Sveti Martin|sv. Martina Tourškega]]<ref>{{navedi splet|url= http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|title= Pot svetega Martina v Sloveniji|accessdate= 12.11.2016|date= |format= |work= |archive-date= 2016-11-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20161113175639/http://www.svetimartintourski.si/etapa-10|url-status= dead}}</ref> (Via Sancti Martini), ki jo je leta 2005 [[Svet Evrope]] proglasil za Veliko evropsko kulturno pot. Dolga je 2500&nbsp;km in povezuje kraje, ki so zaznamovali življenje in čaščenja tega znamenitega svetnika. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{Škofija Celje}} {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Škofije Celje|Ponikva]] [[Kategorija:Dekanija Kozje - Rogatec - Šmarje pri Jelšah]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva|*]] 3slosu03txhz8v8kp9zzwuti0x9hvmq 0 99321 6742895 6590111 2026-08-26T10:25:24Z ZivaLitrop 264868 Lektoriranje besedila in slogovna prilagoditev enciklopedičnemu tonu. 6742895 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kalamari 2010.jpg|thumb|right|350px|Kalamari leta 2010]] '''Kalamari''' so bili slovenska [[Primorska|primorska]] [[glasbena skupina]], dejavna med letoma 1993 in 2020. Skupino so novembra 1993 ustanovili [[Jože Jež]] (Pepi), [[Matjaž Švagelj]] in Aleksander (Sandi) Kokošar, ki so se sprva priložnostno zbrali za več nastopov v enem izmed primorskih hotelov. Prepoznavni so postali predvsem po triglasnem petju. Kmalu so začeli ustvarjati avtorske skladbe. Leta 1996 so izdali prvenec ''Dobra vila'', na katerem je bila poleg naslovne skladbe tudi vrsta drugih radijsko predvajanih skladb. Širše slovensko občinstvo jih je spoznalo po izidu drugega albuma ''S tabo držim'' leta 1998. Z njega je izšla tudi skladba ''Angelca'', ki je postala ena njihovih prepoznavnejših skladb. Skupina se je iz tria pozneje razširila v kvartet in nato v kvintet. Večji uspeh je dosegla s tretjim albumom ''V vetru rdečih zastav''. Z istoimensko skladbo je leta 1999 nastopila na festivalu [[Slovenska popevka]], osvojila drugo mesto in prejela nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo. Po uspehu na festivalu se je povečalo tudi število njihovih koncertnih nastopov. Poleg Slovenije so nastopali v Italiji, Avstriji, Švici, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori. Zaradi obsežnega urnika nastopov je v skupini prišlo do več sprememb v zasedbi, saj se nekateri člani niso odločili za poklicno glasbeno pot. Skupina je kljub rednim nastopom nadaljevala ustvarjanje in snemanje avtorskih skladb ter sodelovala na različnih glasbenih festivalih. Za skladbe ''Kup besed'', ''Zadnja šansa'' in ''Preden zaspi'' je prejela več festivalskih nagrad oziroma uvrstitev. Leta 2010 so Kalamari skupaj z [[Ansambel Roka Žlindre|Ansamblom Roka Žlindre]] s skladbo ''Narodnozabavni rock'' zmagali na izboru [[EMA 2010]]. Skladba je istega leta zastopala Slovenijo na [[Pesem Evrovizije 2010|Pesmi Evrovizije]] v Oslu. S skupino sta kot gosta pogosto nastopala tudi [[Slavko Ivančić]] in [[Danilo Kocjančič]], ki je bil tudi avtor nekaterih njihovih skladb. Leta 2014 je skupino zapustil njen dotedanji pevec [[Jože Jež]] (Pepi), nadomestil pa ga je Darjan Gržina. Kalamari so leta 2020, med drugim tudi zaradi razmer, povezanih s [[Pandemija covida-19|pandemijo covida-19]], sporazumno prenehali delovati. == Zasedba med letoma 2014 in 2020 == * Darjan Gržina – vokal, kitara (2014–2020) * [[Matjaž Švagelj]] – kitara, vokal (1993–2020) * Danijel Možina – klaviature, vokal (2014–2020) * David Mavec – bas kitara (2013–2020) * Bogdan Turnšek - Poly – bobni, vokal (2010–2020) === Nekdanji člani === * [[Jože Jež]] (Pepi) – vokal, kitara (1993–2014) * [[Martin Jelen]] - Tine – bas kitara, klaviature (2003–2005 in 2010–2013) * [[Franci Čelhar]] – klaviature, vokal (2010–2014) * Aleksander Kokošar – bas kitara, klaviature, vokal (1993–2003) * Zlatko Makovec – bobni (1996–2000) * Denis Gomezel – bobni, vokal (2000–2005) * Rok Tomažinčič – bobni (2005–2010) * Egon Prinčič – bas kitara, klaviature (2005–2010) == Diskografija == * ''Dobra vila'' ([[1996]]) * ''S tabo držim'' ([[1998]]) * ''V vetru rdečih zastav'' ([[1999]]) * ''Popoldne'' ([[2001]]) * ''Kalamari, deset let'' ([[2003]]) * ''Lahko letiš'' ([[2006]]) * ''Nariši veliko srce'' ([[2009]]) * ''Narodnozabavni rock'' ([[2010]]) == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]]: ''V vetru rdečih zastav'' <small>(Radovan Kokošar – Marijan Pintar – Radovan Kokošar, Matjaž Švagelj)</small> – nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo, 2. mesto * [[Slovenska popevka 2000|2000]]: ''Tvoja sled'' <small>(Franci Čelhar – Marko Kočar – Franci Čelhar, Matjaž Švagelj)</small> * [[Slovenska popevka 2001|2001]]: ''Popoldne'' <small>(Franci Čelhar – Drago Mislej - Mef – Patrik Greblo)</small> * [[Slovenska popevka 2002|2002]]: ''Zadnja šansa'' <small>(Danilo Kocjančič – Drago Mislej - Mef – Patrik Greblo)</small> – 3. mesto <small>(2.164 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2003|2003]]: ''Preden zaspi'' <small>(Danilo Kocjančič – Drago Mislej - Mef – Patrik Greblo)</small> – 3. mesto <small>(1.962 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2004|2004]]: ''Kup besed'' <small>(Jože Jež – Jože Jež – Patrik Greblo)</small> – nagradi strokovne žirije za najboljše besedilo in najboljši aranžma, 5. mesto <small>(1.646 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2005|2005]]: ''www.ljubezen.si'' <small>(Radovan Kokošar – Marjan Pintar – Patrik Greblo)</small> – 6. mesto <small>(1.137 telefonskih glasov)</small> * [[Slovenska popevka 2007|2007]]: ''Nič več, nič manj'' <small>(Jože Jež – Jože Jež – Grega Forjanič)</small> – 9. mesto <small>(398 telefonskih glasov)</small> === Dnevi slovenske zabavne glasbe === ==== Poprock ==== * [[Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017|2017]]: ''Vrtiljak'' <small>(Darjan Gržina – Leon Oblak, Matjaž Švagelj – Darjan Gržina)</small> === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2000|2000]]: ''Nisem kriv'' <small>(Franci Čelhar – Franci Čelhar – Matjaž Švagelj in Franci Čelhar)</small> * [[Melodije morja in sonca 2001|2001]]: ''Nora ljubezen'' <small>(Franci Čelhar – Tomaž Domicelj – Marino Legovič)</small> * [[Melodije morja in sonca 2002|2002]]: ''Me ne zanima'' <small>(Jože Jež – Jože Jež – Matjaž Švagelj)</small> * [[Melodije morja in sonca 2003|2003]]: ''Danes me ni'' <small>(Jože Jež – Jože Jež – Matjaž Švagelj)</small> * [[Melodije morja in sonca 2013|2013]]: ''Poletje 2000'' <small>(Jože Jež – Drago Mislej - Mef – Matjaž Švagelj)</small> – 8. mesto <small>(13 točk)</small> * [[Melodije morja in sonca 2016|2016]]: ''Lepo je'' <small>(Radovan Kokošar – Leon Oblak – Matjaž Švagelj)</small> – 14. mesto <small>(1 točka)</small> * 2018: ''Z mano se ne da'' <small>(Darjan Gržina – Angelo Misterioso – Matjaž Švagelj)</small> === [[Hit festival]] === * [[Hit festival|2000]]: ''Jaz sem the best'' <small>(Danilo Kocjančič – Katja Pegan – Matjaž Švagelj)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 2004|2004]]: ''Boš prišla'' <small>(Jože Jež – Jože Jež – Matjaž Švagelj)</small> * [[EMA 2010|2010]]: ''Narodnozabavni rock'' <small>(Marino Legovič – Leon Oblak – Marino Legovič)</small>, z Ansamblom Roka Žlindre – 1. mesto <small>(15.907 telefonskih glasov)</small> === Pesem Evrovizije === * [[Pesem Evrovizije 2010|2010]]: ''Narodnozabavni rock'' <small>(Marino Legovič – Leon Oblak – Marino Legovič)</small>, z Ansamblom Roka Žlindre == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] * [[Seznam slovenskih kitaristov]] == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist|1818635|Kalamari}} {{s-start}} {{s-ach}} {{succession box | before=[[Quartissimo]] in [[Martina Majerle]]<br>z ''[[Love Symphony]]'' | title=[[Slovenija na Pesmi Evrovizije]] | years=[[Pesem Evrovizije 2010|2010]]<br>(z [[Ansambel Roka Žlindre|Ansamblom Roka Žlindre]]) | after=[[Maja Keuc]] z ''[[No One]]'' }} {{s-end}} {{Slovenija na Pesmi Evrovizije}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpuščene leta 2020]] [[Kategorija:Kalamari|*]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Predstavniki Slovenije na Pesmi Evrovizije]] 958bmy566lyxsfjk6vc6dcibsc5fzw5 0 106546 6742530 6527616 2026-08-25T13:09:15Z ~2026-46336-63 264832 6742530 wikitext text/x-wiki [[Slika:Light hair coloration map.png|thumb|Razširjenost blondink v [[Evropa|Evropi]]<ref>Frost, Peter (2006): [http://cogweb.ucla.edu/ep/Frost_06.html Why Do Europeans Have So Many Hair and Eye Colors?]</ref>: <br> {{legend|#FFFF00|80—100%}} {{legend|#FFC438|50—79%}} {{legend|#BF8A00|20—49%}} {{legend|#8B6500|1—19%}} {{legend|#201000|manj kot 1%}}]] '''Blond''' je [[barva]] [[las]] pri nekaterih ljudeh. Nastane zaradi majhne količine [[pigment]]a [[melanin|eumelanin]]a v laseh. Tako barvo las ima malo manj kot 1,8 % prebivalstva. Obstaja veliko različnih odtenkov blond barve las, vse pa so variacije [[Rumena|rumene]] barve. Pravi blond lasje so najtanjši,ampak hkrati najmočnejši medtem ko so tropski črni lasje najdebelejši. Beseda izvira iz [[Francoščina|francoske]] besede ''blont'', ki pomeni barvo med [[zlato]] in rumeno. Star slovenski izraz za blond barvo las je "plava" barva. Študija iz leta 1977 je pokazala, da moški menijo, da so blondinke lepše od rjavolask in rdečelask.<ref>{{Navedi revijo|last=Feinman|first=Saul|last2=Gill|first2=George W.|date=1978-06-01|title=Sex Differences in Physical Attractiveness Preferences|url=https://doi.org/10.1080/00224545.1978.9924089|magazine=The Journal of Social Psychology|volume=105|issue=1|pages=43–52|doi=10.1080/00224545.1978.9924089|issn=0022-4545}}</ref> Raziskava iz leta 1986 je preučevala, katere značilnosti so povezane z različnimi barvami las. Svetlolaske so veljale za lepe, prijetne in izjemno ženstvene.<ref>{{Navedi revijo|last=Clayson|first=Dennis E.|last2=Maughan|first2=Micol R. C.|date=1986-10-01|title=Redheads and Blonds: Stereotypic Images|url=https://doi.org/10.2466/pr0.1986.59.2.811|magazine=Psychological Reports|language=EN|volume=59|issue=2|pages=811–816|doi=10.2466/pr0.1986.59.2.811|issn=0033-2941}}</ref> Študija iz leta 1993 je pokazala, da se svetlolaske veliko pogosteje pojavljajo na naslovnicah revij v primerjavi z njihovo razširjenostjo med splošno populacijo.<ref>{{Navedi revijo|last=Rich|first=Melissa K.|last2=Cash|first2=Thomas F.|date=1993-07-01|title=The American image of beauty: Media representations of hair color for four decades|url=https://doi.org/10.1007/BF00289999|magazine=Sex Roles|language=en|volume=29|issue=1|pages=113–124|doi=10.1007/BF00289999|issn=1573-2762}}</ref> Raziskava iz leta 1997 je pokazala, da se moškim blondinke zdijo privlačnejše in bolj ženstvene kot ženske s temnimi lasmi.<ref>{{Navedi knjigo|edition=0|title=Evolutionary Social Psychology|url=https://www.taylorfrancis.com/books/9781317779483|publisher=Psychology Press|date=2014-02-25|isbn=978-1-317-77948-3|doi=10.4324/9781315806082|language=en|editor-first=Jeffry A.|editor-last=Simpson}}</ref> Študija iz leta 2008 je pokazala, da moški ocenjujejo blondinke kot mlajše in lepše od rjavolask.<ref>{{Navedi revijo|last=Sorokowski|first=Piotr|date=2008-06|title=Attractiveness of blonde women in evolutionary perspective: studies with two Polish samples|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18712194|magazine=Perceptual and Motor Skills|volume=106|issue=3|pages=737–744|doi=10.2466/pms.106.3.737-744|issn=0031-5125|pmid=18712194}}</ref> Druga študija iz leta 2008 je anketirance prosila, naj ocenijo privlačnost žensk. Blondinke so bile ocenjene kot najlepše in so prejele najvišje povprečne ocene, pred rjavolaskami in ženskami, ki niso belke.<ref>{{Navedi revijo|last=Johnston|first=David W.|date=2010-07-01|title=Physical appearance and wages: Do blondes have more fun?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S016517651000114X|magazine=Economics Letters|volume=108|issue=1|pages=10–12|doi=10.1016/j.econlet.2010.03.015|issn=0165-1765}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Price|first=Michael K.|date=2008-09-01|title=Fund-raising success and a solicitor's beauty capital: Do blondes raise more funds?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0165176508000591|magazine=Economics Letters|volume=100|issue=3|pages=351–354|doi=10.1016/j.econlet.2008.02.028|issn=0165-1765}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Blond hair}} {{biosci-stub}} [[Kategorija:Lasje]] 2ckgv9gbcasy3iaq4egbf5a9g2w1c0t 6742531 6742530 2026-08-25T13:09:31Z Der-Wir-Ing 123836 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-46336-63|~2026-46336-63]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-46336-63|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika LehaniES (6742530): testna urejanja 6527616 wikitext text/x-wiki [[Slika:Light hair coloration map.png|thumb|Razširjenost blondink v [[Evropa|Evropi]]<ref>Frost, Peter (2006): [http://cogweb.ucla.edu/ep/Frost_06.html Why Do Europeans Have So Many Hair and Eye Colors?]</ref>: <br> {{legend|#FFFF00|80—100%}} {{legend|#FFC438|50—79%}} {{legend|#BF8A00|20—49%}} {{legend|#8B6500|1—19%}} {{legend|#201000|manj kot 1%}}]] '''Blond''' je [[barva]] [[las]] pri nekaterih ljudeh. Nastane zaradi majhne količine [[pigment]]a [[melanin|eumelanin]]a v laseh. Tako barvo las ima malo manj kot 1,8 % prebivalstva. Obstaja veliko različnih odtenkov blond barve las, vse pa so variacije [[Rumena|rumene]] barve. Pravi blond lasje so najtanjši,ampak hkrati najmočnejši medtem ko so tropski črni lasje najdebelejši. Beseda izvira iz [[Francoščina|francoske]] besede ''blont'', ki pomeni barvo med [[zlato]] in rumeno. Slovenski izraz za blond barvo las je "plava" barva. Študija iz leta 1977 je pokazala, da moški menijo, da so blondinke lepše od rjavolask in rdečelask.<ref>{{Navedi revijo|last=Feinman|first=Saul|last2=Gill|first2=George W.|date=1978-06-01|title=Sex Differences in Physical Attractiveness Preferences|url=https://doi.org/10.1080/00224545.1978.9924089|magazine=The Journal of Social Psychology|volume=105|issue=1|pages=43–52|doi=10.1080/00224545.1978.9924089|issn=0022-4545}}</ref> Raziskava iz leta 1986 je preučevala, katere značilnosti so povezane z različnimi barvami las. Svetlolaske so veljale za lepe, prijetne in izjemno ženstvene.<ref>{{Navedi revijo|last=Clayson|first=Dennis E.|last2=Maughan|first2=Micol R. C.|date=1986-10-01|title=Redheads and Blonds: Stereotypic Images|url=https://doi.org/10.2466/pr0.1986.59.2.811|magazine=Psychological Reports|language=EN|volume=59|issue=2|pages=811–816|doi=10.2466/pr0.1986.59.2.811|issn=0033-2941}}</ref> Študija iz leta 1993 je pokazala, da se svetlolaske veliko pogosteje pojavljajo na naslovnicah revij v primerjavi z njihovo razširjenostjo med splošno populacijo.<ref>{{Navedi revijo|last=Rich|first=Melissa K.|last2=Cash|first2=Thomas F.|date=1993-07-01|title=The American image of beauty: Media representations of hair color for four decades|url=https://doi.org/10.1007/BF00289999|magazine=Sex Roles|language=en|volume=29|issue=1|pages=113–124|doi=10.1007/BF00289999|issn=1573-2762}}</ref> Raziskava iz leta 1997 je pokazala, da se moškim blondinke zdijo privlačnejše in bolj ženstvene kot ženske s temnimi lasmi.<ref>{{Navedi knjigo|edition=0|title=Evolutionary Social Psychology|url=https://www.taylorfrancis.com/books/9781317779483|publisher=Psychology Press|date=2014-02-25|isbn=978-1-317-77948-3|doi=10.4324/9781315806082|language=en|editor-first=Jeffry A.|editor-last=Simpson}}</ref> Študija iz leta 2008 je pokazala, da moški ocenjujejo blondinke kot mlajše in lepše od rjavolask.<ref>{{Navedi revijo|last=Sorokowski|first=Piotr|date=2008-06|title=Attractiveness of blonde women in evolutionary perspective: studies with two Polish samples|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/18712194|magazine=Perceptual and Motor Skills|volume=106|issue=3|pages=737–744|doi=10.2466/pms.106.3.737-744|issn=0031-5125|pmid=18712194}}</ref> Druga študija iz leta 2008 je anketirance prosila, naj ocenijo privlačnost žensk. Blondinke so bile ocenjene kot najlepše in so prejele najvišje povprečne ocene, pred rjavolaskami in ženskami, ki niso belke.<ref>{{Navedi revijo|last=Johnston|first=David W.|date=2010-07-01|title=Physical appearance and wages: Do blondes have more fun?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S016517651000114X|magazine=Economics Letters|volume=108|issue=1|pages=10–12|doi=10.1016/j.econlet.2010.03.015|issn=0165-1765}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Price|first=Michael K.|date=2008-09-01|title=Fund-raising success and a solicitor's beauty capital: Do blondes raise more funds?|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0165176508000591|magazine=Economics Letters|volume=100|issue=3|pages=351–354|doi=10.1016/j.econlet.2008.02.028|issn=0165-1765}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Blond hair}} {{biosci-stub}} [[Kategorija:Lasje]] lm6bzi1tlsqeq6xpf1za5af56rl01av 0 111411 6742532 6742183 2026-08-25T13:10:14Z Nareto 77605 6742532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Šalek | image = <!-- WD --> | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Velenje]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Velenje - Grad Šalek | designation1_date = 28. oktober 1983 | designation1_number = 4329<ref>{{RKD|4329}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Velenje }} '''Grad Šalek''' ([[nemščina|nemško]] ''Schallegg'') se nahaja na griču nad naseljem Šalek v [[Velenje|Velenju]] in velja za najpomembnejši [[Arhitektura|arhitekturni]] [[spomenik]] v dolini po katerem se imenuje tudi celotna [[Šaleška dolina]]. Grad so poimenovali po grofu: Egeloffus de Shelek. Zgrajen je bil v 12. stoletju in opuščen v 18. stoletju. Razvalina trioglatega stolpa, ki stoji še danes je pomembna zaradi svoje zgodovinske vloge, dominirane, eksponirane lege. V njegovi neposredni bližini je bil [[Grad Ekenštajn]] (nemško ''Eggenstein).'' Trioglati stolp je najstarejši del gradu in ima do 2,5 metra debele zidove s trikotnim tlorisom, ki je edinstvena funkcija v Evropi. == Zgodovina == [[Slika:Šalek Castle 1681.jpg|sličica|levo|300px|Grad Šalek na bakrorezu iz leta 1681]] Grad se prvič omenja leta 1278 kot ''haus Schalekke''. V tem času je že bil v rokah krške škofije. Na gradu so takrat gospodovali [[Šaleški vitezi]], ki so kot krški ministeriali omenjeni že leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek). Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Leta 1335 je krški škof Lovrenc v Vitanju grad in njegovo posest podelil v fevd svobodnemu gospodu [[Friderik I. Celjski|Frideriku Žovneškemu]]. Tako so po letu 1341 grad imeli [[Celjski grofje]], ki pa so ga oddajali svojim vitezom naprej v sekundarni fevd. Leta 1353 so ga oddali v zajem Niklasu Kienbergerju. Kot sekundarni fevdniki so na gradu najdaljši čas bivali vitezi Rifniški, ki so ga upravljali od leta 1371, ko ga je najel Mert – Martin Rifniški, do 1428. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Celjski grofje so ta fevd pridobili v svojo svobodno last alod. Grad je po njihovem izumrtju leta 1456 prešel v deželnoknežje roke, ti pa so ga nato prodali naprej. Leta 1561 so ga posedovali štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel, kateremu je grad podelil deželni knez. Raumschüssli so grad posedovali do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica Buchheim prodala svojemu bratrancu baronu [[Oton Taufenbach|Otonu Taufenbachu]]. Po njegovi smrti leta 1695 je grad posedoval baron Ferdinand Leopold Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta 1708. Leta 1722 so lastniki baroni Maurburgi, leta 1732 pa baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je grad pogorel in bil opuščen in je danes v razvalinah. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Šalek Castle}} * Jakič, Ivan. ''Vsi slovenski gradovi: Leksikon slovenske grajske zapuščine''. Ljubljana, 1997. * Stopar, Ivan: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim'', Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/ == Zunanje povezave == * {{Geopedia|F662:84_#T1008_b4_x507112.656_y134584.351_s14}} * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174801264 Zaklad pod gradom Šalek]«. ''Sledi čas''a (29. avgust 2021). RTV Slovenija. {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šalek]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] r3qi9vkhv58m5absizgluz5cmiahxsr 6742672 6742532 2026-08-25T19:47:21Z MaksiKavsek 244409 slikce 6742672 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Šalek | image = <!-- WD --> | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Velenje]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Velenje - Grad Šalek | designation1_date = 28. oktober 1983 | designation1_number = 4329<ref>{{RKD|4329}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Velenje }} '''Grad Šalek''' ([[nemščina|nemško]] ''Schallegg'') se nahaja na griču nad naseljem Šalek v [[Velenje|Velenju]] in velja za najpomembnejši [[Arhitektura|arhitekturni]] [[spomenik]] v dolini po katerem se imenuje tudi celotna [[Šaleška dolina]]. Grad so poimenovali po grofu: Egeloffus de Shelek. Zgrajen je bil v 12. stoletju in opuščen v 18. stoletju. Razvalina trioglatega stolpa, ki stoji še danes je pomembna zaradi svoje zgodovinske vloge, dominirane, eksponirane lege. V njegovi neposredni bližini je bil [[Grad Ekenštajn]] (nemško ''Eggenstein).'' Trioglati stolp je najstarejši del gradu in ima do 2,5 metra debele zidove s trikotnim tlorisom, ki je edinstvena funkcija v Evropi. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 374 Schallegg - Salek.jpg|levo|sličica|Grad Šalek na Vischerjevem bakrorezu, 1681]] [[Slika:268 Ansicht der alten Veste Schallegg im Schallthale, gez. J. E. Ganser Acad - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|levo|sličica|Pogled na Šalek, [[Joseph Franz Kaiser]], 1830]] [[Slika:Šalek Castle 1863.jpg|sličica|Šalek, 1863]] Grad se prvič omenja leta 1278 kot ''haus Schalekke''. V tem času je že bil v rokah krške škofije. Na gradu so takrat gospodovali [[Šaleški vitezi]], ki so kot krški ministeriali omenjeni že leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (''Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek''). Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Leta 1335 je krški škof Lovrenc v Vitanju grad in njegovo posest podelil v fevd svobodnemu gospodu [[Friderik I. Celjski|Frideriku Žovneškemu]]. Tako so po letu 1341 grad imeli [[Celjski grofje]], ki pa so ga oddajali svojim vitezom naprej v sekundarni fevd. Leta 1353 so ga oddali v zajem Niklasu Kienbergerju. Kot sekundarni fevdniki so na gradu najdaljši čas bivali vitezi Rifniški, ki so ga upravljali od leta 1371, ko ga je najel Mert – Martin Rifniški, do 1428. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Celjski grofje so ta fevd pridobili v svojo svobodno last alod. Grad je po njihovem izumrtju leta 1456 prešel v deželnoknežje roke, ti pa so ga nato prodali naprej. Leta 1561 so ga posedovali štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel, kateremu je grad podelil deželni knez. Raumschüssli so grad posedovali do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica Buchheim prodala svojemu bratrancu baronu [[Oton Taufenbach|Otonu Taufenbachu]]. Po njegovi smrti leta 1695 je grad posedoval baron Ferdinand Leopold Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta 1708. Leta 1722 so lastniki baroni Maurburgi, leta 1732 pa baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je grad pogorel in bil opuščen in je danes v razvalinah. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Šalek Castle}} * Jakič, Ivan. ''Vsi slovenski gradovi: Leksikon slovenske grajske zapuščine''. Ljubljana, 1997. * Stopar, Ivan: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim'', Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/ == Zunanje povezave == {{Geopedia|F662:84_#T1008_b4_x507112.656_y134584.351_s14}} * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174801264 Zaklad pod gradom Šalek]«. ''Sledi čas''a (29. avgust 2021). RTV Slovenija. {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šalek]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] rgmn26asgd5zbrk334sipdh6ydgl4qo 6742673 6742672 2026-08-25T19:48:24Z MaksiKavsek 244409 np 6742673 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska znamenitost | name = Grad Šalek | image = <!-- WD --> | locmapin = Slovenija |coordinates = <!-- WD --> | location = [[Velenje]] | area = | built = 12. st. | architect = | architecture = | governing_body = | owner = | designation1 = NSLP | designation1_offname = Velenje - Grad Šalek | designation1_date = 28. oktober 1983 | designation1_number = 4329<ref>{{RKD|4329}}</ref> | designation2 = | designation2_offname = | designation2_date = | designation2_number = | občina = Velenje }} '''Grad Šalek''' ([[nemščina|nemško]] ''Schallegg'') se nahaja na griču nad naseljem Šalek v [[Velenje|Velenju]] in velja za najpomembnejši [[Arhitektura|arhitekturni]] [[spomenik]] v dolini po katerem se imenuje tudi celotna [[Šaleška dolina]]. Grad so poimenovali po grofu: Egeloffus de Shelek. Zgrajen je bil v 12. stoletju in opuščen v 18. stoletju. Razvalina trioglatega stolpa, ki stoji še danes je pomembna zaradi svoje zgodovinske vloge, dominirane, eksponirane lege. V njegovi neposredni bližini je bil [[Grad Ekenštajn]] (nemško ''Eggenstein).'' Trioglati stolp je najstarejši del gradu in ima do 2,5 metra debele zidove s trikotnim tlorisom, ki je edinstvena funkcija v Evropi. == Zgodovina == [[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiriae - 374 Schallegg - Salek.jpg|levo|sličica|Grad Šalek na Vischerjevem bakrorezu, 1681]] [[Slika:268 Ansicht der alten Veste Schallegg im Schallthale, gez. J. E. Ganser Acad - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|levo|sličica|Pogled na Šalek, [[Joseph Franz Kaiser]], 1830]] [[Slika:Šalek Castle 1863.jpg|sličica|Šalek, 1863]] Grad se prvič omenja leta 1278 kot ''haus Schalekke''. V tem času je že bil v rokah [[Krška škofija|krške škofije]]. Na gradu so takrat gospodovali [[Šaleški vitezi]], ki so kot krški ministeriali omenjeni že leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (''Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek''). Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Leta 1335 je krški škof Lovrenc v Vitanju grad in njegovo posest podelil v fevd svobodnemu gospodu [[Friderik I. Celjski|Frideriku Žovneškemu]]. Tako so po letu 1341 grad imeli [[Celjski grofje]], ki pa so ga oddajali svojim vitezom naprej v sekundarni fevd. Leta 1353 so ga oddali v zajem Niklasu Kienbergerju. Kot sekundarni fevdniki so na gradu najdaljši čas bivali vitezi Rifniški, ki so ga upravljali od leta 1371, ko ga je najel Mert – Martin Rifniški, do 1428. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Celjski grofje so ta fevd pridobili v svojo svobodno last alod. Grad je po njihovem izumrtju leta 1456 prešel v deželnoknežje roke, ti pa so ga nato prodali naprej. Leta 1561 so ga posedovali štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel, kateremu je grad podelil deželni knez. Raumschüssli so grad posedovali do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica Buchheim prodala svojemu bratrancu baronu [[Oton Taufenbach|Otonu Taufenbachu]]. Po njegovi smrti leta 1695 je grad posedoval baron Ferdinand Leopold Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta 1708. Leta 1722 so lastniki baroni Maurburgi, leta 1732 pa baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je grad pogorel in bil opuščen in je danes v razvalinah. == Glej tudi == * [[seznam gradov na Slovenskem]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{kategorija v Zbirki|Šalek Castle}} * Jakič, Ivan. ''Vsi slovenski gradovi: Leksikon slovenske grajske zapuščine''. Ljubljana, 1997. * Stopar, Ivan: ''Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji – Med Solčavskim in Kobanskim'', Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN/ == Zunanje povezave == {{Geopedia|F662:84_#T1008_b4_x507112.656_y134584.351_s14}} * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174801264 Zaklad pod gradom Šalek]«. ''Sledi čas''a (29. avgust 2021). RTV Slovenija. {{Gradovi v Sloveniji}} {{castle-stub}} [[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Šalek]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Velenju]] lwpdspgwa4p7hzm21pgqks6gfwhapo2 0 112947 6742795 4962826 2026-08-26T07:55:18Z Romanm 13 slika iz Zbirke 6742795 wikitext text/x-wiki [[Slika:Fakultät für Physik Universität Wien 1.JPG|thumb|Fakulteta za fiziko na Dunaju]] '''Fakulteta za fiziko''' (izvirno [[nemščina|nemško]] ''Fakultät für Physik''), s sedežem na [[Dunaj]]u, je [[fakulteta]], ki je članica [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]]. == Glej tudi == * [[seznam fakultet v Avstriji]] == Zunanje povezave == * [http://physics.univie.ac.at/ Uradna spletna stran] {{Uni Dunaj}} {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove na Dunaju]] [[Kategorija:Fakultete v Avstriji]] [[Kategorija:Članice Univerze na Dunaju]] [[Kategorija:Fakultete za fiziko|Dunaj]] axu8i3pet08vtvd9cyllvbkpz2gvwh4 0 117512 6742599 5928332 2026-08-25T16:58:56Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6742599 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = Najbolj odličen | honorific_suffix = Red Santiaga (KOS) | name = 1. ''Marqués de la Conquista'' | image = Portrait of Francisco Pizarro.jpg | caption = Portret Amable-Paula Coutana, 1835 | order = 1. Guverner Nove Kastilje | term_start = 26. julij 1529 | term_end = 26. junij 1541 | monarch = [[Karel V. Habsburški|Karel I.]] | successor = Cristóbal Vaca de Castro | order2 = Guverner Nove Kastilje | term_start2 = 26. julij 1529 | term_end2 = 26. junij 1541 | birth_date = ok. 1478 | birth_place = [[Trujillo]], Kastiljska krona | death_date = 26. junij 1541 | death_place = Vladna palača, [[Lima]], Nova Kastilja, [[Španski imperij]] (danes [[Peru]]) | resting_place = [[Metropolitanska stolnica, Lima]], [[Lima]], Peru | death_cause = [[Atentat]] (vbodne rane) | spouse = Inés Huaylas Yupanqui | children = Francisca Pizarro Yupanqui | profession = | signature = Signature of Francisco Pizarro (cropped).png | nickname = {{lang|qu|Apu}} ('chief' v [[kečuanščina|kečuanščini]]) ali {{lang|qu|Machu Capitan}} ('Stari kapitan' v kečuanščini)<ref>Cúneo-Vidal, R.: [http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=18706 "Los hijos americanos de los Pizarros de la conquista".]</ref> <!--Military service--> | allegiance = {{flagu|Spanish Empire|size=23px}} | branch = | service_years = 1496–1541 | rank = | unit = | commands = | battles = [[Španska zasedba Peruja]] * [[bitka pri Punta Quemada]] * [[bitka pri Puná]] * [[bitka za Cajamarca]] * [[bitka za Vilcaconga]] * [[bitka za Cusco]] | awards = | birth_name = Francisco Pizarro y González }} '''Francisco Pizarro González''', [[Španci|španski]] [[konkvistador]], * [[1478]], [[Trujillo]], [[Estremadura]], † [[26. junij]] [[1541]], ''Ciudad de los Reyes'', današnja [[Lima]]. Pizarro, rojen v Trujillu v Španiji v revni družini prašičerejcev, se je odločil za iskanje sreče in pustolovščin v Novem svetu. Odpravil se je v Urabski zaliv in spremljal Vasca Núñeza de Balboo pri prečkanju [[Panamska ožina|Panamske ožine]], kjer sta postala prva Evropejca, ki sta iz obeh Amerik videla [[Tihi ocean]]. Nekaj ​​let je bil župan novo ustanovljenega mesta Panama in se je podal na dve neuspešni ekspediciji v Peru. Leta 1529 je Pizarro od kastiljske krone dobil dovoljenje, da vodi kampanjo za osvojitev Peruja, in se odpravil na svojo tretjo, uspešno ekspedicijo. Ko se je Peru znašel v ranljivem stanju državljanske vojne, se je Pizarro preselil v notranjost in ustanovil prvo špansko naselbino v Peruju, San Miguel de Piura. Po seriji manevrov, ki so se močno zanašali na španske topove in konjenico, je Pizarro novembra 1532 v bitki pri Cajamarci ujel inkovskega vladarja [[Atahualpa|Atahualpo]]. Za njegovo izpustitev je bila zahtevana odkupnina in Atahualpa je sobo napolnil z zlatom do najvišje točke, ki jo je lahko dosegel, vendar ga je Pizarro obtožil različnih zločinov in ga julija 1533 usmrtil z davljenjem. Istega leta je Pizarro vstopil v inkovsko prestolnico [[Cuzco]] in dokončal osvojitev Peruja. Januarja 1535 je ustanovil mesto [[Lima]], leta 1537 pa ga je kastiljska krona imenovala za 1. markiza osvajanja ({{langx|es|Marqués de la Conquista}}). Pizarro je sčasoma postal žrtev političnih bojev za oblast in bil leta 1541 umorjen.<ref>{{Cite web |title=Francisco Pizarro {{!}} Biography, Accomplishments, & Facts |url=https://www.britannica.com/biography/Francisco-Pizarro |access-date=10 April 2022 |website=britannica.com |language=en}}</ref> === Otroštvo === Francisco Pizarro se je rodil kot nezakonski sin pehotnega polkovnika Gonzala Pizzaro Rodrigueza de Aguilara (1446–1522) in matere Francisci Gonzalez Mateos. ženske iz revnih družin. Njegov datum rojstva ni znan, vendar naj bi bil nekje v 1470-ih, verjetno leta 1475. Njegovi izobrazbi je bilo posvečeno malo pozornosti, zato je odraščal in ostal nepismen.<ref name="CE">{{cite encyclopedia |date= |url=https://www.newadvent.org/cathen/12140a.htm |title=Francisco Pizarro |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |publisher= |access-date=11 January 2012}}</ref> Njegov oče je služil v Navarri in v italijanskih vojnah pod poveljstvom Gonzala Fernándeza de Córdobe v Córdobi. Njegova mati se je pozneje poročila z Ines Munozom, ki je bil od samega začetka pri osvajanju Peruja s svojim polbratom.<ref>{{cite web |url=http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |title=Pizarro |publisher=[[Euskalmet]] |access-date=20 April 2011 |archive-date=4 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604091431/http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |url-status=dead}}</ref> Z njim je imela sina Francisca Martina de Alcantara. Francisco je bil po očetovi poti v drugem kolenu bratranec [[Hernando Cortes|Hernanda Cortesa]],<ref name="Machado1970">{{cite book |url={{google books|plainurl=y|id=ltUDngEACAAJ}} |title=Dos Pizarros de Espanha Aos de Portugal E Brasil - História E Genealogia |last=Machado |first=José Timoteo Montalvão |date=1970}}</ref> znanega osvojitelja Mehike. === Potovanja v Panamo in pogodba === 13. februarja 1502 se je Pizarro prvič vkrcal na ladjo, ki ga je ponesla na španske zahodnoindijske otoke, v južno Ameriko, natančneje v Panamo pa je prišel šele leta 1513. Tam se je udeležil cele vrste raziskovalnih odprav. Od prihoda Špancev v Panamo so trdovratno krožile govorice, da obstaja nekje na jugu bogata in kulturno zelo visoko razvita dežela. Leta 1523 se je Pizarro udeležil odprave treh mož, ki so hoteli raziskati in osvojiti Južno Ameriko, Njegov partner je bil [[Diego de Almagro]], pridružil se jima je še duhovnik [[Hernando de Luque]], ki jima je dal na razpolago večino potrebnega kapitala, vendar se ni vkrcal na ladjo. Pizarrova prva odprava proti jugu v letih 1524–1525 sama zase ni bila uspešna. Njegovi možje so trpeli hudo lakoto, mnogo preglavic pa jim je povzročala tudi sovražnost domorodcev, na katere so naleteli. Toda vrnili so se z veliko zlata in z novico, da so dlje proti jugu še bogatejše dežele. Opirajoč se na ta poročila se je Pizarro vrnil v Panamo, da bi si zagotovil podporo za drugo odpravo. Nerad je panamski guverner dal svoje privoljenje in 10. marca 1526 so Pizarro, Almagro in Luque podpisali pogodbo, ki je postala slavna. S to pogodbo so se vsi trije možje obvezali, da si bodo pravično razdelili osvojene dežele. Pizarro in Almagro, ki sta to odpravo vodila, pa sta obljubila, da svojih prizadevanj ne bosta predčasno prekinila in da bosta, če doživita neuspeh, Luqueju vrnila vnaprej dana sredstva. === Začetek osvajanj === Sprva je bil verjetno tudi Pizarro sam prepričan, da išče neko sanjsko deželo. Vsaj tak je bil vtis, ki ga je panamski guverner dobil o načrtovani odpravi. Ko se je Almagro drugič vrnil v Panamo in prosil za pomoč, je guverner izrekel odločno prepoved vseh nadaljnjih odprav. Almagro je sicer prinesel s seboj zlato in druge dokaze za obstoj južnih kraljestev, sam pa do njih ni prišel in razen tega je spotoma izgubil veliko ljudi. Končno je Almagro izposloval dovoljenje, da je odjadral na otok [[Gallo]], tam vzel na krov Pizarra in nadaljeval pot z odpravo proti jugu. Odprava se je ustavila v Tumbesu, mestu, ki so ga opisovali kot bogato in lepo, in potem nadaljevala svojo pot do Reke svetega Pavla. Povsod so Španci videli dokaze visoko razvite kulture in slišali poročila o moči Inkov. Kljub vsem tem dokazom pa jim ob povratku v Panamo ni uspelo dobiti podpore za osvajalski pohod. Zato je Pizarro leta 1528 odjadral v Španijo, da bi svoj načrt predložil kralju Karlu V. Leta 1529 je bil Pizarro imenovan za guvernerja province, ki je ležala 1000 kilometrov južno od Paname. Tudi Almagro je dobil nalogo od kralja, toda njegov položaj je bil nižji kot Pizarrov, zaradi česar je bil nanj zelo jezen, saj sta bila pred tem enakopravna partnerja. === Osvajanje Inkovske države === Pizarrova osvajalna odprava je zapustila Panamo v začetku januarja 1531. Predhodnica je štela 180 mož in 27 konj. Sledil naj bi mu Almagro, ko bi si priskrbel okrepitve. Pizarro je najprej pristal v zalivu San Mateo in svoje ljudi popeljal peš po kopnem do Tumbesa. Toda mesto je bilo povsem uničeno in tu je zvedel za državljansko vojno, ki je izbruhnila med Inki in ki je dosegla višek, ko je inkovski vladar Atahualpa ujel zakonitega dediča prestola [[Huascar]]ja (1503–1532). Atahualpa je še imel še tabor pri [[Cajamarca|Cajamarci]], ki je bila bliže [[Tumbes]]u kot [[Cuzco]]. Še preden je Pizarro prišel do Tumbesa, so se njegovim četam pridružile okrepitve. Na bregu reke [[Chira]] je ustanovil [[San Miguel]] kot oporiščno taborišče in 24. septembra 1531, pet mesecev po prihodu v Tumbes, s svojo malo vojsko odkorakal v notranjost. Smer njihovega prodiranja je šla preko Andov. Pot je bila zelo težavna zaradi mraza, pa tudi zaradi nedostopnosti gorskega sveta. Toda Pizarro je vendarle prišel 25. novembra v Cajamarco, kjer je bil utaborjen [[Atahualpa]] s svojo veliko vojsko. Pizarro se je domislil drzne in skrajno brezvestne zvijače. Ko je Atahualpa drugi dan po Pizarrovem prihodu obiskal njegovo taborišče, so Španci pobili njegovo veliko spremstvo, Atahualpo samega pa zajeli. Atahualpa je nato ponudil, da bo dal prostor, velik sedemkrat devet metrov, napolniti z zlatom do višine, do katere človek lahko seže z roko, če mu bodo v zameno dali svobodo. Hlepeč po zlatu so Španci privolili, toda ko je bila odkupnina plačana, ga še vedno niso izpustili. Namesto tega so ga pod obtožbo, da Inki pripravljajo vstajo, postavili pred sodišče in usmrtili. Medtem je prišel Almagro z okrepitvami v Cajamarco in skupaj so odkorakali v Cuzco, glavno mesto inkovske države. Na tem pohodu se jim je pridružil inkovski princ [[Manco Inca Yupanqui]] (1516–1544), brat marionetnega vladarja [[Tupac Huallpa|Tupac Huallpe]] (?-1533) in Huascarja. Trdil je, da ima pravico do prestola in prosil Špance za zaščito. Ti so mu obljubili oboje, kajti Pizarro je bil prepričan, da bi lahko bil pravi marionetni vladar, ki bi se ga dalo pridobiti za sodelovanje s Španijo. Ob prihodu v Cuzco je bil Manco uradno okronan za kralja. Inki doslej niso nudili nobenega odpora. Špance so najprej sprejeli prijazno, pozneje, potem ko je bil Atahualpa ujet in usmrčen, so ostali brez voditelja in tako rekoč ohromljeni. Toda že je bilo mogoče začutiti med Španci samimi prva trenja, ki so bila značilna za naslednja leta perujske zgodovine. Spomladi leta 1534 so v Cuzco prispele novice o sovražnem pristanku severno od Tumbesa. Pedro de Alvarado, Cortesov namestnik in poznejši guverner [[Gvatemala|Gvatemale]], je slišal za bogastva [[Quito|Quita]] v [[Ekvador]]ju in je sklenil, da mesto osvoji zase. Močna vojska, s katero se je izkrcal, je utrpela med prečkanjem Andov precej izgub in ko je [[Pedro de Alvarado|Alvarado]] naletel na Almagra, je bil pripravljen na pogajanja, posebej zato, ker so čete iz Cuzca že zavzele Quito in niso pri tem našle nikakršnih zakladov. proti plačilu odškodnine in po srečanju s Pizarrom je bil Alvarado pripravljen zapustiti [[Peru]]. Pizarro pa je sklenil zavzeti inkovsko glavno mesto in leta 1535 ustanovil Limo. Po osvojitvi Peruja in zavzetju inkovskega glavnega mesta je kralj [[Karel V.]] pooblastil Almagra, da razišče področje do 1000 kilometrov južneje od Pizarrovih osvojitev in ga zasede. v letih 1535–1537 je vodil odpravo na področje svoje nove oblasti. Toda dežela je bila nedostopna in neprijazna in niso našli niti sledu zlata. Vrnil se je razočaran, še bolj zavisten in zvedel je , da so se Inki uprli in oblegali Cuzco. Almagro je nato odšel v vojno, kjer se je Pizarro že boril z Inki, ki so bili pod Mancovim poveljstvom. === Pizarrova smrt === Uradni konec državljanske vojne, ki je sledila, je bila zmaga nad Almagrom in njegova usmrtitev leta 1538. Toda med španskimi vojaki je imel Almagro veliko privržencev, ki so bili trdno odločeni, da bodo maščevali njegovo smrt. Pizarro pa se sploh ni trudil, da bi jih bodisi onesposobil bodisi pridobil zase. Vse preveč je bil zaposlen z izgradnjo [[Lima|Lime]], novega glavnega mesta. Leta 1541 so se vsi Almagrovi privrženci zbrali pred Pizarrovo palačo, da bi nanj izvedli atentat. Vdrli so v palačo, ranili nekaj Pizarrovih gostov, in se skupno znesli nad Pizarra. Pizzaro je sprva poskušal zaščititi svojega polbrata, vendar je le-ta že izkrvavel, sam je nato ubil dva napadalca, ko pa je poskušal napasti tretjega, se je preveč obiral s pobiranjem meča in napadalec mu je prerezal vrat. Pizarro je nato v zadnjih trenutkih življenja padel na kolena in začel izpovedovati svoje zadnje želje Jezusu Kristusu. Umrl je pri starosti 63 let. == Viri == Pennington P (1988). Kdo je odkrival svet. Ljubljana: TOZD, 74-77. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pizarro, Francisco}} [[Kategorija:Španski konkvistadorji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve španske akademije]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Ustanovitelji mest]] 5ddcgi9jqgxe9angvmkx3yxjlox3kd1 6742650 6742599 2026-08-25T18:14:52Z Ljuba24b 92351 /* Otroštvo */ 6742650 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = Najbolj odličen | honorific_suffix = Red Santiaga (KOS) | name = 1. ''Marqués de la Conquista'' | image = Portrait of Francisco Pizarro.jpg | caption = Portret Amable-Paula Coutana, 1835 | order = 1. Guverner Nove Kastilje | term_start = 26. julij 1529 | term_end = 26. junij 1541 | monarch = [[Karel V. Habsburški|Karel I.]] | successor = Cristóbal Vaca de Castro | order2 = Guverner Nove Kastilje | term_start2 = 26. julij 1529 | term_end2 = 26. junij 1541 | birth_date = ok. 1478 | birth_place = [[Trujillo]], Kastiljska krona | death_date = 26. junij 1541 | death_place = Vladna palača, [[Lima]], Nova Kastilja, [[Španski imperij]] (danes [[Peru]]) | resting_place = [[Metropolitanska stolnica, Lima]], [[Lima]], Peru | death_cause = [[Atentat]] (vbodne rane) | spouse = Inés Huaylas Yupanqui | children = Francisca Pizarro Yupanqui | profession = | signature = Signature of Francisco Pizarro (cropped).png | nickname = {{lang|qu|Apu}} ('chief' v [[kečuanščina|kečuanščini]]) ali {{lang|qu|Machu Capitan}} ('Stari kapitan' v kečuanščini)<ref>Cúneo-Vidal, R.: [http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=18706 "Los hijos americanos de los Pizarros de la conquista".]</ref> <!--Military service--> | allegiance = {{flagu|Spanish Empire|size=23px}} | branch = | service_years = 1496–1541 | rank = | unit = | commands = | battles = [[Španska zasedba Peruja]] * [[bitka pri Punta Quemada]] * [[bitka pri Puná]] * [[bitka za Cajamarca]] * [[bitka za Vilcaconga]] * [[bitka za Cusco]] | awards = | birth_name = Francisco Pizarro y González }} '''Francisco Pizarro González''', [[Španci|španski]] [[konkvistador]], * [[1478]], [[Trujillo]], [[Estremadura]], † [[26. junij]] [[1541]], ''Ciudad de los Reyes'', današnja [[Lima]]. Pizarro, rojen v Trujillu v Španiji v revni družini prašičerejcev, se je odločil za iskanje sreče in pustolovščin v Novem svetu. Odpravil se je v Urabski zaliv in spremljal Vasca Núñeza de Balboo pri prečkanju [[Panamska ožina|Panamske ožine]], kjer sta postala prva Evropejca, ki sta iz obeh Amerik videla [[Tihi ocean]]. Nekaj ​​let je bil župan novo ustanovljenega mesta Panama in se je podal na dve neuspešni ekspediciji v Peru. Leta 1529 je Pizarro od kastiljske krone dobil dovoljenje, da vodi kampanjo za osvojitev Peruja, in se odpravil na svojo tretjo, uspešno ekspedicijo. Ko se je Peru znašel v ranljivem stanju državljanske vojne, se je Pizarro preselil v notranjost in ustanovil prvo špansko naselbino v Peruju, San Miguel de Piura. Po seriji manevrov, ki so se močno zanašali na španske topove in konjenico, je Pizarro novembra 1532 v bitki pri Cajamarci ujel inkovskega vladarja [[Atahualpa|Atahualpo]]. Za njegovo izpustitev je bila zahtevana odkupnina in Atahualpa je sobo napolnil z zlatom do najvišje točke, ki jo je lahko dosegel, vendar ga je Pizarro obtožil različnih zločinov in ga julija 1533 usmrtil z davljenjem. Istega leta je Pizarro vstopil v inkovsko prestolnico [[Cuzco]] in dokončal osvojitev Peruja. Januarja 1535 je ustanovil mesto [[Lima]], leta 1537 pa ga je kastiljska krona imenovala za 1. markiza osvajanja ({{langx|es|Marqués de la Conquista}}). Pizarro je sčasoma postal žrtev političnih bojev za oblast in bil leta 1541 umorjen.<ref>{{Cite web |title=Francisco Pizarro {{!}} Biography, Accomplishments, & Facts |url=https://www.britannica.com/biography/Francisco-Pizarro |access-date=10 April 2022 |website=britannica.com |language=en}}</ref> === Otroštvo === Francisco Pizarro se je rodil kot nezakonski sin pehotnega polkovnika Gonzala Pizzaro Rodrigueza de Aguilara (1446–1522) in matere Francisci Gonzalez Mateos. ženske iz revnih družin. Njegov datum rojstva ni znan, vendar naj bi bil nekje v 1470-ih, verjetno leta 1475. Njegovi izobrazbi je bilo posvečeno malo pozornosti, zato je odraščal in ostal nepismen.<ref name="CE">{{cite encyclopedia |date= |url=https://www.newadvent.org/cathen/12140a.htm |title=Francisco Pizarro |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |publisher= |access-date=11 January 2012}}</ref> Njegov oče je služil v Navarri in v italijanskih vojnah pod poveljstvom Gonzala Fernándeza de Córdobe v Córdobi. Njegova mati se je pozneje poročila z Ines Munozom, ki je bil od samega začetka pri osvajanju Peruja s svojim polbratom.<ref>{{cite web |url=http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |title=Pizarro |publisher=[[Euskalmet]] |access-date=20 April 2011 |archive-date=4 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604091431/http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |url-status=dead}}</ref> Z njim je imela sina Francisca Martina de Alcantara. Francisco je bil po očetovi poti v drugem kolenu bratranec [[Hernando Cortes|Hernanda Cortesa]],<ref name="Machado1970">{{cite book |url={{google books|plainurl=y|id=ltUDngEACAAJ}} |title=Dos Pizarros de Espanha Aos de Portugal E Brasil - História E Genealogia |last=Machado |first=José Timoteo Montalvão |date=1970}}</ref> znanega osvojitelja Mehike. === Potovanja v Panamo in pogodba === 13. februarja 1502 se je Pizarro prvič vkrcal na ladjo, ki ga je ponesla na španske zahodnoindijske otoke, v južno Ameriko, natančneje v Panamo pa je prišel šele leta 1513. Tam se je udeležil cele vrste raziskovalnih odprav. Od prihoda Špancev v Panamo so trdovratno krožile govorice, da obstaja nekje na jugu bogata in kulturno zelo visoko razvita dežela. Leta 1523 se je Pizarro udeležil odprave treh mož, ki so hoteli raziskati in osvojiti Južno Ameriko, Njegov partner je bil [[Diego de Almagro]], pridružil se jima je še duhovnik [[Hernando de Luque]], ki jima je dal na razpolago večino potrebnega kapitala, vendar se ni vkrcal na ladjo. Pizarrova prva odprava proti jugu v letih 1524–1525 sama zase ni bila uspešna. Njegovi možje so trpeli hudo lakoto, mnogo preglavic pa jim je povzročala tudi sovražnost domorodcev, na katere so naleteli. Toda vrnili so se z veliko zlata in z novico, da so dlje proti jugu še bogatejše dežele. Opirajoč se na ta poročila se je Pizarro vrnil v Panamo, da bi si zagotovil podporo za drugo odpravo. Nerad je panamski guverner dal svoje privoljenje in 10. marca 1526 so Pizarro, Almagro in Luque podpisali pogodbo, ki je postala slavna. S to pogodbo so se vsi trije možje obvezali, da si bodo pravično razdelili osvojene dežele. Pizarro in Almagro, ki sta to odpravo vodila, pa sta obljubila, da svojih prizadevanj ne bosta predčasno prekinila in da bosta, če doživita neuspeh, Luqueju vrnila vnaprej dana sredstva. === Začetek osvajanj === Sprva je bil verjetno tudi Pizarro sam prepričan, da išče neko sanjsko deželo. Vsaj tak je bil vtis, ki ga je panamski guverner dobil o načrtovani odpravi. Ko se je Almagro drugič vrnil v Panamo in prosil za pomoč, je guverner izrekel odločno prepoved vseh nadaljnjih odprav. Almagro je sicer prinesel s seboj zlato in druge dokaze za obstoj južnih kraljestev, sam pa do njih ni prišel in razen tega je spotoma izgubil veliko ljudi. Končno je Almagro izposloval dovoljenje, da je odjadral na otok [[Gallo]], tam vzel na krov Pizarra in nadaljeval pot z odpravo proti jugu. Odprava se je ustavila v Tumbesu, mestu, ki so ga opisovali kot bogato in lepo, in potem nadaljevala svojo pot do Reke svetega Pavla. Povsod so Španci videli dokaze visoko razvite kulture in slišali poročila o moči Inkov. Kljub vsem tem dokazom pa jim ob povratku v Panamo ni uspelo dobiti podpore za osvajalski pohod. Zato je Pizarro leta 1528 odjadral v Španijo, da bi svoj načrt predložil kralju Karlu V. Leta 1529 je bil Pizarro imenovan za guvernerja province, ki je ležala 1000 kilometrov južno od Paname. Tudi Almagro je dobil nalogo od kralja, toda njegov položaj je bil nižji kot Pizarrov, zaradi česar je bil nanj zelo jezen, saj sta bila pred tem enakopravna partnerja. === Osvajanje Inkovske države === Pizarrova osvajalna odprava je zapustila Panamo v začetku januarja 1531. Predhodnica je štela 180 mož in 27 konj. Sledil naj bi mu Almagro, ko bi si priskrbel okrepitve. Pizarro je najprej pristal v zalivu San Mateo in svoje ljudi popeljal peš po kopnem do Tumbesa. Toda mesto je bilo povsem uničeno in tu je zvedel za državljansko vojno, ki je izbruhnila med Inki in ki je dosegla višek, ko je inkovski vladar Atahualpa ujel zakonitega dediča prestola [[Huascar]]ja (1503–1532). Atahualpa je še imel še tabor pri [[Cajamarca|Cajamarci]], ki je bila bliže [[Tumbes]]u kot [[Cuzco]]. Še preden je Pizarro prišel do Tumbesa, so se njegovim četam pridružile okrepitve. Na bregu reke [[Chira]] je ustanovil [[San Miguel]] kot oporiščno taborišče in 24. septembra 1531, pet mesecev po prihodu v Tumbes, s svojo malo vojsko odkorakal v notranjost. Smer njihovega prodiranja je šla preko Andov. Pot je bila zelo težavna zaradi mraza, pa tudi zaradi nedostopnosti gorskega sveta. Toda Pizarro je vendarle prišel 25. novembra v Cajamarco, kjer je bil utaborjen [[Atahualpa]] s svojo veliko vojsko. Pizarro se je domislil drzne in skrajno brezvestne zvijače. Ko je Atahualpa drugi dan po Pizarrovem prihodu obiskal njegovo taborišče, so Španci pobili njegovo veliko spremstvo, Atahualpo samega pa zajeli. Atahualpa je nato ponudil, da bo dal prostor, velik sedemkrat devet metrov, napolniti z zlatom do višine, do katere človek lahko seže z roko, če mu bodo v zameno dali svobodo. Hlepeč po zlatu so Španci privolili, toda ko je bila odkupnina plačana, ga še vedno niso izpustili. Namesto tega so ga pod obtožbo, da Inki pripravljajo vstajo, postavili pred sodišče in usmrtili. Medtem je prišel Almagro z okrepitvami v Cajamarco in skupaj so odkorakali v Cuzco, glavno mesto inkovske države. Na tem pohodu se jim je pridružil inkovski princ [[Manco Inca Yupanqui]] (1516–1544), brat marionetnega vladarja [[Tupac Huallpa|Tupac Huallpe]] (?-1533) in Huascarja. Trdil je, da ima pravico do prestola in prosil Špance za zaščito. Ti so mu obljubili oboje, kajti Pizarro je bil prepričan, da bi lahko bil pravi marionetni vladar, ki bi se ga dalo pridobiti za sodelovanje s Španijo. Ob prihodu v Cuzco je bil Manco uradno okronan za kralja. Inki doslej niso nudili nobenega odpora. Špance so najprej sprejeli prijazno, pozneje, potem ko je bil Atahualpa ujet in usmrčen, so ostali brez voditelja in tako rekoč ohromljeni. Toda že je bilo mogoče začutiti med Španci samimi prva trenja, ki so bila značilna za naslednja leta perujske zgodovine. Spomladi leta 1534 so v Cuzco prispele novice o sovražnem pristanku severno od Tumbesa. Pedro de Alvarado, Cortesov namestnik in poznejši guverner [[Gvatemala|Gvatemale]], je slišal za bogastva [[Quito|Quita]] v [[Ekvador]]ju in je sklenil, da mesto osvoji zase. Močna vojska, s katero se je izkrcal, je utrpela med prečkanjem Andov precej izgub in ko je [[Pedro de Alvarado|Alvarado]] naletel na Almagra, je bil pripravljen na pogajanja, posebej zato, ker so čete iz Cuzca že zavzele Quito in niso pri tem našle nikakršnih zakladov. proti plačilu odškodnine in po srečanju s Pizarrom je bil Alvarado pripravljen zapustiti [[Peru]]. Pizarro pa je sklenil zavzeti inkovsko glavno mesto in leta 1535 ustanovil Limo. Po osvojitvi Peruja in zavzetju inkovskega glavnega mesta je kralj [[Karel V.]] pooblastil Almagra, da razišče področje do 1000 kilometrov južneje od Pizarrovih osvojitev in ga zasede. v letih 1535–1537 je vodil odpravo na področje svoje nove oblasti. Toda dežela je bila nedostopna in neprijazna in niso našli niti sledu zlata. Vrnil se je razočaran, še bolj zavisten in zvedel je , da so se Inki uprli in oblegali Cuzco. Almagro je nato odšel v vojno, kjer se je Pizarro že boril z Inki, ki so bili pod Mancovim poveljstvom. === Pizarrova smrt === Uradni konec državljanske vojne, ki je sledila, je bila zmaga nad Almagrom in njegova usmrtitev leta 1538. Toda med španskimi vojaki je imel Almagro veliko privržencev, ki so bili trdno odločeni, da bodo maščevali njegovo smrt. Pizarro pa se sploh ni trudil, da bi jih bodisi onesposobil bodisi pridobil zase. Vse preveč je bil zaposlen z izgradnjo [[Lima|Lime]], novega glavnega mesta. Leta 1541 so se vsi Almagrovi privrženci zbrali pred Pizarrovo palačo, da bi nanj izvedli atentat. Vdrli so v palačo, ranili nekaj Pizarrovih gostov, in se skupno znesli nad Pizarra. Pizzaro je sprva poskušal zaščititi svojega polbrata, vendar je le-ta že izkrvavel, sam je nato ubil dva napadalca, ko pa je poskušal napasti tretjega, se je preveč obiral s pobiranjem meča in napadalec mu je prerezal vrat. Pizarro je nato v zadnjih trenutkih življenja padel na kolena in začel izpovedovati svoje zadnje želje Jezusu Kristusu. Umrl je pri starosti 63 let. == Viri == Pennington P (1988). Kdo je odkrival svet. Ljubljana: TOZD, 74-77. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pizarro, Francisco}} [[Kategorija:Španski konkvistadorji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve španske akademije]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Ustanovitelji mest]] 647vw1om7i37lsiwt1po4j85htboqym 6742938 6742650 2026-08-26T11:23:11Z Ljuba24b 92351 /* Potovanja v Panamo in pogodba */ dp 6742938 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = Najbolj odličen | honorific_suffix = Red Santiaga (KOS) | name = 1. ''Marqués de la Conquista'' | image = Portrait of Francisco Pizarro.jpg | caption = Portret Amable-Paula Coutana, 1835 | order = 1. Guverner Nove Kastilje | term_start = 26. julij 1529 | term_end = 26. junij 1541 | monarch = [[Karel V. Habsburški|Karel I.]] | successor = Cristóbal Vaca de Castro | order2 = Guverner Nove Kastilje | term_start2 = 26. julij 1529 | term_end2 = 26. junij 1541 | birth_date = ok. 1478 | birth_place = [[Trujillo]], Kastiljska krona | death_date = 26. junij 1541 | death_place = Vladna palača, [[Lima]], Nova Kastilja, [[Španski imperij]] (danes [[Peru]]) | resting_place = [[Metropolitanska stolnica, Lima]], [[Lima]], Peru | death_cause = [[Atentat]] (vbodne rane) | spouse = Inés Huaylas Yupanqui | children = Francisca Pizarro Yupanqui | profession = | signature = Signature of Francisco Pizarro (cropped).png | nickname = {{lang|qu|Apu}} ('chief' v [[kečuanščina|kečuanščini]]) ali {{lang|qu|Machu Capitan}} ('Stari kapitan' v kečuanščini)<ref>Cúneo-Vidal, R.: [http://www.cervantesvirtual.com/FichaObra.html?Ref=18706 "Los hijos americanos de los Pizarros de la conquista".]</ref> <!--Military service--> | allegiance = {{flagu|Spanish Empire|size=23px}} | branch = | service_years = 1496–1541 | rank = | unit = | commands = | battles = [[Španska zasedba Peruja]] * [[bitka pri Punta Quemada]] * [[bitka pri Puná]] * [[bitka za Cajamarca]] * [[bitka za Vilcaconga]] * [[bitka za Cusco]] | awards = | birth_name = Francisco Pizarro y González }} '''Francisco Pizarro González''', [[Španci|španski]] [[konkvistador]], * [[1478]], [[Trujillo]], [[Estremadura]], † [[26. junij]] [[1541]], ''Ciudad de los Reyes'', današnja [[Lima]]. Pizarro, rojen v Trujillu v Španiji v revni družini prašičerejcev, se je odločil za iskanje sreče in pustolovščin v Novem svetu. Odpravil se je v Urabski zaliv in spremljal Vasca Núñeza de Balboo pri prečkanju [[Panamska ožina|Panamske ožine]], kjer sta postala prva Evropejca, ki sta iz obeh Amerik videla [[Tihi ocean]]. Nekaj ​​let je bil župan novo ustanovljenega mesta Panama in se je podal na dve neuspešni ekspediciji v Peru. Leta 1529 je Pizarro od kastiljske krone dobil dovoljenje, da vodi kampanjo za osvojitev Peruja, in se odpravil na svojo tretjo, uspešno ekspedicijo. Ko se je Peru znašel v ranljivem stanju državljanske vojne, se je Pizarro preselil v notranjost in ustanovil prvo špansko naselbino v Peruju, San Miguel de Piura. Po seriji manevrov, ki so se močno zanašali na španske topove in konjenico, je Pizarro novembra 1532 v bitki pri Cajamarci ujel inkovskega vladarja [[Atahualpa|Atahualpo]]. Za njegovo izpustitev je bila zahtevana odkupnina in Atahualpa je sobo napolnil z zlatom do najvišje točke, ki jo je lahko dosegel, vendar ga je Pizarro obtožil različnih zločinov in ga julija 1533 usmrtil z davljenjem. Istega leta je Pizarro vstopil v inkovsko prestolnico [[Cuzco]] in dokončal osvojitev Peruja. Januarja 1535 je ustanovil mesto [[Lima]], leta 1537 pa ga je kastiljska krona imenovala za 1. markiza osvajanja ({{langx|es|Marqués de la Conquista}}). Pizarro je sčasoma postal žrtev političnih bojev za oblast in bil leta 1541 umorjen.<ref>{{Cite web |title=Francisco Pizarro {{!}} Biography, Accomplishments, & Facts |url=https://www.britannica.com/biography/Francisco-Pizarro |access-date=10 April 2022 |website=britannica.com |language=en}}</ref> === Otroštvo === Francisco Pizarro se je rodil kot nezakonski sin pehotnega polkovnika Gonzala Pizzaro Rodrigueza de Aguilara (1446–1522) in matere Francisci Gonzalez Mateos. ženske iz revnih družin. Njegov datum rojstva ni znan, vendar naj bi bil nekje v 1470-ih, verjetno leta 1475. Njegovi izobrazbi je bilo posvečeno malo pozornosti, zato je odraščal in ostal nepismen.<ref name="CE">{{cite encyclopedia |date= |url=https://www.newadvent.org/cathen/12140a.htm |title=Francisco Pizarro |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |publisher= |access-date=11 January 2012}}</ref> Njegov oče je služil v Navarri in v italijanskih vojnah pod poveljstvom Gonzala Fernándeza de Córdobe v Córdobi. Njegova mati se je pozneje poročila z Ines Munozom, ki je bil od samega začetka pri osvajanju Peruja s svojim polbratom.<ref>{{cite web |url=http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |title=Pizarro |publisher=[[Euskalmet]] |access-date=20 April 2011 |archive-date=4 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604091431/http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/pizarro.htm |url-status=dead}}</ref> Z njim je imela sina Francisca Martina de Alcantara. Francisco je bil po očetovi poti v drugem kolenu bratranec [[Hernando Cortes|Hernanda Cortesa]],<ref name="Machado1970">{{cite book |url={{google books|plainurl=y|id=ltUDngEACAAJ}} |title=Dos Pizarros de Espanha Aos de Portugal E Brasil - História E Genealogia |last=Machado |first=José Timoteo Montalvão |date=1970}}</ref> znanega osvojitelja Mehike. === Potovanja v Panamo in pogodba === 13. februarja 1502 se je Pizarro prvič vkrcal na ladjo, ki ga je ponesla na španske zahodnoindijske otoke, v južno Ameriko, natančneje v Panamo pa je prišel šele leta 1513. Tam se je udeležil cele vrste raziskovalnih odprav. Od prihoda Špancev v Panamo so trdovratno krožile govorice, da obstaja nekje na jugu bogata in kulturno zelo visoko razvita dežela. Leta 1524, ko je bil še v Panami, je Pizarro sklenil partnerstvo z duhovnikom Hernandom de Luquejem in vojakom Diegom de Almagrom, da bi raziskali in osvojili jug. Pizarrova prva odprava proti jugu v letih 1524–1525 sama zase ni bila uspešna. Njegovi možje so trpeli hudo lakoto, mnogo preglavic pa jim je povzročala tudi sovražnost domorodcev, na katere so naleteli. Toda vrnili so se z veliko zlata in z novico, da so dlje proti jugu še bogatejše dežele. Opirajoč se na ta poročila se je Pizarro vrnil v Panamo, da bi si zagotovil podporo za drugo odpravo. Pizarro, Almagro in Luque so kasneje izrecno obnovili svoj dogovor, dogovorili so se, da bodo osvojili in si enakomerno razdelili imperij, ki so ga upali premagati. Čeprav je bil njihov dogovor strogo usten, so svoj podvig poimenovali ''Empresa del Levante'' in določili, da bo Pizarro poveljeval odpravi, Almagro bo zagotavljal vojaške in prehranske zaloge, Luque pa bo odgovoren za finance in dodatne prehranske potrebe. === Začetek osvajanj === Sprva je bil verjetno tudi Pizarro sam prepričan, da išče neko sanjsko deželo. Vsaj tak je bil vtis, ki ga je panamski guverner dobil o načrtovani odpravi. Ko se je Almagro drugič vrnil v Panamo in prosil za pomoč, je guverner izrekel odločno prepoved vseh nadaljnjih odprav. Almagro je sicer prinesel s seboj zlato in druge dokaze za obstoj južnih kraljestev, sam pa do njih ni prišel in razen tega je spotoma izgubil veliko ljudi. Končno je Almagro izposloval dovoljenje, da je odjadral na otok [[Gallo]], tam vzel na krov Pizarra in nadaljeval pot z odpravo proti jugu. Odprava se je ustavila v Tumbesu, mestu, ki so ga opisovali kot bogato in lepo, in potem nadaljevala svojo pot do Reke svetega Pavla. Povsod so Španci videli dokaze visoko razvite kulture in slišali poročila o moči Inkov. Kljub vsem tem dokazom pa jim ob povratku v Panamo ni uspelo dobiti podpore za osvajalski pohod. Zato je Pizarro leta 1528 odjadral v Španijo, da bi svoj načrt predložil kralju Karlu V. Leta 1529 je bil Pizarro imenovan za guvernerja province, ki je ležala 1000 kilometrov južno od Paname. Tudi Almagro je dobil nalogo od kralja, toda njegov položaj je bil nižji kot Pizarrov, zaradi česar je bil nanj zelo jezen, saj sta bila pred tem enakopravna partnerja. === Osvajanje Inkovske države === Pizarrova osvajalna odprava je zapustila Panamo v začetku januarja 1531. Predhodnica je štela 180 mož in 27 konj. Sledil naj bi mu Almagro, ko bi si priskrbel okrepitve. Pizarro je najprej pristal v zalivu San Mateo in svoje ljudi popeljal peš po kopnem do Tumbesa. Toda mesto je bilo povsem uničeno in tu je zvedel za državljansko vojno, ki je izbruhnila med Inki in ki je dosegla višek, ko je inkovski vladar Atahualpa ujel zakonitega dediča prestola [[Huascar]]ja (1503–1532). Atahualpa je še imel še tabor pri [[Cajamarca|Cajamarci]], ki je bila bliže [[Tumbes]]u kot [[Cuzco]]. Še preden je Pizarro prišel do Tumbesa, so se njegovim četam pridružile okrepitve. Na bregu reke [[Chira]] je ustanovil [[San Miguel]] kot oporiščno taborišče in 24. septembra 1531, pet mesecev po prihodu v Tumbes, s svojo malo vojsko odkorakal v notranjost. Smer njihovega prodiranja je šla preko Andov. Pot je bila zelo težavna zaradi mraza, pa tudi zaradi nedostopnosti gorskega sveta. Toda Pizarro je vendarle prišel 25. novembra v Cajamarco, kjer je bil utaborjen [[Atahualpa]] s svojo veliko vojsko. Pizarro se je domislil drzne in skrajno brezvestne zvijače. Ko je Atahualpa drugi dan po Pizarrovem prihodu obiskal njegovo taborišče, so Španci pobili njegovo veliko spremstvo, Atahualpo samega pa zajeli. Atahualpa je nato ponudil, da bo dal prostor, velik sedemkrat devet metrov, napolniti z zlatom do višine, do katere človek lahko seže z roko, če mu bodo v zameno dali svobodo. Hlepeč po zlatu so Španci privolili, toda ko je bila odkupnina plačana, ga še vedno niso izpustili. Namesto tega so ga pod obtožbo, da Inki pripravljajo vstajo, postavili pred sodišče in usmrtili. Medtem je prišel Almagro z okrepitvami v Cajamarco in skupaj so odkorakali v Cuzco, glavno mesto inkovske države. Na tem pohodu se jim je pridružil inkovski princ [[Manco Inca Yupanqui]] (1516–1544), brat marionetnega vladarja [[Tupac Huallpa|Tupac Huallpe]] (?-1533) in Huascarja. Trdil je, da ima pravico do prestola in prosil Špance za zaščito. Ti so mu obljubili oboje, kajti Pizarro je bil prepričan, da bi lahko bil pravi marionetni vladar, ki bi se ga dalo pridobiti za sodelovanje s Španijo. Ob prihodu v Cuzco je bil Manco uradno okronan za kralja. Inki doslej niso nudili nobenega odpora. Špance so najprej sprejeli prijazno, pozneje, potem ko je bil Atahualpa ujet in usmrčen, so ostali brez voditelja in tako rekoč ohromljeni. Toda že je bilo mogoče začutiti med Španci samimi prva trenja, ki so bila značilna za naslednja leta perujske zgodovine. Spomladi leta 1534 so v Cuzco prispele novice o sovražnem pristanku severno od Tumbesa. Pedro de Alvarado, Cortesov namestnik in poznejši guverner [[Gvatemala|Gvatemale]], je slišal za bogastva [[Quito|Quita]] v [[Ekvador]]ju in je sklenil, da mesto osvoji zase. Močna vojska, s katero se je izkrcal, je utrpela med prečkanjem Andov precej izgub in ko je [[Pedro de Alvarado|Alvarado]] naletel na Almagra, je bil pripravljen na pogajanja, posebej zato, ker so čete iz Cuzca že zavzele Quito in niso pri tem našle nikakršnih zakladov. proti plačilu odškodnine in po srečanju s Pizarrom je bil Alvarado pripravljen zapustiti [[Peru]]. Pizarro pa je sklenil zavzeti inkovsko glavno mesto in leta 1535 ustanovil Limo. Po osvojitvi Peruja in zavzetju inkovskega glavnega mesta je kralj [[Karel V.]] pooblastil Almagra, da razišče področje do 1000 kilometrov južneje od Pizarrovih osvojitev in ga zasede. v letih 1535–1537 je vodil odpravo na področje svoje nove oblasti. Toda dežela je bila nedostopna in neprijazna in niso našli niti sledu zlata. Vrnil se je razočaran, še bolj zavisten in zvedel je , da so se Inki uprli in oblegali Cuzco. Almagro je nato odšel v vojno, kjer se je Pizarro že boril z Inki, ki so bili pod Mancovim poveljstvom. === Pizarrova smrt === Uradni konec državljanske vojne, ki je sledila, je bila zmaga nad Almagrom in njegova usmrtitev leta 1538. Toda med španskimi vojaki je imel Almagro veliko privržencev, ki so bili trdno odločeni, da bodo maščevali njegovo smrt. Pizarro pa se sploh ni trudil, da bi jih bodisi onesposobil bodisi pridobil zase. Vse preveč je bil zaposlen z izgradnjo [[Lima|Lime]], novega glavnega mesta. Leta 1541 so se vsi Almagrovi privrženci zbrali pred Pizarrovo palačo, da bi nanj izvedli atentat. Vdrli so v palačo, ranili nekaj Pizarrovih gostov, in se skupno znesli nad Pizarra. Pizzaro je sprva poskušal zaščititi svojega polbrata, vendar je le-ta že izkrvavel, sam je nato ubil dva napadalca, ko pa je poskušal napasti tretjega, se je preveč obiral s pobiranjem meča in napadalec mu je prerezal vrat. Pizarro je nato v zadnjih trenutkih življenja padel na kolena in začel izpovedovati svoje zadnje želje Jezusu Kristusu. Umrl je pri starosti 63 let. == Viri == Pennington P (1988). Kdo je odkrival svet. Ljubljana: TOZD, 74-77. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pizarro, Francisco}} [[Kategorija:Španski konkvistadorji]] [[Kategorija:Člani Kraljeve španske akademije]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Umorjeni ljudje]] [[Kategorija:Ustanovitelji mest]] tekbacc8rxypvr62wtxcvksziph56c5 0 120776 6742933 6697279 2026-08-26T11:12:05Z Janezdrilc 3152 pp slog 6742933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10084334_b4 | latd = 45 |latm = 47 |lats = 50.11 |latNS = N | longd = 13 |longm = 58 |longs = 18.4 |longEW = E |najdisi=Podnanos |slika=Podnanos_Slovenia.jpg |zgodovinsko ime=Šent Vid <small>(do 1952)</small> |povrsina=1,36 |prebivalstvo=371 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=169,2 |postna=5272 |posta=Podnanos |obcina=Vipava |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Podnanos - Vaško jedro | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt= 12826 | občina = Vipava }} |spletna stran=www.podnanos.si }} '''Podnanos''', do leta 1952 '''Šent Vid''',<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2026-02-16|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}}</ref> domače tudi '''Šembid''',<ref>{{Navedi splet|title=Župnijska cerkev sv. Vida v Podnanosu - vipava.si|url=https://www.vipava.si/objava/587316|website=www.vipava.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|last=E-občina}}</ref> je gručasto [[Kras (območje)|kraško]] [[naselje]] v zgornjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] v [[Občina Vipava|Občini Vipava]]. == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo Šent Vid po zavetniku domače cerkve, [[Sveti Vid|svetem Vidu]]. Po 2. svetovni vojni in sprejetju ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' leta 1948 je bilo predlagano preimenovanje kraja v ''Vojkovo'' po domačinu partizanu in narodnem heroju [[Janko Premrl|Janku Premrlu - Vojku]]. Predlog ni bil uresničen, leta 1952 pa je naselje dobilo današnje ime Podnanos.<ref name=":0" /><ref>{{navedi revijo|last=Batič|first=Matic|year=2023|title=Nova govorica prostora: preimenovanja naselij na Severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948–1954)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T21FEMEV/45246bcb-a344-4dbe-947b-1a67bcf8d41f/PDF|magazine=Acta Histriae|volume=31|issue=2|pages=281-302|cobiss=293466624|access-date=2023-12-13}}</ref> == Opis == Leži ob cesti [[Vipava]]–[[Razdrto, Postojna|Razdrto]], kjer se odcepi cesta čez [[Vrabče]] na [[Kras]], dolina potoka [[Močilnik (potok)|Močilnika]] pa se razširi. Na zavetrnem pobočju so vinogradi, na ravnini pa njive. V naselju je bil do leta 2004 mizarski obrat [[Lipa (podjetje)|Lipa]]. Župnijska [[Cerkev sv. Vida, Podnanos|cerkev sv. Vida]] ima stransko kapelo Roženvenske Matere Božje, ki je bila nekdaj [[gotika|gotski]] prezbiterij. Na oboku prezbiterija in deloma za oltarjem so ohranjene kvalitetne freske iz konca 15. stoletja. Cerkev je sedež [[Župnija Podnanos|Župnije Podnanos]]. [[Slika:Podnanos cerkevSvVid zunaj1.jpg|thumb|right|250px|Župnijska [[Cerkev sv. Vida, Podnanos|cerkev sv. Vida]]]] V smeri proti [[Podraga|Podragi]] je zrasel zaselek Roženek z [[Dvorec Roženek|dvorcem Roženek]] iz 14. stoletja. Poleg stoji [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Podnanos|cerkev sv. Kozme in Damijana]], ki ji domačini pravijo »pri sv. Roku«. Leta 2026 je bila odprta [[Hiša Zdravljica]], muzej, posvečen domačinu [[Stanko Premrl|Stanku Premrlu]] in [[Zdravljica|slovenski himni]]. == Znani krajani== * [[Rihard Dolenc]] (1849–1915), sadjar * [[Janko Premrl]] - Vojko (1920–1943), partizan * [[Stanko Premrl]] (1880–1965), slovenski duhovnik in skladatelj * [[Igor Rosa]] (* 1947), industrijski oblikovalec * [[Matija Vertovec]] (1784–1851), slovenski duhovnik in vinogradniški strokovnjak, avtor prve knjige o vinogradništvu v slovenščini == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [https://www.tic-podnanos.si/ Tic-podnanos.si] {{Vipava}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Podnanos| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Vipava]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] clbr2qp644dgnft08lmygdu7u65exge 4 121450 6742807 6671735 2026-08-26T08:52:57Z Upwinxp 126544 uskl. 6742807 wikitext text/x-wiki {{humor}} '''Wikiholik''' (redkeje '''wikipediholik''') je oseba s posebno obliko [[zasvojenost]]i s čimer koli, kar vsebuje besedni koren '''wiki'''. Poleg rizičnega faktorja ''[[Wikipedija|wiki]]'' ('''RFW''') je opaženo, da so sestavine [[sindrom]]a tudi uporaba [[računalnik]]ov povezanih v [[svetovni splet]]. Diagnostična oznaka motnje je '''WPH''' oziroma izpisano '''Wikipediholija''' oziroma '''Wikiholija'''. Raziskave te [[psihiatrija|psihične]] motnje so na začetni stopnji. Razviti so nekateri specifični preskusi za to motnjo (glej spodaj), kot tudi oblike samopomoči, ki pa so učinkovite le pri milejših oblikah WPH. Za hujše primere je potrebna [[hospitalizacija]] v oddelkih, kjer je onemogočen stik z RFW. == Preskus na WKH == Eden zgodnjih preskusov<ref>[http://www.ris.org/uploadi/editor/1140197516wikipedia_april05.pdf Postanite sourednik enciklopedije] Moj Mikro maj 2005</ref> vsebuje le dve stopnji. Preskus je pozitiven, če je odgovor »[[da (logika)|da]]«: # Oseba vsak dan odpre stran na spletu, ki vsebuje RFW, in naredi vsaj 50 popravkov. # Na računalniku, ki ga uporablja oseba, tipka F5 (osveži) ne deluje več. WKH je prisotna, če je odgovor na prvo vprašanje »da«. Drugo vprašanje kaže na hujšo obliko WKH. == Viri == {{Sklici}} {{stub}} [[Kategorija:Wikipedisti]] [[pt:Wikipedia:Wikipedicaolismo]] [[pt:Wikipédia:Humor/Wikipedicaolismo]] duvkcmvygq35fpgo7vf6b0oci380sil 0 122140 6742736 6729789 2026-08-26T00:19:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Poznanj | settlement_type = [[Seznam mest na Poljskem|Mesto]] | image_skyline = {{multiple image | total_width = 280 | border = infobox | perrow = 1/2/3/2 | caption_align = center | image1 = Stary Rynek w Poznaniu, widok z drona (cropped).jpg | caption1 = Part of [[Staro mesto Poznanj]] s Starim trgom | image2 = Zamek Cesarski w Poznaniu, fasada od strony ogrodu zamkowego (cropped).jpg | caption2 = [[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]] | image3 = Great Theatre Poznan (cropped).jpg | caption3 = [[Veliko gledališče, Poznanj|Veliko gledališče]] | image4 = Bazylika archikatedralna Świętych Apostołów Piotra i Pawła w Poznaniu, widok z drona (cropped).jpg | caption4 = [[Poznanjska stolnica]] | image5 = Ratusz w Poznaniu - panoramio.jpg | caption5 = [[Poznanjska mestna hiša|Mestna hiša]] | image6 = Bałtyk 5.jpg | caption6 = [[Bałtyk]] | image7 = Kolegium jezuickie w Poznaniu (cropped).jpg | caption7 = [[Poznanjska Fara|Fara]] | image8 = Collegium Minus w Poznaniu.jpg | caption8 = [[Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju|Univerza]] }} | image_flag = POL Poznań flag.svg | flag_size = | image_shield = POL Poznań COA.svg | shield_size = | image_blank_emblem = LOGO POZNAN.svg | blank_emblem_type = Logo | coordinates = {{coord|52|24|30|N|16|56|01|E|region:PL_type:city(530,000)|display=title,inline}} | pushpin_map = Poland | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Velikopoljsko vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = ''City county'' | leader_title = župan | leader_name = Jacek Jaśkowiak | leader_title1 = Sejm | leader_name1 = | governing_body = Mestni svet | parts_type = okrožja | parts = 42 | seat_type = | seat = [[Poznanjska mestna hiša]] | established_title = Ustanovitev | established_date = 10. stoletje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 1253 | elevation_min_m = 60 | elevation_max_m = 154 | area_total_km2 = 261,91 | area_metro_km2 = 2162 | population_as_of = 30. junij 2023 | population_total = 540.146 (5.)<ref>[https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230201103446/https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx}} (in Polish)</ref> | population_density_km2 = 2063 | population_metro = 1.029.021<ref name=metro_pop>{{navedi splet |date=2018 |title=Poznań Metropolia |url=http://metropoliapoznan.pl/data/publikacje_pliki/145/o/metropolia_poznan_gus.pdf |access-date=15 January 2021 |website=metropoliapoznan.pl |language=pl |archive-date=20 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210720105614/http://metropoliapoznan.pl/data/publikacje_pliki/145/o/metropolia_poznan_gus.pdf |url-status=dead }}</ref> | population_demonym = poznanianin (moški) <br/> poznanianka (ženske) (poljščina) | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref name=ec.europa.eu>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/met_10r_3gdp/default/table?lang=en|title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by metropolitan regions|website=ec.europa.eu}}</ref><ref>{{navedi splet | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/nama_10r_3gdp/default/table | title=Gross domestic product (GDP) at current market prices by NUTS 3 regions|website=ec.europa.eu}}</ref> | demographics1_title1 = mestno okrožje | demographics1_info1 = €14,965 mrd (2020) | demographics1_title2 = Metro | demographics1_info2 = €28,603 mrd (2021) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 60-001 to 61–890 | area_code = +48 61 | website = [https://www.poznan.pl/ www.poznan.pl] | footnotes = {{designation list|embed=yes | designation1 = Zgodovinski spomenik Poljske | designation1_offname = Poznanj – zgodovinsko mestno jedro | designation1_date = 2008-11-28 | designation1_number = Dz. U., 2008, vol. 219, No. 1401<ref>{{Cite Polish law|title=Rozporządzenie Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej z dnia 28 listopada 2008 r. w sprawie uznania za pomnik historii "Poznań - historyczny zespół miasta"|year=2008|volume=219|number=1401}}</ref>}} }} '''Poznanj''' ({{IPA|pl|ˈpɔznaj̃|lang}} {{IPA|pl|ˈpɔznaɲ||Pl-Poznań.ogg|label=or}}; {{langx|de|Posen}} {{IPA|de|ˈpoːzn̩||De-Posen.ogg}}; {{langx|la|Posnania}}) je mesto ob reki [[Varta|Varti]] na zahodu [[Poljska|Poljske]], znotraj [[Velikopoljsko vojvodstvo|Velikopoljskega vojvodstva]]. Mesto je pomembno kulturno in poslovno središče ter ena najbolj naseljenih regij Poljske s številnimi regionalnimi običaji, kot so sejem svetega Janeza (''Jarmark Świętojański''), tradicionalni rogljički svetega Martina in lokalno narečje. Med najpomembnejšimi spomeniki dediščine so renesančno [[Staro mesto Poznanj|staro mestno jedro]], [[Poznanjska mestna hiša|mestna hiša]] in [[poznanjska stolnica]]. Poznanj je peto največje mesto na Poljskem. Leta 2023 je imelo mesto 540.146 prebivalcev, medtem ko v metropolitanskem območju Poznanja (''Metropolia Poznań''), ki obsega Poznanjsko okrožje in več drugih skupnosti, živi več kot 1,029 milijona ljudi. Je ena od štirih zgodovinskih prestolnic srednjeveške Poljske in starodavna prestolnica zgodovinske regije [[Velikopoljska]], trenutno upravna prestolnica upravne enote imenovane Velikopoljsko vojvodstvo. Poznanj je središče trgovine, športa, izobraževanja, tehnologije in turizma. Je pomembno akademsko središče s približno 130.000 študenti in Univerzo Adama Mickiewicza, tretjo največjo poljsko univerzo. Mesto je sedež najstarejše poljske škofije, ki je danes ena najbolj naseljenih katoliških nadškofij v državi. Mesto gosti tudi mednarodni sejem v Poznanju, največji industrijski sejem na Poljskem in enega največjih v Evropi. Med drugimi znamenitostmi mesta so [[Narodni muzej, Poznanj|Narodni muzej]], [[Veliko gledališče, Poznanj|Veliko gledališče]], [[Poznanjska Fara]] in [[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]]. Poznań je s strani Globalization and World Cities Research Network uvrščen med mesta Gamma−global.<ref>{{navedi splet |title=The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |website=GaWC - Research Network |publisher=Globalization and World Cities |access-date=31 August 2020 |archive-date=24 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |url-status=dead }}</ref> Po več lestvicah je eno najbolj poslovno prijaznih mest na Poljskem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.poznan.pl/mim/studia/en/high-quality-of-life,p,23177,23178,23267.html |title=High quality of life – Study – Poznan.pl|access-date=25 April 2017}}</ref> Visoko se uvršča tudi po varnosti in kakovosti zdravstvenega varstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.numbeo.com/quality-of-life/in/Poznan|title=Quality of Life in Poznan|access-date=25 April 2017|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302082545/https://www.numbeo.com/quality-of-life/in/Poznan|url-status=dead}}</ref> Mesto Poznanj je že večkrat prejelo nagrado ''Superbrands'' za zelo kakovostno mestno blagovno znamko. Leta 2012 je poznanjski umetniški in poslovni center ''Stary Browar'' zmagal na natečaju, ki ga je organiziral ''National Geographic Traveler'' in prejel prvo nagrado kot eno od sedmih »novih poljskih čudes«. Med podjetji s sedežem v mestu so dobavitelj energije Enea, podjetje za e-trgovino Allegro in veriga trgovin Żabka. Uradna zavetnika Poznanja sta [[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]] iz Tarsa, zavetnika stolnice. [[Martin iz Toursa]] – zavetnik glavne ulice Święty Marcin – velja tudi za enega od zavetnikov mesta. == Imena == [[File:Poznań seal from XIV century.PNG|thumb|upright|left|Pečat iz 14. stoletja z grbom Poznanja]] Ime ''Poznanj'' verjetno izvira iz osebnega imena ''Poznan'', ki je bilo izpeljano iz poljskega deležnika ''poznan(y)'' – »tisti, ki je znan/priznan«, in bi pomenilo »mesto Poznanja«. Možno je tudi, da ime izvira neposredno iz glagola ''poznać'', ki pomeni »spoznati« ali »prepoznati«, zato lahko preprosto pomeni »znano mesto«. Najstarejše ohranjene omembe mesta najdemo v kronikah Thietmarja iz Merseburga, napisanih med letoma 1012 in 1018: ''episcopus Posnaniensis'' (»škof Poznanja«, v vnosu za leto 970) in ''ab urbe Posnani'' (»iz mesta Poznanja«, za leto 1005). Ime mesta se v dokumentih pojavlja v latinskem nominativu kot ''Posnania'' leta 1236 in ''Poznania'' leta 1247. Izraz v ''Poznanu'' se pojavlja v letih 1146 in 1244. Polno uradno ime mesta je ''Stołeczne Miasto Poznań'' (Glavno mesto Poznań), kar se nanaša na njegovo vlogo središča politične moči v zgodnji poljski državi pod [[Pjasti|rodbino Pjast]]. Poznanj je v nemščini znan kot ''Posen'', uradno pa se je imenoval ''Haupt- und Residenzstadt Posen'' (Glavno in rezidenčno mesto Posen) med 20. avgustom 1910 in 28. novembrom 1918. Latinski imeni mesta sta ''Posnania'' in ''Civitas Posnaniensis''. Njegovo jidiško ime je פּױזן ali ''Poyzn''. == Zgodovina == === Zgodnji srednji vek === Stoletja pred pokristjanjevanjem Poljske (dogodek, ki se v bistvu pripisuje nastanku prve poljske države, [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|Poljske vojvodine]]) je bil Poznanj pomembno kulturno in politično središče [[Zahodni Poljani|Zahodnih Poljanov]]. Sestavljala ga je utrjena trdnjava med rekama Varta in Cybina na današnjem Ostrów Tumski. [[Mješko I.]], prvi zgodovinsko dokumentirani vladar Zahodnih Poljanov in zgodnje poljske države, ki so ji vladali, je v Poznanju zgradil enega svojih glavnih hlevov. Mješkov krst leta 966, ki velja za odločilni trenutek v pokristjanjevanju poljske države, se je morda zgodil v Poznanju.<ref>{{navedi knjigo |last=Dobosz |first=Józef |date=2002 |title=Monarchia i możni wobec Kościoła w Polsce do początku XIII wieku |location=Poznań |publisher=Wydawn. Poznańskie |page=47 |isbn=9788371771101 |language=pl}}</ref> === 11. do 16. stoletje === [[File:Złota Kaplica. Pomnik Mieszka I i Bolesława I Chrobrego (cropped).jpg|thumb|upright|Spomenik Mješku I. in Boleslavu I. Hrabrem v Zlati kapeli v Nadstolni baziliki]] Po krstu se je začela gradnja poznanjske stolnice, prve na Poljskem. Poznanj je bil verjetno glavni sedež prvega misijonarskega škofa, poslanega na Poljsko, škofa Jordana. Gnieznski kongres leta 1000 je privedel do ustanovitve prve stalne nadškofije v državi v [[Gniezno|Gnieznu]] (ki v tistem obdobju na splošno velja za glavno mesto Poljske), čeprav je Poznanj še naprej imel svoje neodvisne škofe. Poznanjska stolnica je bila kraj pokopa zgodnjih pjastovskih monarhov, med njimi Mješko I., [[Boleslav I. Poljski]], [[Mješko II. Lambert]], [[Kazimir I. Poljski|Kazimir I.]] ter kasneje [[Przemisl I.]] in [[Przemisl II.]]<ref>{{navedi knjigo |author=Instytut Zachodni |date=1988 |title=Życie i myśl |volume=37 |issue=1–6 |location=Warszawa (Warsaw) |publisher=Pax |page=47 |oclc=473901657}}</ref> Poganska reakcija, ki je sledila smrti Mješka II. (verjetno v Poznanju) leta 1034, je oslabila regijo, leta 1038 pa je češki vojvoda [[Břetislav I.]] izropal in uničil Poznanj in Gniezno. Poljska se je leta 1039 ponovno združila pod Kazimirjem I. Obnoviteljem, vendar je bila prestolnica preseljena v [[Krakov]], ki ga težave niso precej prizadele. Leta 1138 je bila Poljska z oporoko [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III.]] razdeljena na ločena vojvodstva pod sinovi pokojnega kralja, Poznanj in njegova okolica pa sta postala domena [[Mješko III. Stari|Mješka III. Starega]], prvega vojvode Velikopoljske. To obdobje razdrobljenosti je trajalo do leta 1320. Vojvodstva so pogosto menjavala lastnike; nadzor nad Poznanjem, Gnieznom in Kaliszom je bil včasih v rokah enega samega vojvode, drugič pa so ta vojvodstva predstavljala ločena vojvodstva. Okoli leta 1249 je vojvoda Przemisl I. začel graditi tisto, kar je kasneje postalo [[kraljevi grad, Poznanj|kraljevi grad]], na hribu na levem bregu Varte. Nato je Przemisl leta 1253 izdal listino Tomažu iz Gubina za ustanovitev mesta po magdeburškem pravu med gradom in reko. Tomaž je pripeljal veliko število nemških naseljencev, da bi pomagali pri gradnji in naseljevanju mesta – to je primer nemške vzhodne migracije ({{Lang|de|[[Nemška vzhodna kolonizacija|Ostsiedlung]]}}), značilne za to obdobje.<ref name=Brather87156159>{{navedi knjigo |last=Brather |first=Sebastian |title=Archäologie der westlichen Slawen. Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa |publisher=Walter de Gruyter |year=2001 |series=Ergänzungsbände zum Reallexikon der germanischen Altertumskunde |volume=30 |pages=87, 156, 159 |isbn=3-11-017061-2 |language=de}}</ref><ref name=Brather87>{{navedi knjigo |last=Brather |first=Sebastian |title=Archäologie der westlichen Slawen. Siedlung, Wirtschaft und Gesellschaft im früh- und hochmittelalterlichen Ostmitteleuropa |publisher=Walter de Gruyter |year=2001 |series=Ergänzungsbände zum Reallexikon der germanischen Altertumskunde |volume=30 |page=87 |isbn=3-11-017061-2 |language=de |quote=Das städtische Bürgertum war auch in Polen und Böhmen zunächst überwiegend deutscher Herkunft.}}</ref> Mesto, ki je obsegalo območje današnjega starega mestnega jedra, je bilo obdano z obrambnim [[obzidje]]m, ki je bilo povezano z gradom.<ref>{{navedi knjigo|title=God's Playground A History of Poland Volume 1: The Origins to 1795|author=Norman Davies|publisher=Oxford University Press|year=2005|pages=65}}</ref> Kraljeva pisarna in univerza sta zagotovili prvi razcvet poljske literarne kulture v mestu. [[File:Poznan Braun Hohenberg.jpg|thumb|left|upright=1.4|Poznanj, ok. 1617, pogled s severa]] V združeni Poljski in kasneje v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovski državi]] je bil Poznanj sedež vojvodstva. Pomen mesta je začel naraščati v jagelonskem obdobju zaradi njegove lege na trgovskih poteh iz Litve in [[Rutenija|Rutenije]] v zahodno Evropo. Do konca 16. stoletja je postal pomembno središče trgovine s [[krzno]]m. Predmestna naselja so se razvila okoli mestnega obzidja, na rečnih otokih in na desnem bregu, nekatera (Ostrów Tumski, Śródka, Chwaliszewo, Ostrówek) pa so dobila lastne mestne listine. Vendar pa so razvoj mesta ovirali redni večji požari in poplave. 2. maja 1536 je požar uničil 175 stavb, vključno z gradom, mestno hišo, samostanom in primestnim naseljem sv. Martin.<ref>J. Perles: ''Geschichte der Juden in Posen''. In: ''Monatsschrift für Geschichte und Wissenschaft des Judentums''. Vol. 13, Breslau 1864, pp. 321–334 (in German, [https://books.google.com/books?id=z61K1O9KYooC&pg=PA323 online].)</ref> Leta 1519 je bila v Poznanju ustanovljena Akademija Lubrański kot visokošolska ustanova, vendar brez pravice do podeljevanja diplom, ki je bila pridržana krakovski [[Jagelonska univerza|Jagelonski univerzi]]. Vendar pa je imel jezuitski kolegij, ustanovljen v mestu leta 1571 med [[protireformacija|protireformacijo]], pravico do podeljevanja diplom od leta 1611 do 1773, ko je bil združen z akademijo. === 17. in 18. stoletje === [[File:Iglesia colegial de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 34-36 HDR.jpg|thumb|upright|Notranje podrobnosti v kolegijski baziliki, znani kot ''[[Poznanjska Fara|Fara]]'', zgrajeni med letoma 1651 in 1705; eden najlepših primerov [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]] na Poljskem]] V drugi polovici 17. stoletja in večjem delu 18. stoletja je Poznanj močno prizadela vrsta vojn, spremljajočih vojaških okupacij, plenjenj in uničenja – druga in tretja severna vojna, vojna za poljsko nasledstvo, sedemletna vojna in Barska konfederacija. Med [[potop (zgodovina)|potopom]] je bila poznanjska judovska skupnost obtožena sodelovanja z napadajočim švedskim sovražnikom in je zaradi tega utrpela pogrome, ki so jih izvajali tako nejudovski prebivalci mesta kot enote poljske kronske vojske.<ref>{{navedi splet |title=Poznań |url=https://yivoencyclopedia.org/article.aspx/Poznan |access-date=2023-09-04 |website=yivoencyclopedia.org}}</ref> Prizadele so ga tudi pogoste [[kuga|kuge]] in [[poplava|poplave]], zlasti leta 1736, ki so uničile večino primestnih stavb. Prebivalstvo somestja se je zmanjšalo z 20.000 okoli leta 1600 na 6000 okoli leta 1730, zato so bili pripeljani [[Bamberg|bamberški]] in nizozemski naseljenci (Bamberji in Olęderji), da bi obnovili opustošena predmestja. Leta 1778 je bil v mestu ustanovljen ''Odbor za dober red'' (''Komisja Dobrego Porządku''), ki je nadzoroval obnovo in reorganiziral mestno upravo. Vendar pa je leta 1793, v drugi [[delitve Poljske|delitvi Poljske]], Poznanj prišel pod nadzor Kraljevine Prusije in postal del (in sprva sedež) province Južna Prusija. === 19. stoletje do prve svetovne vojne === Pruske oblasti so razširile mestne meje in tako združile obzidano mesto in njegova najbližja predmestja v eno samo upravno enoto. Levobrežna predmestja so bila vključena leta 1797, Ostrów Tumski, Chwaliszewo, Śródka, Ostrówek in Łacina (Sv. Rok) pa leta 1800. Staro mestno obzidje je bilo porušeno v začetku 19. stoletja, zahodno od starega mestnega jedra pa je prišlo do večjih razvojnih projektov, pri čemer so bile urejene številne glavne ulice današnjega mestnega središča. {{multiple image | perrow = 2 | total_width = 350 | align = left | image1 = Widok Poznania z kosciolem Bernardynow, kolegium Jezuitow i klasztorem Benedyktynek 1833 (79917527) (cropped).jpg | caption1 = Litografija iz leta 1833. V ozadju na sredini sta nekdanji jezuitski kolegij in palača Górków na desni | image2 = Biblioteka Raczyńskich 1..jpg | caption2 = Knjižnica Raczyński (1828) na levi, vidna čez Wilhelmstrasse, danes bulvar Marcinkowskiego. Razglednica iz leta 1904 | image3 = Brama Berlińska Poznań.jpg | caption3 = Ko je Poznanj v 19. stoletju rasel, so Berlinska vrata (ok. 1890), glavna zahodna vrata pruskega notranjega utrdbenega obroča, skoraj takoj začela ovirati razvoj mesta in so bila leta 1901 porušena | image4 = Teatr Polski w Poznaniu - 1875-1925 (78979830) (cropped).jpg | caption4 = Poljsko gledališče (1875) je postalo nacionalni oder v Velikopoljskem vojvodstvu, ki je bila takrat delno pod prusko/nemško oblastjo }} V velikopoljski vstaji leta 1806 so poljski vojaki in civilni prostovoljci pomagali [[Napoleon]]u pri pregonu pruskih sil iz regije. Mesto je leta 1807 postalo del [[Vojvodina Varšava|vojvodine Varšave]] in je bilo sedež Poznanskega departmaja – enote upravne delitve in lokalne samouprave. Vendar pa je bilo leta 1815 po [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] vrnjeno Prusiji, Poznanj pa je postal glavno mesto pol-avtonomne Velike vojvodine Poznanj. Okoli leta 1820 je imel Poznanj več kot 20.000 prebivalcev, od katerih je bilo 70 % Poljakov, 20 % Judov in 10 % Nemcev. Mesto se je še naprej širilo, poljski filantropi pa so financirali različne projekte, kot sta [[knjižnica Raczyński]] in hotel Bazar. Prva mestna železnica, ki je vodila proti severozahodu do [[Stargard]]a, je bila odprta leta 1848. Zaradi strateške lege so pruske oblasti nameravale Poznanj spremeniti v trdnjavo in okoli njega zgraditi obroč obrambnih utrdb. Dela na citadeli s utrdbo Winiary so se začela leta 1828, v naslednjih letih pa je bil dokončan celoten sklop obrambnih utrdb, imenovan ''[[Poznanjska trdnjava|Festung Posen]]''. Velikopoljska vstaja med [[Revolucije leta 1848|revolucijama leta 1848]] je bila na koncu neuspešna in Velika vojvodina je izgubila preostalo avtonomijo, Poznanj pa je postal preprosto glavno mesto pruske province Posen. Z združitvijo nemških držav leta 1871 je postal del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Poljski domoljubi so še naprej ustanavljali društva, kot je Osrednje gospodarsko društvo za Veliko vojvodstvo Poznanj, Poljsko gledališče pa se je odprlo leta 1875. Postalo je nacionalno oder za prebivalce pokrajine Posen in celo celotne [[Velikopoljska|Velikopoljske]], ki je delovalo kot steber poljske tradicije in kulture ter kot znak odpora proti omejevalni politiki pruskih oblasti za delitev. Vendar so si oblasti prizadevale za germanizacijo regije, zlasti prek Pruske komisije za naselitev, ustanovljene leta 1886. Nemci so leta 1867 predstavljali 38 % prebivalstva mesta, čeprav se je ta odstotek kasneje nekoliko zmanjšal, zlasti po vrnitvi regije Poljski. [[File:Juliusz Knorr - Widok Starego Rynku w Poznaniu w 1838 roku.jpg|thumb|Poznanj v 19. stoletju]] Načrtovana je bila še ena širitev utrdbe Festung Posen z zunanjim obročem bolj razporejenih utrdb okoli oboda mesta. Gradnja prvih devetih utrdb se je začela leta 1876, devet vmesnih utrdb pa je bilo zgrajenih od leta 1887. Notranji obroč utrdb je bil zdaj obravnavan kot zastarel in je bil večinoma porušen do začetka 20. stoletja, čeprav je citadela ostala v uporabi. To je naredilo prostor za nadaljnjo civilno gradnjo, zlasti prusko [[Cesarski grad, Poznanj|cesarsko rezidenco]] (''Zamek''), ki je bila dokončana leta 1910, in druge veličastne stavbe okoli nje, vključno z današnjimi osrednjimi univerzitetnimi stavbami in operno hišo. Meje mesta so bile znatno razširjene tudi na nekdanje primestne vasi: Piotrowo in Berdychowo leta 1896, Łazarz, Górczyn, Jeżyce in Wilda leta 1900 ter Sołacz leta 1907. Leta 1910 je imel Poznanj 156.696 prebivalcev, od tega skoraj 60 % Poljakov (več kot 91.000 poljskih prebivalcev mesta) in približno 40 % Nemcev (več kot 65.000 nemških prebivalcev mesta). Druge narodnosti so predstavljale 1–2 % prebivalstva (predvsem Judje). Nemci so se običajno naselili v novejšem zahodnem delu mesta, okrožju Kaiserviertel ali Kaiser, Poljaki pa v starejšem vzhodnem delu. Čeprav je med obema glavnima prebivalstvoma obstajala napetost, je prišlo tudi do nekaj prekrivanja, zlasti pri kulturnih dogodkih.<ref>[https://www.copernico.eu/en/articles/divided-city-entertainment-and-pleasure-culture-posen-around-1900 A divided city? The entertainment and pleasure culture in Posen around 1900]</ref> Odstotek poljsko govorečih se je zmanjšal s 76,6 % leta 1846 na 69,9 % leta 1858 in le na 50,4 % leta 1890, nato pa se je leta 1910 ponovno povečal na 57,9 %. Po popisih učencev osnovnih šol je bil delež poljsko govorečih med učenci višji: 63,7 % leta 1886 in 78,7 % leta 1911.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Belzyt |first=Leszek C. |title=Pruska statystyka językowa (1825-1911) a Polacy zaboru pruskiego, Mazur i Śląska |publisher=Uniwersytet Zielonogórski |year=2013 |isbn=978-83-7842-074-3 |location=Zielona Góra |pages=222–225 |language=Polish |trans-title=Prussian language statistics (1825-1911) and the Poles of the Prussian partition, Masuria and Silesia}}</ref> Po osamosvojitvi je bil odstotek poljsko govorečih leta 1921 92,8 %<ref>{{navedi knjigo |url=https://www.wbc.poznan.pl/dlibra/publication/10336/edition/17259/content |title=Rocznik statystyczny stoł. miasta Poznania za lata 1922-1924 |publisher=Urząd Statystyczny stoł. m. Poznania |year=1926 |location=Poznań |pages=32 |language=Polish |trans-title=Statistical Yearbook of the City of Poznań for the years 1922-1924}}</ref> in leta 1931 96,6 %.<ref>{{navedi knjigo |last=Kruszka |first=Kazimierz |url=https://stat.gov.pl/cps/rde/xbcr/poznan/ASSETS_karta.pdf |title=Statystyczna karta historii Poznania |publisher=Wydział Analiz Urzędu Statystycznego w Poznaniu |year=2008 |isbn=978-83-61264-01-9 |location=Poznań |pages=88 |language=Polish |trans-title=A statistical chart of the history of Poznań}}</ref> === Medvojni čas === [[File:Hotel Bazar 1918.jpg|thumb|right|Uspešna velikopoljska vstaja je izbruhnila 27. decembra 1918 po domoljubnem govoru Ignacyja Paderewskega v hotelu Bazar, posnetem v tistem obdobju]] [[File:Stary Rynek w Poznaniu 1934.jpg|thumb|right|Stari trg leta 1934. Vidni sta stražarnica v Odwachu in nova mestna hiša iz leta 1893, ki po drugi svetovni vojni ni bila obnovljena]] Ob koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je [[Versajska mirovna pogodba]] podelila pokrajino in mesto Posen novi Poljski. Lokalno nemško prebivalstvo je bilo prisiljeno pridobiti poljsko državljanstvo ali zapustiti državo, pri čemer je vse premoženje prepustilo poljski državi. To je privedlo do široke emigracije etničnih Nemcev v mestnem prebivalstvu – nemško prebivalstvo mesta se je zmanjšalo s 65.321 leta 1910 na 5980 do leta 1926 in še na 4387 leta 1934.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=KVg_tMs_ZPIC&q=adelnau&pg=PA365 |title=Polens Politik gegenüber seiner deutschen Minderheit 1919–1939 |first1=Albert S. |last1=Kotowski |page=56 |publisher=Forschungsstelle Ostmitteleuropa, University of Dortmund |year=1998 |language=de |isbn=3-447-03997-3}}</ref> V medvojni Drugi poljski republiki je mesto ponovno postalo glavno mesto Poznanskega vojvodstva. Poznanjska univerza, danes Univerza Adama Mickiewicza, je bila ustanovljena leta 1919, leta 1924 pa se je začel Mednarodni sejem v Poznanju. Leta 1929 je bil sejemski prostor prizorišče velike državne razstave (''Powszechna Wystawa Krajowa'', popularno ''PeWuKa''), ki je obeležila deseto obletnico neodvisnosti; razstava, ki je bila organizirana na 650.000 kvadratnih metrih, je privabila približno 4,5 milijona obiskovalcev. V tridesetih letih prejšnjega stoletja se je sejem uvrstil na četrto mesto med največjimi organizatorji mednarodnih trgovinskih dogodkov v Evropi.<ref>{{navedi splet|date=2021-09-29|title=Snapshots frozen in time. A century of Poznań trade fairs|url=https://www.poznan.pl/mim/wortals/en/wortal,684/news,9560/snapshots-frozen-in-time-a-century-of-poznan-trade-fairs,171252.html|access-date=2022-02-16|website=poznan.pl|publisher=Poznań City Hall}}</ref> Organizacija razstave je sovpadala z nastopom gospodarske krize. Priprave na razstavo so zahtevale ogromno dela, za izgradnjo ustrezne infrastrukture pa so bile potrebne znatne naložbe. Poznanj je postal veliko gradbišče, v mesto pa so prihajali številni delavci v iskanju zaposlitve. Po letu 1929 so se ti delavci po veliki gospodarski krizi pridružili veliki skupini brezposelnih.<ref>{{Cite journal |last=Graban |first=Marcin |date=2014-12-01 |title=Unemployment and Homelessness in the City of Poznań in 1929-1939 |url=https://www.sciendo.com/article/10.2478/sho-2014-0005 |journal=Studia Historiae Oeconomicae |language=en |volume=32 |issue=1 |pages=77–108 |doi=10.2478/sho-2014-0005 |issn=0081-6485|doi-access=free }}</ref> Meje mesta so bile ponovno razširjene leta 1925 in so vključevale Główna, Komandoria, Rataje, Starołęka, Dębiec, Szeląg in Winogrady ter leta 1933: Golęcin in Podolany. === Druga svetovna vojna === Med nemško okupacijo 1939–1945 je bil Poznanj vključen v [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] kot glavno mesto Reichsgau Wartheland. Mnogi poljski prebivalci, celo otroci, stari komaj 10 let, so bili usmrčeni, aretirani, izgnani v generalno gubernijo ali uporabljeni kot prisilno delo.<ref>{{navedi knjigo|last=Kołakowski|first=Andrzej|editor-last=Kostkiewicz|editor-first=Janina|year=2020|title=Zbrodnia bez kary... Eksterminacja i cierpienie polskich dzieci pod okupacją niemiecką (1939–1945)|language=pl|location=Kraków|publisher=Uniwersytet Jagielloński, Biblioteka Jagiellońska|page=74|chapter=Zbrodnia bez kary: eksterminacja dzieci polskich w okresie okupacji niemieckiej w latach 1939-1945}}</ref> Poljske otroke so prav tako ugrabili in deportirali v zloglasno taborišče za poljske otroke v Lodžu. Hkrati so v mesto naselili veliko Nemcev in Volksdeutschejev. Nemško prebivalstvo se je povečalo s približno 5000 leta 1939 (približno 2 % prebivalcev) na približno 95.000 leta 1944.<ref>Jerzy Topolski. ''Dzieje Poznania w latach 1793–1945: 1918–1945''. PWN. 1998. pp. 958, 1425.</ref><ref>"Trial of ''Gauleiter'' Arthur Greiser". ''Law Reports of Trials of War Criminals''. United Nations War Crimes Commission. Wm. S. Hein Publishing. 1997. p. 86.</ref> Zgodovina judovske skupnosti v mestu sega v 13. stoletje.<ref>{{navedi splet| url = http://www.jewishencyclopedia.com/articles/12302-posen| title = POSEN - JewishEncyclopedia.com.}}</ref> V preteklosti je judovski svet v Poznanju postal eden najstarejših in najpomembnejših judovskih svetov na Poljskem. Predvojno judovsko prebivalstvo, ki je štelo vsaj približno 2000 ljudi,<ref>"Survival artist: a memoir of the Holocaust", Eugene Bergman, 2009, pg. 20.</ref> je bilo večinoma umorjenih v holokavstu. V utrdbi VII, eni od utrdb iz 19. stoletja na obrobju mesta, je bilo ustanovljeno koncentracijsko taborišče. Taborišče so kasneje preselili v Żabikowo južno od Poznanja. V mestu je bilo tudi nemško taborišče za vojne ujetnike Stalag XXI-D za zavezniške vojne ujetnike različnih narodnosti. Poljsko odporniško gibanje je bilo v Poznanju aktivno z različnimi organizacijami in dejavnostmi, v mestu pa je bil ustanovljen celo podzemni poljski parlament.<ref>{{cite magazine|last=Pietrowicz|first=Aleksandra|year=2011|title=Konspiracja wielkopolska 1939–1945|magazine=Biuletyn Instytutu Pamięci Narodowej|language=pl|publisher=IPN|issue=5–6 (126–127)|page=36|issn=1641-9561}}</ref> Nemške oblasti so znatno razširile meje Poznańa, tako da so vključevale večino današnjega območja mesta; te meje so se ohranile tudi po vojni. Poznanj je 23. februarja 1945 po bitki za Poznanj, v kateri je nemška vojska izvedla zadnjo obrambo v skladu s Hitlerjevo označbo mesta za Festung, zavzela [[Rdeča armada]]. Citadela je bila zadnja točka, ki so jo zavzeli in boji so velik del mesta, zlasti staro mestno jedro, resno poškodovali. Uničenih je bilo tudi veliko spomenikov, vključno s kipom [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]], ki ga je postavil [[Gutzon Borglum|Gutzona Borgluma]].<ref>Price, Waldine, ''Gutzon Borglum: The Man Who Carved a Mountain'', Waldine Price, 1961 p. 181.</ref> === 1945–danes === Zaradi izgona in bega nemškega prebivalstva je po vojni prebivalstvo Poznanja postalo skoraj enotno poljsko. Mesto je ponovno postalo glavno mesto vojvodstva. Leta 1950 se je velikost Poznanjskega vojvodstva zmanjšala, mesto pa je dobilo status ločenega vojvodstva. Ta status je bil izgubljen z reformami leta 1975, ki so prav tako znatno zmanjšale velikost Poznanjskega vojvodstva. {{multiple image | align = left | total_width = 350 | image1 = Poznan_1956.jpg | image2 = Poznańskie Krzyże 1981.jpg | footer = Od leve proti desni: Poznanjski protesti leta 1956 – prvi od več množičnih protestov proti komunistični vladi – na napisu piše »Zahtevamo kruh!«; Poznanjski križi – spomenik žrtvam junija 1956 (zgrajen in posnet leta 1981). }} Protesti v Poznanju leta 1956 veljajo za zgodnji primer nezadovoljstva s komunistično oblastjo. Junija 1956 se je protest delavcev v mestni tovarni lokomotiv Cegielski razvil v vrsto stavk in ljudskih protestov proti politiki vlade. Potem ko so 28. junija streljali na protestni pohod, so množice napadle sedež komunistične partije in tajne policije, kjer so jih odbili s streljanjem. Nemiri so se nadaljevali dva dni, dokler jih ni zatrla vojska; po uradnih podatkih je bilo ubitih 67 ljudi. Leta 1981 je bil na trgu Mickiewicza postavljen spomenik žrtvam.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lonelyplanet.com/poland/wielkopolska/poznan/sights/landmarks-monuments/monument-victims-june-1956 |title=Monument to the Victims of June 1956 |publisher=Lonely Planet |date=28 June 1981 |access-date=19 January 2016}}</ref> V povojnih letih je bilo veliko obnovitvenih del na stavbah, poškodovanih v spopadih. Od 1960-ih naprej je potekala intenzivna stanovanjska gradnja, ki je obsegala predvsem montažne betonske bloke, zlasti v Ratajah in Winogradyju, kasneje pa tudi v Piątkowu, po njegovi vključitvi v mesto leta 1974. Druga infrastrukturna sprememba, ki je bila dokončana leta 1968, je bila preusmeritev reke Warte, da bi sledila dvema ravnima rokavoma na obeh straneh Ostrówa Tumskega. [[File:654320 Poznań baszta 02.JPG|thumb|Na desni so ostanki srednjeveškega mestnega obzidja z dvema majhnima stolpoma]] Najnovejša širitev mestnih meja se je zgodila leta 1987, z dodatkom novih območij predvsem na severu, vključno z Moraskom, Radojewom in Kiekrzom. Prve svobodne lokalne volitve po padcu komunizma so bile leta 1990. Z reformami poljske lokalne samouprave leta 1999 je Poznanj ponovno postal glavno mesto večje pokrajine z imenom Velikopoljsko vojvodstvo. Postal je tudi sedež okrožja Poznanj, mesto pa je pridobilo status ločenega okrožja. Med infrastrukturnimi projekti po komunizmu sta odprtje hitre tramvajske linije Pestka leta 1997 in prve avtocestne povezave Poznanja leta 2003, ko poljska avtocesta A2, ki poteka južno od središča mesta in služi tudi kot obvoznica. Leta 2006 so bila prva poljska letala F-16 Fighting Falcon nameščena v 31. letalski bazi v Krzesinyju na jugovzhodu mesta. Poznanj še naprej redno gosti sejme in mednarodne dogodke, vključno s konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah leta 2008. Bil je eno od mest gostiteljev UEFA Eura 2012. == Geografija == === Lega in topografija === [[File:Bazylika MB NP (cropped).jpg|thumb|320px|Panoramski pogled na staro mestno jedro pozimi]] Poznanj pokriva površino 261,91 km² in ima koordinate v območju 52°17'34''–52°30'27''N, 16°44'08''–17°04'28''E. Njegova najvišja točka, z nadmorsko višino 157 m, je vrh hriba Morasko znotraj naravnega rezervata [[meteorit]]ov Morasko na severu mesta. Najnižja nadmorska višina je 60 m v dolini reke [[Varta]]. Glavna reka Poznanja je Varta, ki teče skozi mesto od juga proti severu. Ko se približuje središču mesta, se razdeli na dva kraka, ki tečeta zahodno in vzhodno od otoka stolnice Ostrów Tumski ter se ponovno srečata še severneje. Manjša reka Cybina teče skozi vzhodni Poznanj in se izliva v vzhodni krak Varte, ki se imenuje tudi Cybina – njen severni del je bil prvotno nadaljevanje te reke, medtem ko je bil njen južni del umetno razširjen, da tvori glavni tok Varte. Drugi pritoki Varte v Poznanju so potok Junikowo (''Strumień Junikowski''), ki teče skozi južni Poznanj z zahoda in se izliva v Varto tik pred mestno mejo v Lubonju; Bogdanka in Wierzbak, prej dva ločena pritoka, ki tečeta s severozahoda in vzdolž severne strani mestnega središča, zdaj pa imata spodnje dele preusmerjene pod zemljo; Główna, ki teče skozi istoimensko sosesko v severovzhodnem Poznanju in Rožni potok (''Strumień Różany''), ki teče vzhodno od Moraska na severu mesta. Tok Varte v osrednjem Poznanju je bil prej precej drugačen od današnjega: glavni tok je tekel med Groblo in Chwaliszewom, ki sta bila prvotno oba otoka. Krak zahodno od Groble (''Zgniła Warta'' – »gnila Varta«) je bil zasut konec 19. stoletja, nekdanji glavni tok zahodno od Chwaliszewa pa je bil preusmerjen in zasut v 1960-ih. To je bilo deloma storjeno za preprečevanje poplav, ki so Poznanju skozi zgodovino pogosto povzročale veliko škodo. {{multiple image | align = left | direction = vertical | width = 320 | image_gap = | header = | image1 = Pozpano (cropped).jpg | caption1 = Dolina reke Varte v Poznanju | image2 = Kierskie Lake 2.jpg | caption2 = Največje od štirih večjih mestnih jezer, Veliko Kiersko jezero, je središče jadranja in plovbe po ledu }} Največje jezero v Poznanju je Kiekrz na severozahodnem koncu mesta. Druga velika jezera so Malta, umetno jezero, ustanovljeno leta 1952 na spodnjem toku reke Cybine, Strzeszyn na Bogdanki in Rusałka, umetno jezero, ustanovljeno leta 1943 nižje po reki Bogdanki. Slednji dve sta priljubljeni kopališči. Jezero Kiekrz se pogosto uporablja za jadranje, medtem ko je Malta prizorišče za tekmovalno veslanje in kanu. Mestno središče – ​​vključno s starim mestnim jedrom, nekdanjima otokoma Grobla in Chwaliszewo, glavno ulico Święty Marcin in številnimi drugimi pomembnimi stavbami in okrožji – leži na zahodni strani Varte. Nasproti njega, med obema rokavoma Warte, leži Ostrów Tumski, kjer so [[Poznanjska stolnica]] in druge cerkvene stavbe ter stanovanjski in industrijski objekti. Nasproti stolnice na vzhodnem bregu reke je zgodovinsko okrožje Śródka. Velika območja stanovanjskih blokov, zgrajenih od 1960-ih naprej, vključujejo Rataje na vzhodu ter Winogrady in Piątkowo severno od središča. Starejša stanovanjska in poslovna okrožja so Wilda, Łazarz in Górczyn na jugu ter Jeżyce na zahodu. Znotraj mestnih meja so tudi znatna gozdna območja, zlasti na vzhodu ob Swarzędzu in okoli jezer na severozahodu. <gallery mode="packed" caption="Okrožja Poznanja"> File:Ulica Długa Poznań.jpg|Ulica Długa v [[Staro mesto Poznanj|Starem mestu]] File:Wierzbięcice 2 (cropped).jpg|Ulica Wierzbięcice v Wilda File:Rynek Łazarski.jpg|Rynek Łazarski v Grunwald File:Rynek Jeżycki 2 (cropped).jpg|Rynek Jeżycki,glavni trg Jeżyce File:Widok na os. Orła Białego, Stare Żegrze, Armii Krajowej, Bohaterów II Wojny Światowej..jpg|Mestna krajina Novega mesta </gallery> === Podnebje === Podnebje Poznanja je v prehodnem območju med vlažnim celinskim in oceanskim podnebjem (Köppen: ''Cfb'' do ''Dfb'', čeprav se v izotermi 0 °C ujema ravno v drugo) in ima relativno hladne zime ter topla poletja. Sneg je pogost pozimi, ko so nočne temperature običajno pod ničlo. Poleti lahko temperature pogosto dosežejo 30 °C. Letna količina padavin je več kot 500 mm, kar je med najnižjimi na Poljskem. Najbolj deževen mesec je julij, predvsem zaradi kratkih, a močnih nalivov in neviht. Število sončnih ur je med najvišjimi v državi. Najtoplejša temperatura je bila zabeležena 11. julija 1959 pri 38,7 °C. === Upravna delitev === {{multiple image | align = right | total_width = 400 | image1 = Poznań - jednostki pomocnicze od 2011.png | caption1 = Upravna delitev na 42 pomožnih enot ''osiedla'' od leta 2011 | image2 = Poznan dzielnice administracyjne 1990 z nazwami.png | caption2 = Delitev na glavna okrožja (''dzielnica'') pred letom 1990, ki se še vedno ohranja za nekatere upravne namene in jo uporabljajo domačini }} Poznanj je razdeljen na 42 sosesk, imenovanih ''osiedle'', od katerih ima vsaka svoj izvoljeni svet z določenimi pooblastili za odločanje in porabo. Prve enotne volitve za te svete, ki so zajemale celotno območje mesta, so bile 20. marca 2011. Za nekatere upravne namene se uporablja stara delitev na pet okrožij, imenovanih ''dzielnica'' – čeprav so leta 1990 prenehale biti vladne enote. To so: *Stare Miasto (Staro mesto), 161.200 prebivalcev, površina 47,1 km², ki pokriva osrednji in severni del mesta *Nowe Miasto (Novo mesto), 141.424 prebivalcev, površina 105,1 km², vključno z vsemi deli mesta na vzhodnem bregu Warte *Grunwald, 125.500 prebivalcev, površina 36,2 km², ki pokriva jugozahodne dele mesta *Jeżyce, 81.300 prebivalcev, površina 57,9 km², ki pokriva severozahodne dele mesto *Wilda, 62.290 prebivalcev, površina 15,0 km², v južnem delu mesta Mnogi prebivalci Poznanja so se zaradi močnega gospodarstva mesta in visokih plač v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začeli seliti v predmestja Poznanskega okrožja (''powiat''). Čeprav se je število prebivalcev v Poznanju v zadnjih dveh desetletjih zmanjševalo, so predmestja pridobila skoraj dvakrat toliko prebivalcev. Metropolitansko območje Poznanja, ''Metropolia Poznań'', ki obsega Poznanjsko okrožje in več drugih skupnosti, ima več kot milijon prebivalcev. Kompleksno infrastrukturo, gostoto prebivalstva, število podjetij in bruto proizvod na prebivalca poznanjskih predmestij je mogoče primerjati le z varšavskimi predmestji.[potreben citat] Številni deli bližnjih predmestij, kot so Tarnowo Podgorne, Komorniki, Suchy Las in Dopiewo, ustvarijo več BDP na prebivalca kot samo mesto. == Arhitektura == === Gotika === {{multiple image | align = left | total_width = 320 | image1 = Catedral de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 07-09 HDR (cropped).jpg | caption1 = Obok v [[Poznanjska stolnica|stolnici]] | image2 = Poznań Św Wojciech 382-39 (cropped).jpg | caption2 = Okras v cerkvi sv. Vojteha }} Preselitev Poznanja z desnega na levi breg reke Varte se je zgodila sredi 13. stoletja, v času vrhunca [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]]. Ta pomemben urbanistični premik je privedel do ohranitve številnih gotskih struktur, tako verskih kot posvetnih, na obeh straneh reke Varte, znotraj območja nekdanjega mestnega središča. Gotski slog v Poznanju je cvetel približno od sredine 13. stoletja do konca 15. stoletja. [[Poznanjska stolnica|Nadstolnica bazilika sv. Petra in Pavla]] na Tumskem otoku velja za najpomembnejšo gotsko sakralno stavbo v Poznanju. Njena sedanja oblika je nastala po rekonstrukciji v 14. in 15. stoletju, ki je nadomestila prejšnjo predromansko in romansko cerkev. Gotska zasnova triladijske [[bazilika (zgradba)|bazilike]] s [[kor (arhitektura)|korom]], obdanim z [[ambulatorij]]em in obročem kapel, je bila utrjena z obnovo po drugi svetovni vojni, katere cilj je bil povrniti srednjeveški značaj stolnice. Prostorska postavitev kaže vse značilnosti zrele gotske arhitekture. Notranjost je poenotena s sistemom prečno-rebrastih obokov v glavni ladji in lierni oboki v koru, ki jih podpirajo vitki stebri. Navpična členitev vključuje koničaste medladijske [[arkada|arkade]] in [[triforij]]sko galerijo. Zahodno pročelje obdajata dva masivna stolpa s koničastimi vršaki, med katerima se dviga stopničasti [[zatrep]], okrašen s keramično dekoracijo in veliko [[rozeta (arhitektura)|rozeto]]. Prevladujoči gradbeni material je rdeča, ročno oblikovana [[opeka]], značilna za severnoevropsko gotiko. Vendar pa poznanjska stolnica ne uteleša le širše tradicije [[opečna gotika|opečne gotike]], temveč ima tudi specifične elemente poljske gotike, ki so vidni tako v prostorski organizaciji kot v arhitekturnih detajlih. Za lokalno tradicijo so še posebej značilne debele konstrukcijske stene in dekorativna uporaba klinker opeke (''zendrówka'' – temna, prežgana opeka, ki se pogosto uporablja za vizualni kontrast v fasadah). Druga značilnost poljske gotike je prisotnost številnih stranskih kapel, zasnovanih kot posamezne vdolbine med oporniki – rešitev, značilna za stolnice, ki jih je ustanovila [[Pjasti|rodbina Pjast]].<ref>{{navedi splet|title=Historia Katedry Poznańskiej|url=https://www.katedra.archpoznan.pl/historia-katedry-poznanskiej/|publisher=Parafia Rzymskokatolicka pw. Św. Apostołów Piotra i Pawła|access-date=18 July 2025|archive-date=2025-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20251005120237/https://www.katedra.archpoznan.pl/historia-katedry-poznanskiej/|url-status=dead}}</ref> Pomembne gotske znamenitosti v starejšem, desnobrežnem delu mesta so:<ref name="gothic">{{navedi knjigo |url=http://www.turystykakulturowa.org/pdf/2009_08_01.pdf |title=Architektura i sztuka gotycka w Poznaniu w aspekcie turystyki kulturowej. |publisher=Turystyka Kulturowa|access-date=31 August 2024}}</ref> *Cerkev Blažene Device Marije (in summo) – zgrajena na mestu nekdanjega knežjega palacija, je bila prvotno v njej kapela, ustanovljena okoli leta 965. Sedanjo strukturo so razvili v več fazah, ladja pa je bila zgrajena v prvi polovici 15. stoletja. *Cerkev svetega Janeza Jeruzalemskega zunaj obzidja – zgradili so jo bolnišniki na prelomu iz 12. v 13. stoletje in je med najstarejšimi opečnimi cerkvami na Poljskem. *Cerkev sv. Margarete – iz poznega 12. stoletja je služila verskim potrebam Śródke, takrat najbolj naseljenega območja poznanjskega naselbinskega kompleksa. Baročna notranjost, večinoma ustvarjena v 17. stoletju, se ujema z gotsko arhitekturo. [[File:Katerda noc (cropped)2.jpg|thumb|right|Stolnica in cerkev sv. Device Marije na levi]] V levem bregu mesta so med najpomembnejše gotske spomenike spadajo: *Cerkev sv. Vojteha – triladijska psevdobazilika, zgrajena na pravokotnem trapezoidnem tlorisu, ki stoji na hribu sv. Vojteha. *Cerkev Marije Pomočnice in salezijanski samostan – v notranjosti, nad prezbiterijem, je edinstven tip gotskega rebrastega oboka, znan kot pjastovski obok, severna ladja pa ima zvezdasti obok. *Cerkev Presvetega Srca Jezusovega in Marije Tolažnice – najstarejša ohranjena cerkev na levem bregu Varte. *Cerkev sv. Martina – verjetno jo je leta 1240 zgradil vojvoda Przemysł I. *Cerkev Rešnjega telesa in nekdanji karmeličanski samostan – največja gotska cerkev v Poznanju po stolnici, to mesto je bilo v srednjem veku pomembno romarsko središče. Sedanja podoba cerkve in samostana je nastala po obnovi med letoma 1465 in 1470. === Renesansa === [[File:Poland-00573 - Neptune Fountain (30279074511) (cropped).jpg|thumb|left|Trgovske hiše na Starem trgu]] Uvedba [[renesančna arhitektura|renesanse]] v Poznanj je privedla do izgradnje številnih veličastnih stavb. Med njimi je omembe vredna [[Poznanjska mestna hiša|mestna hiša]], zgleden primer renesančne arhitekture na Poljskem. Mestna hiša je bila sredi 16. stoletja po požaru leta 1536 deležna znatne prenove. Mestne oblasti so leta 1550 prenovo zaupale Giovanniju Battisti Quadru iz Lugana. Stavbo je razširil proti zahodu za približno 11 metrov in ji dodal še eno nadstropje. Prenova je bila končana leta 1560. Renesančna mestna hiša je značilna po pravokotnem tlorisu, tristopenjski loži na pročelju in treh poligonalnih stolpih. V osrednjem stolpu je urni [[Poznanjske koze|mehanizem s kozami]], ki je priljubljena znamenitost v Poznanju od leta 1551. [[Friz]] na [[atika (arhitektura)|atiki]] prikazuje jagielonske kralje, slepe arkade pa vladarje iz rodbine Pjast.<ref>{{navedi splet|title=Architektura. Ratusz - Muzeum Poznania|url=https://mnp.art.pl/profile/architektura-ratusz-muzeum-poznania|publisher=Muzeum Narodowe w Poznaniu|access-date=31 August 2024|archive-date=2025-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251106234514/https://mnp.art.pl/profile/architektura-ratusz-muzeum-poznania|url-status=dead}}</ref> Večina fasad stanovanjskih stavb okoli Starega trga kaže renesančni značaj. Mestno hišo obdajajo [[ceh]]ovske hiše iz 16. stoletja, ki jih odlikuje ritmična razporeditev oken, ločenih z [[lizena]]mi, ter dekorativne atike in rustikalne arkade. Fasade so bile pogosto okrašene s [[sgraffito]]m ali heraldičnimi motivi – kar priča o dekorativnih in simboličnih vrednotah renesanse. Posebnost je prilagoditev gotskih obočnih struktur (rebrastih obokov) novemu renesančnemu redu. Primer reprezentativne mestne rezidence iz renesančnega Poznanja je palača Górka, v kateri je danes Arheološki muzej. Stavba je bila zgrajena med letoma 1545 in 1549 z rekonstrukcijo več gotskih mestnih hiš za Andrzeja Górko, generalnega starosta Velikopoljske. Renesančni vhodni portal iz [[peščenjak]]a je verjetno delo italijanskega umetnika. Vhodni lok s polkrožnim lokom je uokvirjen s [[pilaster|pilastri]], ki podpirajo [[preklada|preklado]]. Bogata ornamentika vključuje vence lovorovih listov, rože izobilja, maske in groteskno-vegetarijanske motive. Portal vodi na notranje dvorišče, obdano s trikrilnim arkadnim [[križni hodnik|križnim hodnikom]]. Palača izstopa s svojo arhitekturo, ki odraža poznorenesančni red v stanovanjskem merilu in služi kot primer italijanskega manierističnega vpliva na mestno arhitekturo 16. stoletja.<ref>{{navedi splet |title=Pałac Górków|url=https://www.poznan.pl/mim/cik/zabytki,poi,2572/palac-gorkow,41232.html |publisher= Centrum Informacji Kulturalnej Poznań |access-date=16 July 2025}}</ref> === Barok === [[Baročna arhitektura]], ki se je v Poznanju začela razvijati v drugi polovici 17. stoletja, je v mestni prostor prinesla občutek monumentalnosti. Arhitekturo tega obdobja so podpirali [[protireformacija|protireformacijski]] redovi in ​​mestna elita. Iz baročnega obdobja izstopa [[Poznanjska Fara]] ali kolegialna bazilika Gospe večne pomoči, sv. Marije Magdalene in sv. Stanislava škofa kot ena najpomembnejših baročnih struktur na Poljskem. Gradnja te cerkve se je začela sredi 17. stoletja pod vodstvom uglednih baročnih arhitektov, kot so Giovanni Catenazzi, Tomasz Poncino in Pompeo Ferrari. Cerkev je bila dokončno posvečena leta 1705, čeprav takrat še ni bila v celoti dokončana. Notranjost bazilike zaznamuje monumentalna triladijska tlorisna zasnova s ​​prečno ladjo in galerijami, s stebri iz rdečega umetnega marmorja, ki podpirajo oboke in orgelske galerije. Ena najbolj izjemnih značilnosti je iluzionistična kupola – v resnici poslikana psevdokupola na stropu, ki ustvarja optični vtis globine.<ref>{{navedi splet |title=Perła poznańskiego baroku|url=https://poznanskiehistorie.blogspot.com/2011/06/pera-poznanskiego-baroku.html |access-date=31 August 2024}}</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 320 | image1 = Kościół św. Antoniego Padewskiego w Poznaniu. Wnętrze (cropped).jpg | caption1 = Notranjost cerkve sv. Antona Padovanskega | image2 = Kościół Franciszkanów przy placu Bernardyńskim (cropped)2.jpg | caption2 = Cerkev sv. Frančiška }} V Poznanju se je ohranilo še veliko drugih primerov baročne sakralne arhitekture, med katerimi izstopata dve frančiškanski cerkvi. Cerkev sv. Antona Padovanskega, zgrajena med letoma 1674 in 1728 po načrtih Jerzyja Catenazzija, je reprezentativen primer poznobaročne arhitekture, ki že nosi znake klasicizma. Notranjost je bogato okrašena s štukaturami in polikromiranimi slikami, ki sta jih med letoma 1702 in 1735 izdelala brata Adam in Antoni Swach. Poslikave v prezbiteriju in glavni ladji prikazujejo prizore iz življenja sv. Frančiška, v kapeli Blažene Device Marije pa je čaščena podoba Poznanjske Gospe. Cerkev sv. Frančiška, prvotno gotska, je bila med letoma 1661 in 1668 temeljito prenovljena v baročnem slogu. Njena fasada, dokončana v 18. stoletju, ima značilno večplastno kompozicijo s stolpi, ki se dvigajo 29 metrov visoko, na vrhu pa so strešne laterne in poznobaročne kupole. Med pilastri in venci so niše s kipi frančiškanskih svetnikov iz leta 1730. Na južni strani meji na ohranjeno kapelo Matere Božje Loretske iz 18. stoletja, v kateri se nahaja renesančna Sveta hiša po vzoru Santa Casa v Loretu. Ta cerkev ponazarja prilagoditev srednjeveške zgradbe novi baročni estetiki.<ref>{{navedi splet |title=kościół pw. św. Antoniego|publisher= zabytek.pl|url=https://zabytek.pl/pl/obiekty/poznan-kosciol-pw-sw-antoniego|access-date=16 July 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Kościół św. Franciszka Serafickiego|publisher= Centrum Informacji Kulturalnej Poznań|url=https://www.poznan.pl/mim/cik/koscioly,poi,2471/kosciol-sw-franciszka-serafickiego,40378.html|access-date=16 July 2025}}</ref> Med primeri posvetne baročne arhitekture ima posebno mesto palača Działyński, zgrajena med letoma 1773 in 1776 po načrtih Antonija Höhneja. Čeprav stavba predstavlja prehodno fazo med barokom in klasicizmom, ohranja številne značilnosti, značilne za pozni baročni slog. Fasada je strukturirana v klasičnem pilastrskem slogu s simetrično razporejenimi okenskimi odprtinami in preprostim kronskim vencem. Notranjost palače – zlasti reprezentativna Rdeča dvorana – se ponaša z bogato štukaturno dekoracijo v rokokojskem slogu. Dvorana vsebuje štukature, ki jih je verjetno zasnoval Jan Chrystian Kamsetzer, skupaj s predstavitvami kraljev Štefana Batoryja, Vladislava IV. in Janeza III. Sobieskega. Poleg tega sta tu še dva para skulptur Augustyna Schöpsa, ki prikazujeta Vladislava Do komolca in Kazimirja Velikega, pa tudi Vladislava Jagiela in vojvodo Vitautasa. Rdeča dvorana je imela pomembno reprezentativno vlogo in je služila kot prizorišče za srečanja, predavanja in kulturne dogodke.<ref>{{navedi splet |title=Pałac Działyńskich|publisher= CYRYL|url=https://cyryl.poznan.pl/tag-obiektu/palace/?page_num=3&per_page=40&sort_by=|access-date=16 July 2025}}</ref> Drugi pomembni primeri baročne arhitekture vključujejo jezuitski kolegij, baziliko sv. Jožefa in karmeličanski samostan ter cerkev sv. Kazimirja. === Art Nouveau === [[File:Chełmońskiego Poznań.jpg|thumb|left|Johow-Gelände, stanovanjsko naselje, urejeno po urbanističnem načrtu Maxa Johowa]] Širitev Poznanja v začetku 20. stoletja, ki je vključevalo Jeżyce, Wildo in Łazarz, je omogočila razvoj novih arhitekturnih prostorov. Rušenje mestnih utrdb je omogočilo tudi gradnjo trajnih stavb na nekdanjih trdnjavskih zemljiščih. V tem obdobju so nastali številni novi urbani razvojni projekti in stanovanjski kompleksi.<ref name="sec">{{navedi splet |title=Szlakiem poznańskiej secesji| url=https://www.poznan.pl/mim/turystyka/-,p,661,22074,24139.html |access-date=31 August 2024}}</ref> [[File:Poznan Wolnosci 14 2012.jpg|thumb|Art Nouveau najemniška hiša na trgu Wolności 14]] Eden od njih je tako imenovani Johow-Gelände v okrožju Łazarz, ki temelji na urbanističnem konceptu Maxa Johowa, enega vodilnih arhitektov v Poznanju na začetku 20. stoletja. Stanovanjskim hišam, zgrajenim v gosti postavitvi brez dvorišč, so sledili sprednji vrtovi in ​​so poleg visokega standarda stanovanj navduševale tudi z bogato okrašenimi vhodnimi dvoranami in raznolikimi fasadami stavb. Številne [[art nouveau]] najemniške hiše najdemo tudi na sosednjih ulicah, kot so Matejki, Wyspiańskiego in Małeckiego. V začetku 20. stoletja je v okrožju Jeżyce nastalo tudi veliko stanovanjskih kompleksov, vključno s kompleksom najemniških hiš v slogu vil na ulici Roosevelta, ki ga je za stanovanjsko zadrugo nemških uslužbencev zasnovalo arhitekturno podjetje Herman Böhmer in Paul Preul. Posebej velja omeniti kovane železne rešetke na ulici Roosevelta 5 in prevelik barelief gole ženske, ki podpira balkon na pročelju stavbe številka 4. V bližini je tudi Novo gledališče, zgrajeno leta 1906, ki so ga zasnovali isti arhitekti, katerega zasnova pročelja odraža secesijski slog, značilen za nemško regijo, z geometrijskimi oblikami v različnih barvah in teksturah. Podobno arhitekturo lahko najdemo v osrednjem delu Jeżyce, vzdolž ulic, kot so Dąbrowskiego, Kraszewskiego, Mickiewicza, Prusa in Słowackiego. Med znamenitimi art nouveau stavbami je najemniška hiša Oskarja Hoffmana na ulici Święta Marcin 69 ali najemniška hiša na trgu Wolności 14. === Cesarsko okrožje === [[File:Zamek Cesarski 3.jpg|thumb|[[Cesarski grad, Poznanj|Cesarski grad]]]] Cesarsko okrožje, znano tudi kot Cesarski forum, je bilo zgrajeno kot prestižno območje Poznanja v začetku 20. stoletja. Nastanek okrožja je bil posledica potrebe po izboljšanju prostorskega razvoja mesta, ki so ga ovirale obstoječe utrdbe. Leta 1902 se je cesar [[Viljem II. Nemški]] odločil, da bo opustil koncept Poznanja kot trdnjavskega mesta in ga prenovil v stanovanjskem slogu. Leta 1903 je arhitekt Josef Stübben predstavil načrt za gradnjo novega okrožja na območju porušenih Berlinskih vrat (ki so na križišču današnjih ulic Święty Marcin in Kościuszki), ki je bil uresničen med letoma 1904 in 1910.<ref name="imp1">{{navedi splet |title=Dzielnica Cesarska 1900–1989, Kolekcja pocztówek Romana Trojanowicza i Damiana Giełdy|url=https://cyryl.poznan.pl/kolekcja/dzielnica-cesarska-i-okolice-1900-1989-kolekcja-pocztowek-romana-trojanowicza/ |access-date=31 August 2024}}</ref> Osrednja točka tega okrožja je Cesarski grad, zgrajen med letoma 1905 in 1910 za Viljema II. Skozi leta se je namen gradu razvijal. V medvojnem obdobju so v njegovih dvoranah potekala univerzitetna predavanja, med drugo svetovno vojno je bila stavba preurejena za Hitlerjev sedež, od 1960-ih pa deluje kot kulturni center. V notranjosti so kino Pałacowe, moderna koncertna dvorana, razstavni prostori, knjižnica, knjigarna, kavarna, učilnice in prostori za obiskovalce, ki si lahko ogledajo zgodovinske sobe gradu.<ref name="imp2">{{navedi splet |title=Dzielnica Cesarska|url=https://visitpoznan.info/poznan/atrakcje-turystyczne/dzielnica-cesarska/|access-date=31 August 2024}}</ref> Srce okrožja je Trg Adama Mickiewicza s spomenikom pesniku. Na meji med trgom in parkom Adama Mickiewicza stoji [[spomenik žrtvam junija 1956]]. Stavbe okrožja so okoli trga in vzdolž ulic Święty Marcin in Fredry. Poleg cesarskega gradu so najpomembnejše stavbe v cesarskem okrožju: *Mestno gledališče – ​​danes Veliko gledališče, 1910, arhitekt Max Littmann – navdihnjeno z Vilo Rotonda v Vicenzi, *Collegium Maius (prej Kolonizacijska komisija), 1908–1910, s spomenikom ustanovitelju poljske univerze, profesorju Heliodorju Święcickemu, pred stavbo, *Vila Adolfa Landsberga, 1911, *Higienski inštitut, 1912, *Collegium Minus, 1905–1910, *Glasbena akademija (prej Evangeličanska hiša – ''Evangelisches Vereinhaus''), 1907–1908, *Collegium Iuridicum (prej Raiffeisen Cooperative Bank), 1907 *Poznanjska filharmonija, 1910, *Direkcija pošte, 1910. Na zahodu okrožje obdaja polkrožna linija parkov, ki so bili ustvarjeni na mesto utrdb [[Poznanjska trdnjava|Poznanjske trdnjave]] iz 19. stoletja. V naslednjih letih se je južno od Imperialnega okrožja razvilo neformalno univerzitetno okrožje z zgradbami Glasbene akademije, Ekonomske univerze in Univerze Adama Mickiewicza. <gallery mode="packed" caption="Cesarsko okrožje"> File:Teatr Wielki Poznań.jpg|Veliko gledališče File:Poznan 10-2013 img06 University.jpg|Collegium Minus File:Collegium Maius w Poznaniu.jpg|Collegium Maius File:Filarmónica de Poznan, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 49.jpg|Poznanjska filharmonija File:Poznaň, Święty Marcin, budova II.jpg|Glavna pošta </gallery> === Modernizem === [[File:PDT Okrąglak, wnętrze (4).jpg|thumb|Stopnišče modernistične univerzalne veleblagovnice Okrąglak (1954)]] Moderna arhitektura v Poznanju se je začela pojavljati v 1930-ih s stavbami, kot je pisarna ZUS na ulici Dąbrowskiego, in se nadaljevala v 1980-ih. Okrąglak, zgrajen med letoma 1949 in 1954, je pomemben primer, ki ga je zasnoval arhitekt Marek Leykam. Zgrajena na krožnem tlorisu iz montažnih elementov, ima devetnadstropno valjasto strukturo z ravno streho z osrednjim strešnim oknom in okolico. Fasado brez dominantne fasade zaznamuje steklena površina, razdeljena s pravokotnimi okenskimi odprtinami in navpičnimi pregradami v obliki britvice.<ref name="modern">{{navedi splet |title=Szlakiem modernizmu| url=https://www.poznan.pl/mim/turystyka/-,p,661,22074,22079.html |access-date=31 August 2024}}</ref> Drugi primeri modernistične arhitekture v Poznanju so stolpa Alfa na ulici Święty Marcin in stavba Univerze za telesno vzgojo v Poznanju na ulici Królowej Jadwigi. Drug pomemben modernistični spomenik je Arena Hall, ki je bila zgrajena leta 1974 in je bila navdihnjena z obliko Palazzetto dello Sport, dvorane, zgrajene v Rimu nekaj let prej. === Sodobna arhitektura === Razvoj postmodernizma v Poznanju se je začel na začetku 21. stoletja in je vplival predvsem na poslovno arhitekturo. Ena najbolj priznanih stavb, ki je prejela številne nagrade, je Bałtyk – 16-nadstropni poslovni stolp v bližini Rondo Kaponiera. Ta projekt je bil prva realizacija na Poljskem, ki jo je izvedlo eno najbolj priznanih arhitekturnih podjetij na svetu, MVRDV. Edinstvena oblika stavbe ji daje drugačen videz z vsakega zornega kota – zdi se, da se širi ali krči, hkrati vitka in prostrana. Drugi pomembni primeri moderne arhitekture vključujejo Porta Posnania, poslovni kompleks Andersia, Pixel in poslovni kompleks Nowy Rynek.<ref name="cont">{{navedi splet |title=Poznań TOP 10 - nowoczesna architektura w Poznaniu|url=https://www.bryla.pl/bryla/56,85301,10360771,Poznan_TOP_10___przewodnik_architektoniczny.html |access-date=31 August 2024}}</ref> Pomemben trend v mestni arhitekturi je modernizacija zgodovinskih stavb in njihova integracija s sodobnimi elementi, kar ponazarja Stary Browar. Ta kompleks je bil razvit na mestu pivovarne Hugger iz 19. stoletja. Nakupovalno središče je v veliki meri sestavljeno iz novih oblik, oblikovanih tako, da spominjajo na zgodovinske in temeljijo na ikonografiji industrijske arhitekture 19. stoletja. == Gospodarstvo == [[File:Stary Browar w Poznaniu widziany z Uniwersytetu Ekonomicznego.jpg|thumb|Pogled na Stary Browar, Poznanjski finančni center in stolp Andersia s Collegium Altum Ekonomske univerze]] Poznanj je že od srednjega veka pomembno trgovsko središče. Od 19. stoletja dalje je začela rasti lokalna težka industrija. Zgrajenih je bilo več večjih tovarn, vključno z jeklarstvom in železniško tovarno Hipolita Cegielskega, popularno imenovano Ceglorz. Danes je Poznanj eno glavnih trgovskih središč na Poljskem. Velja za drugo najuspešnejše mesto na Poljskem za prestolnico Varšavo.<ref>{{navedi splet |title=POZNAŃ |url=https://urbact.eu/pozna%C5%84-0 |website=URBACT |access-date=19 June 2021 |archive-date=1 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211201013141/https://urbact.eu/pozna%C5%84-0 |url-status=dead }}</ref> Številna evropska podjetja so svoj poljski sedež ustanovila v Poznanju ali v bližnjih mestih, kot sta Tarnowo Podgórne in Swarzędz. Večina tujih vlagateljev je nemških (36 %) in nizozemskih podjetij (14 %). Najbolj znani primeri korporacij s sedežem v Poznanju in okolici so Volkswagen, GlaxoSmithKline, Amazon, Bridgestone, Beiersdorf, Raben Group (blizu Kórnika) in Kuehne + Nagel (blizu Gądkega). Obstaja tudi več centrov skupnih storitev in podružnic IT. Vlagatelji prihajajo večinoma iz živilskopredelovalne, pohištvene, avtomobilske ter transportno-logistične industrije. Tuja podjetja privlačijo predvsem relativno nizki stroški dela, dobro cestno in železniško omrežje, dobra poklicna znanja delavcev in relativno liberalna zakonodaja o zaposlovanju. Med najbolj znanimi večjimi korporacijami, ustanovljenimi in še vedno s sedežem v Poznanju in mestnem metropolitanskem območju, so Allegro – lastnik največje spletne trgovine na Poljskem, H. Cegielski-Poznań SA – zgodovinski proizvajalec, Solaris Bus & Coach – sodoben proizvajalec avtobusov s sedežem v Bolechowu in Enea S.A. – eno največjih energetskih podjetij v državi. Kompania Piwowarska s sedežem v Poznanju proizvaja nekaj najbolj znanih poljskih piv, med drugim pa ne proizvaja le izdelkov lokalne pivovarne Lech, temveč tudi Tyskie iz Tychyja in pivovarno Dojlidy iz Białystoka. Leta 2008 so trije študenti iz Poznanja ustanovili Netguru, podjetje za razvoj programske opreme in digitalno svetovanje. Hitro je raslo in leta 2019 zaposlovalo približno 600 ljudi. Stary Browar, središče trgovine in umetnosti, odprto leta 2003, je za svojo arhitekturo prejelo več nagrad.<ref>{{navedi splet |last=Głaz |first=Jakub |date=2005-12-11 |title=Stary Browar najlepszy na świecie |url=http://gospodarka.gazeta.pl/gospodarka/1,52981,3060886.html |access-date=2022-03-01 |website=Gazeta.pl |publisher=Agora SA) |language=pl}}</ref><ref>{{navedi splet |title=About Stary Browar – Awards and honourable mentions |url=https://starybrowar5050.com/en/about-stary-browar/ |access-date=2022-03-01 |website=StaryBrowar5050.com}}</ref> Med drugimi pomembnimi nakupovalnimi središči so Posnania, največji trgovski objekt v Velikopoljski, Galeria Malta in trgovine v hotelu Bazar – zgodovinskem hotelu in trgovskem središču v starem mestnem jedru. == Izobraževanje == Poznanj je eno od štirih največjih akademskih središč na Poljskem. Število študentov v mestu je približno 140.000, kar ga uvršča na tretje ali četrto mesto za Varšavo in Krakovom ter približno enako število študentov kot Vroclav. Vsak četrti prebivalec Poznanja je študent. Ker je Poznanj manjši od Varšave ali Krakova, ima pa še vedno zelo veliko število študentov, je mesto še bolj živahno in gosto akademsko središče kot nekdanja in sedanja prestolnica Poljske – Krakov oziroma Varšava. Poznanj s skoraj 30 univerzami in fakultetami ima drugo najbogatejšo izobraževalno ponudbo v državi, takoj za Varšavo. Univerza Adama Mickiewicza je ena od treh najpomembnejših univerz na Poljskem, takoj za Univerzo v Varšavi in ​​Univerzo v Krakovu. Vse tri gostijo veliko število mednarodnih študentov in so vodilne na področju izmenjave znanstvenikov, raziskovalnih štipendij in vrhunskih publikacij. Infrastruktura kampusa je ena najimpresivnejših med poljskimi univerzami. Poznań ima številne srednje šole, ki imajo različne programe, osredotočene na različne predmete. == Šport == * [[Lech Poznań]] je poljski nogometni klub. == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Poznań}} {{Wikivoyage|Poznań}} * [http://www.poznan.pl/ Poznanj] {{pl icon}} {{en icon}} {{de icon}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poznanj| ]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Velikopoljsko vojvodstvo]] r93skeala8hsxwk3iex2digy2meq5yz 0 123629 6742761 6696593 2026-08-26T05:44:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Uniše]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10136113_b4 | latd = 46 |latm = 14 |lats = 37.02 |latNS = N | longd = 15 |longm = 26 |longs = 13.73 |longEW = E |najdisi=Uniše |slika= |povrsina=1,35 |prebivalstvo=39 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=312,2 |postna=3232 |posta=Ponikva |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=Savinjska regija }} '''Uniše''' so [[naselje]] v [[Občina Šentjur|Občini Šentjur]]. == Kratka zgodovina == Uniše so v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] spadale pod občino [[Ponikva]]. Prebivalstvo je se povečini ukvarjalo s kmetijstvom in sadjarstvom. V Unišah je še stala žaga na parni in vodni pogon. Po osvoboditvi, avgusta 1945, je začel na tem območju delovati Krajevni naroodnosvobodilni odbor Ponikva pri Grobelnem, pozneje, leta 1946, preimenovan v Krajevni ljudski odbor Ponikva pri Grobelnem. Vsi Krajevni ljudski odbori, vključno s Ponikvo, so obstajali do leta 1952, ko je bil izdan nov občinski zakon za [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|FLR Jugoslavijo]]. KLO Ponikva pri Grobelnem je postala nova občina Ponikva, ki pa je bila leta 1955, skupaj z Unišami, priključena občini Šentjur. == Znamenitosti == V vasi se nahaja [[Cerkev svetega Ožbolta, Uniše|cerkev svetega Ožbolta]]. V zaselku Slom se je rodil škof in svetnik [[Anton Martin Slomšek]]. [[Slomškova rojstna hiša|Njegova rojstna hiša]] je spomeniško zaščitena. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Viri == * Zveza za tujski promet za Slovenijo v Ljubljani. ''Krajevni leksikon Dravske banovine''. Ljubljana: Uprava za krajevni leksikon Dravske banovine v Ljubljani, 1937. https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/762/1937_Krajevni_leksikon_dravske_banovine.pdf * Občina Šentjur. “Zgodovina.” https://www.sentjur.si/obcina == Glej tudi == * [[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Uniše}} {{Šentjur}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] [[Kategorija:Uniše]] 5bc6ko1fcl66hrqi1q44eyzkof6gr92 0 124764 6742678 6555961 2026-08-25T19:58:22Z SirFranzPaul 189873 infopolje plemič 6742678 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Plemič |nationality = {{Ikonazastave slika|Slovene Nation Flag.svg}} [[Slovenci|Slovenec]] |post-nominals=plemeniti Trsteniški}} '''Janez vitez Bleiweis [[plemič|pl.]] Trsteniški''', [[Slovenci|slovenski]] [[veterinar]], [[publicist]] in [[politik]], * [[19. november]] [[1808]], [[Kranj]], † [[29. november]] [[1881]], [[Ljubljana]]. Janez Bleiweis je bil slovenski publicist, politik, magister veterine, doktor medicine in narodni buditelj v predmarčni dobi. Osnoval in urednikoval je prvi in še dolgo edini slovenski časopis ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]''. Bil je profesor na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|liceju]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], deželni živinozdravnik, ljubljanski občinski svetnik, deželni odbornik, član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti]] ter predsednik [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. Na področju jezika je uveljavil [[gajica|gajico]]. V svojem življenju si je prizadeval za napredek in blaginjo kmečkega in obrtniškega prebivalstva. Kmetijstvo in obrt je namreč smatral za temelj gospodarstva. Zavzemal se je za uvedbo slovenščine v šole in urade. Med slovenskim ljudstvom je bil zelo priljubljen, imenovali so ga oče naroda. Nekaj mesecev pred smrtjo ga je cesar [[Franc Jožef I.]] razglasil za viteza Trsteniškega. Zgodovinarji imajo deljena mnenja o njem. Nekateri starejši zgodovinarji so ga pogosto kritizirali zaradi mlačne in neodločne drže v boju za narodne pravice, nekateri so mu očitali celo oportunizem. Tako [[Vasilij Melik]] navaja Avgusta Žigona, ki je imel Bleiweisa za ignoranta, diktatorja, oportunista, hladnega špekulanta, egoista, za dobrega politika le za vaško obzorje poljedelca in živinorejca.<ref>Melik (2002): 192</ref> Drugi pa so ga, posebej po letu 1991, hvalili zaradi ''Novic'' in prispevka k nastanku in ohranitvi slovenščine, poenotenju črkopisa, izobraževanju in bujenju slovenskega naroda ter zmernosti in umirjenosti pri boju za narodne pravice, mdr. za zedinjeno Slovenijo.<ref name="Vodopivec49">Vodopivec (2006): 49</ref> == Življenje == [[slika:Janez Bleiweis nagrobnik.jpg|thumb|right|Nagrobnik Janeza Bleiweisa na ljubljanskem [[Navje|Navju]].]] Rodil se je 19. novembra 1808 v Kranju očetu trgovcu in posestniku Valentinu Pleiweisu in materi Tereziji Pleiweis, rojeni Smrekar. Njegov brat je bil [[Valentin Pleiweis]], kasnejša mačeha (tretja žena očeta Valentina Pleiweisa) pa [[Magdalena Pleiweis]]. Osnovno šolo je obiskoval v Kranju. To je bila prva in zadnja stopnja njegovega izobraževanja, pri katerem je bil učni jezik [[slovenščina]]. V letih 1819-24 je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, zatem pa licej (višja srednja šola). Medicino je študiral na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]]. Leta 1841 se je preselil v Ljubljano in bil imenovan za profesorja živinozdravništva in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Prva leta bivanja v Ljubljani se je posvečal učenju slovenščine, predvsem iskanju veterinarske terminologije. Leta 1842 sta ga takratni tajnik Kranjske kmetijske družbe grof Franz Hohenwarth in ljubljanski župan [[Janez Nepomuk Hradecky]] povabila na mesto tajnika [[Kmetijska družba za Kranjsko|Kmetijske družbe za Kranjsko]], na tej funkciji, ki jo je je obdržal do smrti, je omogočil ustanovitev triletne kmetijske šole, na kateri je 1849–63 tudi poučeval. Od 1849 do smrti je bil ravnatelj na njegovo pobudo in pobudo Simona Strupija osnovane podkovske in živinozdravniške šole s slovenskim učnim jezikom. Po ukinitvi liceja (1850) je ohranil naziv profesorja ter poučeval na podkovski in živinozdravniški šoli. Leta 1856 je Bleiweis postal deželni živinozdravnik (do upokojitve 1874). 1861-63 je bil ravnatelj ljubljanske porodnišnice na Ajdovščini v Ljubljani. Leta 1843 je kot član Kranjske kmetijske družbe predlagal ustanovitev časopisa ''[[Kmetijske in rokodelske novice]]''. Od ustanovitve časopisa do svoje smrti je bil urednik in glavni novinar. Za časopis je napisal številne članke, za katere ni dobival plačila. Ob epidemiji kolere 1866 je bila na njegov predlog ustanovljena zasilna bolnišnica v Ljubljani 1863–81 je bil predsednik ljubljanske čitalnice in 1875–81 [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. V letih 1861–78 je bil član kranjskega deželnega odbora, v letih 1871 in 1872 ga je kot najstarejši odbornik po nekaj mesecev tudi vodil<ref>{{Navedi splet|title=Slovenia|url=https://www.worldstatesmen.org/Slovenia.html|website=www.worldstatesmen.org|accessdate=2024-07-10}}</ref>, 1878–81 pa je bil tudi namestnik [[Deželni glavar|deželnega glavarja]], vrsto let občinski svetovalec v Ljubljani itd. Cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef I]] je Janezu Bleiweisu malo pred njegovo smrtjo leta 1881 podelil viteški red [[Red železne krone|železne krone III. stopnje]], kar mu je prineslo pravico do plemiškega stanu s stopnjo [[Plemiški nazivi|viteza]]. Predikat »Trsteniški« si je Bleiweis izbral po vasici [[Trstenik, Kranj|Trstenik]] blizu [[Golnik|Golnika]], od koder so bili njegovi predniki. Pogreb Janeza Bleiweisa je bil eden najveličastnejših, kar jih je v tistem času videla Ljubljana. Na [[Navje|Navju]] stoji njegov dobro ohranjeni, več kakor tri metre visoki nagrobnik iz [[tonalit|tonalita]] s slovenskim napisom. Janez Bleiweis je bil začetnik rodu vitezov [[Bleiweisi|Bleiweisov]], ki živi še danes. Med njegove potomce sodijo njegov sin [[Karel Bleiweis]], vnuk [[Demeter Bleiweis]] in pravnuka [[Janko Bleiweis]] in [[Saša Bleiweis]]. Potomci razvejane rodbine živijo predvsem v Ljubljani. == Politično in drugo družbeno delovanje == Bleiweisova politična kariera se je začela s [[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskimi in rokodelskimi novicami]], torej leta 1843. Po mnenju Vodopivca je bil [[fiziokratizem|fiziokratsko]] in [[razsvetljenstvo|razsvetljensko]] usmerjen konservativec.<ref name="Vodopivec49"/> Zavrnil je [[ilirizem]], ki ga je imel za nesprejemljivi separatizem. Prav tako je nasprotoval konstruiranju panslovanskega jezika, ki ga je imel za »lunin jezik«. Do revolucije in naglih sprememb je imel negativen odnos. Zagovarjal je legitimizem, nasprotoval revoluciji in nagli nasilni odpravi fevdalizma. Rešitev kmečkih težav je postavljal v roke »pravičnega« cesarja. Zavzemal se je za mirno in ubogljivo čakanje na izboljšanja, ki jih bo prinesel čas. Obstoj in razvoj slovenskega naroda je videl le v okviru habsburške monarhije. Nad idejo [[Zedinjena Slovenija|Zedinjene Slovenije]] sprva ni bil navdušen. Smatral je, da je preradikalna in da [[Slovenci]] za njeno uresničitev nimajo »dušne moči«. Kasneje je svoje mnenje spremenil in organiziral zbiranje podpisov za peticijo, v kateri je bila omenjena tudi Zedinjena Slovenija. Na največjem slovenskem [[taborsko gibanje|taboru v Vižmarju]] 17. maja 1869, ki ga je pripravilo in organiziralo [[Društvo za brambo narodnih pravic]] Slovenija, ki mu je Bleiweis predsedoval od ustanovitve 1868, pa je odločno utemeljeval nujnost združenja slovenskih pokrajin v novo upravno enoto ("zedinjeno") Slovenijo. 1871 je nasprotoval preimenovanju društva Slovenija v katoliško politično društvo, na vključitev v državnopravno stranko [[Karel Hohenwart|Karla Hohenwarta]] pa je pristal šele po krajšem obotavljanju.<ref>{{Navedi splet|title=Bleiweis vitez Trsteniški, Janez (1808–1881) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143644/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-07-10}}</ref> V svojem političnem in uredniškem delu se je zavzemal za izobraževanje ljudstva, za preobrazbo kmeta, obrtnika in meščana v gospodarsko sposobnega, nacionalno zavednega in politično trdnega človeka. Do novosti je bil sprva nezaupljiv, a jih je podprl, če so se obnesle. Geslo ''Novic'' in verjetno tudi njega je bilo: »V diru časa utone, kdor z njim ne plava.« V »kulturnem boju« med cerkvijo in državo leta 1872 in 1873 se je Bleiweis (po Ivanu Prijatelju) postavil na stran cerkve in klerikalcev. Kljub temu pa se ni povsem strinjal s klerikalci, saj se je v deželnem zboru zavzemal za razvoj industrije in meščanstva, a ne za vsako ceno, saj bi silen in nenaden dotok kapitala v slovenska etnična območja lahko povzročil germanizacijo. S cerkvijo se tudi ni strinjal povsem, na primer ne glede odnosa do narodnosti, saj je v ''Novicah'' polemiziral z mnenjem cerkve, ki je narodnost opredelila kot pogansko. Kot vodja [[staroslovenci|staroslovencev]] je imel veliko nasprotnikov, med njimi je bil najbolj opazen [[Fran Levstik]], ki se je iz Bleiweisa in njegove politike pogosto norčeval, pogosto na račun samodrštva. S [[France Prešeren|Francetom Prešernom]] Bleiweis ni veliko sodeloval, Prešeren je Bleiweisa in ''Novice'' kritiziral, vendar je tudi priznaval njihovo vrednost. Očital jim je predvsem nepoznavanje slovenskega jezika (Bleiweis je nekatere članke pisal in objavljal kar v nemščini) in robatost. Priznaval pa jim je vlogo pri razvoju slovenščine. Bleiweis zaradi utilitarističnega odnosa do literature ni znal ceniti Prešernovih osebnoizpovednih umetniških del. Zanj je bila umetnost namenjena bujenju narodne zavesti in »gradnji našega jezika«, zato je veliko bolj kot Prešernove pesmi cenil vznesene, bombastične in narodno goreče pesmi [[Jovan Koseski|Jovana Koseskega]]. Nesoglasja je imel tudi z [[Josip Stritar|Josipom Stritarjem]], ki je na Bleiweisov račun napisal satiro. V dobrih odnosih pa je bil z [[Anton Martin Slomšek|Antonom Martinom Slomškom]], s katerim si je tudi dopisoval, saj sta imela podobna stališča glede aktualnih dogajanj. Leta 1867 je bil imenovan za [[Častni meščan Ljubljane|častnega meščana Ljubljane]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih veterinarjev]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] == Sklici == {{sklici|27em}} == Viri == * [[Janez Cvirn]], »Od srede 18. stoletja do 1859«, v ''Ilustrirana zgodovina Slovencev'', Ljubljana, 1999, 220. * ''Dr. Janez Bleiweis in njegov čas : Katalog za razstavo'', Kranj, 1996,. * Vasilij Melik, »Bleiweisova vloga v slovenski politiki«, v ''Slovenci 1848-1918 : razprave in članki'', Maribor, 2002, 192-200. * Peter Vodopivec, ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja'', 2. pregledana izd., Ljubljana, 2006. * »Začetek izhajanja Novic« v ''Slovenska kronika XIX. stoletja'', zv. 1: 1800-1860, ur. Janez Cvirn, Ljubljana, 2001, 259-260. * ''Janez Bleiweis, Novice in modernizacija slovenske družbe'' (zbornik simpozija o J. Bleiweisu na SAZU leta 2018; uredili: Marija Stanonik in Ingrid Slavec Gradišnik, Ljubljana, ZRC, 2021) == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]]; [[Srdjan Bavdek|Bavdek, Srdan Valentin]]: Janez Bleiweis. ''Novi Slovenski biografski leksikon''. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143644/ * {{SloBio|id=143644|avtor=[[Dragotin Lončar|Lončar, Dragotin]]|ime=Bleiweis vitez Trsteniški, Janez|vir=SBL}} {{-}} {{predsedniki Slovenske matice}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bleiweis, Janez}} [[Kategorija:Kranjčani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski veterinarji]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali cesto]] [[Kategorija:Janez Bleiweis| ]] [[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Predsedniki Slovenske matice]] [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] [[Kategorija:Bleiweisi]] fvprf3dj7ek3dtu4ffs6op5h6myjkqw 0 136945 6742797 6579939 2026-08-26T08:03:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742797 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Rožek}} {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name=Rosegg | name_local=Rožek | image_coa = Wappen at rosegg.png | state = Koroška | district = Beljak-dežela | elevation = 477 | postal_code = 9232 | area_code =04253, 04274 | mayor = Karl Mitsche | website = [http://www.roseggonline.at www.roseggonline.at] }} [[Slika:Rosegg Schulweg 2 Marktgemeindeamt NW-Ansicht 25022007 4392.jpg|thumb|Mestna hiša-Rožek]] '''Rožek''' ([[nemščina|nemško]] '''''Rosegg''''') je staro [[naselje]] in občina z mešanim [[Slovenci|slovensko]] - [[Avstrijci|avstrijskim]] prebivalstvom v [[Rož|Zgornjem Rožu]] na [[Avstrijska Koroška|Koroškem]]. Kraj leži na višini 477 [[mnm]] pod ruševinami starega [[grad]]u ''roženskih gospodov'' iz srede 12. stol. med [[Vrbsko jezero|Vrbskim]] in [[Baško jezero|Baškim jezerom]] v okljuku [[reka|reke]] [[Drava|Drave]], pri čemer je speljan umeten kanal, ki del vode iz Drave pelje na elektrarno nizvodno pri Goričah oz. Reki (Mühlbach), kar postavlja Rožek na nekakšen (napol umetni) otok. === Struktura občine === Rožek sestavljajo tri katastralne občine in sicer Gora, Tmara vas in Rožek ter sledečih 18 vasi in zaselkov<ref>Paul Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten'' (izdala: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave/Dissertationes 21), Erweiterte Auflage, Ljubljana 2010. {{ISSN|0560-2920}}.</ref>(s številom prebivalcev, stanje leto 2001): [[slika:St. Lambrecht (Rosegg).jpg|thumb|Pogled na Semislavče in na [[Karavanke]]]] [[slika:Parish church of Rosegg.jpg|thumb|upright|Župnijska cerkev Šmihel v Rožeku]] [[slika:Rosegg Froeg Keltenwelt Huegelgrab 02072006 01.jpg|thumb|Razkazni grob v Centru za zgodnjo zgodovino v Bregu]] [[slika:Rosegg Schloss Suedansicht 25022007 01.jpg|thumb|Dvorec Rožek, južna stran glavne stavbe]] [[slika:Rosegg Frojach Pfeilerbildstock 07052008 11.jpg|thumb|Znamenje zahodno od Broj]] [[slika:Rosegg Denkmal Maler Peter Markovič 09102011 099.jpg|thumb|upright|Spomenik akademskemu slikarju [[Peter Markovič]]|Petru Markoviču]] {| width="50%" | width="25%" valign="top" | * Breg (''Frög''), 87 * Brezje (''Pirk''), 96 * Broje (''Frojach'') 10 * Dole (''Duel''), 70 * Dolinčiče (''Dolintschach''), 27 * Gora (''Berg''), 55 * Gora (''Bergl''), 148 * Mala gora (''Kleinberg''), 27 * Na Dravi (''Drau''), 97 * Podhum (''Buchheim''), 77 | width="25%" valign="top" | * Ravne (''Raun''), 55 * Rožek (''Rosegg''), 442 * Semislavče (''Sankt Lamprecht''), 222 * Spodnje Goriče (''Untergoritschach''), 54 * Ščedem (''Sankt Johann''), 24 * Šmartin (''Sankt Martin''), 173 * Tmara vas (''Emmersdorf''), 107 * Zgornje Goriče (''Obergoritschach''), 31 |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Rožek |Sever = [[Vrba na Koroškem]] |Severovzhod = [[Vrba na Koroškem]] |Vzhod = [[Vrba na Koroškem]]<br />[[Šentjakob v Rožu]] |Jugovzhod = [[Šentjakob v Rožu]] |Jug = [[Šentjakob v Rožu]]<br />[[Bekštanj]] |Jugozahod = [[Bekštanj]] |Zahod = [[Beljak]] |Severozahod = [[Vernberk]] }} === Zgodovina === Kraj, kjer danes stoji naselje Rožek, je bil naseljen že v [[prazgodovina|prazgodovini]], kar izpričuje veliko [[grob|grobišče]] v kilometer oddaljenem [[Breg, Koroška|Breg]]u (Frog). Kraj je v pisnih virih prvič omenjen leta 875, ko je brižinski škof Arnold zamenjal kmetijo v Rožeku (in loco, qui dicitur Rase) za neko drugo v Werida (Maria Wörth). Stare listina izpričujejo, da je bil v Rožeku sedež [[župnija|pražupnije]] za Zgornji Rož. [[Cerkev (zgradba)|Cerkev]] se v istih virih omenja leta [[1106]]. Iz dokumenta iz tega leta izvemo, da je oglejski patriarh Ulrik I. podaril župnijo kapitlju iz Dobrle vasi. Že pred 1171 je vitez Rudolf na današnjem grajskem hribu zgradil grad in bil po gradu tudi imenovan kot "Rudolfa de Rasek". Rudolf II. Ras je sodeloval na viteškem turnirju v Brežah. Gospodje vitezi iz Rožeka so izumrli leta 1315. Njihove posesti je leta 1320 pridobil Peter iz Liebenberga. 1335 je gospostvo Rožek Peter Liebenberški izgubil in so ga pridobili gospodje Ptujski in Wallsee. Leta 1438 je Anna grofica von Schaumburg podedovala po bratu Eberhardu Ptujskem tudi gospostvo Rožek. Leta 1478 so dolino Rož opustošili Turki in v suženjstvo odgnali na tisoče ljudi. Leta 1514 je gospostvo kupil Gašpar von Perkheim, ki ga leta 1543 nasledita brata Wolf in Jörg von Perkheim. Po smrti poslednjega Perkheima leta 1566 posest podeduje Georg Achaz von Losenstein. Od te družine je leta 1605 gospostvo Rožek kupil Hans Rudolf von Raitenau. Zadnji moški potomec Raitenauerjev, Rudolf Hannibal von Raitenau, je umrl leta 1671 brez otrok in Rožek je priženil Adam Seyfried von Aichelburg s poroko nečakinje zadnjega Raitenaua. Družina Aichelburg je zaradi finančnih težav grad in gospostvo leta 1686 prodala Georgu Niklasu grofu von Orsini und Rosenberg. Ta družina je posest imela 145 let do leta 1829, ko jo je kupil Peter vitez von Bohr. Čez dve leti pa jo je podedoval knez Johann von Liechtenstein. Leta 1848 je bilo odpravljeno podložništvo in kmetje so postali lastniki večine zemlje, ki je sodila h gospostvu Rožek. Rožek je bil v zadnjih desetletjih 19. stol. popolnoma [[Slovenci|slovensko]] naselje. Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 71% prebivalcev takratne občine Rožek navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Rožek/Rosegg | 433 (71%) | 173 (29%) |- |} === Kulturno življenje=== * Galerija Šikoronja redno predstavlja slovenske, koroškoslovenske, nemškoroške in avstrijske umetnike in je središče sodobne likovne umetnosti. <ref>Galerija Šikoronja http://www.galerie-sikoronja.at/Programm.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120528230510/http://www.galerie-sikoronja.at/Programm.html |date=2012-05-28 }}</ref> * Slovensko kulturno društvo „[[Peter Markovič]]“ pod vodstvom [[Franc Kattnig|Franca Kattniga]] je nositelj sodobne slovenske kultune dejavnosti in ima redne aktivnosti. == Glej tudi == * [[Geografija Avstrijske Koroške]] * [[Koroški Slovenci]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * Galerija Šikoronja http://www.galerie-sikoronja.at/Programm.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120528230510/http://www.galerie-sikoronja.at/Programm.html |date=2012-05-28 }} {{normativna kontrola}} {{at-naselje-stub}} [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] [[Kategorija:Rožek|*]] mx4wzwzo8h213qppne1e3leqpd82c7e 0 144468 6742723 6723381 2026-08-25T22:39:12Z ~2026-44996-51 264415 /* Z */ 6742723 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tatjana Adamič]] *([[Antonio Alisi]]/''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'') *[[Tamara Andrejek]] *[[Anka Aškerc]] *[[Cene Avguštin]] *[[Maja Avguštin]] *[[Maruša Avguštin]] *[[Franc Avsec]] (?) *[[Melita Ažman]] == B == *[[Ines Babnik]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Zdenka Badovinac]] *[[Lenka Bajželj]] (r. Jaš) *[[Janez Balažic]] *[[Vera Baloh]] *[[Aleksander Bassin]] *[[Miloš Bašin]] *[[Jerneja Batič]] *[[Marjetka Bedrač]] *[[Lea Belec]] *[[Gorazd Bence]] *[[Mario Berdič]] Codella *[[Hubert Bergant]] *[[Nejc Bernik]] *[[Stane Bernik]] *[[Valentina Bevc Varl]] *[[Vanda Bezek]] (r. Driusso) (it./hrv.-slov.) *Lojze Bizjak *([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]) *[[Barbara Borčić]] *[[Andreja Borin]] *[[Majda Božeglav Japelj]] *[[Milena Božiček]] (-Koren) *[[Rajka Bračun Sova]] *(Andreja Brancelj Bednaršek) *[[Sandra Bratuša]] *[[Tina Bratuša]] *[[Matjaž Brecelj]] *[[Taja Brejc]] *[[Tomaž Brejc]] *[[Katarina Brešan]] *[[Mateja Breščak]] *[[Irma Brodnjak Firbas]] *[[Andreja Brulc]] *[[Matjaž Brulc]] *[[Saša Bučan]] *[[Vesna Bučić]] *[[Olga Butinar Čeh]] == C == *[[Izidor Cankar]] *[[Breda Cechich-Stepič]] *[[Katja Ceglar]]? *[[Gašper Cerkovnik]] *[[Anica Cevc]] *[[Emilijan Cevc]] *[[Noah Charney]] *[[Nataša Ciber]] *[[Marjeta Ciglenečki]] *[[Štefka Cobelj]] *[[Miha Colner]] *[[Jože Curk]] *[[Lurška Curk Kobilica]] == Č == *[[Bojana Čampa]] *[[Aleksandra Čas]] *[[Neža Čebron Lipovec]] *[[Hana Čeferin]] *[[Petra Čeh]] *[[Brina Čehovin]] *[[Irena Čerčnik]] *[[Alenka Černelič Krošelj]] *[[Anabel Černohorski]] *[[Robert Červ]] *[[Jelisava Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]] == D == *[[Katarina Dajčman]] *[[Manuela Dajnko]] *[[Tjaša Debeljak Duranović]] *[[Gorazd Dekleva]] *[[Bilka Demšar Starman]] *[[Josef Dernjač]] (slov.-avstrijski) (1851-1920) *[[Jure Detela]] *[[Alenka Di Battista]] *[[Karel Dobida]] *[[Andrej Doblehar]] *[[Saša Dobrila]] *[[Metka Dolenec Šoba]] *[[Jože Dolmark]]? *[[Marjana Dolšina Delač]] *[[Alenka Domjan]] (r. Salesin) *[[Jure Donša]] *[[Josip Dostal]] *[[Gregor Dražil]] *[[Marinka Dražumerič]] *[[Iztok Durjava]] == E == *[[Miloš Ekar]] *[[Modest Erbežnik]] *[[Ana Ereš]] == F == *[[Bogomil Fatur]] *[[Jana Ferjan Intihar]] *[[Jure Ferlan]] *[[Matic Ferlan]] *[[Klavdija Figelj]] *[[Blaženka First]] *([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]) *[[Janez Flis]] *[[Tina Fortič Jakopič]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Slavko Gaberc]] *[[Meta Gabršek-Prosenc]] *[[Stanka Gačnik]] *[[Maruša Gantar]] *[[Tine Germ|Tine (Martin) Germ]] *[[Damir Globočnik]] *[[Nadja Gnamuš]] *Anton Gnirs (češ. rodu) *([[Franc Gnjezda]]) *[[Gaja Golija]] *[[Nataša Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Tomaž Golob]] *[[Marcel Gorenc]] (na Hrv.) *[[Maks Goričar]]? *[[Vojko Gorjan]] *[[Lojze Gostiša]] *([[Nika Grabar]]) *([[Dušan Grabrijan]]) *[[Branko Gradišnik]] *[[Petja Grafenauer]] *[[Alenka Gregorič]] *[[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] *[[Mira Grunčić Krajnc]] *[[Eva Gspan]] *Mojca Marjana Guček Kovač == H == *[[Sara Hajdinac]] *[[Katarina Hergold Germ]] *[[Katarina Hergouth]] *[[Janez Höfler]] *[[Alenka Horvat]] *[[Jasna Horvat]] *[[Iztok Hotko]] *[[Sonja Ana Hoyer]] *[[Andreja Hribernik]] *([[Karel Hribovšek]]) *[[Jože Hudeček]] *[[Herman Hus]]? == I == *[[Breda Ilich Klančnik]] *[[Robert Inhof]] *[[Jana Intihar Ferjan]] *[[Anja Iskra]] *[[Monika Ivančič Fajfar]] *[[Nataša Ivanović]] == J == *[[Barbara Jaki]] *[[Lado Jakša]] *[[Pavla Jarc]] *[[Beba Jenčič]] *[[Brigita Jenko]] *[[Marko Jenko]] *[[Mojca Jenko]] *[[Majda Jerman]]? *[[Nina Jeza]] *[[Tomaž Jurca]]? *[[Urška Jurman]] *[[Mirko Juteršek]] == K == *[[Mira Kalan]] *[[Mirko Kambič]] *[[Vesna Kamin Kajfež]] *[[Sergej Kapus]] *[[Manca Karba]] (r. [[Burgar]]) *[[Nataša Kavčič]] *[[Metoda Kemperl]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Simona Kermavnar]] *[[Jure Kirbiš]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Živa Kleindienst]] *[[Sonja Klemenc]] *[[Bojan Klemenčič]] *[[Matej Klemenčič]] *[[Milojka Kline]] *[[Ana Kocjančič]] *[[Jasna Kocuvan Štukelj]] *[[Stanko Kokole]] *[[Darinka Kolar Osvald]] *[[Breda Kolar Sluga]] *([[Franc Komatar]]) *[[Ivan (Drago) Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Renata Komić Marn]] *[[Meta Kordiš]]? *[[Milena Koren-Božiček]] *[[Majča Korošaj]] (Majda Koroša) *[[Verena Koršič Zorn]] *[[Andreja Kos]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marija Amalija Kos]] > por. Planinc *[[Mateja Kos]] *[[Simona Kostanjšek Brglez]] *[[Aleksandra Kostič]] *[[Tina Košak]] *[[Marko Košan]] *([[Fedja Košir]]) *[[Mojca Marjana Kovač]] *[[Gabrijela Kovačič]] *[[Nadja Kovačič]] *[[Brane Kovič]] *[[Breda Kovič]] *[[Nataša Kovšca]] *[[Ajda Kozjek]] *[[Jernej Kožar]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] *[[David Kožuh]] *[[Milena Kožuh]]? *[[Igor Kranjc]] *[[Mateja Krapež]] *[[Asja Krečič]] *[[Peter Krečič]] *[[Ana Krevelj]] *[[Judita Krivec Dragan]] *[[Anabelle Križnar]] *[[Kornelija Križnič]] *[[Vesna Krmelj]] *[[Janez Kromar]] *[[Andrej Kropej]] *[[Maja Kržišnik]] roj. Krulc *[[Zoran Kržišnik]] *[[Dunja Kukovec]] *[[Seta Kurelac]] *[[Primož Kuret]] == L == *[[Primož Lampič]] *[[Ana Lavrič]] *[[Franci Lazarini]] *[[Nika Leben]] *[[Tajda Lekše]] ? *[[Vid Lenard]] *[[Marko Lesar]] *[[Goran Lesničar Pučko]] *[[Marjana Lipoglavšek]] Cimerman *Jadranka Ljubičić Plut *[[Tevž Logar]]? *[[Janez Lombergar]] *[[Aleksej Adrijan Loos]] *[[Marja Lorenčak Kiker]] *[[Maja Lozar Štamcar]] *[[Rajko Ložar]] (1904-1985) *[[Uroš Lubej (umetnostni zgodovinar)]] *[[Neža Lukančič]] *[[Alenka Lukman Košir]] == M == *[[Zala Maček]] *[[Katja Mahnič]] *[[Lovro Mahnič|Lovro (Lovre) Mahnič]] (1832-1866) *[[Branka Majerič]] *[[Gorazd Makarovič]] *[[Martina Malešič]] *[[Josip Mantuani]] (1860-1933) *[[Jassmina Marijan]] *[[Marko Marin]] *[[Marjeta Marinčič]] *[[Ivan Marković]] *([[Marijan Marolt]]) *[[Tanja Martelanc]] *[[Jožef Matijevič]] *[[Nives Marvin]] *[[Tanja Mastnak]] *[[Mateja Maučec]] *[[Andrej Medved]] *[[Katra Meke]] *[[Dejan Mehmedovič]] *[[Helena Menaše]] *[[Lev Menaše]] *[[Ljerka Menaše]] *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] *[[Teja Merhar]] *[[France Mesesnel]] *[[Janez Mesesnel]] *[[Boris Mihalj]] * [[Breda Mihelič]] *[[Tone Mikeln]] *[[Magda Miklavčič Pintarič]] *[[Janez Mikuž]] *[[Jure Mikuž]] *[[Marjeta Mikuž]] *[[Stane Mikuž]] *[[Breda Misja]] *[[Irene Mislej]] *[[Ana Mizerit]] *[[Jana Mlakar, muzealka]] *[[Karolina Mlakar|Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Eva Mlinar]] *[[Gregor Moder (*1949)|Gregor Moder (1949)]] *[[Katarina Mohar]] *[[Michel Mohor]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] *([[Antonio Morassi]]) *[[Milena Moškon]] *([[Jožef Muhovič]]) *[[Matija Murko (1940)]] *[[Barbara Murovec]] *''Mina Mušinović'' == N == *[[Saša Nabergoj]] *[[Lilijana Nedić]] *[[Nelida Nemec]] *[[Renata Novak Klemenčič]] == O == *[[Franc Obal]] *[[Ana Obid]] *[[Nadja Ocepek]] *([[Gustav Ogrin]]) *[[Katja Ogrin]] *[[Minka Osojnik]] *([[Alojzij Ostrc]]) *[[Monika Osvald]] *[[Mija Oter Gorenčič]] *[[Maja Oven]] == P == *[[Daša Pahor]] *[[Olga Paulič]] *[[Eva Pavlič Seifert]] *[[Donovan Pavlinec]] *[[Andrej Pavlovec]] *[[Damjana Pečnik]] *[[Franci Pečnik]] *[[Monika Pemič]] *[[Tomaž Pengov]] *[[Nika Perne]]? *[[Robert Peskar]] *[[Gašper Peternel]] *[[Nataša Petrešin Bachelez]] *[[Eva Pezdiček]] *[[Alenka Pikl]] *[[Špela Pipan]] * [[Jelka Pirkovič]] *[[Jani Pirnat]] *[[Nina Pirnat Spahić]] *[[Bojana Piškur]] *[[Marija Mica Planinc]] (Marija Amalija Kos) *[[Lara Plavčak]] *[[Barbara Plestenjak]] Jemec *[[Božena Plevnik]] *[[Matija Plevnik]] *[[Nuša Podgornik]] *[[Mateja Podlesnik]] *[[Aljaž Pogačnik]] *[[Helena Pogačnik Grobelšek]] *[[Ana Pokrajac Iskra]] *[[Nataša Polajnar Frelih]] *[[Marjetica Polenčič|Marjetica (Metka) Polenčič]] (r. [[Jug]]) *[[Mirjam Poljanšek]] *[[Mateja Poljšak Furlan]] *[[Tina Ponebšek]] *[[Graziella Ponis Sodnikar]]? *[[Nina Popič]] *[[Ana Porok]] *[[Tina Potočnik]] *[[Peter Povh]] ? *[[Sabina Povšič]] *[[Marko Pozzetto]] *[[Cvetka Požar]] *[[Alja Predan]] *[[Tatjana Pregl Kobe]] *[[Kristina Preininger]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premk ml.]] *[[Iztok Premrov]] *[[Marlen Premšak]] *([[Primož Premzl]]) *[[Jovita Pristovšek]] *([[Miklavž Prosenc]]?) *[[Dejan Prša]] *[[Breda Puc Bijelič]] *[[Ana Pucelj]] *[[Mojca Puncer]] == Q == * [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]] == R == *[[Andreja Rakovec]] *[[Mira Rančov]] *[[Radivoj Rehar]]? *[[Magda Reja]]? *Matevž Remškar *[[Milko Rener]] *[[Blaž Resman]] *[[Petra Rezar]] *[[Marija Režek Kambič]] *[[Bojana Rogelj Škafar]] *[[Bojana Rogina]] *[[Aleš Rojec]] *[[Boštjan Roškar]] *[[Blaž Rotar]] *[[Braco Rotar]] *[[Borut Rovšnik]] *[[Ksenija Rozman]] *[[Kaja Rožman]] *[[Barbara Rupel]] *[[Katarina Rus Krušelj]] == S == *[[Milan Sagadin]] *[[Sandra Sajovic]] *[[Eva Sapač]] *[[Igor Sapač]] *[[Barbara Savenc]] *[[Ivan Sedej]] *[[Kristjan Sedej]] *[[Helena Senčar Šimonka]] *[[Juša Serajnik Vavken]] *[[Helena Seražin]] *[[Nada Sevšek]] *[[Anton Sigulin]] *[[Alenka Simončič]] *[[Marjeta (Metka) Simončič]] *[[Robert Simonišek]] *[[Marjetica Simoniti]] *[[Sandi Sitar]] *[[Marija Skočir]] *[[Hugo Skopal]] *[[Nina Skumavc]] *[[Ana Sluga]]? *[[Dejan Sluga]]? *[[Emil Smole]] *[[Nataša Smolič]] *[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)]] *([[Lado Smrekar]] - galerist) *[[Tamara Soban]]? *[[Boštjan Soklič]] *[[Jakob Soklič]] *[[Ksenija Sokolov]] (por. Richardson) *[[Sarival Sosič]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Damjan Sova]] *[[Špela Spanžel]] *[[Avguštin Stegenšek]] *[[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France]] [[France Stele (umetnostni zgodovinar)|Stelè]] *[[Melita Stele`Možina|Melita Stelè Možina]] *[[Bernarda Stenovec]] *[[Lilijana Stepančič]] *[[Barbara Sterle Vurnik]] *[[Viktor Steska]] *[[Anamarija Stibilj Šajn|Anamarija Stibilj-Šajn]] *[[Breda Stepič-Cechich]] *[[Iva Stiplovšek]] (r. [[Lavrič]]) *[[Lučka Stojan]] *[[Aleš Stopar]] *[[Ivan Stopar]] *[[Anton Stupica]] *[[Urška Suhadolc]] *[[Jasna Svetina]] *[[Renske Svetlin]] == Š == *[[Dagmar Šalamun]] (Miša Šalamun, r. [[Gulič]]) *[[Tomaž Šalamun]] *[[Saša Šantel]] *[[Ferdinand Šerbelj]] *[[Fran Šijanec]] *[[Helena Šimonka]] (r. Senčar) *[[Tanja Šimonka]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Majda Širca Ravnikar]] *[[Nevenka Šivavec]] *[[Polona Škodič]] *[[Živa Škodlar]] *[[Breda Škrjanec]] *[[Aina Šmid]] *[[Katarina Šmid]] *[[Igor Španjol]] *[[Renata Štebih]] *[[Samo Štefanac]] *[[Vladimir P. Štefanec]] *[[Janez Šter]] *[[Irena Šterman]] *[[Tomaž Štoka]] *[[Lara Štrumej]] *[[Mojca Štuhec]] *[[France Štukl]] *[[Hanka Štular]] *([[Ivan Šubic]]) *[[Jadranka Šumi]] *[[Nace Šumi]] *[[Petra Šušteršič]] == T == *[[Ferdinand Tancik]] *[[Lidija Tavčar]] *[[Vesna Teržan]] *[[Urška Todosovska Šmajdek]] *[[Pavel Toplak]] *[[Tanja Tomažič]] *[[Roman Tominec]] *[[Ida Tomše]] Vrečko *[[Kristina Toplak]] *[[Pavel Toplak]] *[[Polona Tratnik]] ? *[[Tamara Trček Pečak]] *[[Alenka Trebušak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Sara Turk]] == U == *[[Patrizia Ugrin]] *[[Andrej Ujčič]] *[[Ivana Unuk]] *[[Borut Uršič]] == V == *[[Andrejka Vabič Nose]] *[[Miha Valant]] *[[Nika Vaupotič]] *[[Rudolf Večerin]] (Rudy Vecerin) *[[Saša Vegri]] *[[Janez Veider]] *[[Ciril Velepič]] *[[Matic Veler]] *([[Vesna Velkovrh Bukilica]]) *[[Petra Vencelj]] *[[Roman Veras]]? *[[Jožko Vetrih]] *[[Maja Vetrih]] (r. Marija Marković) *[[Rok Vevar]] *[[Luka Vidmar (1977)]] *[[Polona Vidmar]] *[[Simona Vidmar]] Čelik *[[Taja Vidmar]] ([[Taja Brejc]]) *[[Vida Vidmar]] (r. [[Lajovic]]) *[[Vladimir Vidmar]] *[[Rebeka Vidrih]] *[[Tomislav Vignjevič|Tomislav Vignjević]] *[[Breda Vilhar]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Vera Visočnik]] *[[Branko Vnuk]] *[[Rafko Vodeb]] *[[Alenka Vodnik]] *[[Anton Vodnik]] *Barbara (Stanič) Vodopivec *[[Ines Vodopivec]] *[[Yasmín Martín Vodopivec]] *[[Andreja Volavšek]] *[[Johann Georg Vonbank]] *[[Martina Vovk]] *[[Valentina Vovk]] *[[Asta Vrečko]] *([[Ivan Vrhovec]]) *[[Polonca Vrhunc]] - Pika (r. Kokalj, por. Malič) *[[Andreja Vrišer]] *[[Sergej Vrišer]] *[[Marko Vuk]] *[[Stanko Vurnik]] == W == *[[Igor Weigl]] *[[Pepca Weiss]] *([[Fran Windischer]]) *[[Tatjana Wolf]] Belotto == Z == *[[Igor Zabel]] *[[Marijan Zadnikar]] *[[Dejan Zadravec]] *[[Franc Zalar]] *[[Darinka Zelinka]] *[[Nadja Zgonik]] *[[Milena Zlatar]] *[[Asta Znidarčič]] *[[Miha Zor]] *[[Nada Zoran]] *([[Ivan Zorman (kulturnik)|Ivan Zorman]]) *[[Božidar Zrinski]] *[[Alenka Zupan]] *[[Gojko Zupan]] *[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) *[[Olga Zupan]] *([[Bogo Zupančič]]) *[[Janja Zupančič]] *[[Anja Zver]] == Ž == *[[Matija Žargi]] *[[Zora Žbontar]] *[[Adela Železnik]] *[[Alenka Železnik]] *[[Karla Železnik]] *[[Marija Železnik]] *[[Milan Železnik]] *[[Janja Železnikar]] *[[Beti Žerovc]] *[[Andreja Žigon]] *[[Avgust Žigon]] *[[Bojana Žigon]] *[[Duška Žitko Podgornik]] *[[Sonja Žitko]] *[[Jan Žugel]] *[[Maja Žvanut]] *[[Simona Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji|*]] 3n3sy0pwoiiygka1bkwiyz21qpnu70w 0 152949 6742581 6738504 2026-08-25T15:45:15Z ~2026-44996-51 264415 6742581 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva in jih je preveč, da bi jih navajali poimensko, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, ki je pogoj za njegovo pridobitev, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Franc Lazarini]], [[Anton Žun]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Ludvik Čarni]], [[Jože Koruza]], [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Marjan Žagar]], [[Oto Norčič]], [[Franc Bitenc]], [[Niko Jesenovec]], [[Mirko Derganc]], [[Polde Leskovar]], [[Primož Schauer]], [[Aleksander Radovan]], [[Hubert Bergant]], [[Aci Bertoncelj]], [[Marjan Gabrijelčič|Marijan Gabrijelčič]], [[Ivan Možina]] ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa ni bil predlagan, torej bil spregledan iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Bojan Accetto]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]], [[Franjo Zdravič]], [[Janez Kanoni]], [[Miloš Kobal]], [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]], [[Miro Košak]], [[Slavko Rakovec (urolog)|Slavko Rakovec]], [[Peter Rakovec]], [[Radoslav Žargi]], [[Milan Dolenc]], [[Janez Brglez]], [[Ivo Jelačin]], [[Oton Muck]], [[Boštjan Anko]], [[Marjan Dorer|Marijan Dorer]], [[Ivo Antolič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Rajko Sedej]], [[Vladislav Pegan]], [[Božo Kralj]], [[Saša Cvahte]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Ivan Vizovišek]], [[Miha Japelj]], [[Peter Bukovec]], [[Milan Grošelj]], [[Stanko Gogala]], [[Anton Slodnjak]], [[Janko Jurančič]], [[Janez Stanonik]], [[Dušan Ludvik]], [[Janez Rotar]], [[Mirko Jurak]], [[Vojan Rus]], [[Jože Toporišič]], [[Janez Sagadin]], [[Matjaž Kmecl]], [[Janko Pleterski]], [[Andrej Capuder]], [[Ivan Rakovec]], [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]], [[Zlata Dolinar-Osole]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Alojz Paulin]], [[Marko Breznik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Marjan Mušič]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Janko Sketelj]], [[Svetko Lapajne]], [[Tone Klemenčič]], [[Ivan Sovinc]], [[Srdan Turk]], [[Jure Banovec]], [[Tomaž Banovec]], [[Anton Vakselj]], [[Alojzij Vadnal]] (sicer častni doktor UL, podobno kot [[Franc Mikuž]], pa tudi [[Makso Šnuderl]] in [[Anton Trstenjak]]), [[France Križanič]], [[Sergej Pahor]], [[Niko Prijatelj]], [[Fran Dominko]], [[Savo Lapanje]], [[Srdan Turk]], [[Miran Vardjan]], [[Miran Veselič]](-st.), [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]], [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], [[Silvin Leskovar]], [[Matija Tuma]], [[Drago Leskovšek]] (2), [[Jože Trontelj]], [[Božidar Magajna]], [[Albin Wedam]], [[Janez Planina]], [[Cene Malovrh]], [[Pavel Marc]], [[Metod Dular]], [[Stane Krašovec]], [[Janez Šmidovnik]], [[Rupko Godec]], [[Mitja Kamušič]], [[Viktor Petkovšek|Viktor]] in [[Zdravko Petkovšek]], [[Peter Jereb (elektrotehnik)|Peter Jereb]], [[Bogoljub Orel]], [[Anton Jeglič]], [[Oskar Reya]], [[Rajko Pavlovec]], [[Stanko Grafenauer]], [[Boris Sket]], [[Kazimir Tarman]], [[Miklavž Grabnar]], [[Jože Korošec]], [[Rudolf Turk]], [[Tatjana Slanovec]], [[France Kervina]], [[Drago Stepišnik]], [[Jože Šturm]], [[Marjan Jeločnik]], [[Vilko Ukmar]], [[Pino Mlakar]], [[Leon Pfeifer]], [[Pavel Šivic]], [[Jakob Jež]], [[Darijan Božič]], [[Anton Nanut]], [[Rok Klopčič]], [[Mile Kosi]], [[Ivan Jerman|Janez Jerman]], [[Slavko Jan]], [[Vida Juvan]], [[France Štiglic]], [[Riko Debenjak]], [[Jože Brumen]], [[Andrej Jemec]], [[Emerik Bernard]], [[Herman Gvardjančič]], [[Dušan Tršar]], [[Metka Krašovec]], [[Milan Pajk]], [[Tomaž Kržišnik]], [[Fedja Košir]], [[Borut Juvanec]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Rastko Močnik]], [[Valentin Kalan]], [[Andrej Ule]], [[Matjaž Potrč]], [[Mladen Dolar]], [[Marko Uršič]], [[Lev Kreft]], [[Cvetka Tóth]], [[Maja Milčinski]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. Štirje upokojeni profesorji UL so dobili naziv posmrtno, ker so bili verjetno že prej v postopku za njegovo pridobitev. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]]; r = [[rektor]] UL; dr.hc = [[častni doktor]] UL; † = danes že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALU(O) = Akademija za likovno umetnost (in oblikovanje) == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Jože Balažic]] (MF, 2025) *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) † *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) † *[[Vlado Benko]] (FSPN/FDV, 1979) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a; dr. h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT/FMF, 1998) † a; dr. h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) † *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Maja Bučar]] (FDV, 2023) *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek|Vili(bald) Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[Andrej Černe]] (FF, 2022) *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) † *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Katarina Čufar]] (BF, 2023) *[[Ivan Čuk]] (FŠ, 2025) *[[Miran Čuk]] (FF/FŠ?/PEF, 2009) † == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) † == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) † *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) † *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Ivan Florjanc]] (AG, 2022) *[[Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) *[[Stanko Gerjolj]] (TEOF, 2022) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) † *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) † *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Janvit Golob]] (FKKT, 2023) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Bojan Gorenec]] (ALUO, 2023) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Christian Gostečnik]] (TEOF, 2023) *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (EF/FU, 2008) † * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Anton Grizold]] (FDV, 2024) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Franc Habe]] (BF, 2024) *[[Miran Hladnik]] (FF, 2025) *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI/>>FRI?, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) † a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) † *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec|Janez (Ivan) Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Božidar Jezernik]] (FF, 2023) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (BF, 2023) *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Igor Kaučič]] (PF, 2022) *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) † a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Danijel Kikelj]] (FFA, 2025) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) † *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) † *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) † *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Radovan Komel]] (MF, 2022) *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Igor Kononenko]] (FRI, 2024) *[[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] (FS, 2022) *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) † *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Franc Kosel]] (FS, 2024) *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Janez Koželj]] (FA, 2024) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) † a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) † r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) † a *[[Julijana Kristl]] (FFA, 2022) *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) † *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Brigita Lenarčič]] (FKKT, 2022) *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (FMF, 2025-posthumno) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Romana Marinšek Logar]] (BF, 2025) *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Borut Mavko]] (FMF, 2024/25?) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) † *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 /ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF in FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Dušan Mramor]] (EF, 2023) *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janko Muršak]] (FF, 2025) *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] (FA/[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Mojca Narat]] (BF, 2025) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Boris A. Novak]] (FF, 2023) a *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Breda Oblak]] (AG, 2008) *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[Matjaž Omladič]] (FMF, 2023) *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a † *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) † *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) † *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) *[[Jože Osterc]] (BF, 2022) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) † *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) *Leopold [[Marijan Pavčnik]] (PF, 2023) a *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) † *[[Sonja Pečjak]] (FF, 2025) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) † *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) † *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † * [[Rajko Pirnat]] (PF, 2025) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Ana Plemenitaš]] (MF, 2024) *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) † *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) † *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Jože Rakovec]] (FMF, 2022) *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Irena Rogelj]] (BF, 2023) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) † *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) † *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Janez Seliger]] (FMF, 2023) *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) † a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Franc Smole]] (FE, 2022) *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) † * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (EF?/FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) † *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) † *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) *[[Ivan Svetlik]] (FDV, 2025) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl|Dane (Danijel) Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) † *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Samo Štefanac]] (FF, 2024) *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) † *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Maks Tajnikar]] (EF, 2023) *[[Jurij Franc Tasič]] (FE, 2024) *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Mihael Jožef Toman]] (BF, 2024) *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) † a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Tom Turk]] (BF, 2025) *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FTK/FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (FKKT, 2024) *[[Aleš Vodopivec]] (FA, 2025) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1988) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN oz. [[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) † *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Pavel Zgaga]] (PEF, 2025) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar|Drago(tin) Žagar]] (FF, 2012) † *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] 5fen1wumdjseehv54xo68jyv1badsc0 6742585 6742581 2026-08-25T15:47:37Z ~2026-44996-51 264415 6742585 wikitext text/x-wiki {{brezvirov}} '''[[Seznam]] [[zaslužni profesor|zaslužnih profesorjev]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].''' '''Opomba''': naslov (naziv) zaslužnega profesorja/profesorice podeljujejo nekaterim upokojenim profesorjem in profesoricam Univerze v Ljubljani od študijskega leta 1976/77 dalje. Marsikateri profesor, ki bi si tudi zaslužil ta naslov, ali je po vseh kriterijih primerljiv s tistimi, ki so to postali, ni mogel prejeti tega častnega naziva, če izvzamemo tiste, ki so umrli še pred uvedbo naziva in jih je preveč, da bi jih navajali poimensko, bodisi zaradi svoje prezgodnje smrti, torej pred upokojitvijo, ki je pogoj za njegovo pridobitev, npr. [[Stojan Cigoj]], [[Bogomir Dobovišek]], [[Franc Lazarini]], [[Anton Žun]], [[Adolf Bibič]], [[Peter Klinar]], [[Ludvik Čarni]], [[Jože Koruza]], [[Dušan Pirjevec]], [[Primož Kozak]], [[Marjan Žagar]], [[Oto Norčič]], [[Franc Bitenc]], [[Niko Jesenovec]], [[Mirko Derganc]], [[Polde Leskovar]], [[Primož Schauer]], [[Aleksander Radovan]], [[Hubert Bergant]], [[Aci Bertoncelj]], [[Marjan Gabrijelčič|Marijan Gabrijelčič]], [[Ivan Možina]] ...), bodisi je bil izpuščen, ker je npr. od upokojitve preteklo že preveč časa, ali pa ni bil predlagan, torej bil spregledan iz kakšnih drugih razlogov (npr. [[Marij Avčin]], [[Bojan Accetto]], [[Vito Lavrič]], [[Peter Lenče]], [[Stanko Banič]], [[Martin Benedik (zdravnik)|Martin Benedik]], [[Franjo Zdravič]], [[Janez Kanoni]], [[Miloš Kobal]], [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]], [[Miro Košak]], [[Slavko Rakovec (urolog)|Slavko Rakovec]], [[Peter Rakovec]], [[Radoslav Žargi]], [[Milan Dolenc]], [[Janez Brglez]], [[Ivo Jelačin]], [[Oton Muck]], [[Boštjan Anko]], [[Marjan Dorer|Marijan Dorer]], [[Ivo Antolič]], [[Mitja Bartenjev]], [[Rajko Sedej]], [[Vladislav Pegan]], [[Božo Kralj]], [[Saša Cvahte]], [[Marija Perpar]], [[Branko Brčić]], [[Ivan Vizovišek]], [[Miha Japelj]], [[Peter Bukovec]], [[Milan Grošelj]], [[Stanko Gogala]], [[Anton Slodnjak]], [[Janko Jurančič]], [[Janez Stanonik]], [[Dušan Ludvik]], [[Janez Rotar]], [[Mirko Jurak]], [[Vojan Rus]], [[Jože Toporišič]], [[Janez Sagadin]], [[Matjaž Kmecl]], [[Janko Pleterski]], [[Andrej Capuder]], [[Ivan Rakovec]], [[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]], [[Zlata Dolinar-Osole]], [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]], [[Alojz Paulin]], [[Marko Breznik]], [[Miroslav Črnivec]], [[Marjan Mušič]], [[Emil Kovačič]], [[Vlasto Zemljič]], [[Janko Sketelj]], [[Svetko Lapajne]], [[Tone Klemenčič]], [[Ivan Sovinc]], [[Srdan Turk]], [[Jure Banovec]], [[Tomaž Banovec]], [[Anton Vakselj]], [[Alojzij Vadnal]] (sicer častni doktor UL, podobno kot [[Franc Mikuž]], pa tudi [[Makso Šnuderl]] in [[Anton Trstenjak]]), [[France Križanič]], [[Sergej Pahor]], [[Niko Prijatelj]], [[Fran Dominko]], [[Savo Lapanje]], [[Srdan Turk]], [[Miran Vardjan]], [[Miran Veselič]](-st.), [[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]], [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]], [[Silvin Leskovar]], [[Matija Tuma]], [[Drago Leskovšek]] (2), [[Jože Trontelj]], [[Božidar Magajna]], [[Albin Wedam]], [[Janez Planina]], [[Cene Malovrh]], [[Pavel Marc]], [[Metod Dular]], [[Stane Krašovec]], [[Janez Šmidovnik]], [[Rupko Godec]], [[Mitja Kamušič]], [[Viktor Petkovšek|Viktor]] in [[Zdravko Petkovšek]], [[Peter Jereb (elektrotehnik)|Peter Jereb]], [[Bogoljub Orel]], [[Anton Jeglič]], [[Oskar Reya]], [[Rajko Pavlovec]], [[Stanko Grafenauer]], [[Boris Sket]], [[Kazimir Tarman]], [[Miklavž Grabnar]], [[Jože Korošec]], [[Rudolf Turk]], [[Tatjana Slanovec]], [[France Kervina]], [[Ljerka Kervina-Hamović]], [[Drago Stepišnik]], [[Jože Šturm]], [[Marjan Jeločnik]], [[Vilko Ukmar]], [[Pino Mlakar]], [[Leon Pfeifer]], [[Pavel Šivic]], [[Jakob Jež]], [[Darijan Božič]], [[Anton Nanut]], [[Rok Klopčič]], [[Mile Kosi]], [[Ivan Jerman|Janez Jerman]], [[Slavko Jan]], [[Vida Juvan]], [[France Štiglic]], [[Riko Debenjak]], [[Jože Brumen]], [[Andrej Jemec]], [[Emerik Bernard]], [[Herman Gvardjančič]], [[Dušan Tršar]], [[Metka Krašovec]], [[Milan Pajk]], [[Tomaž Kržišnik]], [[Fedja Košir]], [[Borut Juvanec]], [[Jan Makarovič]], [[Ernest Petrič]], [[Rastko Močnik]], [[Valentin Kalan]], [[Andrej Ule]], [[Matjaž Potrč]], [[Mladen Dolar]], [[Marko Uršič]], [[Lev Kreft]], [[Cvetka Tóth]], [[Maja Milčinski]] itd.). Nekatere visokošolske zavode, akademije in poznejše fakultete so namreč sprejeli kot članice v UL leta 1975, TEOF pa ponovno po 40 letih šele v začetku 90. let 20. stol., zato zlasti pri slednji niso mogli biti izvoljeni nekateri starejši profesorji. Štirje upokojeni profesorji UL so dobili naziv posmrtno, ker so bili verjetno že prej v postopku za njegovo pridobitev. '''Legenda:''' a = izvoljen v [[SAZU]]; r = [[rektor]] UL; dr.hc = [[častni doktor]] UL; † = danes že pokojni {{CompactTOC2}} *FF = Filozofska fakulteta *PF = Pravna fakulteta *MF = Medicinska fakulteta *FE = Fakulteta za elektrotehniko *EF = Ekonomska fakulteta *FS = Fakulteta za strojništvo *FNT = Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo *BF = Biotehniška fakulteta *FKKT = Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo *FFA = Fakulteta za farmacijo *NTF = Naravoslovnotehniška fakulteta *FGG = Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo *FA = Fakulteta za arhitekturo *FRI = Fakulteta za računalništvo in informatiko *ZF = Zdravstvena fakulteta *FDV = Fakulteta za družbene vede (do 1991 FSPN) *PEF = Pedagoška fakulteta *FSD = Fakulteta za socialno delo *FPP = Fakulteta za pomorstvo in promet *TEOF = Teološka fakulteta *AG = Akademija za glasbo *AGRFT = Akademija za gledališče, film, radio in televizijo *ALU(O) = Akademija za likovno umetnost (in oblikovanje) == A == *[[Veronika Abram]] (BF, 2012) *[[France Adamič]] (BF, 1982) † *[[Štefan Adamič]] (MF, 1996) † *[[Lidija Andolšek Jeras]] (MF, 1997) † a *[[Stanko Arnold]] (AG, 2019) *[[France Avčin]] (FE, 1981) † *[[Dušan Avsec]] (FE, 1979) † == B == *[[Tadej Bajd]] (FE, 2013) a *[[Aleksander Bajt]] (PF, 1991) † a, dr.hc. *[[Uroš Bajželj]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † *[[Jože Balažic]] (MF, 2025) *[[Vladimir Batagelj]] (FMF, 2015) *[[Franc Batič]] (BF, 2016) *[[Janez Batis]] (VF, 1990) † a *[[Ljubo Bavcon]] (PF, 1995) † *[[Srdjan Bavdek|Srdan Valentin Bavdek]] (VF, 2001) † *[[Anton Bebler]] (FDV, 2015) † *[[Andrej Bekeš]] (FF, 2017) *[[Metod Benedik]] (TEOF, 2013) † *[[Vlado Benko]] (FSPN/FDV, 1979) † *[[Branko Berčič]] (FF, 1991) † *[[Marija Bergamo]] (FF, 2007) *[[Milica Bergant]] (FF, 1999) † *[[Ivan Bernik (sociolog)|Ivan Bernik]] (FDV, 2019) *[[Janez Bernik]] (ALUO, 1998) † a *[[Stane Bernik]] (ALUO, 2007) † *[[Mara Bešter]] (EF, 1992) † *[[France Bezlaj]] (FF, 1981) † a; dr. h.c. *[[Janko Bleiweis]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Marijan Blejec]] (EF, 1982) † *[[Robert Blinc]] (FNT/FMF, 1998) † a; dr. h.c. *[[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]] (FF, 2011) *[[Borut Bohanec]] (BF, 2020) *[[Pavle Bohinc]] ([[FNT]]/FFA, 1982) † *[[Oskar Böhm]] ([[Veterinarska fakulteta v Ljubljani|VF]], [[1995]]) † *[[Borut Bohte]] (PF, 2005) † *[[Zvonimir Bohte]] (FMF, 2002) *[[Miloš Bonča]] (FA, 2005) † *[[Marja Boršnik]] (FF, 1977) † a *[[Franc Bratkovič]] (FE, 2004) *[[Rajko Bratož]] (FF, 2018) a *[[Lucijan Bratuš]] (ALUO, 2021) *[[Dejan Bravničar]] (AG, 2012) † *[[Bogdan Brecelj]] (MF, 1976) † a *[[Miha Brejc|Miha(el) Brejc]] (FU, 2018) *[[Tomaž Brejc]] (ALUO, 2010) *[[Jurij Brenčič]] (FKKT, 2007) † *[[Mitja Brilly]] (FGG, 2020) *[[Marjan Britovšek]] (FF, 1994) † *[[France Bremšak]] (FE(RI), 1992) † *[[Katja Breskvar]] (MF, 2009) *[[Ivanka Brglez]] (VF, 2014) *[[Srečko Brodar]] (FNT/NTF, 1978) † a *[[Bojko Bučar]] (FDV, 2021) *[[Franc Bučar (veterinar)|Franc Bučar]] (BF, 1995) † *[[France Bučar]] (PF, 1999) † *[[Maja Bučar]] (FDV, 2023) *[[Joško Budin]] (FE, 1998) † *[[Vilibald Bukošek|Vili(bald) Bukošek]] (NTF, 2013) *[[Nataša Bukovec]] (FKKT, 2016) == C == *[[Rafael Cajhen]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]], 2000) *[[Vojteh Cestnik]] (VF, 2013) *[[Dragotin Cvetko]] (FF, 1982) † a == Č == *[[Gabi Čačinovič Vogrinčič]] (FSD, 2014) *[[Andrej Čadež]] (FMF, 2012) *[[Dragica Čadež]] (PEF, 2004) *[[Boris Čampa]] (AG, 1997) † *[[Albert Čebulj]] (FE(RI), 1986) † *[[Andrej Černe]] (FF, 2022) *[[France Černe]] (EF, 1993) † *[[Peter Černelč]] (MF, 2019) † *[[Bojan Čop]] (FF, 1991) † a *[[Martin Čopič]] (FMF, 2019) *[[Špelca Čopič|Špelca (Jelisava) Čopič]] (ALU, 1996) † *[[Ivan Čuček]] (FAGG/FGG, 1989) † *[[Katarina Čufar]] (BF, 2023) *[[Ivan Čuk]] (FŠ, 2025) *[[Miran Čuk]] (FF/FŠ?/PEF, 2009) † == D == *[[Božidar Debenjak]] (FF, 2001) *[[Igor Dekleva]] (AG, 2016) *[[Aleksandra Derganc]] (FF, 2017) *[[Saša Divjak|Saša A. Divjak]] (FRI, 2014) *[[Davorin Dolar]] (FNT/FKKT, 1990) † a *[[Anton Dolenc (elektrotehnik)|Anton Dolenc]] (FE, 1979) † (dr.hc/Zgb) *[[Marinka Drobnič Košorok]] (VF, 2017) *[[Matija Drovenik]] (NTF, 1993) † a *[[Janez Drozg]] (AGRFT, 2003) † *[[Janez Duhovnik]] (FGG, 2005) == E == *[[Franc Erjavec (zdravnik)|Franc Erjavec]] (MF, 2004-posthumno) † * [[Mladen Est]] ([[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]], [[2006]]) † == F == *[[Ivo Fabinc]] (EF, 1989) † r *[[Jadran Faganeli]] (FPP, 2018) *[[Matija Fajdiga]] (FS, 2018) † *[[Peter Fajfar]] (FGG, 2019) a *[[Jože Falout]] (AG, 2007) † *[[Franc Farčnik (zdravnik)|Franc Farčnik]] (MF, 2008) † *[[Anuška Ferligoj]] (FDV, 2020) *[[Dušan Ferluga]] (MF, 2013) a *[[Janez Fettich]] † (MF, 199#?-v zborniku ob 90-letnici MF - močno nezanesljiv podatek) a *[[Matej Fischinger]] (FGG, 2021) *[[Alojzij Finžgar]] (PF, 1979) † a *[[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]] (FA, 2009) *[[Ivan Florjanc]] (AG, 2022) *[[Jože Furlan]] (FE, 2000) † == G == *[[Peter Gabrijelčič]] (FA, 2018) *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] (AGRFT, 2002) † *[[Nina Gale]] (MF, 2019) *[[Ivan Gams]] (FF, 1993) † a *[[Kajetan Gantar]] (FF, 1998) † a *[[Dominik Gašperšič]] (MF, 2021) *[[Stanko Gerjolj]] (TEOF, 2022) * [[Ferdo Gestrin]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1987]]) † a *[[Saša Aleksij Glažar]] (PEF, 2018) † *[[Josip Globevnik]] (FMF, 2013) a *[[Helga Glušič]] (FF, 2009) † *[[Gustav Gnamuš]] (ALUO, 2013) † *[[Karpo Godina]] (AGRFT, 2011) *[[Nada Gogala]] (BF, 1998) † *[[Marija Golden]] (FF, 2019) *[[Ljubo Golič]] (FKKT, 2000) † a *[[Milovan Goljevšček]] (FAGG/FGG, 1979) † *[[Jani Golob]] (AG, 2018) *[[Janvit Golob]] (FKKT, 2023) *[[Nataša Golob]] (FF, 2015) *[[Bojan Gorenec]] (ALUO, 2023) *[[Jože Goričar]] (PF, 1979) † a *[[Slavko Goričar]] (AG, 2014) *[[Tomaž Gorjup]] (PEF, 2019) *[[Peter Gosar]] (FNT/FMF, 1994) † a *[[Christian Gostečnik]] (TEOF, 2023) *[[Igor Grabec]] (FS, 2007) a *[[Anton Grad]] (FF, 1981) † a *[[Franc Grad]] (PF, 2017) *[[Janez Grad]] (EF/FU, 2008) † * [[Bogo Grafenauer]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1984]]) † a *[[Anton Grčar]] (AG, 2010) *[[Anton Grizold]] (FDV, 2024) *[[Meta Grosman]] (FF, 2010) *[[Zoran Grubič]] (MF, 2017) *[[Mirjan Gruden]] (FE, 1981) † r *[[Marija Gubina]] (MF, 2013) † *[[Mihael Gunzek]] (AG, 1995) † *[[Ludvik Gyergyek]] (FE(RI), 1992) † a == H == *[[Franc Habe]] (BF, 2024) *[[Miran Hladnik]] (FF, 2025) *[[Jože Hlebanja]] (FS, 1996) † *[[Andrej Hočevar (meteorolog)|Andrej Hočevar]] (BF, 2007) *[[Meta Hočevar]] (AGRFT, 2012) *[[Slavko Hodžar]] (FERI/>>FRI?, 1987) † r * [[Janez Höfler]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) † a *[[Hilda Horak]] (AG, 1994) † *[[Matija Horvat]] (MF, 2002) † a *[[Janez Hribar (živilski tehnolog)|Janez Hribar]] (BF, 2017) † *[[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] (PEF, 2007) *[[Tine Hribar|Valentin (Tine) Hribar]] (FF, 2009) a == I == *[[Albin Igličar]] (PF, 2015) *[[Svetozar Ilešič]] (FF, 1977) † a *[[Andrej Inkret]] (AGRFT, 2008) † a == J == *[[Božidar Jakac]] (ALU, 1979) † a *[[Aleš Jan]] (AGRFT, 2019) *[[Miha Janc]] (BF, 2013) † *[[Franc Janežič]] (BF, 1988) † *[[Branka Javornik Cregeen]] (BF, 2019) *[[Janez Ivan Jazbec|Janez (Ivan) Jazbec]] (VF, 2009) † *[[Frane Jerman]] (FF, 1998) † *[[Matjaž Jeršič]] (FF, 2002) *[[Božidar Jezernik]] (FF, 2023) *[[Maca Jogan]] (FDV, 2000) *[[Janez Juhant]] (TEOF, 2015) *[[Stane Južnič]] ([[FDV]], 1997) † == K == *[[Lučka Kajfež Bogataj]] (BF, 2023) *[[Filip Kalan Kumbatovič]] (AGRFT, 1978) † a *[[Zdenko Kalin]] (ALU, 1986) † a *[[Miroslav Kališnik]] (MF, 1996) † *[[Vinko Kambič]] (MF, 1990) † a *[[Dušan Karba]] (FNT/FFA, [[1986]]) † *[[Rihard Karba]] (FE, 2009) *[[Jože Kastelic]] (FF, 1994) † *[[Igor Kaučič]] (PF, 2022) *[[Slavka Kavčič]] (EF, 2009) *[[Marija Kavkler]] (PEF, 2019) *[[Gabrijel Kernel]] (FMF, 2000) † a *[[Marko Kerševan]] (FF 2010) *[[Danijel Kikelj]] (FFA, 2025) *[[Andrej Kirn]] (FDV, 2004) *[[Vladimir Klemenčič]] (FF, 1997) † *[[Florjan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (BF, 2001) † *[[Matjaž Klopčič]] (AGRFT, 2005) † *[[Boris Kobe]] (FA(GG), 1979) † *[[Peter Kobe]] (PF, 1987) † *[[Valentina Kobe]] (MF, 1989) † *[[Gregor Kocijan]] (PEF, 1999) † *[[Andreja Kocijančič]] (MF, 2010) † r *[[Rudi Kocjančič]] (FU, 2013) † *[[Franjo Kočevar]] (FNT/[[NTF]], 1979) † *[[Marijan Kočevar]] (FKKT, 2020) *[[Dušan Kodek]] (FRI, 2016) *[[Alojz Kodre]] (FMF, 2013) *[[Bogdan Kolar]] (TEOF, 2021) *[[Zinka Kolarič]] (FDV, 2017) *[[Jože Koller]] (FKKT, 2013) † *[[Tine Koloini|Tine (Valentin) Koloini]] (FKKT, 2007) † *[[Radovan Komel]] (MF, 2022) *[[Polonca Končar]] (PF, 2015) *[[Aleksander Konjajev]] (BF, 1988) † *[[Igor Kononenko]] (FRI, 2024) *[[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] (FS, 2022) *[[Marjan Kordaš]] (MF, 1999) a *[[Aleksandra Kornhauser]] (NTF, 2000) † *[[Tomo Korošec]] (FDV, 2008) † *[[Viktor Korošec]] (PF, 1980) † a *[[Mile Korun]] (AGRFT, 2011) † *[[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] (FF, 1999) a *[[Franc Kosel]] (FS, 2024) *[[Igor Košir]] (AGRFT, 2012) *[[Blaženka Košmelj]] (EF, 2001) † *[[Franček Kovačec]] (FS, 1981) † *[[Andrej Kovačič]] (EF, 2019) *[[Jernej Kozak]] (FMF, 2013) *[[Franc Kozjek]] (FFA, 2001) *[[Janez Koželj]] (FA, 2024) *[[Boris Kožuh]] (FF, 2008) *[[Alojz Kralj]] (FE, 1998) † a, r *[[Ana Krajnc]] (FF, 2002) *[[Boža Krakar Vogel]] (FF, 2019) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (PF, 2017) a *[[Jože Krašovec]] (TEOF, 2020) a *[[Bojan Kraut]] (FS, 1977) † *[[Aleš Krbavčič]] (FFA, 2005) *[[Ivan Kreft]] (BF, 2017) a *[[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]] (AG, 1995) † a *[[Slavko Kremenšek|Slavko (Vekoslav) Kremenšek]] (FF, 2010) *[[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (PF, 2003) † r *[[Stanko Kristl]] (FA, 2020) † a *[[Julijana Kristl]] (FFA, 2022) *[[Ciril Kržišnik]] (MF, 2015) † *[[Anton Kuhelj]] (FNT/FMF, 1976) † a, r, dr.hc. *[[Sonja Kump]] (FF, 2017) *[[Jurij Kunaver]] (FF, 2005) *[[Primož Kuret]] (AG, 2005) † *[[Ivan Kuščer]] (FNT/FMF, 1985) † *[[Gorazd Kušej]] (PF, 1979) † a *[[Rudi Kyovsky]] (PF, 1979) † a == L == *[[Jakob Lamut]] (NTF, 2014) *[[Dušan Lasič]] (FE, 1979) † *[[Ivan Lavrač]] (EF, 1983) † a *[[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] (FKKT, 2019) *[[Drago Lebez]] (BF, 1997) † *[[Lojze Lebič]] (FF, 2018) a *[[Brigita Lenarčič]] (FKKT, 2022) *[[Savo Leonardis]] (FE, 2003) † *[[Jože Levstik]] (BF, 1980) † *[[Andrej Likar (fizik)|Andrej Likar]] (FMF, 2025-posthumno) † *[[Miha Likar]] (MF, 1996) † *[[Marijan Lipovšek]] (AG, 1994) † *[[Franc Lobnik]] (BF, 2011) *[[Franc Ločniškar]] (BF, 1991) † *[[Tine Logar|Tine (Valentin) Logar]] (FF, 1984) † a *[[Tomaž Lorenz]] (AG, 2015) † *[[Franc Lovrenčak]] (FF, 2021) *[[Jana Lukač Bajalo]] (FFA, 2010) == M == *[[Saša Mächtig|Saša Janez Mächtig]] (ALUO, 2013) *[[Jadran Maček]] (FKKT, 2018) *[[Jože Maček]] (BF, 1997) a *[[Peter Maček]] (BF, 2018) *[[Stanislav Mahkota]] (MF, 1979) † *[[Viljan Mahnič]] (FRI, 2020) *[[Edi Majaron|Edi (Edvard) Majaron]] (PEF, 2015) *[[Bojan Majes]] (FGG, 2014) *[[Janez Malačič]] (EF, 2019) *[[Barica Marentič Požarnik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[2006]]) *[[Marko Marin]] (AGRFT, 2007) † *[[Črt Marinček]] (MF, 2018) *[[Miloš Marinček]] (FGG, 1998) † *[[Romana Marinšek Logar]] (BF, 2025) *[[Ljubo Marion]] (MF, 2016) *[[Ljubica Marjanovič Umek]] (FF, 2018) *[[Janez Marušič|Janez (Ivan) Marušič]] (BF, 2012) *[[Andrej Mašera]] (MF, 2007) *[[Drago Matko]] (FE, 2015) *[[Borut Mavko]] (FMF, 2024/25?) *[[Zdenko Medveš]] (FF, 2009) *[[France Megušar]] (BF, 2004) † * [[Vasilij Melik]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1991]]) † a *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] (FF, 1991) † *[[Jože Mencinger]] (PF, 2014) a, r † *[[Viljem Merhar]] (EF, 2001) *[[Blaž Mesec]] (FSD, 2011) *[[Pavel Mihelčič]] (AG, 2012) † *[[France Mihelič]] (ALU, 1979) † *[[Edo Mihevc]] (FA(GG), 1985) † *[[Erika Mihevc Gabrovec]] (FF, 1995) † *[[Tjaša Miklič]] (FF, 2008) * [[Metod Mikuž]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1981]]) † *[[Janez Milčinski]] (MF, 1983) † a, r *[[Lev Milčinski]] (MF, 1989) † a *[[Marjan Milohnoja]] (VF, 1999) † *[[Cveta Mlakar]] (EF, 2005 /ali 2006?) † *[[Dušan Mlakar]] (AGRFT, 2013) *[[Miloš Mlejnik]] (AG, 2017) *[[Zdravko Mlinar]] (FDV, 1998) a *[[Dušan Mlinšek]] (BF, 1992) † *[[Heli Modic]] (EF in FSPN=FDV, 1978) † *[[Roman Modic]] (FNT/FKKT, 1982) † r *[[Anton Moljk]] (FNT/FMF, 1999-posthumno) † *[[Janez Možina]] (FS, 2021) *[[Stane Možina]] ([[Ekonomska fakulteta v Ljubljani|EF]], [[2006]]) † *[[Dušan Mramor]] (EF, 2023) *[[Nežka Mramor Kosta]] (FRI, 2019) *[[Aleš Mrhar]] (FFA, 2019) *[[Ivo Mršnik|Ivo (Ivan Alojz) Mršnik]] (PEF, 2011) *[[Ivan Mrzel]] (VF, 2016) *[[Vladimir Murko]] (PF, 1980) † *[[Janko Muršak]] (FF, 2025) *[[Janek Musek]] (FF, 2015) * [[Vladimir Braco Mušič]] (FA/[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]]?, [[2006]]) † == N == *[[Anton Nanut]] (AG, 2011) † *[[Mojca Narat]] (BF, 2025) *[[Albina Nećak-Lük]] (FF, 2009) *[[Dušan Nećak]] (FF, 2015) *[[Franc Viktor Nekrep]] (BF, 2009) *[[Boris A. Novak]] (FF, 2023) a *[[Franc Novak (zdravnik)|Franc Novak]] (MF, 1978) † a *[[Ranko Novak]] (ALUO, 2020) *[[Vilko Novak]] (FF, 1994) † == O == *[[Breda Oblak]] (AG, 2008) *[[Drago Ocepek]] (NTF, 1993) † *[[Anton Ocvirk]] (FF, 1978) † a *[[Drago Karl Ocvirk]] (TEOF, 2013) * [[Anton Ogorelec]] ([[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|FE]](RI), [[1992]]) † *[[Dušan Ogrin]] (BF, 2002) † *[[Matjaž Omladič]] (FMF, 2023) *[[France Oražem]] (TEOF, 1998) † *[[Bojan Orel]] (FRI, 2021) *[[Janez Orešnik]] (FF, 2011) a † *[[Martina Orožen]] (FF, 2016) † *[[Vladimir Osolnik]] (FF, 2020) † *[[Radko Osredkar]] (FRI, 2012) *[[Jože Osterc]] (BF, 2022) == P == *[[Mirko Pak]] (FF, 2005) † *[[Boris Paternu]] (FF, 1994) † a *[[Andrej Paulin]] (NTF, 2007) *Leopold [[Marijan Pavčnik]] (PF, 2023) a *[[Jernej Pavšič]] (NTF, 2019) *[[Slavko Pečar]] (FFA, 2012) † *[[Sonja Pečjak]] (FF, 2025) *[[Vid Pečjak]] (FF, 1998) † *[[Hubert Pehani]] (MF, 1989) † *[[Stane Pejovnik|Stane (Radovan Stanislav) Pejovnik]] (FKKT, 2016) r *[[Janez Peklenik]] (FS, 1996) † a, r * [[Peter Petek]] (FNT>[[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|PEF]], [[2006]]) *[[Stojan Petelin]] (FPP, 2020) *[[Tea Petrin]] (EF, 2014) † *[[Marko Petkovšek]] (FMF, 2021) † *[[Krešimir Petrovič]] (FŠ, 2001) † *[[Vladimir Pezdirc]] (ALUO, 2018) *[[Lovrenc Pfajfar]] (EF, 2012) *[[Boris Pihlar]] (FKKT, 2013) *[[Nada Pipan]] (MF, 1997) † * [[Simon Pirc]] ([[Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani|NTF]], [[2006]]) † * [[Rajko Pirnat]] (PF, 2025) *[[Marjan Plaper]] (FE(RI), 1989) † *[[Ana Plemenitaš]] (MF, 2024) *[[Božo Plesničar]] (FKKT, 2005) *[[Dušan Plut]] (FF, 2015) *[[Rudolf Podgornik]] (FMF, 2020) † *[[Azra Pogačnik]] (VF, 2018) *[[Marjan Pogačnik (likovnik)|Marijan Pogačnik]] (ALU, 1986) † *[[Milan Pogačnik]] (VF, 2017) *[[Breda Pogorelec]] (FF, 1998) † *[[Franc Pohleven]] (BF, 2017) *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (PF, 2012) *[[Slovenko Polanc]] (FKKT, 2015) *[[Marko Polič]] (FF, 2019) *[[Pavel Poredoš]] (MF, 2018) *[[Vekoslav Potočnik]] (EF, 2007) † *[[Vinko Potočnik]] (TEOF, 2018) *[[Janez Prašnikar]] (EF, 2021) *[[Ervin Prelog]] (FS>>FAGG/FGG, 1987) † r *[[Stojan Pretnar]] (PF, 1984) † a *[[Uroš Prevoršek]] (AG, 1989) † *[[Janko Prunk]] (FDV, 2014) *[[Danijel Pučko]] (EF, 2011) *[[Krešimir Puharič]] ([https://www.uni-lj.si/aktualno/novice/5157/ 2010, EF] & EPF UM, 2017) == R == *[[Darko Radinja]] (FF, 2002) † *[[Rudolf Rajar|Rudolf (Rudi) Rajar]] (FGG, 2008) *[[Atilij Rakar]] (FF, 2003) † *[[Jože Rakovec]] (FMF, 2022) *[[Anton Ramovš]] (FNT/NTF, 1994) † *[[Peter Raspor]] (BF, 2020) *[[Božena Ravnihar]] (MF, 1984) † *[[Edvard Ravnikar]] (FA(GG), 1985) † a *[[Tanja Rener]] (FDV, 2016) *[[Jože Resnik]] (BF, 2018) *[[Ciril Ribičič]] (PF, 2018) *[[Ivan Ribnikar]] (EF, 2009) † *[[Andrej Rijavec]] (FF, 2004) *[[Rudi Rizman|Rudi (Rudolf) Rizman]] (FF, 2018) *[[Irena Rogelj]] (BF, 2023) *[[Božo Rogelja]] (AG, 2015) *[[Iča Rojšek]] (EF, 2012) *[[Mitja Rosina]] (FNT, 2001) *[[Zdenko Roter]] (FDV, 1991) † *[[Blaž Rozman]] (MF, 2013) a *[[France Rozman]] (TEOF, 2000) † *[[Rudi Rozman]] (EF, 2018) *[[Fedja Rupel]] (AG, 2013) † *[[Lado Rupnik|Ladislav (Lado) Rupnik]] (EF, 2002) *[[Viljem Rupnik]] (EF, 2003) *[[Veljko Rus]] (FDV, 2001) † a == S == *[[Miran Saje]] (FGG, 2015) *[[Mitja Saje]] (FF, 2016) *[[Bogomir Sajovic]] (PF, 1996) † *[[Karl Salobir]] (BF, 2005) † *[[Vlado Schmidt|Vlado (Vladimir) Schmidt]] (FF, 1978) † *[[Janez Seliger]] (FMF, 2023) *[[Marjan Senjur]] (EF, 2015) † *[[Stanka Setnikar Cankar]] (FU, 2020) *[[France Sevšek]] (ZF, 2019) *[[Nada Sfiligoj]] (FDV, 2001) † *[[Primož Simoniti]] (FF, 2002) † a *[[Jože Sivec (glasbenik)|Jože Sivec]] (FF, 1996) † *[[Peter Skalar (likovnik)|Peter Skalar]] (ALUO, 2011) *[[Vinko Skalar]] (PEF, 2003) † *[[Uroš Skalerič]] (MF, 2020) † a *[[Aleksander Skaza]] (FF, 2016) *[[Dušan Sket]] (MF, 2005) *[[Janez Sketelj]] (MF, 2014) a *[[Mitja Skubic]] (FF, 1998) † *[[Darko Slavec]] (NTF, 2020) *[[Tomaž Slivnik]] (FE, 2015) *[[Karel Slokan]] (NTF, 1979) † *[[Franc Smole]] (FE, 2022) *[[Julija Smole]] (BF, 2005) † *[[Marijan Smolik]] (TEOF, 1998) † *[[Vladimir Smrkolj]] (MF, 2018) † * [[Alojzij Slavko Snoj]] ([[Teološka fakulteta v Ljubljani|TEOF]], [[2006]]) *[[Lojze Sočan]] (EF?/FDV, 2005) *[[Ciril Sorč]] (TEOF, 2013) † *[[Savo Spaić]] (NTF, 2015) * [[Jože Spanring]] ([[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|BF]], [[2006]]) † * [[Alojz Srebotnjak]] ([[Akademija za glasbo v Ljubljani|AG]], 1997) † *[[Branko Stanovnik]] (FKKT, 2015) a *[[Tine Stanovnik]] (EF, 2017) *[[Vito Starc]] (MF, 2017) *[[Janez Stepišnik]] (FMF, 2014) *[[Miroslav Stiplovšek]] (FF, 2003) † *[[Janko Strel]] (FŠ, 2017) † *[[Anton Stres]] (TEOF, 2005) *[[France Strmčnik]] (FF, 2002) † *[[Maks Strmčnik]] (AG, 2020) *[[Janez Strnad]] (FMF, 2001) † *[[Majda Strobl]] (PF, 1984) † *[[Albert Struna]] (FS, 1979) † r *[[Gabrijel Stupica]] (ALU, 1986) † a *[[Anton Suhadolc]] (FMF, 2002) *[[Saša Svetina]] (MF, 2015) a *[[Marjan Svetličič]] (FDV, 2015) *[[Ivan Svetlik]] (FDV, 2025) == Š == *[[Andrej Šalehar]] (BF, 2000) *[[Alenka Šelih]] (PF, 2002) a *[[Leon Šenk]] (VF, 1999) † *[[Venčeslava Šikovec|Venčeslava (Slavica) Šikovec]] (BF, 2004) † *[[Anton Širca]] (MF, 1991) † *[[Alenka Šivic Dular]] (FF, 2014) *[[Jože Škerjanc]] (FKKT, 2000) *[[Dane Škerl|Dane (Danijel) Škerl]] (AG, 1997) † *[[Mirjam Škrk]] (PF, 2016) † *[[Neva Šlibar]] (FF, 2017) *[[Jelka Šmid Korbar]] (FFA, 1999) (tudi Korbar Šmid) *[[Zmago Šmitek]] (FF, 2012) † *[[Samo Štefanac]] (FF, 2024) *[[Franjo Štiblar]] (PF, 2018) *[[Anton Štrukelj]] (TEOF, 2019) *[[Jasna Štrus]] (BF, 2019) *[[Lovro Šturm]] (PF, 2013) † *[[Rajko Šugman]] (FŠ, 2005) † *[[Lujo Šuklje]] (FAGG/FGG, 1979) † a *[[Nace Šumi]] (FF, 1996) † *[[Boris Šurbek]] (AG, 2016) == T == *[[Maks Tajnikar]] (EF, 2023) *[[Jurij Franc Tasič]] (FE, 2024) *[[Biba Teržan|Ljubinka (Biba) Teržan]] (FF, 2014) a *[[Miha Tišler]] (FKKT, 1996) † a, r, dr.hc *[[Ivan Toličič]] (FF, 1992) † *[[Mihael Jožef Toman]] (BF, 2024) *[[Dubravka Tomšič Srebotnjak]] (AG, 2013) *[[Nikolaj Torelli|Niko(laj) Torelli]] (BF, 2020) *[[Niko Toš]] (FDV, 2015) *[[Milan Trbižan]] (NTF, 2010) † *[[Lojze Trontelj]] (FE, 2001) † *[[Ferdinand Trošt]] (EF, 2002) † *[[Drago Tršar]] (ALUO, 1998) † a *[[Marijan Tršar]] (ALUO, 2003) † *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] (EF, 1993) † *[[Tom Turk]] (BF, 2025) *[[Danilo Türk]] (PF, 2015) == U == *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (PF, 2010) *[[Drago Ulaga]] (FTK/FŠ, 1988) † *[[Mirjana Ule]] (FDV, 2018) a == V == *[[Aleš Vahčič]] (EF, 2020) *[[Rafko Valenčič]] (TEOF, 2003) *[[Janez Valentinčič]] (FA(GG), 1985) † *[[Marko Ivan Valič]] (FPP, 2013) *[[Srečko Vatovec]] (VF, 1981) † *[[Lado Vavpetič]] (PF, 1979) † a *[[Gorazd Vesnaver]] (FKKT, 2012) *[[Ivan Vidav]] (FNT/FMF, 1985) † a *[[Franc Vidergar]] (NTF, 2012) *[[Ada Vidovič Muha]] (FF, 2011) *[[Boštjan Vilfan]] (FRI, 2007) *[[Draško Vilfan]] (MF, 1989 ?; nezanesljiv podatek) † *[[Sergij Vilfan]] (PF, 1993) † a *[[Marjan Veber]] (FKKT, 2017) *[[Mirko Vintar]] (FU, 2017) *[[Jernej Virant]] (FERI/FRI, 1997) † *[[Jože Vižintin]] (FS, 2015) *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (FKKT, 2024) *[[Aleš Vodopivec]] (FA, 2025) *[[Florijan Vodopivec]] (FGG, 2010) † *[[Katja Vodopivec]] (PF, 1988) † *[[Lojze Vodovnik]] (FE, 1998) † a *[[Dolfe Vogelnik]] (EF, 1982) † r * [[Ignacij Voje]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1996]]) *[[Bogdan Vovk]] (BF, 1977) † *[[Marjan Vozelj]] (MF, 2002) † * [[Jože Vrabec]] ([[Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani|FMF]], [[2006]]) *[[Vitomir Vrbič]] (MF, 2021) *[[France Vreg]] (FSPN oz. [[FDV]], 1990) † *[[Metka Anka Vrhunc]] (NTF, 2008) *[[Igor Vrišer]] (FF, 1997) † == W == *[[Dragica Wedam Lukić]] (PF, 2012) *[[Tone Wraber|Tone (Anton) Wraber]] (BF, 2010-posthumno) † == Z == * [[Bojan Zabel]] ([[Pravna fakulteta v Ljubljani|PF]], [[1999]]) † *[[Lidija Zadnik Stirn]] (BF, 2016) *[[Franc Zadravec]] (FF, 1993) † a *[[Baldomir Zajc]] (FE, 2012) *[[Pavel Zgaga]] (PEF, 2025) *[[Bojan Zorko]] (VF, 2021) *[[Alojz Zupan]] (AG, 2009) † *[[Marko Andrej Zupan]] (FKKT, 2012) *[[Borut Zupančič]] (FE, 2020) *[[Karel Zupančič]] (PF, 2003) * [[Mirko Zupančič]] (AGRFT, [[2006]]) † *[[Fran Zwitter]] ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF]], [[1977]]) † a, r == Ž == *[[Drago Žagar|Drago(tin) Žagar]] (FF, 2012) † *[[Vladimir Žakelj]] (MF, 1989) † *[[Miha Žargi]] (MF, 2015) *[[Fran Žižek]] (AGRFT, 2003) † *[[Božidar Žlender]] (BF, 2014) *[[Martina Žmuc Tomori]] (MF, 2016) *[[Branko Žnideršič]] (FAGG/FGG, 1981) † *[[Martin Žnideršič]] (FF, 2000) † *[[Sonja Žorga]] (PEF, 2008) *[[Mihael Žumer]] (FKKT, 2009) *[[Andrej O. Župančič]] (MF, 1979) † a == Glej tudi == * [[zaslužni profesor]] (emeritus) *[[Seznam častnih doktorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam častnih senatorjev Univerze v Ljubljani]] * [[Seznam rektorjev Univerze v Ljubljani]] {{Uni_LJ}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami osebnosti|Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani|*]] [[Kategorija:Seznami povezani z Ljubljano|Zaslužni profesorji]] gfmrev45drmya7z9f81yvjzwzq8a483 0 153558 6742588 6489914 2026-08-25T16:03:48Z Ljuba24b 92351 np 6742588 wikitext text/x-wiki {{Infobox Monarch |name =Karel V. Habsburški<br><small>''tudi'' Karel I. Španski</small> |title =cesar Svetega rimskega cesarstva; kralj [[Kastilija|Kastilije]], [[Aragonija|Aragonije]], [[Neapelj|Neaplja]] in [[Sicilija|Sicilije]] itd |image =<!-- WD --> |reign =[[Slika:Pendon de los Reyes Catolicos.png|24px]] Kralj Aragonije in Kastilije<br />[[Slika:Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg|25px]] cesar Svetega rimskega cesarstva<br />[[Slika:Bandiera del Regno di Sicilia.svg|16px]] [[Kralj Neaplja]]<br />[[Slika:Flag of the Low Countries.svg|20px]] [[Vladar Nizozemske]]<br />[[Slika:Flag of Flanders.svg|25px]] [[Grof Flandrije]] <br />[[Slika:Coat of arms of Brabant.svg|15px]] [[Vojvoda Brabanta]]<br />[[Slika:Coat of arms of the House of Visconti (1395).svg|15px]] [[Milanski vojvoda]] <br />[[Slika:Civil Ensign of Luxembourg.svg|25px]] [[Vojvoda Luksemburga]]<br />[[Slika:Flag of Bourgogne.svg|25px]] [[Vojvoda Burgundije]] |religion = [[katolištvo|katoliška]] |coronation =[[1516]] |predecessor =[[Ivana Blazna]] (Kastilija) <br /> [[Ferdinand II. Aragonski]] (Aragon & Neapelj ) <br /> [[Maksimilijan I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo) <br /> [[Filip I. Kastiljski]] (Nizozemska) |successor =[[Filip II. Španski]] (Španija, Neapelj & Nizozemska ) <br /> [[Ferdinand I. Habsburški]] (Sveto rimsko cesarstvo) |suc-type = |heir = |consort =[[Izabela Portugalska]] |issue =[[Filip II. Španski]] <br /> [[Marija Španska]] <br /> [[Ivana Španska]] |royal house =[[Habsburžani]] |royal anthem = |father =[[Filip I. Kastiljski]] |mother =[[Ivana Blazna]] |date of birth =<!-- WD --> |place of birth =<!-- WD --> |date of death =<!-- WD --> |place of death =<!-- WD --> |place of burial=[[El Escorial]] }} '''Karel V. Habsburški''', [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemški]] [[kralj]] in [[cesar]] (1519-56), [[Španija|španski]] kralj (kot Karel I., 1516-56), [[Vojvodina Avstrija|avstrijski]] nad[[vojvoda]] (kot Karel I., 1519-21), suveren [[Sedemnajst provinc|številnih nizozemskih provinc]] (1506-55), * [[24. februar]] [[1500]], [[Gent]], [[Flandrija]] (današnja [[Belgija]]), † [[21. september]] [[1558]], [[Samostan Yuste|San Jerónimo de Yuste]], [[Španija]]. Karel V., dedič kar štirih vladarskih dinastij ([[Vojvodina Avstrija|avstrijske]], [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|burgundske]], [[Kastilijsko kraljestvo|kastilijske]] in [[Aragonsko kraljestvo|aragonske]]), si je prizadeval to nehomogeno dediščino preoblikovati v enotno katoliško vladavino in se z njo postaviti v bran muslimanskim [[Osmansko cesarstvo|Turkom]], ki so prodirali z juga. Pri tem je naletel na vrsto preprek. Potem ko si je pridobil cesarski naslov, je s svojim tekmecem, francoskim kraljem [[Franc I. Francoski|Francem I.]], bojeval štiri [[Italijanske vojne|vojne za prevlado v Italiji]]. V cesarstvu je izbruhnil upor proti sprevrženi papeževi [[Cerkev (organizacija)|Cerkvi]], nemški [[knez]]i pa so dodali zahteve po samostojnosti oblasti na svojih ozemljih. Ker papeži, za to pristojni, niso urejali verskih vprašanj, jih je poskušal reševati cesar na [[Sveto rimsko cesarstvo#Reichstag, državni svet|državnih zborih]], kar pa je nasprotja le še povečevalo. Prišlo je do [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldenske vojne]] med cesarjem in protestantskimi knezi, ki jo je cesar dobil. Ko pa se je ponovno spustil v urejanje verskih vprašanj in skušal povečati centralizacijo cesarstva, je povzročil med knezi še večji revolt, ki ga je podprl tudi [[Henrik II. Francoski|mladi francoski kralj]]. Cesar se je razočaran in nemočen umaknil in prepustil vodenje [[Španija|Španije]] in [[Sedemnajst provinc|Nizozemske]] sinu [[Filip II. Španski|Filipu]], cesarstvo pa bratu [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinandu]]. == Mladost in nastop vladarskih dolžnosti == Karel je bil sin [[Habsburžani|habsburško]]-burgundskega očeta [[Filip I. Kastiljski|Filipa Lepega]] in kastiljsko-aragonske matere [[Ivana Blazna|Ivane Blazne]]. Šestletnemu je umrl oče in odtlej je živel na dvoru tete [[Margareta Avstrijska|Margarete]] v [[Mechelen]]u (severno od Bruslja), ki ga je vzgajala in mu bila, kot spretna diplomatka, svetovalka do konca svojega življenja. Karlov učitelj je bil teolog Adrian iz Utrechta<ref>pristaš duhovnega gibanja ''devotio moderna'', ki je delovalo versko in vzgojno reformatorsko, razširjalo literaturo med širokimi ljudskimi množicami in ki mu je v mladosti prisluhnil tudi [[Erazem Rotterdamski]].</ref>, poznejši [[papež Hadrijan VI.]], ki je vplival na njegov verski razvoj in ga vzgajal v duhu idealov viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]. Kot otrok je ljubil lov in glasbo. Že v mladih letih se je z vso resnostjo in pozornostjo ukvarjal z državniškimi posli in zgodaj je bil prisiljen prevzeti odgovornost. Ker so ga nenehno obkrožali vzgojitelji in služabniki, in se je moral zgodaj sprijazniti s pomanjkanjem zasebnega življenja, se je močno zaprl vase. Njegovo razpoloženje je bilo bolj melanholično in zaznamovano s strogo disciplino, občutkom dolžnosti in žrtvovanjem za svojo visoko službo. Toda redkobesedni in zadržani Karel je med ljudmi, ki so ga obdajali, vse življenje izžareval močno privlačnost<ref>Demmerla, str. 73</ref>. Karel je petnajstleten prevzel vladanje na [[Sedemnajst provinc|Nizozemskem]]. Po smrti deda po materi, [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II. Aragonskega]] (1516), je bil (skupaj s svojo materjo Ivano, ki pa zaradi bolezni nikdar ni vladala) imenovan za španskega kralja; kot Karel I. je postal prvi vladar združene Španije. Septembra 1517 je z Nizozemskega priplul v povsem tujo mu Španijo in ji poskusil vladati na burgundski način, kar pa je med delom domačega plemstva in meščanstva povzročilo nezadovoljstvo in nemir. Ko se je po smrti svojega deda po očetu, nemško-rimskega kralja in cesarja [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijana I.]], vrnil v Nemčijo, je v kastiljskih mestih izbruhnil upor ''comunerosov'', ki jih je sestavljalo predvsem meščanstvo ob podpori nekateri plemičev in duhovnikov. Ko se je upornikom pridružilo še socialno-revolucionarno gibanje, se je visoko plemstvo ustrašilo za svoje fevdalne privilegije in je podprlo Karla. == Volitve cesarja. Izobčenje Martina Luthra == [[slika:Empire-Roman-Emperor-Charles-V 02.svg|thumb|Evropski del vladavine Karla V.:<br /> vinsko rdeče: kastiljska dediščina<br />rdeče: aragonska dediščina<br />oranžno: burgundska dediščina<br />rumeno: avstrijske dedne dežele<br />svetlo rumeno: Sveto rimsko cesarstvo.<br />K temu je treba dodati še kolonije v Srednji in Južni Ameriki in v Indoneziji.]] Kandidatov za novega cesarja je bilo sprva veliko in izvolitev Karla za cesarja nikakor ni bila sama po sebi umevna. Cesarja so volili [[Volilni knez|volilni knezi]], ki si niso želeli premočnega cesarja in so skušali iz volitev izvleči čim več koristi zase. S časom se je izbor skrčil na Karla in francoskega kralja [[Franc I. Francoski|Franca I.]] Franc je upal, da mu bo cesarski položaj pomagal rešiti Francijo iz obkoljenosti s habsburškimi deželami; Karel pa je vedel, da bo le z nadnacionalnim simbolom lahko ohranil svoje raztresene dežele združene. Karel je volilno diplomacijo prepustil teti Margareti, ki je spoznala, da bo o izidu odločal predvsem denar. Izplačane so bile vrtoglave podkupnine in Karel se je na samem začetku vladanja nabral dolg v vrednosti 1200 kg čistega zlata. Dolgovi so ga potem spremljali do konca vladanja. Volitve je menda nazadnje odločil saški volilni knez [[Friderik III. Saški|Friderik III.]] ''Modri'', ki je edini odklonil podkupnino. 23. oktobra 1520 je bilo slavnostno kronanje v [[aachen]]ski stolnici, pred katerim je moral Karel podpisati t. i. ''volilno kapitulacijo'', v kateri se je v korist volilnih knezov odpovedal nekaterim cesarskim pristojnostim. Že naslednjo pomlad je moral mladi cesar na državnem zboru v [[Worms]]u sprejeti odločitev, ki je dala pečat vsemu njegovemu kasnejšemu vladanju. Glavna tema zasedanja je bila državna reforma, v zadnji točki pa so obravnavali vprašanje [[Luteranstvo|nove vere]], ki je že od konca leta 1517 burila duhove v severni Nemčiji. 18. aprila 1521 so na zasedanje povabili tudi [[Martin Luther|Martina Luthra]] in od njega zahtevali, da prekliče nauke iz svojih spisov. Vendar je ta z znanimi besedami »tu stojim in ne morem drugače« zavrnil kakršno koli popuščanje. Karel je vedel, da je reforma v Cerkvi potrebna, a je menil, da je [[koncil]] edino primerno mesto zanjo. Tako v položaju, v katerem se je znašel, ni mogel ravnati drugače, kot da je razglasil t. i. ''wormski edikt'', s katerim je Luthra izgnal iz države in ukazal uničiti njegova dela<ref>Karel je 25 aprila razglasil državno izobčenje Martina Luthra z besedami: »Izviram iz dolgega niza krščanskih kraljev plemenitega nemškega naroda in španskih katoliških kraljev, ki so bili do smrti vsi zvesti sinovi svete Cerkve. Branili so vero zaradi božje slave in zaradi rešitve duš. Sklenil sem potrditi vero, ki so se je držali moji predniki. En sam menih, ki se postavi proti tisočletnemu krščanstvu, se mora motiti. Odločen sem za to zastaviti svoje dežele, svoje prijatelje, svojo kri, svoje življenje in celo svojo dušo.« Demmerle, str. 80.</ref>. Karel je potem še mnogo let vedno znova zahteval sklic cerkvenega zbora. Ko se je ta končno leta 1545 [[Tridentinski koncil|sestal v Tridentu]], je bila [[Nemčija]] versko že razklana. == Vrnitev v Španijo == Iz Wormsa je Karel odpotoval na Nizozemsko in potem v Španijo, kjer so njegovi pristaši med tem zadušili upor ''comunerosov''. Karlu se je zdelo, da mora upornike strogo kaznovati. Prišlo je do mnogih smrtnih obsodb in zaplemb premoženja. Karla so menda te obsodbe zasledovale do konca življenja. Vendar je dosegel pomiritev. V Španiji je potem ostal sedem let. V tem času se je zbližal in obdal s kastiljskimi plemenitaši; povezanost z njimi se je potem samo še poglabljala. V času Karlovega vladanja so španski ''[[konkvistador]]ji'' podjarmili skoraj celo [[Srednja Amerika|Srednjo]] in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. V Španijo so pošiljali vse več [[Zlato|zlata]] in [[Srebro|srebra]], katerega pritok se je povečal zlasti v 1550-tih letih, ko so začeli sistematično izkoriščati rudnike srebra v [[Potosi]]. Petina dohodka je pripadala kroni. Toda tudi to ni bilo dovolj za Karlove vojne, ki jih je, predvsem s francoskim kraljem, bojeval tekom svojega vladanja. Španski dolg je stalno naraščal in Španija je bila ob koncu Karlovega vladanja pred bankrotom. Cesar je za grozodejstva, ki so se dogajala v kolonijah, vedel. Izdal je sicer zakone, ki so prepovedovali zasužnjevanje [[Indijanci|Indijancev]]; toda ker se ni istočasno odpovedal pridobivanju žlahtnih kovin, s katerimi je plačeval [[Najemnik|najemniške vojake]], so bili ti zakoni v praksi neuresničljivi. == Vojne s Francozi in Turki == Volitve cesarja so bile le prvi spopad med Francem I. in Karlom V., ki sta podedovala stara nasprotja svojih rodbin. [[Habsburžani]] so si želeli nazaj leta 1477 izgubljeni del [[Vojvodina Burgundija#Vladavina burgundskih vojvod iz rodbine Valois (1363-1477)|vladavine burgundskih vojvod]], [[Valoisi]] pa so si lastili vojvodino [[Milano]] (ki jo je Franc zavzel, tik preden je Karel nastopil kot španski kralj) in [[Neapeljsko kraljestvo]]. Do leta 1544 sta v severni Italiji bojevala štiri vojne ([[italijanske vojne]], od četrte do sedme). Obmejne sovražnosti so leta 1521 prešle v odkrit spopad (italijanska vojna 1521-26) v severni Franciji in severni Italiji, kjer je Milano dvakrat zamenjal gospodarja, dokler ni Karlova vojska z zmago v bitki pri [[Pavia|Paviji]] dobila oblast nad severno Italijo; ob tem ji je uspelo zajeti tudi francoskega kralja. Mirovna pogajanja so se potem vlekla več kot leto dni. Karel je želel predvsem dobiti matično vojvodino Burgundijo (približno današnjo francosko [[Bourgogne|regijo Burgundijo]]), govora je bilo tudi o poroki Karlove starejše sestre Eleonore, ovdovele portugalske kraljice, s Francem I., ki naj bi pomirila spor med rodbinama<ref>do te poroke je dejansko prišlo leta 1530 po "damskem miru" v Cambraiu.</ref>. Zaprt v madridskem ''alcazarju'' je Franc na vse pristal (čeprav se je hkrati iz ječe tajno pogajal s Turki). Ko pa je prišel spet na prostost, se določil miru iz [[Madrid]]a (1526) ni držal. S prihodom [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] na čelo [[Osmansko cesarstvo|osmanskega cesarstva]] (1520) je turški pritisk na Evropo vse bolj naraščal. Sultan ni ogrožal le [[Ogrska|Madžarske]], ampak tudi [[Vojvodina Avstrija|habsburške dedne dežele]], ki jih je Karel v letih 1521-22 prepustil mlajšemu bratu Ferdinandu. Ko so Turki avgusta 1526 v [[Bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] premagali madžarskega kralja [[Ludvik II. Ogrski|Ludvika II.]], ki je v boju padel, ne da bi zapustil naslednika, je Karlov brat postal (po določilih bratislavskega miru iz leta 1491 in kot svak Ludvika II.) češki in madžarski in potem še rimsko-nemški kralj [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinand I.]]; potreboval bi cesarjevo vojaško pomoč, a Karel je bil preveč zapleten v dogajanja v Italiji. Leta 1529 so morali Avstrijci sami [[Prvo obleganje Dunaja|obraniti Dunaj]] pred Turki. Ko je prišel Franc I. iz zapora, je sklenil zavezništvo z Milanom, [[Beneška republika|Benetkami]], [[Švicarska konfederacija|Švico]] in Anglijo, t. i. ligo iz [[Cognac]]a, kateri se je pridružil tudi [[papež Klemen VII.]] in se s tem uvrstil med Karlove politične sovražnike (italijanska vojna lige Cognac, 1527-29). Karlove čete so bile še vedno v Italiji; španski in nemški najemniki, slednji večinoma [[Luteranec|luteranci]], že dolgo niso dobili plačila in jih je bilo težko miriti. Potem ko je njihovega glavnega poveljnika (Georg von Frundberg) zadela kap in je odpotoval v domovino, se je vojska, pod vodstvom generalnega kapitana, vojvode Karla Burbonskega, odpravila proti [[Rim]]u, da si v bogatem mestu sama vzame plačilo. 6. maja 1526 se je začelo ropanje Rima (''sacco di Roma''). Najemniki so gospodarili v mestu, dokler jih jeseni nista pregnali lakota in kuga. Papež se je sprva umaknil v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], potem pa je skrivaj zbežal tudi od tam. Za t. i. "damski mir" sta poskrbeli mati Franca I., Luiza Savojska, in [[Margareta Avstrijska]], ki sta se avgusta 1529 v [[Cambrai]]u dogovorili za ohranitev obstoječega ozemeljskega stanja: Karel je preklical svoje zahteve po Burgundiji, Franc pa zahteve po Milanu in Neaplju. Tudi medičejski papež in Karel sta sklenila dogovor: Karel je papežu pomagal za [[Medičejci|Medičejce]] ponovno osvojiti oblast v [[Firence|Firencah]] (ki so bile v rokah republikancev), Klemen VII. pa je Karla na njegov trideseti rojstni dan v [[Bologna|Boloniji]] še formalno kronal za cesarja. To je bilo zadnjič, da je papež kronal cesarja Svetega rimskega cesarstva. Ker Cerkev še vedno ni sklicala koncila, je Karel na državnem zboru v [[Augsburg]]u leta 1530 ponovno poskušal najti začasni način sožitja s protestanti. Vendar so katoliki zavrnili veroizpoved, ki so jo predložili Luthrovi pristaši in jo poznamo kot [[augsburška veroizpoved]] (''confessio Augustana''); z zavrnitvijo se je nazadnje strinjal tudi cesar. Zaključki zbora so v nekoliko razširjeni obliki ponovili stališča wormškega zbora iz leta 1521. To je vzpodbudilo protestantske kneze, da so se združili v obrambni [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenski zvezi]], s katero so se želeli zoperstaviti cesarjevemu pritisku in zavarovati svojo oblast. Zaradi turške nevarnosti je bil Karel prisiljen sprva zvezi popuščati v zameno za vojaško podporo proti zunanjemu sovražniku. Leta 1532 je Karel zbral veliko vojsko, ki je pod njegovim osebnim vodstvom blizu Dunaja pričakovala bližajočo se Sulejmanovo vojsko, toda poveljnika sta se izognila spopadu. Cesar se je naslednje leto vrnil v Španijo in prepustil posle na vzhodu bratu. Kar je zamudil pred Dunajem, je skušal Karel nadoknaditi v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Leta 1535 je zavzel [[Tunis]], od koder so pirati pod poveljstvom turškega admirala [[Hajrudin Barbarossa|Hajrudina Barbarosse]] (Khayr ad-Din) ogrožali pomorski promet. Operacija, ki je bila za krščanski svet pravo zmagoslavje, pa ni oslabila Sulejmanovega položaja. [[Slika:Charles_V_announcing_the_capture_of_Tunis_to_the_Pope_in_1535.jpg|thumb|Karel V. pri papežu Pavlu III. v Rimu po zmagi v Tunisu. (V času Karlovega vladanja se je na papeškem prestolu zvrstilo 7 papežev.) [[Manierizem|Manieristična]] tapiserija iz 16. stoletja.]] Konec leta 1535 je umrl milanski vojvoda Francesco II. Sforza in Karel je dal vojvodino Milano v fevd svojemu sinu [[Filip II. Španski|Filipu]]. Francoski kralj, ki si je tudi lastil pravico do tega cesarskega fevda, je vdrl v Italijo (italijanska vojna 1536-38), zasedel [[Torino]], ni pa uspel zasesti Milana. Med tem je Karel na povratku iz Tunisa pristal v [[Neapelj|Neaplju]] in prispel avgusta 1536 v Rim, kjer je imel pred [[Papež Pavel III.|papežem Pavlom III.]] in kolegijem kardinalov svoj slavni govor, v katerem je francoskega kralja obdolžil kršitve miru. Karlova vojska je potem v povračilni akciji vdrla v [[Provansa|Provanso]], vendar je operacija kmalu izgubila polet. Maja 1538 je bil s posredovanjem papeža v [[Nica|Nici]] sklenjen mir. Leta 1539 se je mesto [[Gent]] na Nizozemskem uprlo upravnim reformam in zvišanju davkov. Ker kraljeva namestnica na Nizozemskem, Karlova sestra Marija Ogrska, ni bila kos položaju, je Karel osebno odpotoval v svoje rodno mesto, mu odvzel privilegije in strogo kaznoval voditelje upornikov. Krut poseg pa je vendarle spametoval obe strani, ki sta odtlej reševali (v času Karlovega vladanja) podobne probleme z medsebojnim dogovarjanjem <ref>{{navedi knjigo|last=Israel|first=Jonathan I.|title=The Dutch Republic. Its Rise, Greatness, and Fall|publisher= Oxford University Press |location=New York|year=1998|cobiss=644493}}, stran 39.</ref>. Zaradi turške nevarnosti je skušal biti Karel proti nemškim protestantom popustljiv; leta 1541 jim je na državnem zboru v [[Regensburg]]u priznal velike koncesije (po svojem prepričanju), ki pa sta jih kasneje zavrnila tako papež kot Luther. Čeprav se je Ferdinand, ki je v avgustu 1541 izgubil madžarsko prestolnico, potegoval za pohod proti Sulejmanu, se je Karel odločil za ponovno pomorsko akcijo, za napad na [[Alžir]], ki pa se je ponesrečil, ker je vihar potopil del cesarjeve flote. Franc I. in Sulejman Veličastni, ki sta bila v stalnih diplomatskih stikih, sta leta 1543 družno napadla [[Nica|Nico]], Turki z morja, Francozi s kopnega (italijanska vojna 1542-46). Posadka v citadeli se je branila cel mesec, dokler je končno ni odrešil prihod Karlove vojske. Cesar je na napad odgovoril tako, da se je povezal z angleškim kraljem [[Henrik VIII. Angleški|Henrikom VIII.]], ki je v severni Franciji zavzel [[Boulogne]] in [[Soissons]]. Zaradi pomanjkanja denarja za najemnike se je bojevanje počasi ustavilo. Mir v Crepyju (september 1544) je v glavnem potrdil obstoječe meje. Franc je obljubil, da se ne bo povezoval z nemškimi protestanti in da bo poslal predstavnike na [[tridentinski koncil]]. To je bila zadnja vojna med Karlom in Francem<ref>Francev sin Henrik II. je leta 1546 to vojno še nadaljeval in jo zaključil z mirom v Ardresu.</ref>. == Spopad s protestantskimi knezi == [[Slika:Karl V.-Carlos I. 1548 (Tiziano Vecellio?) 066.jpg|thumb|Po smrti žene Izabele Portugalske, leta 1539, se je Karel oblačil le še v črna oblačila. Olje na platnu, 1548; portret so prvotno pripisovali Tizianu, sedaj pa nizozemskemu slikarju Lambertu Sustrisu.]] Decembra 1545 se je v [[Trento|Trentu]] končno začel [[koncil]], ki ga je Karel tako dolgo pričakoval. Toda njegovi upi na teološko rešitev verskega spora so splahneli, ko se protestantski teologi koncila niso hoteli udeležiti. Karel se je tedaj odločil za vojno. Papež mu je ponudil pomoč v denarju in četah. Karel je na svojo stran pridobil močnega protestantskega vojvodo [[Mavricij Saški|Mavricija Saškega]], kateremu je za sodelovanje obljubil [[Saška (volilna kneževina)|volilno kneževino Saško]], v kateri je vladal Mavricijev [[Wettinci#Ernestinci|ernestinski]] bratranec Ivan Friderik I., eden od voditeljev [[Šmalkaldenska zveza|šmalkaldenske zveze]]. Protestanti so želeli cesarja prehiteti in so septembra 1546 začeli [[Šmalkaldenska vojna|šmalkaldensko vojno]], toda bili so premalo odločni in enotni. Cesarjev brat Ferdinand I. in Mavricij sta v protinapadu zavzela volilno Saško. Cesar je izobčil oba voditelja šmalkaldenske zveze (Ivan Friderik I. in Filip Hessenski). Naslednjo pomlad je prišla iz Italije cesarjeva najemniška vojska in aprila 1547 v bitki pri Mühlbergu na Labi dosegla odločilno zmago. Karel, sedaj gospodar položaja, je po zasedanju državnega zbora v Augsburgu leta 1548 izdal t. i. [[augsburški interim]], ki naj bi začasno urejal predvsem obredne cerkvene zadeve v cesarstvu. Med protestantskimi knezi, ki so odredbo razumeli kot poskus ponovne prevlade katolicizma in večjo centralizacijo cesarstva, je interim izzval zarotniški odziv. Mavricij Saški, sedaj [[volilni knez]], je prestopil na stran protestantov. Med njim, brandenburškim volilnim knezom Albertom II. Alcibadesom in mladim francoskim kraljem [[Henrik II. Francoski|Henrikom II.]], ki je iskal zaveznike v boju proti cesarju, je prišlo januarja 1552 v [[Chambord, Loir-et-Cher|Chambordu]] do pogodbe, v kateri sta kneza francoskemu kralju obljubila za pomoč v orožju in denarju [[vikariat]] nad cesarskimi mesti [[Metz]], [[Toul]] in [[Verdun]]. Zarotniki so vdrli v Avstrijo z namenom, da zajamejo cesarja, ki se je, prizadet od [[protin]]a, mudil v [[Innsbruck]]u. Cesarja je ponižanje, ker je moral bežati, zelo prizadelo. Zdaj je v dogajanja posegel brat Ferdinand, ki se je z uporniki dogovoril za poravnavo in avgusta 1552 podpisal [[passavski sporazum]], za Karla sramotno listino. Med tem so Francozi zavzeli [[Lotaringija|Lotaringijo]], kar je bil za Karla nov hud udarec. Ponovno je zbral vojsko, začel oblegati Metz in pri tem doživel nov poraz. Po tem porazu je vodenje države in reševanje verskega vprašanja prepustil bratu Ferdinandu. Ferdinand je leta 1555 na zboru v Augsburgu popustil protestantom in z njimi sklenil t. i. [[augsburški verski mir]], ki je nasprotja med cesarjem in nemškimi protestantskimi knezi več ali manj stabiliziral do [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]], ko so izbruhnila v največji možni meri. == Umik z vladarskih položajev == === Težave pri vladanju === Ko je Karel že vladal v Španiji kot Karel I., je leta 1519 prevzel tudi cesarski naslov kot Karel V. Sveto rimsko cesarstvo je na koncu pripadlo mlajši veji [[Habsburžani|Habsburžanov]] v osebi Karlovega brata [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]], medtem ko je starejša veja nadaljevala vladati v Španiji in burgundski dediščini v osebi Karlovega sina, španskega [[Filip II. Španski|Filipa II.]] Na takšen razvoj dogodkov je vplivalo veliko dejavnikov, predvsem policentrični značaj evropske civilizacije in španske čezmorske posesti.<ref>{{navedi knjigo |last1=Tracy |first1=James D. |title=Holland Under Habsburg Rule, 1506–1566: The Formation of a Body Politic |date=23. oktober 2018 |publisher=Univ of California Press |isbn=978-0-520-30403-1 |page=46 |url=https://books.google.com/books?id=x7nADwAAQBAJ&pg=PA46 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}</ref> Kot prepričanega vernika so ga večkrat notranje prizadele smrtne obsodbe, ki jih je po svojem prepričanju moral podpisati nad nekaterimi uporniki, kakor tudi ravnanje nekaterih, zlasti ameriških osvajalcev. Omenjajo tudi verske napetosti, denarne težave in oviranje, ki so ga povzročale zunanje sile, zlasti [[Francosko kraljestvo|Francija]] in [[Osmansko cesarstvo|Turčija]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Nexon |first1=Daniel H. |title=The Struggle for Power in Early Modern Europe: Religious Conflict, Dynastic Empires, and International Change |date=20. april 2009 |publisher=Princeton University Press |isbn=978-0-691-13793-3 |page=135 |url=https://books.google.com/books?id=7u5NuuVMOWgC&pg=PA135 |access-date=5. februarja 2022 |language=en}}</ref> Na bolj osebni ravni Karlu ni uspelo prepričati nemških knezov, da bi podprli njegovega sina Filipa, čigar ''»neroden in zaprt značaj ter pomanjkanje znanja nemškega jezika sta to podjetje obsodila na neuspeh«''.{{sfn|Whaley|2011|p=326}} === Dežele, ki se jim je Karel odpovedal === {{Multiple image|total_width=400 |image1= Peter Paul Rubens 119.jpg | width1 = 1000 | height1 = 1000 |image2=Habsburg Empire of Charles V.png | width2 = 1000 | height2 = 1000 |footer='''Levo''': „Prispodoba o cesarju Karlu V. kot svetovnem gospodarju“ (Podobo narisal [[Peter Paul Rubens]] [[1604|okrog 1604]]).<ref>Izrek: „V mojem cesarstvu sonce nikoli ne zaide“ pripisujejo Karlu V.</ref><br/>'''Desno''': Cesarstvo Karla V. na njegovem vrhuncu [[1544]]. <ref>Po končani [[Italijanska vojna (1542–1544)|Italijanski vojni]]</ref> }} ''Cesarstvo Karla V.'', splošno znano tudi kot [[Habsburško cesarstvo]], je vključevalo [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Španski imperij|Špansko cesarstvo]], [[Burgundija|Burgundijsko]] [[Nizozemska|Nizozemsko]], [[Cislajtanija|Avstrijske dežele]], in vsa ozemlja in oblasti, ki jim je vladal po [[personalna unija|personalni uniji]] cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški|Karel V.]] od 1519 to 1556. [[Zgodovina|Zgodovinsko]] gledano je bilo to prvo cesarstvo, ki so ga označevali kot "Cesarstvo, nad katerim sonce nikoli ne zaide"; taisti izraz so uporabljali za več vseobsežnih cesarstev skozi zgodovino. Dežele cesarstva so imele skupnega samo cesarja Karla V., medtem ko so njihove meje, ustanove in zakoni ostali ločeni. Karlovo poimenovanje kot cesarja je bilo ''Karel V.'' (torej ''Karl V.'' in ''Carolus V.''), medtem ko so ga v njegovih mlajših letih imenovali tudi ''Karel [[Gent]]ski'' (po njegovem rojstnem kraju v [[Flandrija|Flandriji]]), ''Karel II.'' kot [[Vojvodina Burgundija|vojvoda Burgundije]], in ''Karel I.'' kot [[Kraljevina Španija|kralj Španije]] (''Carlos I'') ter [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvoda Avstrije]] (''Karl I.''). Cesarsko ime je prevladalo zaradi politično-verskega prvenstva, ki ga je imelo Sveto rimsko cesarstvo med evropskimi kraljestvi od [[srednji vek|srednjega veka]] in ga je Karel V. nameraval ohraniti kot del svojega (končno neuspelega) načrta združitve [[katolištvo|katoliškega območja]] pod svojim vodstvom .<ref>Iz istega razloga je bil izraz "cesarski" uporabljen kot ustrezen pridevnik (npr. cesarska vojska, cesarski dvor, cesarska zmaga) in privrženci Karla V. so bili opisani kot "cesarski".</ref><ref>Simpson, L. F., Baron Kervyn de Lettenhove, J. M. B. C.; The Autobiography of the Emperor Charles V</ref><ref name="Blockmans, W. P. 2005">Blockmans, W. P., and Nicolette Mout. The World of Emperor Charles V (2005)</ref><ref>Brandi, Karl. The emperor Charles V: The growth and destiny of a man and of a world-empire (1939) </ref> === Umik v španski samostan === Karlu se ni uresničila želja, da bi ga v cesarstvu nasledil sin [[Filip II. Španski|Filip]]. Nemški knezi so ga odklanjali. Karel je zato iskal povezavo z Anglijo in za že ovdovelega Filipa organiziral poroko z deset let starejšo angleško kraljico [[Marija I. Angleška|Marijo]]. Vendar je angleški parlament odklonil kronanje Filipa za sokralja, pa tudi iz zakona z Marijo ni bilo naslednikov. Karel se je po smrti matere, kraljice [[Ivana Blazna|Ivane]] (april 1555), ki je bila formalno ves čas njegova sovladarica, odločil, da se bo odpovedal prestolu. Oktobra je v bruseljskem dvorcu predal sinu Filipu vodenje viteškega [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]] in vladarsko oblast nad [[Sedemnajst provinc|Nizozemsko]] ter v januarju 1556 še oblast v Španiji. Potem je odpotoval v Španijo in avgusta 1556 prepustil vladanje v cesarstvu bratu, ki so ga volilni knezi februarja 1558 potrdili za "izvoljenega cesarja" Svetega rimskega cesarstva, [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] Karel se je umaknil v samostan San Jeronime de Yuste, kjer je leta 1558 umrl. Pokopali so ga v samostanski kripti; 16 let kasneje so njegove posmrtne ostanke prenesli v ''Samostan Escorial v [[Madrid]]u'', imenovan ''[[El Escorial]]''. Zgodovinarji, ki Karlu niso naklonjeni, ga imajo za oblastiželjnega, nepopustljivega in neprilagodljivega vladarja. Očitajo mu kruto kaznovanje upornikov v Kataloniji (1522) in Gentu (1540), nepotrebno vojskovanje in slepoto za krutosti osvajalcev Amerike<ref>The new encyclopaedia Britannica, zv. 3, str. 110. </ref>. Karlu naklonjeni zgodovinarji pa poudarjajo njegovo preudarnost in neomajno predanost nalogi, ki naj bi jo (po tradicionalnem razumevanju cesarske oblasti) dobil od Boga, da ohrani in utrdi enotno katoliško državo, kar brez občasnih odločnih posegov v dogajanja ni bilo možno. Ta naloga je bila pretežka in od vsega začetka izgubljena. Bilo je preveč nasprotujočih si sil in vplivov, političnih in verskih. Zgodovinar Edward Crankshaw je zapisal: "Zgodbo njegovega življenja lahko označimo za neuspel poskus najbogatejšega in najmočnejšega moža na svetu, da bi uveljavil nadnacionalno duhovno in posvetno ureditev." <ref>Demmerle, stran 71.</ref> == Družina == Marca 1526 se je Karel v [[Sevilla|Sevilli]] poročil z Izabelo (1503-39), sestro Ivana III. Portugalskega, ki se je malo pred tem poročil s Karlovo najmlajšo sestro Katarino. Zakon je bil srečen. Izabela je bila noseča osemkrat, toda preživeli so le trije otroci: * [[Filip II. Španski|Filip II.]] (1527–1598), španski kralj, štirikrat poročen * Marija (1528–1603), leta 1548 je postala žena kasnejšega rimsko-nemškega cesarja [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijana II.]] * Ivana (1535–1573), leta 1552 se je poročila s portugalskim princem Ivanom Manuelom, ki je umrl pred svojim očetom, kraljem Ivanom III. Karel V. je imel tudi dva nezakonska otroka, ki ju je priznal za svoja; to sta bila, z Ivano van der Gheynst, meščanko iz Oudenaarde v Flandriji * [[Margareta Parmska]] (1522–1586), kraljeva namestnica na Nizozemskem, drugič poročena z Ottaviom, vojvodo Parme in Piacenze, iz družine Farnese in z Barbaro Blomberg, meščanko iz Regensburga * don [[Juan Avstrijski]] (1547–1578), vodja cesarskega ladjevja v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Sveto rimsko cesarstvo]] *[[Seznam avstrijskih vladarjev]] == Viri == * {{navedi knjigo |author=Demmerle Eva |year=2013 |title=''Habsburžani'' |publisher=Cankarjeva založba, Ljubljana |isbn=978-961-231-922-9 |cobiss=264595456 |pages=}} * Pohl, Walther: ''Habsburžani:zgodovina evropske rodbine'', Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994 {{COBISS|ID=38746880}} * {{navedi knjigo |title=The new encyclopaedia Britannica|url=https://archive.org/details/newencyclopaedia14ency|last= |first= |authorlink= |year=1992 |publisher= Encyclopaedia Britannica |location= Chicago [etc.]|isbn= |cobiss=13736197 |page= |pages= |accessdate=}} {{S-start}} {{S-hou||24. februar|1500 |21. september |1558}} {{s-break}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]]}} {{s-ttl|title=Rimsko-nemški kralj<br>od 1520 cesar|years= 1519–1556}} {{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}} {{S-bef|before=[[Ferdinand II.]] in Ivana kot kraljica Kastilije-Aragonije}} {{s-ttl|title=Kralj Španije|years= 1516–1556}} {{S-aft|after=[[Filip II.]]}} {{S-bef|before=[[Ferdinand II.]]}} {{s-ttl|title=Kralj Sardinije|years= 1516–1554}} {{S-aft|after=[[Filip II.]]}} {{S-bef|before= Maksimilijan I.}} {{s-ttl|title=Nadvojvoda Avstrije|years= 1519–1521}} {{S-aft|after=[[Ferdinand I.]]}} {{S-bef|before= [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda Luksemburga|years= 1516–1555}} {{S-aft|after=[[Filip II.]]}} {{S-bef|before= Franc II. Sforza}} {{s-ttl|title=Vojvoda Milana|years= 1535–1554}} {{S-aft|after=[[Filip II.]]}} {{S-bef|before= Ivana Trastamarska}} {{s-ttl|title=Knez Asturije|years= 1506–1516}} {{S-aft|after=Filip Avstrijski}} {{S-bef|before= [[Filip I. Kastiljski|Filip I.]]}} {{s-ttl|title=Veliki mojster Reda zlatega runa|years= 1506–1555}} {{S-aft|after=[[Filip II.]]}} {{S-end}} {{Cesarji Svetega rimskega cesarstva}} {{DEFAULTSORT:Karel V. Habsburški}} [[Kategorija:Vojvode Burgundije]] [[Kategorija:Nemški kralji]] [[Kategorija:Vojvode Štajerske]] [[Kategorija:Koroški vojvode]] [[Kategorija:Vojvode Kranjske]] [[Kategorija:Svetorimski cesarji]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Umrli za malarijo]] [[Kategorija:Karel V. Habsburški| ]] {{normativna kontrola}} kjjei5plot8tyvsabfylv6d0j03kczy 0 158877 6742511 6689436 2026-08-25T12:04:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = Nova socialdemokracija | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = | foundation = 12. september 2007 | headquarters = Mihov štradon 13<br>1000 Ljubljana | ideology = [[krščanski socializem]]<br>[[regionalizem]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Programska deklaracija|url=https://nsd.si/program-stranke/|website=nsd.si|accessdate=2025-04-24|language=sl|archive-date=2025-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20250512123331/https://nsd.si/program-stranke/|url-status=dead}}</ref><br>[[konservatizem]]<ref name=":0" /> | position = [[centrizem|sredina]] do [[leva sredina]]<ref name=":0" /> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rdeča]], {{colorbox|#427d47|border=darkgray}} [[zelena]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = Vladimir Obrovnik | leader2_title = Predsednica sveta stranke | leader2_name = Jožica Belak | president = [[Andrej Magajna]] | general_secretary = | membership = 700<ref name=":2" /> }} '''Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti''' (kratica '''NS''') je [[Slovenija|slovenska]] [[politična stranka]], ki temelji na idejah krščanskega socializma. Predhodnik stranke so bili Krščanski socialisti Slovenije, predsednik je [[Andrej Magajna]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Predstavitev – NOVA SOCIALDEMOKRACIJA|url=https://nsd.si/predstavitev/|accessdate=2022-02-15|language=sl-SI|archive-date=2022-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20220215180556/https://nsd.si/predstavitev/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Idejna zgodovina === Krščanski socializem izhaja idejno iz krščanskega socialnega gibanja, ki ga je na Slovenskem začel dr. [[Janez Evangelist Krek]]. Njegov izjemni pomen se kaže tudi v tem, da je naredil sintezo med [[socializem|socialističnimi]] idejami, praktičnim socialnim delovanjem in [[etika|etiko]] [[krščanstvo|krščanstva]]. Z izrazom »krščanski« v svojem nazivu poudarjajo navezavo na slovensko krščansko-socialno izročilo ter sodobna spoznanja in prakso socialno usmerjenih kristjanov po svetu, združenih v gibanjih in strankah, katere krovno mednarodno organizacijo predstavlja [[Mednarodna zveza vernih socialistov]] (International League of Religious Socialists). === Zgodovina na Slovenskem === ==== Druga svetovna vojna in osamosvojitev ==== Idejno in strokovno sta na Slovenskem krščansko socialno misel razvijala [[Andrej Gosar]] in [[Edvard Kocbek]]. Med obema vojnama je deloval v tem duhu tudi krščansko-socialistični sindikat [[Jugoslovanska strokovna zveza]]. Do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je uveljavil kot nosilec sodobne gospodarske, socialne in kulturne preobrazbe slovenskega naroda. Leta [[1939]] je skupaj z [[Aleš Stanovnik|Alešem Stanovnikom]] in dr.[[Tomaž Furlan|Tomažem Furlanom]] organiziral odbor za ustanovitev stranke. V [[narodnoosvobodilni boj]] so se krščanski socialisti vključili z namenom izbojevnja osvoboditve in polne politične suverenosti slovenskega naroda ter mu zagotoviti, socialni in kulturni razvoj na ravni razvitih evropskih držav. Po vojni se je krog krščanskega socialnega gibanja ohranjal in širil okrog slovenskih izobražencev, zbranih okrog revije ''2000''. Med slovenskimi škofi ima posebno mesto teološka misel dr. [[Vekoslav Grmič|Vekoslava Grmiča]]. Leta 1991 so se krščanski socialisti tudi politično organizirali in začeli ponovno delovati kot stranka. Ker se le-ta ni (do)registrirala po novem zakonu, so se po letu 1995 posamezniki iz jedra stranke angažirali v družbenem socialnem gibanju. Sodelovali so z različnimi političnimi organizacijami in civilnimi združenji. Leta 2007 je gibanje zopet preraslo v organizirano politično akcijo z registracijo stranke Krščanski socialisti Slovenije. ==== Državna politika ==== Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je stranka nastopila na skupni listi pod okriljem stranke [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]], h kateri so bili priključeni še [[Demokrati Slovenije|Demokrati Slovenije]], [[Zelena koalicija (Slovenija)|Zelena koalicija]] in [[Zveza za Primorsko]].<ref>{{Navedi splet|title=SMS-Zeleni in DS s pravo alternativo|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/sms-zeleni-in-ds-s-pravo-alternativo-137025|website=zurnal24.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zeleni se znova združujejo in trdijo: "Vsak trn najde cvet"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zeleni-se-znova-zdruzujejo-in-trdijo-vsak-trn-najde-cvet/268326|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zveza za Primorsko in SMS - Zeleni podpisali dogovor o sodelovanju na volitvah|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/zveza-za-primorsko-in-sms-zeleni-podpisali-dogovor-o-sodelovanju-na-volitvah.html|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Skupna lista je na volitvah dobila 0,86 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2011/rezultati/rezultati_slo.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> V kampanji pred [[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA-A2)|referendumom o varovanju arhivskega gradiva]] leta 2014 so sodelovali kot nasprotniki zakona.<ref>{{Navedi splet|title=V kampanji pred arhivskim referendumom bo sodelovalo osem prijaviteljev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-kampanji-pred-arhivskim-referendumom-bo-sodelovalo-osem-prijaviteljev/336917|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Leta 2017 so se vključi tudi v kampanjo pred [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendumom o drugem tiru]] in znova sodelovali kot nasprotniki.<ref>{{Navedi splet|title=Burno soočenje različnih pogledov na drugi tir|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-2017/burno-soocenje-razlicnih-pogledov-na-drugi-tir/433146|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]] se je stranka Krščanski socialisti Slovenije združila z gibanjem Nova prihodnost [[Milan Balažic|Milana Balažica]] ter skupino iz nekdanje Združene levice v stranko Novi socialdemokrati.<ref>{{Navedi splet|title=Novi socialdemokrati z Balažicem in Magajno na volitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novi-socialdemokrati-z-balazicem-in-magajno-na-volitve/452335|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Kasneje so se zaradi spora s stranko [[Socialni demokrati]] v zvezi z imenom preimenovali v Novo socialdemokracijo, na volitvah pa niso nastopili.<ref>{{Navedi splet|title=SD zaradi imena Balažičevih Novih socialdemokratov toži državo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/grem-volit/sd-zaradi-imena-balazicevih-novih-socialdemokratov-tozi-drzavo/456747|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je stranka nastopila kot članica skupne liste [[Povežimo Slovenijo]]. Skupni listi ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga, dobili so 3,41 % glasov.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|title=Izidi glasovanja - Volitve v Državni zbor 2022|accessdate=2023-06-26|website=DVK.si|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Povežimo Slovenijo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/povezimo-slovenijo-na-volitve-z-zavezami-v-dobro-gospodarstva-ljudi-in-narave.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-03-30|language=sl}}</ref> Stranka je istega leta sodelovala v kampanji za tri referendume, in sicer o [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|zakonu o RTV Slovenija]], [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|zakonu o vladi]] in [[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi|zakonu o dolgotrajni oskrbi]], pri vseh treh kot nasprotnica zakonov.<ref>{{Navedi splet|title=V kampanjo za tri referendume vstopilo 28 organizatorjev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-kampanjo-za-tri-referendume-vstopilo-28-organizatorjev/645874|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Leta 2025 je nato sodelovala kot organizator kampanje pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]], zopet kot nasprotnica zakona.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 12 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/dvk-prejel-12-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/742919|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-04-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref> 27. novembra 2025, ob obletnici rojstva Janeza Evangelista Kreka, je stranka na tiskovni konferenci oznanila nastop na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]]. O sodelovanju so se želeli pogovarjati s stranko [[Demokrati.]], saj da ta »zagovarja podobna stališča in želi "prebiti linijo bipolarnosti v Sloveniji.«<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Bo Logar pred volitvami združil moči z Magajno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-logar-pred-volitvami-zdruzil-moci-z-magajno/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-27|language=sl}}</ref> Poleg tega je stranka dopolnila ime stranke v ''Nova socialdemokracija – Krekovi socialisti''.<ref>{{Navedi splet|title=Na volitve tudi Nova socialdemokracija z dodatkom Krekovi socialisti v imenu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/na-volitve-tudi-nova-socialdemokracija-z-dodatkom-krekovi-socialisti-v-imenu/765477|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-29|language=sl}}</ref> Do sodelovanja z Demokrati kasneje ni prišlo. == Organi stranke == *'''Predsednik:''' [[Andrej Magajna]] *'''Podpredsednik:''' Vladimir Obrovnik *'''Predsednica sveta:''' Jožica Belak == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]] | 9.532 | 0,86 | {{steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#83be60}} | {{steady}} | 11.{{ref|Nastopila na skupni listi SMS Zeleni|a}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 40.612 | 3,41 | {{Increase}} 2,55 | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{steady}} 0 | 7.{{ref|Nastopila na listi Povežimo Slovenijo|b}} | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | colspan=3 align=center|''ni nastopila'' | {{Composition bar|0|90|hex=#d83c16}} | {{Steady}} 0 | / | style="background:silver" |– |- |} {{note|Skupna lista dveh strank|a}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]]. {{note|Skupna lista petih strank|b}} Stranka se je na volitve podala na skupni listi [[Povežimo Slovenijo]]. == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2007]] 4isossjcc10o7t4fl5799jsr9yruhj5 0 166403 6742729 6704972 2026-08-25T23:29:31Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6742729 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] mladinskih [[literarni zgodovinar|literarnih zgodovinarjev]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Emica Antončič]] == B == * [[Milena Mileva Blažić]], [[Marija Bokal]], [[Silvija Borovnik]], [[Blanka Bošnjak]], [[Josip Brinar]], [[Lilijana Burcar]], [[Nataša Bucik]], [[Marja Boršnik]], [[Kristina Brenk]] == C == == Č == * [[Jasna Čebron]], [[Franjo Čibej]] == D == * [[Roberto Dapit]] == E == == F == == G == * [[Katarina Germšek]], [[Alenka Glazer]], [[Helga Glušič]], [[Berta Golob]], [[Meta Grosman]] == H == * [[Barbara Hanuš]], [[Dragica Haramija]], [[Miran Hladnik]], [[Kazimir Humar]] == I == * [[Andrej Ilc]] == J == * [[Tilka Jamnik]], [[Jožica Jožef Beg]] == K == * [[Jakob J. Kenda|Jakob Jaša Kenda]], [[Liljana Klemenčič]], [[Marjana Kobe]], [[Metka Kordigel Aberšek]], [[Gaja Kos]], [[Polonca Kovač]]?, [[Darja Kramberger]], [[Monika Kropej]] == L == * [[Darja Lavrenčič Vrabec]] == M == * [[Darja Marinšek]], [[Irena Matko Lukan]], [[Darja Mazi Leskovar]], [[Vanesa Matajc]], [[Ida Mlakar]], [[Rozalija Mohar]], Miha Mohor == N == == O == * [[Matija Ogrin]] == P == * [[Kristina Picco]], [[Zlata Pirnat Cognrad]], [[Tanja Pogačar]], [[Barbara Pogačnik]], [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]], [[Majda Potrata]], [[Sonja Pečjak]], [[Denis Poniž]] == R == * [[Janez Rotar]] == S == * [[Igor Saksida]], [[Metka Simončič]], [[Ivana Slamič]]?, [[Borut Stražar]], [[Tončka Stanonik]], [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == * [[Martina Šircelj]], [[Drago Šega]] == T == * [[Darka Tancer Kajnih]], [[Zora Tavčar]] == U == * [[Vida Udovič Medved]] == V == * [[Alenka Veler]], [[Petra Vidali]], [[Miha Vrbinc]], [[Urban Vovk]], [[Josip Vidmar]] == W == * [[Maria Wedenigg]] == Z == * [[Vojko Zadravec]], [[Aleksander Zorn]] == Ž == * [[Andra Žnidar]], [[Marica Žveglič]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|*]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] jltu5l55erxp810rnwm3ym47w9sc41c 6742730 6742729 2026-08-25T23:31:29Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6742730 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] mladinskih [[literarni zgodovinar|literarnih zgodovinarjev]].''' {{CompactTOC2}} == A == * [[Emica Antončič]] == B == * [[Milena Mileva Blažić]], [[Marija Bokal]], [[Silvija Borovnik]], [[Blanka Bošnjak]], [[Josip Brinar]], [[Lilijana Burcar]], [[Nataša Bucik]], [[Marja Boršnik]], [[Kristina Brenk]] == C == == Č == * [[Jasna Čebron]], [[Franjo Čibej]] == D == * [[Roberto Dapit]] == E == == F == == G == * [[Katarina Germšek]], [[Alenka Glazer]], [[Helga Glušič]], [[Berta Golob]], [[Meta Grosman]] == H == * [[Barbara Hanuš]], [[Dragica Haramija]], [[Miran Hladnik]], [[Kazimir Humar]] == I == * [[Andrej Ilc]] == J == * [[Tilka Jamnik]], [[Jožica Jožef Beg]] == K == * [[Jakob J. Kenda|Jakob Jaša Kenda]], [[Liljana Klemenčič]], [[Marjana Kobe]], [[Metka Kordigel Aberšek]], [[Gaja Kos]], [[Polonca Kovač]]?, [[Darja Kramberger]], [[Monika Kropej]] == L == * [[Darja Lavrenčič Vrabec]] == M == * [[Darja Marinšek]], [[Irena Matko Lukan]], [[Darja Mazi Leskovar]], [[Vanesa Matajc]], [[Ida Mlakar]], [[Rozalija Mohar]], Miha Mohor == N == == O == * [[Matija Ogrin]] == P == * [[Kristina Picco]], [[Zlata Pirnat Cognrad]], [[Tanja Pogačar]], [[Barbara Pogačnik]], [[Jože Pogačnik (literarni zgodovinar)|Jože Pogačnik]], [[Majda Potrata]], [[Sonja Pečjak]], [[Denis Poniž]] == R == * [[Janez Rotar]] == S == * [[Igor Saksida]], [[Metka Simončič]], [[Ivana Slamič]]?, [[Borut Stražar]], [[Tončka Stanonik]], [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] == Š == * [[Martina Šircelj]], [[Drago Šega]] == T == * [[Darka Tancer Kajnih]], [[Zora Tavčar]] == U == * [[Vida Udovič Medved]] == V == * [[Alenka Veler]], [[Petra Vidali]], [[Miha Vrbinc]], [[Urban Vovk]], [[Josip Vidmar]] == W == * [[Maria Wedenigg]] == Z == * [[Vojko Zadravec]], [[Aleksander Zorn]] == Ž == * [[Andra Žnidar]], [[Marica Žveglič]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:WikiProjekt Slovenski literarni zgodovinarji]] *[[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] *[[Seznam slovenskih mladinskih ilustratorjev|seznam slovenskih mladinskih]] ilustratorjev *[[Seznam slovenskih pravljičark]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|*]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] dmjm5rt14oc6x4af3757s5eigb4gzft 0 169301 6742802 6513523 2026-08-26T08:40:00Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Častniki Kanadske milice]]; −[[Kategorija:Častniki Otomanske kopenske vojske]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Antoine de Juchereau de Saint-Denys |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br>{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br>{{ikonazastave|Osmansko cesarstvo}} [[Osmansko cesarstvo]]<br>{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]] |branch= |serviceyears=1785–? |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Antoine de Juchereau de Saint-Denys''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[zgodovinar]], * [[1778]], † [[1842]]. == Življenjepis == Leta 1785 je vstopil v [[École Militaire de Brienne]], nato pa je leta 1792 odpotoval v [[Kanada|Kanado]], kjer je nadaljeval z vojaško kariero; tako je postal stotnik Novofulandskega polka. Leta 1805 je vstopil v osmansko službo in leta 1813 v francosko; v slednjo je vstopil s činom polkovnika. Leta 1828 je bil povišan v brigadnega generala in leta 1830 povzdignjen v [[baron]]a. Njegovo najbolj znano delo, ''Révolutions de Constantinople'', se ukvarja z zgodovino Osmanskega cesarstva. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Juchereau, Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski plemiči]] [[Kategorija:Francoski zgodovinarji]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] a6ba4soz6uhqzmk5j4da0lquvd90xm8 0 169305 6742808 6513707 2026-08-26T08:53:59Z Engelbert 76895 zp 6742808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Marie Pierre Kœnig | lived = <!-- Wikidata --> | image = <!-- Wikidata --> | caption = Pierre Koenig | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{FRA}}<br>{{flagicon|Free France}} [[Svobodna Francija]] | branch = | serviceyears = 1917–1951 | rank = [[Armadni general (Francija)|Armadni general]] | unit = | commands = [[Francoske svobodne sile]] | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = [[Maršal Francije]] | relations = | laterwork = }} '''Marie Pierre Kœnig''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. oktober]] [[1898]], † [[2. september]] [[1970]]. Posmrtno je bil leta 1984 imenovan za [[Maršal Francije|maršala]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Koenig/Marie-Joseph-Pierre-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{en}} {{kategorija v Zbirki|Marie-Pierre Kœnig}} {{portal|Vojaštvo}} {{Maršali Francije}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Koenig, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Maršali Francije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] dmn2r58k25ufuya9qm902b208dszpsr 6742812 6742808 2026-08-26T09:04:05Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Francoski poslanci]]; +[[Kategorija:Nosilci reda belega leva]]; +[[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742812 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Marie Pierre Kœnig | lived = <!-- Wikidata --> | image = <!-- Wikidata --> | caption = Pierre Koenig | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = {{FRA}}<br>{{flagicon|Free France}} [[Svobodna Francija]] | branch = | serviceyears = 1917–1951 | rank = [[Armadni general (Francija)|Armadni general]] | unit = | commands = [[Francoske svobodne sile]] | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = [[Maršal Francije]] | relations = | laterwork = }} '''Marie Pierre Kœnig''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. oktober]] [[1898]], † [[2. september]] [[1970]]. Posmrtno je bil leta 1984 imenovan za [[Maršal Francije|maršala]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Koenig/Marie-Joseph-Pierre-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{en}} {{kategorija v Zbirki|Marie-Pierre Kœnig}} {{portal|Vojaštvo}} {{Maršali Francije}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Koenig, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre de la Libération]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Maršali Francije]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Montmartre]] [[Kategorija:Vojaški guvernerji Pariza]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Oranje-Nassau]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Francoski poslanci]] [[Kategorija:Nosilci reda belega leva]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda krone]] 40suu5as15pfl3efwkb5yy3ld9o0bme 0 170021 6742649 6736998 2026-08-25T18:09:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742649 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = | name = Urban VIII. | honorific-suffix = | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]]<br>[[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]] ([[1632]]) | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[6. avgust]] [[1623]] (izvoljen) | term_start = [[29. september]] [[1623]] (posvečen, umeščen in kronan) | term_end = [[29. julij]] [[1644]] (umrl; 20 let, 11 mesecev, 23 dni) |predecessor=[[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]] | opposed = | successor = [[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]] | ordination = [[24. september]] [[1592]] | ordinated_by = | consecration = [[28. oktober]] [[1604]] | consecrated_by = [[Fabius Blondus de Montealto]] | cardinal =[[11. september]] [[1606]] | created_cardinal_by= [[papež Pavel V.|Pavel V.]] | rank = [[Seznam papežev|235. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]]. | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = Antonio Barberini (florentinski plemič)<br> Camilla Barbadoro | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = [[pravnik]] |previous_post={{unbulleted list|[[Apostolska signatura|referendarij pri Apostolski signaturi]] (1589–1592)|Upravnik Fana (1592–1604)|[[Nadškof Nazareta|Naslovni nadškof Nazareta]] (1604–1608)|[[Apostolska nunciatura v Franciji|Apostolski nuncij v Franciji]] (1604–1606)|[[San Pietro in Montorio|kardinal-duhovnik pri San Pietro in Montorio]] (1607–1610)|[[škof Spoleta]] (1608–1617)|prefekt Apostolske signature (1610–1623)|[[Sant'Onofrio|kardinal-duhovnik pri Sant'Onofrio]] (1610–1623)|[[kamerleng Svete Rimske Cerkve]] (1623)}} | alma_mater = [[Univerza v Pisi]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Urbano VIII.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Urban }} '''Papež Urban VIII.''' (rojen kot '''Maffeo Barberini'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[1568]], [[Firence]], [[Firenška vojvodina]] <ref>''Firenška vojvodina'' je trajala 1532 – 1569</ref> † [[29. julij]] [[1644]] [[Rim]], [[Papeška država]]. [[Papež]] je bil med letoma 1623 in 1644. == Življenjepis == === Mladost in cerkvena pot === [[File:Caravaggio Maffeo Barberini.jpg|thumb|left|150px|<center>Maffeo Barberini pri tridesetih letih<small><br>[[Caravaggio]] okrog [[1598]]]]</small></center> ''Maffeo Barberini'' je zagledal luč sveta v Florenci kot peti od šestih sinov. Datum rojstva je neznan, krščen pa je bil 5. aprila 1568 <ref>{{navedi knjigo|last1=Weech|first1=William Nassau|title=URBAN VIII: Being the Lothian Prize Essay, 1903|date=1905|publisher=Archibald Constable & Co. Ltd.|location=London|pages=1–128|url=https://archive.org/details/urbanviiibeingth00weecuoft|accessdate=October 31, 2014}}</ref>. Oče je bil bogat trgovec in florentinski plemič Antonio [[Rodbina Barberini|Barberini]], mati pa Camilla Barbadoro. Rodom je bil iz [[Barberino Val d'Elsa]] v [[Toskana|Toskani]] s priimkom ''Castellini''; <ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=246}}</ref> izgleda pa, da so njegovi neposredni predniki spremenili izvirni priimek (po nekaterih je to bil ''Tafani'' ''=obadi'') v ''Barberini'' (''=Barberinski''; najdemo tudi obliko ''Barberino''); prav tako so zamenjali tri ''obade'', prisotne na njihovem grbu, s tremi ''čebelami''; po mnenju nekaterih so to bile ''ose'', ter so torej zamenjali »struponosne ose z medonosnimi čebelami« <ref>»le velenose vespe con le melliflue api«</ref> <ref name="#1">{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=152}}</ref>. Maffeo se je rodil v plemiški palači Barberinijevih na [[piazza Santa Croce]]. S tremi leti je postal sirota brez očeta, in mati ga je vzela s seboj v [[Rim]], kjer je prevzel zanj skrb njegov stric, [[apostolski protonotar|protonotar]] Francesco Barberini.<ref>{{cite encyclopedia| last = Ott| first = Michael T.| title = Pope Urban VIII| encyclopedia = The Catholic Encyclopedia| volume = XV| publisher = Robert Appleton Company| location = New York| year = 1912| url = http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm| accessdate = 2007-09-07 }}</ref> S 16-timi leti ga je stric postavil za svojega dediča.<ref>Keyvanian, Carla. "Concerted Efforts: The Quarter of the Barberini Casa Grande in Seventeenth- Century Rome". ''Journal of the Society of Architectural Historians'' 64, no 3 (2005): 294.</ref> Na stričev nasvet je študiral leposlovje na rimskem zavodu, ki so ga vodili [[družba Jezusova|jezuiti]]; na Pisanskem vseučilišču pa je doktoriral ''[[in utroque iure]]'' 1589. <ref>Giuseppe Allegrini: ''Elogj degli uomini illustri toscani'', Volume 3, Lucca 1772), ss. 377-381.</ref> 7. aprila 1586 je prejel [[tonzura|tonzuro]]; 24. junija 1592 je bil posvečen v [[diakon]]a, v [[duhovnik]]a pa 24. septembra 1604. Pri srcu mu je bila latinska literatura, h kateri je prispeval izvirne pesmi, kakor tudi v pogovorni italijanščini in klasični grščini. Njegove latinske pesnitve je izdal za časa njegovega papeževanja v Florenci Clemente Ferroni pod naslovom ''Maphei Cardinalis Barberini poemata''; druga izdaja je izšla v Rimu 1638. === Cerkvene službe === [[File:Portrait du cardinal Maffeo Barberini drep 1563 ; 1644.jpg|thumb|right|180px|<center> ''Portret kardinala Maffea Barberinija'' naslikan 1644 ]]</center> # 1. julij 1589: [[abreviator]] v [[Apostolska pisarna|Apostolski pisarni]]; istega leta je vstopil v [[Vrhovno sodišče apostolske signature]] kot [[referendarij]] (poročevalec); # 13. februar 1592: upravnik [[Fano|Fana]]; # 24. oktober 1593: [[apostolski protonotar|protonotar]]; # marca 1597 vstopi v ožjo skupino osebnih papeževih služabnikov in postane klerik komornik (chierico di Camera); # januar 1598: v spremstvu kardinala [[Pietro Aldobrandini|Aldobrandinija]] imenovan za [[apostolski legat|legata]] v [[Ferrara|ferrarskem]] poslaništvu (ki je delovalo 1598-1796); # Leta 1601 izredni [[apostolski nuncij|nuncij]] v [[Francosko kraljestvo|Francoskem kraljestvu]]; # 1603 je predsednik XIII. združbe (zadolžene za izgradnjo in vzdrževanje cest, mostov in vodovodov); # od 20. oktobra 1604 do 27. oktobra 1608 je bil naslovni nadškof [[Nazaret]]a. Stoloval je v [[Barletta|Barletti]] v [[Apulija|Apuliji]].<ref>{{navedi knjigo|author=Renato Russo|title=La storia (Rotas, Barletta 2004)|page=159}}</ref> # 4. december 1604: imenovan za [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Pariz]]u; ta položaj je zasedal do leta 1606, ko se je vrnil v [[Rimska kurija|Rimsko kurijo]]. # 11. september 1606: povišan v [[kardinal]]a. Škrlatni klobuk mu je del na glavo francoski kralj [[Henrik IV. Francoski|Henrik IV.]]; francoski kralji so imeli posebno pravico, da so deli kardinalski klobuk apostolskemu nunciju v Parizu. Ta pravica je prešla tudi na današnje predsednike [[Francija|Francoske republike]]. # 1607 imenovan za zavetnika [[Škotska|Škotske]]; # 12. november 1607: postane [[kardinal duhovnik]] pri [[San Pietro in Montorio]]; 5. maj 1610: prejme kardinalski naslov pri Sant'Onofrio; # 27. oktobra 1608 je imenovan za [[nadškofija Spoleto-Norcia|nadškofa Spoleta]]; s tega položaja je odstopil 17. julija 1617. # 8. januarja 1610 ga je papež imenoval za [[prefekt]]a [[Apostolska signatura|Apostolske signature]]; # od 31. avgusta 1611 do 1614 je [[kardinal poslanec]] pri [[Veleposlaništvo v Bologni|Veleposlaništvu v Bologni]], ki je delovalo 1540-1796; == Papež == === Konklave === {{glavni|Konklave}} Kljub dejstvu, da je [[papež Gregor XV.|Gregor XV.]] imenoval v [[kardinalski zbor]] lepo število škrlatnikov, so še vendarle prevladovali kardinali [[papež Pavel V.|Pavla V.]], ki so bili izrečni frankoljubi. Kardinalov je bilo zdaj 67. Volitve so bile zelo zapletene, saj je bilo kar 15 kardinalov ''papabilis''. Zato ne čudi, da so mesec dni po Gregorjevi smrti izvolili kot sporazumnega kandidata za papeža Maffea, ki je služboval svojčas v Parizu in svoje naklonjenosti do Francozov in do njihove politike – ki je bila večinoma v škodo [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]] – pravzaprav nikoli ni prikrival.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=385}}</ref> Maffeo Barberini, ki si je nadel ime Urban VIII., je bil torej izvoljen za papeža 6. avgusta 1623 v Vatikanski palači, ko ga je še kuhala vročina; posvetil ga je 29. septembra [[kardinal protodiakon]] [[Alessandro d'Este]]. Posvečenje, kronanje in [[papeško ustoličenje|ustoličenje]] so odložili zaradi njegove bolezni [[malarija|malarije]], ki ga je napadla že sredi dolgotrajnega konklava, med katerim je umrlo kar pet kardinalov in 40 njihovih sodelavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/|title= La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei|publisher=Il Forchettiere|date= 10. januar 2016|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> V konklavu, ki je trajal v hudi poletni vročini od 19. julija do 6. avgusta, je sodelovalo 55 kardinalov. Kardinal [[Andrea Baroni Peretti Montalto|Montalto]] je zapustil konklave 3. avgusta, in tako je ostalo 54 kardinalov. Urbana so izvolili v 37. seji s 50-imi glasovi. Pred tem je [[Giovanni Garzia Mellini|Mellini]] prejel 22 glasov. - [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu, Rim|Lateransko baziliko]] je prevzel v posest 19. novembra. Pravijo, da je ta omikani pisatelj in pesnik – kardinal Maffeo, - ko so ga izvolili za papeža, dejal kiparju [[Gian Lorenzo Bernini|Berniniju]]: {| |- ! Italijanski izvirnik<ref name="#1"/> ! slovenski prevod |- | <blockquote> »Gran fortuna la vostra, o cavaliere, di vedere papa il cardinale Maffeo Barberino; ma assai maggiore é la nostra, che il cavalier Bernino viva nel nostro pontificato.« </blockquote> | <blockquote> »Imate veliko srečo, o vitez, da vidite kot papeža kardinala Maffea Barberina; toda veliko večja je naša, da vitez Bernini živi v našem pontifikatu.</blockquote> |} === Politika === [[File:Urban VIII.jpg|240px|thumb|left|<center>[[Papež Urban VIII.]] <br><small>[[Pietro da Cortona]] leta 1627 ]] </small></center> [[File:6 Rome View of St Peter's and the Vatican Seen from Prati Di Castello.jpg|thumb|180px|<center>[[Vatikan]] in [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Cerkev sv. Petra]]<br></small>Posvetil jo je [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]]; naslikal pa [[Gaspar van Wittel]] (1653–1736) ]]</small></center> [[Image:VasiPropagandaFide.jpg|thumb|240px|left|<center>Poslopje ''De Propaganda fide''<br><small>Severno pročelje na ''Piazza di Spagna'' [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]], jugozahodno [[Francesco Borromini|Borromini]] <br>[[jedkanica]] [[Giuseppe Vasi|Vasi]] (1761).<ref>{{navedi splet|url=http://www.romeartlover.it/Vasi164a.htm|title=Collegio di Propaganda Fide|first=|last=romeartlover|website=www.romeartlover.it}}</ref>]]</small></center> [[File:AnnoSanto CastelAngelo.jpg|thumb|180px|<center>[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] <br><small> [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] ga je dobro utrdil<br>[[jedkanica]] iz 16. stoletja ]]</small></center> [[File:RomaBerniniFontanaApi.JPG |thumb |180px|<center>''Fontana delle api'', ''Piazza Barberini'' v Rimu<br><small> vsebuje posvetilni kamen [[papež Urban VIII.|Urbana VIII.]]. <br>Tri [[čebela|čebele]] so iz [[grb]]a [[Rodbina Barberini|Barberinijev]] <br> [[Gian Lorenzo Bernini]] 1644]]</small></center> Urban VIII. je bil star 55 let, ko so ga izvolili za papeža. Visok, mišičast, dostojanstvenega vedenja, brezmadežnega življenja, cela njegova preteklost – vse to ga je napravilo za vrednega najvišjega položaja. Nadaljeval je politiko svojih prednikov, ki so začeli opravila za okrepitev [[Papeška država|Papeške države]], saj je cela [[Evropa]] odmevala od žvenketanja orožja. Na bolonjskem področju je zgradil [[Castel Franco]]; [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] je oskrbel s strelnimi linami in živežem; v [[Tivoli]]ju je dal postaviti [[orožarna|orožarno]]; število papeške vojske je bistveno pomnožil in stalno vadil. K vsemu temu ni prosil nasveta škrlatnikov; če mu je kdo očital, je odvrnil, da se na te zadeva bolj razume kot vsi kardinali skupaj. V škripcih so bili tudi diplomati. Pri sprejemih je največ govoril on sam; poslance je sicer poslušal, vendar niso mogli ugotoviti, ali je na poročilo odgovoril pritrdilno ali nikalno. Zviti [[Beneška republika|Benečani]] so izvrtali, da ljubi ugovarjanje; da bi dosegli cilj, so govorili prav nassprotno od svojih namenov, in so s tem uspeli pridobiti Urbana na svojo stran. Nedvomno pa je njegova protihabsburška politika ovirala katoliško obnovo. To pa ni bila čustvena politika, kot so nekateri napak tolmačili; [[Vilmos Fraknói|Fraknói]] glede tega pravi: :Papež Urban VIII. ni bil naklonjen politiki [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinanda II.]]; njegove zmage ni imel niti za želeno niti za možno. Preklinjal je tiste poskuse, ki so nameravali versko enotnost v Evropi doseči z močjo orožja. Poznavanje nauka preteklih časov in sedanjih okoliščin ga je prepričalo o tem, da v Severni Evropi vladajočega [[protestantizem|protestantizma]] ni mogoče več uničiti nasilno. Bal se je, da bo verska vojna, ki jo je sprožil Ferdinand II., ovekovečila sovražnosti med katoliškimi in protestantovskimi ljudstvi ter bo tako ovirala zbližanje skozi stoletja. V tem prepričanju ga je utrdil vsemogočni minister [[seznam francoskih kraljev|francoskega kralja]] [[Ludvik XIII.|Ludvika XIII.]] [[kardinal Richelieu]], nedvomno najsposobnejši državnik svoje dobe. Njegova pisma in poslanci v Rimu so papeža stalno plašili, da vladoželjnost [[Habsburžani|Habsburžanov]] ogroža evropsko ravnotežje in neodvisnost [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. Obenem mu je uspelo prepričati papeža, češ »da so orožja protestantskih zaveznikov uperjena le zoper avstrijsko hišo in ne zoper katoliško Cerkev; potemtakem Sveti sedež ni dolžan nuditi pomoči Ferdinandu.« Le tako lahko razložimo, čemu je Urban VIII. razdrl načrte za poroke, ki jih je tako skrbno snoval [[papež Gregor XV.|Gregor XV.]] in ni pomagal Ferdinandu II. v vojskovanju proti švedskemu kralju [[Gustav Adolf II. Švedski|Gustavu Adolfu]],<ref>švedski kralj Gustav II. Adolf, imenovan tudi ''Veliki'' in ''Severni lev'' *1594, vladal do smrti 1611-1632</ref>, vse dokler niso njegove tolpe vdrle v [[Italija|Italijo]].<ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=386}}</ref> Dokazano je, da bolni papež zadnje desetletje ni mogel odločilno vplivati na dogajanja, ki so ustrezala ne toliko koristi Cerkve kot njegovim sorodnikom. Zadnja leta papeževanja mu je zagrenila zlasti osvajalna ''vojna za [[Castro]]'' (''guerra di Castro'' 1641-1644), ki je sprožila veliko sovraštva in nezadovoljstva z Barberiniji, ki so ljudstvu naložili visoke davke in pristojbine, - ter je popolnoma izpraznila papeško blagajno. Nadaljevala se je še pod Urbanovim naslednikom [[papež Inocenc X.|Inocencem X.]] (1646-1649) – ter se končala z zavzetjem kneževine in popolnim porušenjem Castra.<ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi|page=247}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.canino.info/inserti/monografie/i_farnese/curiosita_farnesiane/prima_guerra_castro/index.htm|title= Cronologia della prima guerra di Castro (1641-1644) nelle Carte Barberini presso la Biblioteca Vaticana |publisher=Canino info|date=junij 1994|accessdate=15. marec 2018}}</ref> === Cerkvena uprava === #V verskem smislu je Urbanov pontifikat sila pomemben. V začetku vladanja je določil štirideseturno češčenje pred [[Sveto rešnje telo in kri|Najsvetejšim]] za uspeh službe. Zakon o stalnem bivanju (rezidenca) je izvajal tako strogo, da se celo [[kardinal-škof|kardinali-škofje]] niso smeli oddaljiti s svojega sedeža, ne da bi poskrbeli za zameno ali namestnika. #Pri predelavi [[Brevir]]ja je sodeloval osebno; himne v klasičnem metru so prispevali tudi najznamenitejši sodobni pesniki: [[Maciej Sarbiewski|Sarbiewski]]<ref> Maciej Kazimierz Sarbiewski (lat. Matthias Casimirus Sarbievius; 1595 – 1640) je bil zadnji latinski pesnik srednjega veka. Imenovali so ga ''Horatius Christianus'' in ''Horatius Sarmaticus''</ref>, Strada, Galuzzi, Petrucci… <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=OZZLAAAAcAAJ&pg=PA531&lpg=PA531&dq=poeta+Strada+e+Breviario+di+Urbano+VIII&source=bl&ots=St7ndY0sQS&sig=7iPZ7zOMhMxShCbF4ekXz8iXLTM&hl=sr&sa=X&ved=0ahUKEwjU4N_70dPeAhUKDiwKHc24BZ8Q6AEIITAD#v=onepage&q=poeta%20Strada%20e%20Breviario%20di%20Urbano%20VIII&f=false|title= Memorie intorno ai poeti laureati d’ogni tempo e d’ogni nazione, raccolte da Vincenzo Lancetti. Milano str. 531|publisher=Pietro Manzoni|date=1839|accessdate=14. november 2018}}</ref>. #1643 je izdal in potrdil ter obvezal k molitvi novi ''[[Brevir]]'' in ''[[Misal]]''. #Urban VIII. je ''[[usmiljeni bratje|usmiljenim bratom]]'' obnovil 1624 privilegije beraškega (=ubožnega) reda.<ref>''usmiljeni bratje'' ''(congregatio fratrum a caritate)'' je [[Seznam rimskokatoliških cerkvenih redov|katoliški cerkveni red]], ki ga je ustanovil sveti [[Janez od Boga]] (1495-1550) in se skrbi za bolnike, zlasti najbolj potrebne, tako doma kot v bolnišnicah; ustanovnik goduje 8. marca</ref><ref>{{navedi splet|url=http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/340-janez-od-boga-1495-1550|title=Janez od Boga|publisher=Radio Ognjišče|date=|accessdate=21. november 2018|archive-date=2018-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181122005807/http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/340-janez-od-boga-1495-1550|url-status=dead}}</ref><ref name="#2">{{navedi knjigo|author=A. Ender|title=Die Geschichte der Katholischen Kirche|page=747}}</ref> #Prepovedal je 1639 [[suženjstvo]] med [[Indijanci]] v [[Brazilija|Braziliji]], [[Paragvaj]]u in [[Karibi|Zahodni Indiji]].<ref>{{navedi splet|url=http://galileo.rice.edu/gal/urban.html|title=Pope Urban VIII|publisher=The Galileo Project|date= |accessdate=28. september 2018}}</ref> === Zaljubljen v umetnost === [[File:Piazza Barberini - Plate 036 - Giuseppe Vasi.jpg|thumb|180px|<center>[[Piazza Barberini]], [[Rim]] (1752)<br> <small>Palazzo Barberini; obelisk; Fontana del Tritone; podstavek za križ pri Kapucinskem samostanu]] </small></center> [[File:Penning voor het elfde jaar pontificaat van Paus Urbanus VIII. 1644 barcode 800000089928.jpg|140px|thumb|left|<center>Novčič [[Papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] iz 1644 - glava]]</center> [[File:Penning voor het elfde jaar pontificaat van Paus Urbanus VIII. 1644 barcode 800000089928 (2).jpg|140px|thumb|left|<center>Isti novčič [[Papež Urban VIII.|Urbana VIII.]] - ozadje]]</center> On sam je porabil velikanske vsote denarja za polepšanje Rima in gradeč utrdbe v njem. [[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]ju je zaupal dokončanje nove [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|bazilike Svetega Petra]], ki mu je dodal [[baldahin]] (nebo) nad glavnim oltarjem – ki ga je postavil z [[bron]]om, pobranim iz [[panteon, Rim|Panteonovega]] stebrišča (nadstebrja). Bron, ki je podpiral nosilce rimskega Panteona, je dal pretopiti v [[top]]ove in druge obrambne naprave. Pravijo, da je pravljico, češ da ga je uporabil za baldahin pri Sv. Petru, dal razširiti med ljudstvom sam papež.<ref>{{navedi splet|url=http://galileo.rice.edu/gal/urban.html|title=Pope Urban VIII|publisher=Papal artifacts|date=2018|accessdate=28. september 2018}}</ref> Berniniju je zaupal tudi izgradnjo [[Palazzo Barberini]] in drugih imenitnih rimskih stavb ter spomenikov. Urbanovi sorodniki so bili največji meceni umetnosti svojega časa; tako je bilo med njegovim papeževanjem ustvarjenih mnogo stavbarskih in drugih mojstrovin.<ref name="#3">{{navedi splet|url=http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-urban-viii/|title=Pope Urban VIII|publisher=Papal artifacts|date=2018|accessdate=28. september 2018}}</ref> Za [[sveto leto]] 1625 Bernini ni uspel dokončati umetnine, ki bo pričevala o njegovi nadarjenosti, ''Neba'' nad veroizpovedjo in grobom svetega Petra: dela nove umetnosti, izvirne, nepredvidljive, navdušujoče. Štirje stebri rastejo kot neposredno iz zemlje, z izredno malimi podstavki in kot plameneči v vibo se dvigajo, prenašajoč svojo moč v uperjene zavojke. Nikakršnih obokov, nikakršnih tramov. Nič načelkov, nič kapitljev: popolnoma nov način, brez kakega predhodnega. Ta veličastna izvedba je bila tako lahkotna, da se je zdela neznatne teže in kot brez snovne vrednosti. Ne moremo pa si predstavljati, koliko brona so pogoltnile talilne peči, ki jih je noč in dan kuril Bernini. Ni zadoščala kovina pobrana po mestu, in so se morali zateči k bakrenemu orodju ter rabljenim žebljem. Nato so papeževi odposlanci nakupovali baker v [[Livorno|Livornu]] in [[Benetke|Benetkah]]. Premalo, zato so se lotili bakrenih reber Michelangelove kupole. Med svetim letom – zahvaljujoč papeževi oskrbi – niso imeli težav z nabavo hrane – toda papež in njegov priljubljeni kipar sta gladovala za bronom. Bruna, ki so pokrivala preddvor Panteona, so bila že iz [[Rimsko cesarstvo |rimskih časov]] opažena z bronom. Urban VIII. jih je dal sleči. ==== Barbari - Barberini ==== Najznamenitejšo ''paskvinato'' pa je ''izumil'' [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] [[Paskvin]] proti papežu Urbanu VIII.-Barberiniju, katerega je ljudstvo dolžilo, da je odstranil bronaste okraske Panteona, da bi iz njih dal vliti [[baldahin]] pri [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|Svetem Petru]]: {| |- ! <center>Barbari – Barberini (latinsko)<ref>{{navedi splet|url=https://stampacritica.org/2017/07/31/pasquino-la-statua-parlante/|title= Pasquino la statua parlante|author=Antonella Virgilio|place=Rim|language=it|date=31. julij 2017 |accessdate=23. april 2025}}</ref></center> ! <center>Barbari - Barberini (italijansko)</center> ! <center>[[Barbari]] - Barberini (slovensko)</center> |- | <blockquote>“Quod non fecerunt barbari,<br>fecerunt Barberini”. </blockquote> | <blockquote>“Quello che non hanno fatto i barbari,<br>hanno fatto i Barberini”. </blockquote> | <blockquote>“Česar niso napravili [[barbari]],<br>so naredili [[Barberini]].” </blockquote> |} Ni pa dodal ''Pasquino'', da je Bernini v zameno napravil biserna dela s pozlačenimi čebelami, ki so do dandanes kras in ponos Večnega mesta. V mestu [[Rim]]u so povzročile »blazne izgrede« - kot so govorili nasprotniki Berninija – njegove novogradnje kot ''Palazzo Barberini'', ''Collegio di Propaganda fide'', ''Chiesa di Santa Bibiana'', ''Sant'Andrea al Quirinale'', ''Fontana del Tritone'', vodomet ''Barcaccia'' ter ''Fiumi'' na [[Piazza Navona|Piazzi Navoni]]; v Vatikanu pa ''Scala regia'', ''Statua equestre di Constantino'', ''Angioli del Ponte Sant'Angelo'' ter ''Colonnato'' na [[Trg svetega Petra, Vatikan|Trgu svetega Petra]].<ref name="#4">{{navedi knjigo|author=P. Bargellini|title= L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte |page=156}}</ref> Nanj še danes spominjajo od njega ustanovljeni ''Palazzo, Bibliotheca'' in ''Galeria Barberini'', ki so jih dokončali njegovi sorodniki-kardinali.<ref name="#5">{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=A pápák története|page=388}}</ref> === Devet svetih let === [[File:Pope Urban VIII.jpg|thumb|180px|<center>Urban VIII. vodi svetoletne]slovesnosti na ''[[sedia gestatoria]]'' (1640)]]</center> [[File:Papal.bull.JPG|180px|right|thumb|<center>Papeška bula Urbana VIII. iz 1637 je bila čvrsto zapečatena s [[svinec|svinčeno]] [[bula|bulo]]]]</center> Papež Urban VIII. je oznanil eno redno ter osem izrednih [[sveto leto|svetoletnih]] jubilejev. ==== Redno sveto leto ==== Redno sveto leto je potekalo leta 1625 po [[Jezus Kristus|Kristusovem]] rojstvu in v spomin nanj. 29. aprila 1624 je z [[papeška bula|bulo]] ''Omnes Gentes plaudite manibus'' napovedal 13. jubilejno sveto leto. Z bulo ''Pontificia sollicitudo'' je dovolil redovnikom v klavzuri, bolnikom in jetnikom, da lahko prejmejo [[odpustek|odpustke]], ne da bi se podali v Rim. Zaradi vojnega časa ni prišlo v Rim toliko romarjev kot navadno; toda pri odpiranju je bil navzoč poljski prestolonaslednik [[Vladislav IV. Poljski|Vladislav]], a pri zapiranju avstrijski [[Leopold V. (nadvojvoda)|nadvojvoda Leopold]].<ref>''Leopold V.'' (1586 - 1632) je vladal v Prednji Avstriji od 1623 do 1632</ref><ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=387}}</ref> Sveta vrata je odprl popoldne na [[Sveti večer]]. Med jubilejem je poromalo v Rim okoli pol milijona [[romar]]jev – izredno število, če upoštevamo, da je potekalo sredi grozot [[Tridesetletna vojna|Tridesetletne vojne]] (1618–1648), ki je divjala 21 let njegovega papeževanja. Papež je olajšal obisk sedmerih cerkva, zlasti zaradi divjanja kužnih bolezni, ko je zamenjal tiste zunaj obzidja ([[Basilica di San Sebastiano fuori le mura|San Sebastiano]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|Sveti Pavel]] in [[Basilica di San Lorenzo fuori le mura|San Lorenzo]]) z mestnimi cerkvami: [[Basilica di Santa Maria del Popolo|Santa Maria del Popolo]], [[Santa Maria in Trastevere]] in [[San Lorenzo in Lucina]]. Da bi odpravil nevšečnosti v zvezi s pridobivanjem odpustkov, je omogočil pridobivanje odpustkov vsakič, ko je romar opravil ponovno predpisane pobožne vaje. Ta praksa se je ohranila tudi pozneje - vse do [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]], ko je mogoče prejeti odpustke le enkrat na dan.<ref>Vittorino Grossi, [http://www.vatican.va/jubilee_2000/pilgrim/documents/ju_gp_01072000-6_it.html Il Giubileo del 1625, l'Anno Santo dell'Età moderna].</ref> ==== Izredna sveta leta ==== Urban VIII. je sklical izredna sveta leta iz različnih razlogov: * 31. avgust 1627: za vernike [[Etiopija|Etiopije]]; * 8. april 1628: za izprositev Božje pomoči katoliškemu svetu; * 22. oktober 1629: za dosego Božje pomoči v katoliškem svetu; * 15. december 1631: za potrebe [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]; * 24. marec 1634: za odvrnitev nevarnosti, ki žugajo Cerkvi; * 11. julij 1636: za izprositev Božje pomoči; * 3. marec 1638: za dobitev miru na [[Apeninski polotok|Italijanskem polotoku]]; * 12. december 1643: za dosego miru nad Rimom.<ref>{{navedi splet|url= http://www.info.roma.it/personaggi_dettaglio.asp?ID_personaggi=247|title= Urbano viii Maffeo Barberini|publisher=Info.Roma|date= |accessdate=19. marec 2014}}</ref> === Misijoni === Med svojim dolgim papeževanjem je Urban VIII. spodbujal misijonsko delo. Ustanavljal je [[škofija|škofije]] in [[vikarijat]]e v različnih misijonskih področjih in utemeljil Zavod za pripravo misijonarjev ''Urbanianum''. Ukinil je izključno pravico, ki so jo dobili [[Družba Jezusova|jezuiti]] 1585 glede misijonarjenja po [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Japonska|Japonskem]], ter je odprl te dežele za misijonarje vsem redovom. Razširil je [[Kongregacija za verski nauk|Družbo za širjenje vere]]<ref>Družba za širjenje vere (lat: ''Congregatio de propaganda fide'' - skrajšano kar 'Propaganda'</ref> in ji podredil na novoustanovljeni ''Collegium Urbanum'', ki ima še zmeraj v grbu njegove tri čebele. Ta zavod sprejema klerike, ki so pripravljeni žrtvovati svoje življenje za širjenje vere in oditi v misijone, kamor jih pošljejo.<ref name="#5"/> Od tod so odhajali apostolski obiskovalci (vizitatorji), ki so onemogočali protikatoliško dejavnost [[kalvinstvo|kalvinstvu]] naklonjenega [[Carigrad|carigrajskega]] [[patriarh]]a ''[[Ciril Lukaris|Lukarisa]]'', ki se je nalezel kalvinizma med bivanjem v Ženevi.<ref>Ciril Lukaris ({{lang-el|Κύριλλος Λούκαρις}}, 1572–1638), grško - [[pravoslavje|pravoslavni]] duhovnik, od 1601 do 1620 z imenom Ciril III. večkrat pravoslavni patriarh Aleksandrije, od 1612 do 1638 pa nekajkrat carigrajski patriarh. Znan je po nagnjenosti do [[kalvinizem|kalvinizma]] in nestrpnosti do [[katoličanstvo|katoličanstva]]. 1638 ga je dal zadaviti turški sultan [[Murat IV.]], a 2009 so ga pravoslavci razglasili za svetnika-mučenca.</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Cyril-Lucaris|title= Cyril Lucaris patriarch of Constantinople|publisher=Encyclopædia Britannica|date=9. november 2018|accessdate=22. november 2018}}</ref> V Perziji je uspelo Urbanu naseliti [[karmeličani|karmeličane]] in urediti metropolijo v [[Iṣfahan]]u; v [[Bagdad]]u je ustanovil škofijo. Misijonarje je pošiljal v Burmo, kjer je 1624 zgrajena prva cerkev; na Moluke, Filipine in na Japonsko. 1626 se je [[Etiopija |etiopski]] [[neguš]] [[Lusemyos]] spreobrnil na katolištvo, a že 1632 so ga prisilili k odstopu.<ref>{{navedi splet|url= http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ |title= Urbano VIII papa|publisher=Enciclopedia Italiana|date=1937|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> === Galilejev primer === {{glavni|Galilejev primer}} [[File:Galileos Dialogue Title Page.png|180px |thumb|<center>Galilejev pogovor o dveh največjih svetovnih sestavih<br>Firence 1632 ]]</center> [[File:Galileo before the Holy Office.jpg|thumb|180px|<center>''Galileo pred Svetim oficijem''<br><small> [[Joseph-Nicolas Robert-Fleury]] 19. stol.]]</small></center> ==== Ptolomajski in Kopernikovski pogled na vesolje ==== V tistem času je večina vedežev zastopala [[geocentrični sistem]]. Po nepričakovanih odkritjih [[Nikolaj Kopernik|Kopernika]], [[Johannes Kepler|Keplerja]] – zlasti pa [[Galileo Galilei|Galileja]], so začeli v znanosti vedno bolj upoštevati [[heliocentrični model|heliocentrični sistem]], ki ga je podpiralo Galilejevo opazovanje nebesnih pojavov z izpopolnjenim daljnogledom. Galileo je razlagal heliocentrizem kot podmeno oziroma znanstveno metodo, po kateri je lažje razložil gibanje planetov in njihovih lun. Težave so nastale v znanstvenih krogih, ko ga je začel razlagati kot znanstveno dejstvo in se je spustil na bogoslovno področje kljub prijateljskim svarilom. 1614 je bil prisiljen odgovoriti na obtožbo, da njegova ''nova veda'' nasprotuje nekaterim [[sveto pismo|svetopisemskim]] navedkom. Zagovorniki dobesedne razlage so navajali navedek, ki govori, »da je sonce obstalo na svoji poti, po kateri je krožilo«<ref>Ustavilo se je sonce in mesec je nepremično stal, dokler se ni ljudstvo maščevalo nad svojim sovražnikom. Ali ni takole zapisano v Knjigi Pravičnega: »Sonce se je ustavilo sredi neba in ni hitelo, da bi zašlo, skoraj ves dan.« ({{bibl|Joz 10,13}}) </ref>; podobno se izraža [[stara zaveza]] še večkrat <ref>psalm 93 in 104, kakor tudi Pridigar 1,5: »Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja.« </ref> v smislu, da se nebesna telesa gibljejo, zemlja pa stoji. Sicer je že [[Avguštin iz Hipona|sveti Avguštin]] opozarjal, da »sveto pismo nima namena učiti o potovanju sonca in meseca, ker nas ne želi napraviti za matematike, ampak za kristjane«. V tem duhu je tudi Galilei odsvetoval dobesedno razlago navedenih mest. ==== Zavezanost k molku in preklicu ==== Ko pa je prišel znanstvenik v Rim na obisk k [[papež Pavel V.|Pavlu V.]], je papež izročil zadevo Svetemu oficiju, in kardinal [[Robert Bellarmino|Bellarmino]] je 1616 stopil na stran geocentrizma. Po srečanju z novim papežem Urbanom VIII. je Galilei smel heliocentrizem razlagati kot znanstveno podmeno, ne pa kot dokazano dejstvo, kar je za nekaj časa pomirilo duhove. V svojem delu ''Galilejev pogovor o dveh največjih svetovnih sestavih: Ptolomejskem in Kopernikovskem'', ki je izšlo v Florenci 1632, pa je prekršil to prepoved. Še več: stari pogled je v knjigi zastopal Simplicio (Preprostež, Naivnež), v katerem je papež prepoznal samega sebe; zameril se je pa tudi jezuitom; to je privedlo do obsodbe 1633, ki je brez potrebe zasekala prepad med vero in vedo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic.com/#/tract/the-galileo-controversy |title= The Galileo Controversy|publisher=Catholic Answers|date=|accessdate=29. maj 2018}}</ref> Papež Urban je najprej kazal podobno naklonjenost kot do Berninija tudi do svojega someščana in prijatelja Galileja, saj mu je posvetil celo svojo pesnitev; toda Galilei ni posedoval mehkobe in prilagodljivosti kiparja, in je končal s tem, da je prebudil v Urbanu VIII. oso Barberinijev. Poslanik, ki je zagovarjal Galilejev primer, je res pisal toskanskemu nadvojvodu, da je našel papeža ''in molta collera'' (hudo jeznega). Pozabil je tako na omikanost, ko je podprl to obsodbo k molku in preklicu kopernikanskega pogleda na vesolje, ki še danes teži rimsko Cerkev.<ref name="#1"/> Leta 1633 je torej papež v Rim na zagovor poklical Galileja, ki se je moral po procesu javno odreči svojim »heretičnim heliocentričnim nazorom« in preživeti zadnja leta življenja v hišnem priporu. ==== Rehabilitacija ==== Po 350 letih obsodbe Galileo Galileja na molk in preklic, je Cerkev napravila simboličen korak nazaj 31. oktobra 1992 v zgodovinskem posredovanju [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]] Cerkev je rehabilitirala Galileja in priznala, da »je bila pogreška njegova obsodba k molku.« Papež je dodal, da je bilo kaznovanje Galileja storjeno ''in bona fide'' (»v dobri veri«).<ref>{{navedi splet|url=http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/|title=Accadde oggi: il 31 ottobre del 1992 la Chiesa riabilita Galileo Galilei: “fu un errore condannarlo al silenzio”|publisher=Lorenzo Pasqualini|date=31. oktober 2016|accessdate=6. november 2018|archive-date=2018-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20181107103947/http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/|url-status=dead}}</ref> Vendar ni pošteno govorjenje o Galileju, češ da ga je »trpinčila Cerkev, ki je bila ljubosomna na svoje znanje«. Tudi Galilejevi sodniki imajo pravico, da jih sodimo pravično. Da bi razumeli Galilejev primer, moramo izhajati iz predpostavk njegovega časa. Gledati moramo dogodke z očmi njegovih sodobnikov. Nemogoče si je zamisliti, da bi bila sodba nad Galilejem čisto znanstveno vprašanje, saj so mu sodili ljudje, ki niso bili zmožni razmišljati drugače kot bogoslovno. Takrat se je širil protestantizem tudi s pomočjo nekatoliškega načela, da lahko vsak sam razlaga sveto pismo – brez cerkvenega vodstva – in v teh napetih okoliščinah je bila Galilejeva sicer pravilna razlaga – vendar razlaga enega laika – več kot sumljiva. Pa tudi [[Martin Luter|Luter]] je zagovarjal mnenje, da je Zemlja središče vesolja.<ref>{{navedi splet| url=http://www1.adnkronos.com/Archivio/AdnAgenzia/2000/08/23/Cultura/GALILEO-LA-CONDANNA-DEL-PAPA-COLPA-DEI-PROTESTANTI_124000.php|title= Galileo: La condanna del papa? Colpa dei protestanti Lo storico di Wojtyla, pieta' per i suoi accusatori|publisher=AdnKronos|date=2014|accessdate=6. november 2018}}</ref> Po celih 359 letih, 4 mescih in 9 dneh postaja Galileo Galilei ponovno »zakonit sin« [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške Cerkve]]. Jutri (tj. 31. oktobra 1992) bo namreč [[Vatikan]] dokončno izbrisal zgodovinsko obsodbo ''k molku'', ki jo je naložil pisanskemu vedežu 22. junija 1633 Sveti oficij, ki ga je tistihmal vodil kardinal Robert Belarmin. Poskusi rehabilitacije so obstajali tudi poprej. [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkev]] ni nikoli razglasila ''kopernikanske teorije'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-101Z8UEI/e4e5595c-3849-41fe-b96b-3d6786ba0ec8/PDF|title= Kdaj je »kopernikanska« revolucija postala znanstvena revolucija?|publisher=dlib|date=|accessdate=8. november 2018}}</ref> za [[herezija|herezijo]], niti ni objavila kakega odloka, ki bi jo lahko štel za nepopravljivo. 1741 je [[papež Benedikt XIV.|Benedikt XIV.]] dal ''Imprimatur'' za prvo izdajo celotnih Galilejevih del. 1757 je nova izdaja ''Indexa'' <ref>''Index librorum prohibitorum – Seznam prepovedanih knjig''</ref> dovoljevala pisanje, ki je podpiralo ''[[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] teorijo''. <ref>{{navedi splet|url=https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx|title=The Galileo Affair How do we sort out truth from legend?|first=Matthew|last=Bunson|work=The Catholic Answer|date=10. december 2009|accessdate=29. maj 2018|archive-date=2018-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180628234221/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx|url-status=dead}}</ref> Istega leta (1757) je ''Sveti oficij'' povrnil čast njegovi osebnosti s priznanjem, da znanstvene trditve, ki jih je zastopal, držijo. <ref>{{navedi splet|url=https://www.cittanuova.it/giovanni-paolo-ii-e-la-scienza/|title= Giovanni Paolo II e la scienza|publisher=Città Nuova|date=25. februar 2005|accessdate=6. november 2018}}</ref> 1820 je [[papež Pij VII.|Pij VII.]] pooblastil objavo [[Giuseppe Settele|Settelovih]] zvezdoznanskih vaj, kanonika, ki je zagovarjal galilejski heliocentrizem. Sveti oficij je že takrat objavil odlok o končanem sporu med vero in znanostjo brez kakega hrupa. <ref>{{navedi splet|url= https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1992/10/30/il-vaticano-cancella-la-condanna-di-galileo.html?refresh_ce|title= Il Vaticano cancella la condanna di Galileo|publisher=Repubblica|date=30. oktober 1992|accessdate=6. november 2018}}</ref> === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1623-1644-_Urbanus_VIII.html | language = la | accessdate = 2011-12-06}} #Med svojim papeževanjem je sklical osem [[konzistorij]]ev, med katerimi je imenoval kar 74 kardinalov. Med njimi so tudi sorodniki: nečaka [[Francesco Barberini]] in [[Antonio Barberini]], brat [[Antonio Marcello Barberini]] ter svak [[Lorenzo Magalotti]], pa tudi naslovni antiohijski patriarh [[Giovanni Battista Pamphili]], ki je bil izvoljen za papeža 15. septembra 1644 in si privzel ime [[papež Inocenc X.|Inocenc X.]] . #Kanoniziral je več svetnikov, med njimi je [[Frančišek Ksaverij]], [[Filip Neri]], [[Alojzij Gonzaga]] in [[Ignacij Lojolski]]. K blaženim je 1626 prištel [[Marija Magdalena Paciška|Marijo Magdaleno Paciško]] <ref>''Marija Magdalena Paciška (Maria Maddalena de' Pazzi; 1566 – 1607) je bila italijanska karmeličanka in mistikinja. Za svetnico jo je razglasil 1669 [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]] </ref><ref>{{navedi splet|url=http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII|title=Papa Urbano VIII|publisher=Cathopedia|date=17. avgust 2018|accessdate=1. oktober 2018|archive-date=2018-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20181002064532/http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII|url-status=dead}}</ref> #''Začetki vojaške duhovne oskrbe'' segajo v leto 1551, ko je bil imenovan prvi vikar cesarske vojske. Navadno so bili vojaški vikarji hkrati tudi [[cesar]]jevi spovedniki. [[Papež Urban VIII.]] je leta 1643 spovedniku habsburšekga cesarja [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinanda III.]] <ref>Ferdinand III. je postal kralj 1636, [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimski cesar]] pa je bil 1637–1657</ref>s posebnim apostolskim pismom podelil [[škof]]ovska pooblastila nad cesarsko vojsko, ki pa je urejala le vojni čas. <ref>{{navedi splet|url=https://books.google.rs/books?id=YMszz8h8MlwC&pg=PA139&lpg=PA139&dq=papež+urban+viii&source=bl&ots=TFyr9ZTD36&sig=xpZKJ4YGlX9TV7ghDxfLJx4Of0M&hl=sr&sa=X&ved=2ahUKEwiS6Pz9mPXdAhUptosKHV_EA_E4ChDoATACegQIBxAB#v=onepage&q=papež%20urban%20viii&f=false|title= Tvorci slovenske pomorske identitete (stran 139)|publisher= Založba ZRC Inštitut za kulturno zgodovino|date=2010|accessdate=7. oktober 2018}}</ref> # 18. novembra 1626 je slovesno ''posvetil baziliko sv. Petra''. Po njegovem naročilu je Bernini 1633 nad glavnim oltarjem v baziliki postavil bronast baldahin (=nebo). <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=224}}</ref> # ''Razpustil je 1631 ustanovo [[angleške gospodične|angleških gospodičen]]''. <ref>''angleške gospodične'' so papeškopravna redovna ženska družba, ki se ukvarja z vzgojo deklet. Od 2002 se uradno imenuje po [[latinščina|latinsko]]: ''Congregatio Jesu'' (CJ), poprej pa ''Institutum Beatae Mariae Virginis'' (IBMV), na angleškem območju pa ''Loreto Sisters''. </ref> 1609 jih je ustanovila Marija Ward, Urban VIII. pa je družbo razpustil 1631, s tem da smejo še naprej delati; naslednje leto je dovolil delovanje v Rimu s spremenjenimi pravili. Skrbele so zlasti za dekleta plemiških družin, ki so pred preganjanjem pobegnile iz Anglije. #''Prepoved kajenja'' * Leta 1624 je z [[papeška bula|bulo]] prepovedal [[kajenje tobaka|kajenje]] [[tobak]]a na svetih krajih; kršiteljem je grozilo [[ekskomunikacija|izobčenje]]. <ref>{{navedi knjigo| title=Tobacco: A Cultural History of How an Exotic Plant Seduced Civilization| first=Iain| last=Gately| year=2001| publisher=Simon & Schuster| isbn=0-8021-3960-4}}</ref> [[Papež Benedikt XIII. |Benedikt XIII. ]] je ponovil prepoved stoletje pozneje. <ref>Cutler, Abigail. "The Ashtray of History", ''The Atlantic Monthly'', January/February 2007.</ref> ==== Janzenizem ==== Med njegovim pontifikatom je začelo delovati [[janzenizem|janzenistično]] gibanje. V zvezi s tem je izdal Urban VIII. [[papeška bula|bulo]], s katero je obsodil knjigo ''Augustinus'', ki jo je napisal Cornelius Jansen. To gibanje je vznemirjalo Cerkev skozi več rodov; učilo je skrajne poglede sv. [[Avguštin iz Hipona|Avguština]] (354-430) o milosti in predestinaciji.<ref name="#3"/> ''Augustinus'' je bilo res obsežno delo. Po pripovedovanju samega Jansena je delal na njem skozi dvajset let in je prebral vse Avguštinove spise ''tridesetkrat''. (Kolikeri od nas bi hoteli prebrati vse Avguštinove spise vsaj enkrat?) Jansena se je lotila bolezen in je umrl, ko je vendarle dokončal delo. To delo sta predložila z nenarejeno ponižnostjo [[papež Urban VIII.|papežu Urbanu VIII.]] dva njegova privrženca 1640.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html|title=What is Jansenism?|publisher=Unam sanctam catholicam|date=2018|accessdate=10. november 2018|archive-date=2018-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20181103143621/http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html|url-status=dead}}</ref> 6. marca 1641 je papež z bulo ''In eminenti Ecclesiae militantis'' obsodil janzenistično učenje - brez navedbe dela ali avtorja.<ref>Brian E. Strayer, ''Suffering Saints: Jansenists and Convulsionnaires in France, 1640-1799'', (Sussex Academic Press, 2012), 67.</ref> Glede te bule, ki je prepovedala ''Augustinus-a'', se je razširila govorica, da ni prava, češ da papež izrečno ni obsodil niti enega stavka iz knjige, ampak da so to bulo prenaredili jezuitje ter jo podtaknili papežu; Jansen naj bi učil čisto nekaj drugega kot Bajus, ki ga je papež izrečno obsodil; njegova obsodba pa naj ne bi prizadela Jansena.<ref name="#2"/> == Bolezen, smrt in spomin == [[File:Castel Gandolfo - Palazzo Pontificio.JPG|thumb|180px|<center>[[Castel Gandolfo]] <br> <small> Župnijska cerkev sv. Tomaža Vilanovskega (levo) <br> Papeževa poletna rezidenca (desno)]] </small></center> [[Image:Urban VIII Bernini Musei Capitolini.jpg|thumb|180px |<center> Kip Urbana VIII.<br><small>Izdelal [[Gian Lorenzo Bernini]] ]]</small></center> === Prehrana papeža-pesnika === Na dobro jedačo in pijačo pri Urbanu VIII. živi spomin še danes v [[Castel Gandolfo|castelgandolfovskih]] jedilnikih z obroki, ki so jih nekdaj uživali ugledni papeški gostje. Kakor hitro je po izvolitvi za papeža ozdravel od mrzlice, je Urban odprl pot prirejanju takih mikavnih praznovanj, da je Rimljanom priklical v spomin lepe čase dveh drugih veseljaških papežev Florentincev: [[papež Leon X.|Leona X.]] in [[papež Klemen VII.|Klemena VII.]] Tako kot njegova predhodna someščana, je tudi Urban imel rad praznovanja in gostije, veselice in izbrana jedila. Te je začinjal s kolobarjem duhovnega uživanja z branjem svojih pesmi, ki jih je navdihoval slog velikih klasikov, kot so bili [[Pindar]], [[Gaj Valerij Katul|Katul]] in [[Publij Ovidij Naso|Ovid]], očiščenih od [[poganstvo|poganskih]] čutnih vsebin, ki so jih nadomeščale [[krščanstvo|krščanske]] nravne spodbude. Obkrožali so ga prijatelji-pesniki, kot [[Gabriello Chiabrera|Chiabrera]]<ref>Gabriello Chiabrera (1552 – 1638) je bil italijanski pesnik, ki so ga včasih imenovali ''Italijanski [[Pindar]]''. Izšlo je več izdaj njegovih lirskih pesmi – vse drugo njegovo delo je šlo v pozabo.</ref> in [[Giovanni Ciampoli|Ciampoli]].<ref> ''Giovanni Ciampoli (1589 – 1643) je bil italijanski duhovnik, pesnik in humanist; bil je prijatelj in zaupnik Galileja, ter je posredoval za tiskanje ''Dialogov''; večina njegovih pesmi je izšla posmrtno.</ref> Našli so tudi slučajno zapisane spomine nekega [[upnik]]a, ki natančno opisuje te pojedine. Ko so zapustili težečo poletno rimsko vročino, se je papež s svojim dvorom odpravil v Castel Gandolfo. Potovanje je trajalo dva dni s postanki, med katerimi so se osvežili z obilnim pitjem [[vino|vina]] iz Castelov. Medtem so tja že prej prispeli gospodar, kuharji, služinčad, kletarji, peki, pisarji, miloščinar, pa tudi spovednik in osebni zdravnik, da bi bilo vse pripravljeno ob prihodu papeškega dvora. Njihov prihod je oznanilo zvonjenje vseh okoliških cerkva in pokanje možnarjev. Končno je prispela kočija s papežem, ki jo je vleklo šest konj, pred njo pa do zob oborožena [[švicarska garda]]. [[Hrana|Jedilnik]] je bil bogat in raznolik, ter nikoli ni vseboval manj od desetih »riht«. Miza Urbana VIII. je bila miza plemiča starega porekla, ki je bil navajen na srebrne krožnike označene s čebelami (bivšimi obadi) rodbine, ki so bili pripravljeni sprejemati okusne predjedi: salame, fige, melone, maslo in čisto svežo skuto. Nato se je po [[Toskana|toskanski]] navadi pojavila krepčilna juha iz kruha ali zelenjave z rižem, ali pomešana s svežimi jajci. Sledile so tople jedi, kopunovi vrati nadevani z raznimi omakami. Nato so prišli na vrsto kuhani kopuni v belem vinu, rezine salam in vrtna solata, pa tudi telečje prsi okrašene s svežimi cvetlicami. Ko je bilo končano kuhano meso, je prišla na vrsto pečenka, kokošja in telečja, poljnena z grenko pomarančo in limono. Z dobro belo torto so končavali kosilo. Sadje letnega časa s kosom sira je pomenilo konec obeda. Na [[vigilija|vigilije]] in [[postenje|postne dneve]] je [[meso]] pomenila [[riba]]: najprej kuhana, nato na ražnju, končno ocvrta. Na ceni so bila tudi [[jajce|jajca]]: ''al piatto alla francese'' ali ''sperdute''<ref>''v ponvi po francosko'' ali ''stepena'' (jajca)</ref>. Tudi [[kruh]] za Urbana VIII. je bil poseben, imenovan ''papalino'': bel in mehek. Za druge je zadostoval ''basso'' in ''casereccio''<ref>''nizek'' in ''domač''</ref>. To je bila zlata vsakdanjost pri mizi, kjer so nazdravljali z najboljšim doma pridelanim vinom. Morda je tudi prehrana prispevala svoj delež k [[ateroskleroza|arterosklerozi]] in [[visok krvni tlak|visokemu krvnemu tlaku]], ki sta mučila papeža zadnje desetletje njegovega življenja, ko je trpel in tudi umrl za [[možganska kap|možgansko kapjo]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/|title=La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei|publisher=Il Forchettiere|date=10. januar 2016|accessdate=1. oktober 2018}}</ref> === Bolezen in smrt === [[File:Tomb of Pope Urban VIII Gregorovius.jpg|thumb|180px|<center>[[Papež Urban VIII.]]<br><small>Iz knjige [[Ferdinand Gregorovius|Gregorovius]]a<br>''The Tombs of the Popes'' (1903)]] </small></center> Urban VIII. si je s svojo strogostjo in samovoljnim ravnanjem nakopal mnogo nasprotnikov. Sodobniki so ga dolžili za [[nepotizem]], poznejše obdobja pa za ''[[Galilejev primer]]''. Res je oblekel nekaj sorodnikov v škrlat, ki pa jim zgodovina nima kaj očitati: enega je imenoval za kneza v Fanu, drugega v Palestrini; ker pa so glede tega nepotizma bile pritožbe vedno glasnejše, je zavoljo pomiritve svoje vesti pozval k sebi nekaj bogoslovcev, ki pa v tem niso videli krivičnega ravnanja. Mnogo dela, zlasti pa grozote [[Tridesetletna vojna|Tridesetletne vojne]] in vojne za Castro - ki ni bila v interesu Cerkve, ampak njegovih sorodnikov - so mu povzročile dušne bolečine, ki so strle njegovo železno postavo. Zaradi hude bolezni so verjetno - zlasti v zadnjih letih življenja - praznili blagajno in vodili politiko v prid lastni rodbini njegovi sorodniki. Zadnje desetletje življenja ga je namreč vse bolj mučila bolezen. To lahko sklepamo iz skopih poročil o raznih »nezgodah«, ki so se mu pripetile. Stanje papeževega zdravja je spadalo k ''arcana imperii'' <ref>[https://it.wikipedia.org/wiki/Arcana_imperii] »vladarska skrivnost«, »skrivnost vladanja«</ref>; slabše ko je bilo zdravstveno stanje vladarja, manj poročil je prihajalo v javnost. Šlo je za vrsto napadov [[kap]]i in [[mrtvoud]]ov, ki jih je verjetno povzročalo [[poapnenje vratnih žil]], ki ga je spremljal stalni [[visok krvni tlak]]. <ref>si trattava di una serie di distanziati e gravi colpi apoplettici o apoplettiformi, causati probabilmente da trombosi vascolar-cerebrali e collegati a una ipertensione cronica</ref> Prva taka ''nezgoda'' se je pripetila že 1. aprila 1635, ko je Urban prisostvoval v kapeli dolgotrajnim petim obredom [[Cvetna nedelja|Cvetne nedelje]], nakar je dokaj hitro okreval. V hujši obliki se mu je to pripetilo 27. aprila 1637, ko se je pripravljal na odhod v Castel Gandolfo, kamor so ga potem odnesli 5. maja, a opomogel si je šele avgusta. V naslednjih letih je bil vedno večkrat odsoten od verskih obredov in civilnih praznovanj. 22. junija 1639 je prvič vodil [[Sveto rešnje telo in kri|telovsko]] [[procesija|procesijo]] ne več peš, ampak na ''[[sedia gestatoria]]''. Po 1639 ga opisujejo kot oslabelega od starosti, zgrbljenega, shujšanega - ponekdaj pa še vedno polnega izvirne čvrstine; njegove umske sposobnosti so ostale nedotaknjene. V usodnih stopnjah svoje bolezni ni bil sposoben opravljati niti najmanjših dolžnosti vladarja ali skrbeti za upravne zadeve; tako je že 1637 nečak Antonio včasih podpisoval v njegovem imenu apostolska pisma. Ostaja torej odprto vprašanje, če in v koliki meri je bil Urban osebno zaveden, odgovoren in delazmožen v zadnjih letih, zlasti pa še v zadnjih mesecih svojega življenja, glede na odločitve papeške vlade na vseh področjih. Konec 1643 je moral leči papež skoraj za stalno v posteljo; v javnosti se je pokazal le 27. marca 1644 ob priliki velikonočnega blagoslova, ki ga je podelil z okna [[Apostolska palača|Vatikanske palače]]. Junija se je njegovo stanje še poslabšalo in začel je drgetati, ker so ga pestile hude črevesne motnje. 22. julija mu je podelil njegov spovednik, jezuit [[Luigi Albrizzi]] <ref>Luigi Albrizzi (1579-1655) italijanski jezuit, znamenit pridigar, spovednik in predstojnik v jezuitskih zavodih</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/luigi-albrizzi_(Dizionario-Biografico)/|title=Albrizzi Luigi di Pietro Pirri|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 2|date=1960|accessdate=22. november 2018}}</ref>, [[evharistija|sveto popotnico]], nekaj dni pozneje [[bolniško maziljenje]]. Umrl je okrog sedmih v petek, 29. julija, 1644, v starosti 76 let. Novica o njegovi smrti je povzročila takojšen izbruh veselja in sovraštva. Rimska sodrga je poskušala razbiti Urbanov spomenik, Berninijevo delo, ki so ga hranili od 1640 v ''[[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]]''; ko jim to ni uspelo, so razbili na drobne koščke njegov vzidani portret na dvoriščnem vrtu ''Rimskega zavoda''. Po [[obdukcija|obdukciji]], ki jo je opravil zdravnik [[Giovanni Trullio|Trullio]] brez posebnih ugotovitev, je bilo njegovo truplo tri dni izpostavljeno pri Sv. Petru in potem položeno v še ne dokončan grob v [[apsida|apsidi]] [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike svetega Petra]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Urbano VIII|publisher= Enciclopedia dei Papi|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref><ref name="#5"/> === Berninijev nagrobnik za Urbana VIII. === Kardinal [[Francesco Barberini]]<ref>Francesco Barberini (1597 – 1679) je bil kardinal in nečak papeža Urbana VIII., kar mu je prineslo njegovo naklonjenost. Opravljal je razne službe pri vodstvu Cerkve in bil velik podpornik umetnosti. Bil je starejši brat kardinala [[Antonio Barberini|Antonia]] ter [[Taddeo Barberini|Taddea]], ki je postal knez v Palestrini</ref> je poskrbel za dostojen pogreb in spomenik. Še kot kardinal je Urban hotel imeti svoj grob v podedovani družinski kapeli Barberinijev v San Andrea della Valle. Ko pa je postal papež, je moralo priti drugače. Bernini je prejel naročilo, da naj pripravi za Urbana VIII. v Petrovi stolnici nagrobnik. Poldrugo desetletje po letu 1640 je morda najbolj plodovito obdobje Berninijeve življenjske poti. V to časovno razdobje pada 1628. začeto končno oblikovanje nagrobnika za Urbana VIII. pri Svetem Petru. S smrtjo papeža 1644 spomenik še ni bil dokončan, vendar so ga kljub temu položili v ta nedokončani grob. Grobna oprema je bila dokončana končno 1647.<ref>1. Borgolte, Michael, Petrusnachfolge und Kaiserimitation, Vandenhoeck & Ruprecht, Göttingen, 1989, S. 314.</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.vaticanhistory.de/pm/html/urban_viii_.html|title=Biografische Daten: Papst Urbán VIII. |publisher=Vatican history|date= |accessdate=16. november 2018}}</ref> V nišo postavljen stenski nagrobnik se s svojimi motivi naslanja na dogodke 16. stoletja: na dveh straneh sarkofaga stoji po en poosebljeni lik čednosti: ''Ljubezen (Caritas)'' in ''Pravičnost (Iustitia)'', najbolj zgoraj pa zavzema mesto upodobljena figura vladajočega papeža. Na nagrobniku sedi lik ''Smrti'', ki zapisuje papeževo ime v knjigo večnega življenja. Ena od Berninijevih slikarskih novosti kaže na književnostno mešanje med nagrobnikom in spomenikom: blagoslov deleča, veličastna podoba prestolujočega lika spominja na značilnost na javnih trgih postavljenih papeževih častnih spomenikov. V snovi nagrobnika združuje bron in marmor postavljajoč ju v nežno nasprotje ter s simbolično vsebino odeva temnobarvne in belobarvne dele. Ves srednji del je sestavljen iz brona, ki ga deloma pokriva zlato: lik Smrti in papežev kip, ali tisti deli, ki so povezani s pokojnikom. V nasprotju z njimi pa označujeta iz belega marmorja napravljeni alegorični podobi Ljubezen in Pravičnost od gmotnega sveta neodvisna, odtegnjena pojma. Alegorična ženska lika s svojimi človeškimi, življenja polnimi gibi in mikavnimi čari tudi predstavljata nasprotje s papeževim kipom, ki se zdi, da s svojo mrko barvo, odrevenel, s pobožno držo - stoji zunaj zemeljskega življenja in časa.<ref>{{navedi splet|url=http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke|title=VIII. Orbán síremléke|publisher=Sulinet|date=|accessdate=16. november 2018|archive-date=2018-11-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20181117022227/http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke|url-status=dead}}</ref> ==== Paskvin glede Urbanovega nagrobnika ==== Papež Urban je Berniniju že za življenja dal naročiti razkošen nagrobnik, sestavljen od raznobarvnega marmorja, zlata in brona. Ko je bil končan, je to zopet spodbudilo [[Rimski govoreči kipi|Rimski govoreči kip]] [[Paskvin]]a k zbadljivki: {| class="wikitable" |- ! <center> Epitafo (italijanski izvirnik) <ref name="#4"/></center> ! <center> Nagrobni napis (slovenski prevod)</center> |- | <poem> Questo d'Urban si scriva al monumento: Ingrassò l'api e scorticò l'armento. </poem> | <poem> Glede Urbana se piše na spomeniku: Je odebelil čebele, pa odrl čredo. </poem> |} === Urban VIII. v književnosti === Urban VIII. je omenjen v [[Alessandro Manzoni|Manzonijevem]] ''[[Zaročenca (roman)|romanu Zaročenca]]'' (''Promessi sposi''): omenjen je kot papež, ki je vladal za časa opisanih dogodkov. On je tudi glavna osebnost v romanu ''La Strega Innamorata'', ki ga je 1985 napisal [[Pasquale Festa Campanile]]; v njem se glavna junakinja, čarovnica Izidora, pomotoma zaljubi v pontifika, čemur sledi zgodba platonske ljubezni. === Ocena === #Bilo bi lahko, toda najbrž prenagljeno, dajanje pretežno odklonilne sodbo o papeževanju Urbana VIII., ki je bilo izredno dolgo in označeno s poraznim koncem. Od izredne množice arhivskih virov, ki bodo lahko razjasnili mnoge še neraziskane vidike in služili k boljšem pojasnilu tolikih vprašanj, ki so se jih zgodovinarji komaj dotaknili bolj po izbiri kot po načrtu, so docela uporabili doslej le delček in izdali od množice šele manjši del, ki se tiče predvsem diplomacije. Zgodovinske raziskave pa so se v zadnjem času raztegnile s politično-diplomatskega območja na cerkveno, vedno bolj pa tudi na področje [[zgodovina|zgodovine]] [[umetnost]]i (od stavbarstva do glasbe), na [[kultura|omiko]] na splošno, vključno z dvornim ceremonialom in z [[ustanova]]mi. Zdi se pa, da je skoraj nemogoče strniti zaključke že opravljenih raziskav na vseh področjih: od [[bogoslužje|bogoslužnega]] ali [[misijoni|misijonskega]] prek [[blagajna|blagajniškega]] do [[sodstvo|sodnega]] in [[prehrana|prehrambenega]]. Mnoga umetniška dela so bila ustvarjena prav z velikodušno podporo Urbana in rodbine Barberini. Cerkvi je uspela na [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]] pospešena rekatolizacija. Isti papež, ki je zatrl napredne ''jezuitinje'', je potrdil mnogo novih redovnih družb, kot so [[lazaristi]] 1632 in [[usmiljenke]] 1634 – obojne je ustanovil sveti [[Vinko Pavelski]]<ref>''lazaristi'' (lat. Congregatio Missionis, kratica CM); ''usmiljenke'' – [[latinščina|latinsko]]: ''Societas Filiarum Caritatis a S. Vincentio de Paulo''</ref> ali ''red obiskanja BDM'' <ref>''red obiskanja Device Marije'' – ''Ordo Visitationis Beatissimae Mariae Virginis,'' - kratica VHM) </ref> ali ''[[bosonogi prenovljeni karmeličani]]'' 1631. #Kar se tiče političnega sveta, je težavno ugotoviti kakršenkoli daljnosežen Urbanov program, ki bi presegal namen varovanja, utrjevanja in krepitve Papeške države in preprečevanje porasta španske prevlade v Italiji. V obilnem dopisovanju Državnega tajništva je opaziti popolno neuvrščenost [[Sveti sedež|Apostolskega sedeža]] in papeževo trpljenje zaradi katoliških žrtev med tekočo vojno v Evropi. Papeževa navodila nuncijem se nanašajo na odnos do oseb, na posamezne politične ali vojaške dogodke in na dobro opisane cerkvene, disciplinske in pravne zadeve. Zaman bi iskali navodila, ki bi jih lahko povezovali s splošnim načrtom za sedanjost ali prihodnost [[Evropa|Evrope]], ki jo je kruta vojna versko razdelila in politično raztrgala na nasprotne strani. Urban je že od vsega začetka igral na karto zaupanja zmagoviti Franciji, čeprav je doživljal pri tem huda razočaranja. Tako je bilo glede skritega sodelovanja z [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieujem]] v odločilnih letih 1628-32 Tridesetletne vojne, ki po eni strani ni ostalo skrito Habsburžanom, po drugi strani pa je moglo izpostaviti Papeško državo francoskemu izsiljevanju. Ko je 1642 postal kardinal Jules Mazarin prvi minister Francije – isti [[Giulio Raimondo Mazzarino|Giulio Mazzarino]], ki je desetletje poprej bil steber tajne papeške diplomacije, ter je vse predobro poznal tudi njene slabosti. Do [[Španci|španskega]] sveta je Urban gojil očitno nepremagljivo nezaupanje, a [[Nemci|nemški]] svet mu je ostal skoraj popolnoma tuj. #Navsezadnje – prevlado političnega stremljenja nad verskim in prevlado videza nad bistvom, ki jo je podpirala baročna omika, je dobro povzel kritični Urbanov sodobnik z besedami: "Princeps potius videri voluit quam pontifex, rector quam pastor" <ref> ''Rajši se je videl vladarja kot velikega duhovnika, rajši voditelja kot pastirja.” A. Bastiaanse, p. 178</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ |title=Urbano VIII|publisher=Enciclopedia dei Papi|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref> # Zadnja leta papeževanja so bila porazna. Ne ve se, ali je stvarno on vladal in prinašal najpomembnejše odločitve, ali pa je morebiti postal tako nezmožen, da je moral prepustiti drugim vajeti poveljevanja. V vsakem primeru lahko zatrdimo, da je prevladoval v njegovem pontifikatu politični interes nad verskim, videz nad bistvom, kar je tako značilna lastnost [[barok|baročne]] [[kultura|kulture]], katero je izvrstno prestavljal. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''|page=290}}</ref> # V tridesetletni vojni je zavzel zelo sporno stališče. V začetku je z vsemi sredstvi podpiral katoliško-cesarsko stranko, nič pa ni storil, ko se je francoski prvi minister kardinal [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|Richelieu]] povezal s protestantskim švedskim kraljem Gustavom Adolfom. Posledica te zveze je bila, da so precejšnji deli nemškega cesarstva prestopili v protestantizem. Urban se je zanašal na obljubo švedskega kralja, da bo v osvojenih deželah ohranil katoliško vero, vendar kralj ni držal besede. Papež je formalno hotel ostati v tej vojni nevtralen, dejansko pa je to pomenilo podporo Franciji in prineslo veliko škodo katolicizmu v Nemčiji. Zadnja leta svojega pontifikata si je Urban prizadeval, da bi vojskujoče se strani sklenile mir, pa ni žel uspeha. Tudi v svojih nastopih proti galikanizmu in janzenizmu ni imel srečne roke. Hudo je podlegel nepotizmu. Na njegov pontifikát meče senco tudi obsodba Galileja. <ref>{{navedi knjigo|author=M. Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II. |page=224}}</ref> # Kot papež je bil [[Francija|francosko]] usmerjen in se odvrnil od politike svojega predhodnika [[papež Gregor XV.|Gregorja XV.]]. Pri tem je storil več napak in doživel precej neuspehov: ustavil je denarno podporo [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarju]] in [[Katoliška liga|Sveti ligi]] - kar je opravičeval tudi s prazno blagajno; polomijo je doživelo [[Francesco Barberini|Barberinijevo]] poslanstvo 1625 v Španiji in Franciji; v mantovski nasledstveni vojni si je prizadeval oslabiti [[Habsburžani|Habsburžane]], doseči politično ravnovesje v [[Italija|Italiji]] in posredno podpirati [[Francosko kraljestvo|Francijo]]; sprejel je 1629 francosko-angleški mir kakor tudi 1631 francosko-švedsko zvezo kljub protestom Španije; njegov poskus, da bi 1632 privolil katoliške [[knez]]e k [[mir]]u, je propadel… Izredno usodne posledice za odnose med [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvijo]] in [[informacijska družba|sodobnim]] [[znanost|znanstvenim]] svetom je imela disciplinska [[Galilejev primer|Galilejeva obsodba]]. <ref>{{navedi knjigo|author=Klaus Jaitner|title=Päpste und Papstum|page=185}}</ref> #''[[Katoliška enciklopedija]]'' meni, da je težavno napraviti pravilno sodbo o Urbanu VIII. Celo če upoštevamo, da je vprašljivo njegovo denarništvo in nekatere odločitve v [[Evropa|evropski]] politiki, je bilo njegovo zasebno življenje več kot brezgrajno; zdi se, da je bilo skupno dobro Cerkve glavno prizadevanje njegovih papeških naporov. <ref name="#3"/> #Urban VIII., prepričani podpornik najvišje cerkve oblasti, se je pokazal ljubosumnega tudi glede na svoj osebni ugled. Izvedel je številne reforme znotraj cerkvene hierarhije ter se trudil za večjo moč [[inkvizicija|inkvizicije]]. 1631 je pripojil [[Papeška država|Papeški državi]] ''Vojvodino Urbino ''. Bil je človek, ki je ljubil blesk in velik mecen, izobražen [[humanizem|humanist]], nazvan ''atiška čebela ''.<ref>Glavno mesto staro-[[Grčija|grške]] pokrajine [[Atika|Atike]] so bile [[Atene]] – vsekakor vodilno mesto glede na omiko, umetnost in književnost v [[stari vek|starem veku]]</ref> <ref>»atiški« zato, ker je pisal pesmi tudi v [[grščina|grščini]] – poleg [[latinščina|latinščine]] in [[italijanščina|italijanščine]]; »čebela« pa zato, ker je imel čebelo v družinskem grbu.</ref> V njegovem času je bil Rim obogatem s pomemnimi umetninami. Uresničeval je [[tridentinski koncil|tridentinske]] odloke; od [[kardinal]]ov in [[škof]]ov je zahteval, da bivajo v svoji škofiji; določil je pravila pri [[beatifikacija|beatifikaciji]] in [[kanonizacija|kanonizaciji]] (poblaženju in posvéčenju) in jih pogosto sam izvajal. Njegova zunanja politika je doživljala neuspehe, medtem ko je bila italijanska politika uspešnejša – večkrat v prid sorodnikov. Okrepil je oborožitev, utrdbe, orožarne, vendar je to imelo za posledico, da je temeljito izpraznil papeško blagajno. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa/|title=Urbano VIII papa|publisher= Enciclopedie on line|date= |accessdate=1. oktober 2018}}</ref> ==== ''Lilium et rosa'' ==== [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] pravi o njem, da je ''lilija in vrtnica.'' ({{lang-la|Lilium et rosa.}}; {{lang-en|Lily and rose.}}). To geslo poskušajo povezati s čebelami na njegovem grbu, saj čebele gredo na rože nabirat med; pa na ''lilijin cvet'' njegovih rodnih [[Firence|Firenc]], ali pa z njegovim bivanjem v [[Francosko kraljestvo|Franciji]] ([[lilija]]) in [[Anglija|Angliji]] ([[vrtnica]]).<ref>{{navedi knjigo|author=O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy|page=66}}</ref><ref>{{navedi knjigo|author=Bander|title=The Prophecies of St. Malachy|page=75}}</ref> === Rodovnik rodbine Barberini === [[Rodovnik]] Barberinijev v 16. in 17. stoletju; vsakokratni dediči so označeni z rdeče pobarvanim pravokotnikom. {{familytree/start |summary=Barberini family tree.}} {{familytree | | | | | | | | |,|-|-|-|^|-|-|-|.|}} {{familytree | | | | | | | |RED |y| CAS | | ANT | | |ANT=Antonio Barberini<br>(born 1494)|RED=Carlo Barberini<br>(born 1488)|CAS=Cassandra del Branca |boxstyle_RED=background-color: #faa; }} {{familytree | | | | | | | | |,|-|^|-|.|}} {{familytree | | | | | | | |FR| |RED |y| DCB| | | | |FR=Francesco Barberini|RED= Antonio Barberini|DCB=Camilla Barbadori|boxstyle_RED=background-color: #faa; }} {{familytree | | | | | |,|-|-|-|-|-|-|-|v|^|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.}} {{familytree | | | | |RED |y| CM | | AB | | NB | | PU | | MB |RED=[[Carlo Barberini (1562–1630)|Carlo Barberini]]|CM=Costanza Magalotti|AB=Alessandro Barberini|NB=Niccolo Barberini|PU=[[Papež Urban VIII.]]|MB=[[Antonio Marcello Barberini]]|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | |,|-|-|-|v|^|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|.| }} {{familytree | | FB | |CAM| |MAR| |RED |y| AC | |CLA| |AB| AC=[[Anna Colonna]]|RED=[[Taddeo Barberini]]|AB=[[Antonio Barberini]]|FB=[[Francesco Barberini (1597–1679)|Francesco Barberini (senior)]]|CAM=Camilla Barberini|MAR=Maria Barberini|CLA=Clarice Barberini || boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | | | | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|(| | | | | || }} {{familytree | | | | FIE |y| LC | | CCB | |RED |y|OG| LC=[[Lucrezia Barberini]]|CCB=[[Carlo Barberini]]|RED=[[Maffeo Barberini (1631–1685)|Maffeo Barberini]]|FIE=[[Francesco I d'Este, Duke of Modena|Francesco I d'Este]]|OG=[[Olimpia Giustiniani]] ([[Pamphili]])|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree | | | | | | |!| | | | |,|-|-|-|v|-|-|^|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | | || }} {{familytree | | | | | | RIN | | | COS | | CMB| | FBI | |RED | | TD | RIN=[[Rinaldo d'Este, Duke of Modena|Rinaldo d'Este]]|FBI=[[Francesco Barberini (1662–1738)|Francesco Barberini (junior)]]|COS=Costanza Barberini|RED=[[Urbano Barberini (1664–1722)]]|CMB=Camilla Barberini|TD=Taddeo Barberini|boxstyle_RED=background-color: #faa;}} {{familytree/end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[kardinal in pectore|kardinali v srcu]] * [[seznam papežev]] * [[seznam papeških bul]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. *Anton Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche in ausgearbeiteten Dispositionen zu Vorträgen für Vereine, Schule und Kirche…''. Benziger& Co. A.G. Einsiedeln..., 1900. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Urbanus VIII}} {{Commons|Urbanus VIII}} === Papež Urban VIII. === ;{{ikona en}} *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=11834 Catholic Online: Pope Urban VIII] *[https://www.britannica.com/biography/Urban-VIII Urban VIII POPE WRITTEN BY: The Editors of Encyclopaedia Britannica] *[http://www.newworldencyclopedia.org/entry/Urban_VIII New World Encyclopedia] *[http://galileo.rice.edu/gal/urban.html The Galileo Project > Pope Urban VIII] *[http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm Ott, M. (1912). Pope Urban VIII. In The Catholic Encyclopedia. New York: Robert Appleton Company. Retrieved September 28, 2018 from New Advent] *[https://www.romeartlover.it/sole.html Rome art lover. Rome in the Footsteps of an XVIIIth Century Traveller: The Bees and the Sun] *[https://www.encyclopedia.com/people/philosophy-and-religion/roman-catholic-popes-and-antipopes/urban-viii Encyclopedia.com Urban VIII (Pope) (Maffeo Barberini; 1568–1644; Reigned 1623–1644) ] *[http://www.papalartifacts.com/portfolio-item/pope-urban-viii/ Papal artifacts: Pope Urban VIII] *[http://www.paparex.it/blog/tag/urbano-viii/ TAG: URBANO VIII POSTED ON10/06/2017 The Restoration of “Fontana delle Api” (Fountain of the Bees)] *[http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html What is Jansenism?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181103143621/http://www.unamsanctamcatholicam.com/history/79-history/153-what-is-jansenism.html |date=2018-11-03 }} ;{{ikona de}} *[https://diepresse.com/home/panorama/religion/5101865/Der-Papst-zieht-aus_Residenz-in-Castel-Gandolfo-wird-Museum Der Papst zieht aus: Residenz in Castel Gandolfo wird Museum &hairsp; 14.10.2016 um 15:37 (ApA)] *[https://core.ac.uk/download/pdf/11582358.pdf Diplomarbeit: „Die Bauherren des Palazzo Barberini“ Verfasserin: Sarah Aistleitner Wien, im Juni 2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181122054308/https://core.ac.uk/download/pdf/11582358.pdf |date=2018-11-22 }} ;{{ikona fr}} *[http://compilhistoire.pagesperso-orange.fr/UrbainVIII.htm Compilhistoire: Urbain VIII Auteur : Jean-Paul Coudeyrette] ;{{ikona hr}} *[http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=63315 Hrvatska enciklopedija: Urban VIII] *[https://hrcak.srce.hr/index.php?id_clanak_jezik=219557&show=clanak Hrčak: Papa Urban VIII.] ;{{ikona it}} *[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Urbano_VIII Cathopedial: Papa Urbano VIII] *[https://www.ilforchettiere.it/papa-urbano-viii-record-giubilei/ Il Forchettiere: Storie e personaggi gennaio 10, 2016* La tavola di papa Urbano viii, il pontefice del record dei nove giubilei] *[https://www.histouring.com/personaggi-storici/barberini-maffeo-(papa-urbano-viii)/ Histouring: Barberini Maffeo (Papa Urbano VIII)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Enciclopedia Italiana] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Dizionario-di-Storia%29/ Dizionario di Storia] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii-papa/ Enciclopedia Online] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/urbano-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Enciclopedia dei Papi] ;{{ikona es}} *[http://ec.aciprensa.com/wiki/Papa_Urbano_VIII Ec: Papa Urbano VIII Fuente: Ott, Michael. "Pope Urban VIII." The Catholic Encyclopedia. Vol. 15. New York: Robert Appleton Company, 1912. <http://www.newadvent.org/cathen/15218b.htm>.] ;{{ikona pt}} *[https://www.uc.pt/fluc/eclassicos/publicacoes/ficheiros/humanitas59/09.pdf MAFFEO BARBERINI, URBANO VIII, OU O PAPA POETA CARLOTA MIRANDA URBANO Universidade de Coimbra] === Berninijev nagrobnik za Urbana VIII. === ;{{ikona en}} *[https://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g187793-d2321852-Reviews-Tomb_of_Urban_VIII-Vatican_City_Lazio.html Trip Advisor 2018: Tomb of Urban VIII, Vatican City] *[https://www.tripadvisor.com/ShowUserReviews-g187793-d2321852-r585561998-Tomb_of_Urban_VIII-Vatican_City_Lazio.html Tomb of Pope Urban VIII, Bernini's Art Sculpture Decoration Seemed as He was Almost Living.] ;{{ikona it}} *[http://www.necroturismo.it/monumenti-funerari-ufo-e-la-tomba-di-gian-lorenzo-bernini-strane-coincidenze/ Necroturismo: Monumenti funerari, ufo e la tomba di Gian Lorenzo Bernini] *[http://www.arte.it/guida-arte/roma/da-vedere/opera/monumento-funebre-di-urbano-viii-barberini-208 Arte: Monumento Funebre di Urbano VIII Barberini Vaticano, Prati] *[http://www.arte.it/guida-arte/roma/da-vedere/opera/monumento-sepolcrale-di-urbano-viii-4846 Monumento sepolcrale di Urbano VIII Vaticano, Prati] *[http://www.thais.it/scultura/sch00348.htm Thais: Bernini Gian Lorenzo: Monumento sepolcrale di Urbano VIII] ;{{ikona hu}} *[http://orokvaros.network.hu/blog/roma-kozossegi-oldala-hirei/korabeli-vasbetonbol-epult-a-szent-peter-bazilika-kupolaja Róma Közösségi Oldal Szent Péter bazilika kupolája Copyright Network.hu] *[https://utazom.com/olaszorszag/roma/latnivalok-romaban/a-szent-peter-bazilika-es-a-szent-peter-ter Utazom: A Szent Péter bazilika és a Szent Péter tere] *[http://tudasbazis.sulinet.hu/hu/muveszetek/muveszettortenet/muveszettortenet-10-evfolyam/bernini-erett-korszaka/viii-orban-siremleke Sulinet VIII. Orbán síremléke] ;{{ikona de}} *[http://www.vaticanhistory.de/pm/html/urban_viii_.html Biografische Daten: Papst Urban VIII. Vatican history] === Primer Galilei === ;{{ikona sl}} *[https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/BFD02A2C03165F97C1256EFD004C54C1/$FILE/CD80.PDF Papež Janez Pavel II.: Okrožnica »Vera in razum« Družina, Ljubljana 1999] *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C4ISE1TI/55850a4f-3892-4776-a6e9-0192200788c3/PDF Matjaž Vesel: Filozofski vestnik | Letnik XXX | Številka 1 | 2009 | 21-45 Galilei proti kardinalu Bellarminu: zagovor astronomsko-filozofskega programa] *[http://www.rad.sik.si/wp-content/uploads/2016/11/Pape%C5%BE-in-Galilei.pdf Marijan Prosen: Papež in Galilei. Kranj – Zlato Polje. 18. 11. 2016] *[http://fizika.dssl.si/Galileo/index6079.html?option=com_content&view=article&id=67&Itemid=53 Galileo: Življenjepis Powered by Jaomla] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181125130442/http://fizika.dssl.si/Galileo/index6079.html?option=com_content&view=article&id=67&Itemid=53 |date=2018-11-25 }} *[https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-101Z8UEI/e4e5595c-3849-41fe-b96b-3d6786ba0ec8/PDF Andrej Ule: Kdaj je »kopernikanska« revolucija postala znanstvena revolucija?] *[https://www.jw.org/sl/publikacije/revije/g201506/galileo/ Prebudite se! | Junij 2015 Portreti iz preteklosti: Galileo] ;{{ikona en}} *[http://www.cmri.org/04-galileo-galilei.shtml The Case of Galileo Gailei By Rev. Fr. Gabriel Lavery, CMRI] *[http://www.thearda.com/asrec/archive/papers/Kinkel%20-%20The%20Galileo%20Affair.pdf The Galileo affair: a sociological investigation into religious conflict by R. John Kinkel] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170418093154/http://www.thearda.com/asrec/archive/papers/Kinkel%20-%20The%20Galileo%20Affair.pdf |date=2017-04-18 }} *[http://galileo.rice.edu/bio/narrative_7.html Galileo and the Inquisition by Galileo project] *[https://www.ewtn.com/library/HOMELIBR/GALILEO.HTM EWTN by George Sims Johnston: The Galileo Affair] *[http://origins.osu.edu/milestones/february-2016-400-years-ago-catholic-church-prohibited-copernicanism February 2016: 400 Years Ago the Catholic Church Prohibited Copernicanism By Maurice A. Finocchiaro] *[http://catholicnews.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=3909:galileo-and-the-inquisition&catid=393&Itemid=473&lang=en Galileo and the Inquisition Special To The M.C.L. The Catholic News – Diecese of Singapoore] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180629002331/http://catholicnews.sg/index.php?option=com_content&view=article&id=3909:galileo-and-the-inquisition&catid=393&Itemid=473&lang=en |date=2018-06-29 }} *[https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx The Galileo Affair How do we sort out truth from legend? Matthew Bunson The Catholic Answer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180628234221/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/9523/The-Galileo-Affair.aspx |date=2018-06-28 }} *[http://www.famous-trials.com/galileotrial/1014-home Douglas O. Linder: The Trial of Galileo] *[http://stevenssocst.wikispaces.com/file/view/+galileo+recant.pdf After 350 Years, Vatican Says Galileo Was Right: It Moves By ALAN COWELL New York Times Published: October 31, 1992] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180726121704/https://stevenssocst.wikispaces.com/file/view/%20galileo%20recant.pdf |date=2018-07-26 }} *[https://www.catholiceducation.org/en/controversy/common-misconceptions/the-galileo-affair.html GEORGE SIM JOHNSTON: The Galileo affair is the one stock argument used to show that science and Catholic dogma are antagonistic.] *[https://thegalileocontroversy.weebly.com/church-punishes-galileo.html The Galileo Controversy. Galileo's Punishment] *[https://www.catholic.com/#/tract/the-galileo-controversy Catholic Answers: The Galileo Controversy] *[http://physics.ucr.edu/~wudka/Physics7/Notes_www/node52.html Jose Wudka: Galileo and the Inquisition] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180709155527/http://physics.ucr.edu/~wudka/Physics7/Notes_www/node52.html |date=2018-07-09 }} ;{{ikona de}} *[https://www.planet-schule.de/mm/die-erde/Barrierefrei/pages/Lebenslaenglich_fuer_Galilei.html Lebenslänglich für Galilei. Kopernikus verboten. Wie bewegt sich die Erde?...] ;{{ikona it}} *[http://www.meteoweb.eu/2016/10/accadde-oggi-31-ottobre-del-1992-la-chiesa-riabilita-galileo-galilei-fu-un-errore-condannarlo-al-silenzio/776770/ Accadde oggi: il 31 ottobre del 1992 la Chiesa riabilita Galileo Galilei: “fu un errore condannarlo al silenzio” A cura di Lorenzo Pasqualini] *[http://w2.vatican.va/content/john-paul-ii/it/speeches/1992/october/documents/hf_jp-ii_spe_19921031_accademia-scienze.html Discorso di Giovanni Paolo II ai partecipanti alla sessione plenaria della Pontificia accademia delle scienze Sabato, 31 ottobre 1992] *[https://www.youtube.com/watch?v=bwqd0vQtSNU Papa Giovanni Paolo II chiede il perdono per i peccati della Chiesa 13. mar. 2013 (vidnik) FACEBOOK - https://www.facebook.com/azione.prometeo BLOG - http://azioneprometeo.wordpress.com] *[http://www.fmboschetto.it/didattica/Il_Papa_riabilita_Galilei.PDF Il Papa riabilita Galilei] *[http://www.annalestheologici.it/fascicoli/volume-24-2-2010/giovanni-paolo-ii-e-galileo-galilei Giovanni Paolo II e Galileo Galilei (italijansko-angleško) Giuseppe Tanzella-Nitti] *[https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/1992/10/30/il-vaticano-cancella-la-condanna-di-galileo.html?refresh_ce Orazio la Rocca 30 ottobre 1992 Il Vaticano cancella la condanna di Galileo] *[https://astronomiasite.wordpress.com/2016/05/01/san-giovanni-paolo-ii-e-galileo-galilei/ Pubblicato il 1 maggio 2016 di Roberto Caione Astronomiasite San Giovanni Paolo II e Galileo Galilei] *[https://www.cittanuova.it/giovanni-paolo-ii-e-la-scienza/ Giovanni Paolo II e la scienza 25 febbraio 2005 Di AA.VV. Fonte: Città Nuova] *[http://www1.adnkronos.com/Archivio/AdnAgenzia/2000/08/23/Cultura/GALILEO-LA-CONDANNA-DEL-PAPA-COLPA-DEI-PROTESTANTI_124000.php AdnKronos Archivio . AdnAgenzia . 2000 . 08 . 23 Galileo: La condanna del papa? Colpa dei protestanti Lo storico di Wojtyla, pieta' per i suoi accusatori] *[https://www.corriere.it/bello-italia/notizie/galileo-caravaggio-stesso-destino-papa-urbano-viii-l-illusione-una-liberta-antidogmatica-518cf342-f55d-11e7-b250-16cc66648122.shtml?refresh_ce-cp Corriere della Sera primavera bruciata Galileo e Caravaggio, stesso destino: Con papa Urbano VIII l’illusione di una libertà antidogmatica diFrancesca Bonazzoli] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=1623&ndash;44}} {{s-aft|after=[[Papež Inocenc X.|Inocenc X.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Italijanski apostolski nunciji]] [[Kategorija:Apostolski nunciji v Franciji]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Spoleta]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel V.]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Italijanski pesniki]] [[Kategorija:Grški pesniki]] [[Kategorija:Graditelji Rima]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] ny5h4qb3yhuthe5t2wuteqtb6g6hmh0 0 170036 6742640 6544328 2026-08-25T17:44:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verski vodja | type = Pope <!-- ali Cardinal ali Antipope ali Coptic Pope --> | honorific-prefix = <small></small> | name = Gregor XV. | honorific-suffix = <small></small> | image = <!-- WD --> | image_size = 250px | alt = | caption = [[Papež Gregor XV.|Gregor XV.]] | church = | archdiocese = | province = | metropolis = | diocese = | elected = [[9. februar]] [[1621]] (izvoljen) | term_start = [[12. februar]] [[1621]] (posvečen, umeščen in kronan) | term_end = [[8. julij]] [[1623]] (umrl; 2 leti, 4 mesece, 29 dni) |predecessor=[[Papež Pavel V.|Pavel V.]] | opposed = | successor = [[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]] | ordination = | ordinated_by = | consecration = [[1. maj]] [[1612]] | consecrated_by = [[Scipione Caffarelli-Borghese]] | cardinal =[[19. september]] [[1616]] | created_cardinal_by= [[papež Pavel V.|Pavel V.]] | rank = [[Seznam papežev|234. papež]] | other_post = <!---------- Osebni podatki ----------> |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = <!-- WD --> |death_place = <!-- WD --> | birth_name = <!-- WD --> | buried = <!-- WD --> [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra]]<br>[[cerkev Sant'Ignazio, Rim|Sant'Ignazio]]. | nationality = [[Italijani|Italijan]] | religion = [[Rimskokatoliška cerkev|katoličan]] | residence = | parents = plemič Pompeo Ludovisi <br>Camilla Bianchini | title= | spouse = | children = | occupation = | profession = [[teolog]]<br>[[pravnik]] |previous_post={{unbulleted list|[[Apostolska signatura|referendar Apostolske signature]] (1593–1596)|podupravnik Rima (1597–1598)|[[Rimska rota|avditor Rimske rote]] (1599–1612)|[[Rimskokatoliška nadškofija Bologna|nadškof Bologne]] (1612–1621)|[[Santa Maria in Traspontina|kardinal-duhovnik pri Santa Maria in Traspontina]] (1616–1621)}} | alma_mater = [[Bogoslovno Semenišče Germanicum v Rimu|Germanicum]]<br>[[Univerza v Bologni]] | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = C o a Gregorio XV.svg | coat_of_arms_alt = | motto = <!---------- Stanje svetosti ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | suppressed_date = <!---------- Drugo ----------> | other = Gregor }} '''Papež Gregor XV.''' (rojen kot '''Alessandro Ludovisi'''), [[Italijani|italijanski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[9. januar]] [[1554]], [[Bologna]], † [[8. julij]] [[1623]]. [[Papež]] je bil med letoma 1621 in 1623. == Življenjepis == === Mladost in vzpon === Rojen v [[Bologna|Bologni]] 9. januarja 1554 v kot tretji v družini sedmih otrok. Oče je bil plemič ''Pompej Ludvik iz Samoggie'' (danes [[Savigno]]), mati pa ''Camilla Bianchini''. Družina, ki je izhajala iz [[Firence|Firenc]], se je naselila v [[Bologna|Bologni]] v 12. stoletju. Pripadala je mestnim senatorjem ter bila povezana z drugimi vplivnimi družinami v mestu. Jeseni 1567 je Aleksander skupaj s pet let starejšim bratom Ludvikom (Ludovico) vstopil v [[jezuiti| jezuitski]] kolegij [[Bogoslovno Semenišče Germanicum v Rimu|Germanicum]], kjer je sprva obiskoval klasično gimnazijo, in kjer je leta 1569 diplomiral iz [[filozofija|filozofije]], leta 1571 pa še iz [[teologija|teologije]].<ref name="#1">{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi della Chiesa|page=245}}</ref> V istem letu se je v domačih Firencah posvetil študiju prava in junija 1575 doktoriral iz cerkvenega in civilnega prava. [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] mu je med letoma 1582 in 1585 zaupal službo civilnega sodnika na kapitolinskem sodišču. [[Papež Klemen VIII.|Klemen VIII.]] ga je 13. julija 1593 imenoval za poročevalca pri vrhovnem cerkvenem sodišču (apostolska signatura) in 13. avgusta 1596 za sodnika na istem sodišču. V letih 1597 - 1599 je bil namestnik rimskega upravnika, nato pa je 17. avgusta 1599 postal avditorij na prizivnem sodišču Svetega sedeža [[Rimska rota|Rimski roti]]. <ref>''Rimska rota'' ([[latinščina|latinsko]]: ''Prizivno sodišče Rotae Romanae'') je rimsko prizivno sodišče pri [[Sveti sedež|Svetem sedežu]]</ref> Leta 1601 je papež trem odposlancem v [[Benevento|Beneventu]], med katerimi je bil tudi Aleksander Ludovisi, zaupal nalogo iskanja rešitve v mejnih sporih med [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskim kraljestvom]] in prizadetimi kneževinami. Papež [[Papež Pavel V.]] ga je 2. aprila 1612 imenoval za [[nadškofija Bologna|Bolognskega nadškofa]]. Posvečen in umeđčen je bil 1. maja 1612.<ref>{{navedi splet|url=http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bluda.html|title= Pope Gregory XV - Alessandro Ludovisi|publisher=Catholic Hierarchy|date=30. april 2018|accessdate=15. avgust 2018}}</ref> Gregor je bil kot škof skrben dušni pastir, zvest [[Tridentinski koncil|Tridentinskemu koncilu]]. Sklical je štiri škofijske sinode in spodbujal versko življenje. Marljivo je obiskoval svojo škofijo. Uspešno je sodeloval pri mirovnih pogajanjih med [[Savoja|savojskim]] kraljem [[Karel Emanuel I. Savojski|Karlom Emanuelom]] <ref>Karel Emanuel I. Savojski - ''Carlo Emanuele I di Savoia'', ki ga zgodovinarji imenujejo tudi ''Veliki (il Grande)'', podložniki pa so mu rekli tudi ''Ognjena glava (Testa di Fuoco)'', nekateri pa celo ''Grbavec (il Gobbo)'' (1562-1630). Od leta 1588 je bil mejni grof v Saluzzu (marchese di Saluzzo), od 1580 do smrti pa vojvoda Savoje, poglavar Piemonta in grof Aoste, Moriane in Nice. Bil je tudi naslovni kralj Cipra ter kralj Jeruzalema</ref>in [[Španija|španskim]] kraljem [[Filip III. Habsburški|Filipom]] <ref>Filip III. ({{lang-es|Felipe III}}; 1578 – 1621) je bil kralj iz španske veje [[Habsburžani|Habsburžanov]] (''Casa d'Austria'')</ref> v sporu zaradi mejne grofije [[Monferrato]] (Marchesato e ducato del Monferrato). V znak priznanja za dobro opravljeno nalogo so ga povzdignili v [[kardinalski zbor]]. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Laboa|title=La storia dei papi|page=285}}</ref> 19. septembra ga je Pavel V. imenoval za kardinala duhovnika, kardinalski klobuk pa je prejel šele med konsistorijem 20. novembra 1618 in s tem 3. decembra prevzel naslovno cerkev ''Santa Maria in Trasponstina''. 28. januarja 1621 je Pavel umrl, in Ludovisi je sodeloval na konklavah kot resen kandidat z možnostjo izvolitve za papeža. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title= Gregorio XV di Alexander Koller |publisher= Enciclopedia dei Papi|date=2000 |accessdate=15. avgust 2018}}</ref> == Papež == [[File:Gregorius XV, by Guercino, 1622.jpg|thumb|150px|left|[[Guercino]]: '''''Gregor XV.''''' (1622)]] 9. februarja 1621 ga je v [[konklave|konklavu]] izvolilo za [[papež]]a 52 kardinalov od 60-ih živečih in 14. februarja 1621 je bil [[papeško ustoličenje|ustoličen]]. <ref name="#1"/> Med petnajstletnim vladanjem [[papež Pavel V.|Pavla V.]] je bil skoraj popolnoma prenovljen [[kardinalski zbor]], čigar najvplivnejši član je bil papežev sorodnik, kardinal [[Scipione Caffarelli-Borghese|Borghese]]. Na njegov predlog so kardinali izvolili 67 letnega človeka slabotnega zdravja, Aleksandra Ludovisija, ki si je nadel ime ''Gregor XV.'', v znamenje hvaležnosti do [[papež Gregor XIII.|Gregorja XIII.]], ki ga je sprejel med uradnike [[Sveti sedež|Svetega sedeža]]. Zaradi svoje bolehnosti in starosti se je čutil preveč slabotnega za nošenje bremena vodstvene službe, zato je na samem začetku pontifikata k sebi poklical svojega 25 letnega pranečaka, [[Ludovico Ludovisi|Ludvika Ludovisija]]. Postavil ga je za kardinala in mu poveril večji del nalog. Podrobna presoja njegove osebnosti, dejanj in uspehov ne kaže, da je šlo pri tem za [[nepotizem]]. V prid Cerkvi je obremenil s številnimi nalogami mladega, učenega, pametnega, deloljubnega in plemenitega moža. Sicer pa je nepotizmu večinoma botrovala zavest, da papež med sorodniki lažje najde zanesljivih sodelavcev in v tem pogledu Ludvik ni bil edini deležen njegove posebne naklonjenosti. Ludvika so prav tako vzgajali [[jezuiti]]; z vso dušo in mladostno zagnanostjo si je prisvojil ''katoliško obnovo'' oziroma ''[[protireformacija|protireformacijo]]'', ki je krenila na zmagovit pohod po Evropi. Oba sta gojila veliko hvaležnost do svojih vzgojiteljev in glavnih nosilcev obnove – jezuitov. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=384}}</ref> === Konec [[Tridesetletna vojna|Tridesetletne vojne]] === Gregor se je zelo veselil uspešnega vračanja [[protestanti|protestantov]] v polno edinost, pisateljskega in pridigarskega delovanja, ki ga je izvajal [[Péter Pázmány|Pázmány]] pod geslom ''Čisto srce in prav mnogo ljubezni'' ({{lang-hu|Tiszta szív és sok, sok szeretet}})<ref>celoten izrek se glasi: {{lang-hu|Nemes szép élethez nem kellenek nagy cselekedetek, csupán tiszta szív és sok, sok szeretet}}; {{lang-sl|Za plemenito in lepo življenje niso potrebna velika dela, ampak le čisto srce in prav mnogo ljubezni}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.citatum.hu/szerzo/Pazmany_Peter|title=Pázmány Péter - Idézetek|accessdate=2015-01-28|publisher=Citatum.hu}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title=Katolikus lexikon II (Gergely)|page=195}}</ref> Peter je veliko prispeval k temu, da je prišlo do mirovnega sporazuma 1622 med [[kalvini|kalvinskim]] vladarjem [[Transilvanija|Transilvanije]] [[Gábor Bethlen|Bethlenom]] in [[katoličani|katoliškim]] [[sveto rimsko cesarstvo|svetorimskim cesarjem]] [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinandom II.]]. Po [[tridesetletna vojna|tridesetletni vojni]] so protestantom zagotovili versko svobodo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/11595c.htm|title= Peter Pázmány|publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date= |accessdate=30. januar 2015}}</ref> [[Nikolsburški mir]] je bil prvi mir med cesarjem Ferdinandom II. in Gabrijelom Bethlenom v tej dolgotrajni vojni. 11. oktobra 1621 so se začela mirovna pogajanja v Nikolsburgu (danes[[Mikulov]] na južnem Moravskem). Bethlena sta zastopala Imre in Stanislav Thurzó, Ferdinanda pa Peter Pazmanj. Dosežen je bil tako, da je vsaka stran malo popustila. 6. januarja ga je podpisal Bethlen, 7. januarja 1622 pa cesar Ferdinand. V sporazumu je bila tudi določba, da morajo podložnikom omogočiti svobodno odločanje glede veroizpovedi tako zemljiški godpodarji kot tudi kralj. <ref>{{navedi splet|url= http://lexikon.katolikus.hu/N/nikolsburgi%20b%C3%A9ke.html|title= Magyar Katolikus Lexikon > N > nikolsburgi béke|publisher= Pázmány Péter Katolikus Egyetem|date= |accessdate=6. februar 2015}}</ref> === [[Kanonizacija|Kanonizacije]] in potrditve [[cerkveni red|redov]] === Gregor XV. je opravil številne [[kanonizacija|kanonizacije]], hoteč s tem poudariti duhovno rodovitnost in moč katoliške vere in dokazati, da se [[protestantizem]] moti v zavračanju češčenja svetnikov. Med poveličanimi so znane [[jezuiti|jezuitske]] osebnosti kot ustanovitelj jezuitov [[Ignacij Lojolski]] in njihov največji misijonar [[Frančišek Ksaverij]], angelski mladenič [[Alojzij Gonzaga]], kakor tudi ustanovitelj [[oratorijanci|oratorijancev]] [[Filip Neri]], ter obnoviteljica [[karmeličani|karmeličanov]] [[Terezija Avilska]]. Istega leta (1622) je prištel k blaženim velikega [[dominikanci|dominikanskega]] bogoslovca [[Albert Veliki|Alberta Velikega]] in dovolil praznik dominikanca [[Ambrož Sienski|Ambroža Sienskega]] <ref>Ambrož Sienski (Ambrogio Sansedoni 1220-1286) je bil dominikanski bogoslovec, diplomat in misijonar</ref>. Poblaženil je tudi španskega [[minoriti|minorita]] [[Peter Alkantarski|Petra Alkantarskega]] <ref>Petra Alkantarskega (San Pedro de Alcántara 1499 – 1562) je prištel k svetnikom 1669 [[papež Klemen IX.|Klemen IX.]]</ref>. K svetnikom je prištel ustanovitelja [[kartuzijani|kartuzijanov]] [[sveti Bruno|Bruna]], pa tudi zakonskega moža [[Izidor|Izidorja]] <ref>sveti Izidor (1070-1130) je bil zakonski mož in kmet, ki se je odlikoval po dobrodelnosti in pobožnosti</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Chobot|title= A pápák története |page=385}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=5373|title= Pope Gregory XV |publisher=Catholic Online|date=|accessdate=15. avgust 2018}}</ref> Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so bili na en dan – in sicer 14. maja 1622 – posvečeni kar štirje blaženi: Ignacij Lojolski, Filip Neri, Frančišek Ksaverij in Terezija Avilska. <ref>{{navedi splet|url=http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/737-filip-neri-1515-1595|title=Filip Neri (1515-1595)|publisher=Radio Ognjišče|date=|accessdate=17. september 2018|archive-date=2018-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180917215536/http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/737-filip-neri-1515-1595|url-status=dead}}</ref> Takrat so v duhu prenove [[Tridentinski koncil|Tridentinskega koncila]] nastajali in cveteli kar po vrsti novi redovi: [[družba Jezusova|jezuite]] je ustanovil sveti [[Ignacij Lojolski]] 1534, a jih je že 1540 potrdil [[papež Pavel III.|Pavel III.]]; <ref>{{navedi splet|url=http://www.dijaski.net/gradivo/zgo_ref_jezuiti_02__predstavitev?r=1 |title= Gradivo: Jezuiti [02] - predstavitev|publisher=Dijaški net|date=6. avgust 2009|accessdate=17. September 2018}}</ref> družbo [[oratorijanci|oratorijancev]] je ustanovil sveti [[Filip Neri]] 1557 in papež [[Papež Pavel IV.|Pavel IV.]] jo je potrdil še istega leta; ''kapucíni'' ({{lang-la|Ordo Fraturum Minorum Capuccinorum}} = red manjših bratov), so nastali 1525 zaradi različnega gledanja na zahtevo uboštva znotraj [[frančiškani|frančiškanov]] in je njihovo samostojnost 1528 potrdil [[papež Klemen VII.|Klemen VII.]]; [[lazaristi|lazariste]] je ustanovil sveti [[Vinko Pavelski]] 1625, a 1632 jih je potrdil papež Urban VIII.Urban VIII. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/lazzaristi_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=lazzaristi di Giusepe Pizzoni|publisher=Enciclopedia Italiana|date=1933|accessdate=17. september 2018}}</ref>. Vse te obstoječe in nastajajoče družbe so uspešno uresničevale koncilske smernice ne le v [[Evropa|Evropi]], ampak tudi v misijonih po [[Amerika|Ameriki]], [[Azija|Aziji]] in [[Afrika|Afriki]]. <ref>{{navedi knjigo|author=J. Gergely|title= A pápaság története |page=238}}</ref> === Dela === *{{navedi splet | title = Documenta Catholica Omnia | publisher = Cooperatorum Veritatis Societas | url = http://www.documentacatholicaomnia.eu/01_01_1621-1623-_Gregorius_XV.html | language = la | accessdate = 6. december 2011}} #Eno od najpomembnejših Gregorjevih dejanj, kar se tiče notranjih cerkvenih zadev, je bila ureditev papeških volitev. V svoji buli ''"Aeterni Patris"'' z dne 15 novembra 1621 predpisuje, da v prihodnje lahko potekajo papeške volitve na tri načine: z glasovanjem, s sporazumom in kot po navdihnjenju. – Predpisani načini so v bistvu ostali v veljavi vse do 1904. Nekoliko sta [[Papež Pij X.|Pij X.]] in [[papež Pavel VI.|Pavel VI.]] tozadevna določila preuredila. Nazadnje pa je [[papež Janez Pavel II.]] 1996 z odlokom ''[[Universi Dominici gregis]]'' odpravil izvolitev "per compromissum" in "per quasi inspirationem". Tako je ostalo v veljavi le tajno glasovanje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/|title=Gregorio XV di Alexander Koller|publisher=Enciclopedia dei Papi|date=2000 |accessdate=15. avgust 2018}}</ref> #Njegova bula ''"Decet Romanum Pontificem"'' z dne 12. marca 1622 vsebuje obrede, ki urejajo te tri načine volitev v vseh podrobnostih. Reden način izvolitve papeža je tajno glasovanje, pri katerem vsak kardinal mora dati glas le enemu kandidatu izvzemši sebe. V glavnem so natančne papeževe določbe ostale v veljavi vse do danes. #Za ureditev in nadzorovanje misijonskega dela je ustanovljena 6. januarja 1622 posebna kardinalska komisija ''Congregatio de propaganda fide'' (''Združba za širjenje vere''). Za podrobno opredelitev njenih pravic in dolžnosti je Gregor XV. izdal [[papeška bula|bulo]] ''"[[Inscrutabili divinae providentiae]]"'' z dne 22. junija 1622.<ref>Bulo ''Inscrutabili'' glej v ''"Bullarium Romanum"'', XII, 690-3. </ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.newadvent.org/cathen/07004b.htm|title=Pope Gregory XV|publisher=New Advent|date=1910|accessdate=15. avgust 2018}}</ref> == Bolezen, smrt in spomin == [[File:Pope Gregory XV, Gian Lorenzo Bernini, c. 1621-1622 - IMG 1612.JPG|thumb|180px|[[Gian Lorenzo Bernini|Bernini]]: ''Doprsni kip [[papež Gregor XV.|Gregorja XV.]]'' ([[1622]]) ]] [[File:Tomb of Pope Gregorius XV.jpg|thumb|right|180px|Grob [[papež Gregor XV.|Gregorja XV.]]]] === Značaj, bolezen in smrt === Gregorja viri opisujejo kot nizkega, suhega, molčečega, zadržanega in flegmatičnega. Vse od začetka njegovega papeževanja je bolehnost ovirala visoke zahteve njegove službe. Med tem ko za prvo leto pontifikata poročajo le o oslabelosti, je doživljal 1622 in 1623 hude napade [[protin]]a; zadnji je bil tako usoden, da mu je povzročil smrt, zvečer 8. julija 1623 v [[Kvirinalska palača, Rim|Kvirinalski palači]] v Rimu. === Pokop in veličastno počivališče === Najprej so ga pokopali v [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Vatikanu]], nato pa prenesli v cerkev [[Ss. Annunziata]], blizu Collegio Romano – rimskega zavoda, ki ga je obiskoval v prvih rimskih letih. Dokončno pa so prenesli njegovo truplo v rimsko cerkev [[Sant'Ignazio]], kjer je dal postaviti veličasten spomenik njegov nečak, kardinal [[Ludovico Ludovisi|Ludovisi]]. <ref>{{navedi knjigo|author=F. Gligora|title=I papi della Chiesa|page=246}}</ref> Tam je bila 1717 končana kapela v desni apsidi. <ref>{{navedi splet|url=http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xv_%28Dizionario-Biografico%29/|title=Gregorio XV, papa di Alexander Koller|publisher= Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59|date=2002 |accessdate=15. avgust 2018}}</ref> Desno od prezbiterija je [[mavzolej]] rodbine Ludovisi, ki je zaslužna za gradnjo cerkve. V kapeli se nahaja ''Nagrobni spomenik papeža Gregorja XV.'' in nečaka kardinala Ludvika Ludovisija, ki je napravljen po načrtu [[Pierre Le Gros Mlajši|Le Grosa]] <ref>Pierre Le Gros Mlajši (1666-1719) je bil poznobaročni kipar, ki je deloval večinoma v Rimu. Njegov oče Pierre Le Gros Starejši, (1629-1713) tudi kipar, pa je deloval največ v Versaillesu</ref>med 1709 in 1717. [[Pierre-Étienne Monnot|Monnot]] <ref>Pierre-Étienne Monnot (1657-1733) – francoski baročni kipar, ki se je preselil v Rim 1667</ref>je izdelal dve frfotajoči osebi s trobento, ki prispodabljata Sloves; ob straneh žare pa figuri Vere in Dobrodelnosti. Na štirih vogelnih stebrih je [[Camillo Rusconi|Rusconi]] v [[štukatura|štukaturi]] 1686 upodobil poglavitne čednosti: Modrost, Pravičnost, Zmernost in Srčnost. <ref>{{navedi splet|url=https://www.flickr.com/photos/144061643@N05/41112358875|title= Monumento funebre di papa Gregorio XV nella Capella Ludovisi della chiesa di Sant'Ignazio da Loyola|publisher=Paolo Cannas|date=27. april 2018 |accessdate=13. september 2018}}</ref> === ''In tribulatione pacis'' === [[Malahijeve prerokbe|Malahijeva prerokba]] ga imenuje ''In tribulatione pacis'', tj. ''V nadlogi miru''. Alessandro Ludovisi je kot papež Gregor XV. preuredil določbe glede odvijanja konklava in prenovil verske redove. Z vsemi močmi si je uspešno prizadeval, da bi vzpostavil mir v krščanskem svetu, ki ga je tako vznemirjala [[Tridesetletna vojna]]. V nedostatku ustrezne razlage za ta potislovni izrek ponuja O'Brien pojasnilo: »Prerok Malahija se od 1590 naprej ne ukvarja s posplošitvami. <ref>{{navedi knjigo|author=M. O'Brien|title=Prophecy of St. Malachy (1880)|page=66}}</ref> === Rodovnik === {| class="wikitable" |- |- | rowspan="16" align="center"| '''Gregor XV''' | rowspan="8" align="center"| '''oče:'''<br />Pompeo Ludovisi, conte di Samoggia | rowspan="4" align="center"| '''očetov dedek:'''<br />Ludovico Ludovisi | rowspan="2" align="center"| '''očetov pradedek:'''<br />Girolamo Ludovisi | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Bertrando Ludovisi |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />Caterina Cospi |- | rowspan="2" align="center"| '''očetova prababica:'''<br />Polissena Gozzadini | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />Brandoligi Gozzadini |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />? |- | rowspan="4" align="center"| '''očetova babica:'''<br />Bernardina Sassoni | rowspan="2" align="center"| '''očetov pradedek:'''<br />Annibale Sassoni | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />? |- | rowspan="2" align="center"| '''očetova prababica:'''<br />? | align="center"| '''očetov prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''očetova praprababica:'''<br />? |- | rowspan="8" align="center"| '''mati:'''<br />Camilla Bianchini | rowspan="4" align="center"| '''materin dedek:'''<br />Alessandro Bianchini | rowspan="2" align="center"| '''materin pradedek:'''<br />Americo Bianchini | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />Giacomo Bianchini |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />Dionea Bargellini |- | rowspan="2" align="center"| '''materina prababica:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |- | rowspan="4" align="center"| '''materina babica:'''<br />Ippolita Legnani | rowspan="2" align="center"| '''materin pradedek:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |- | rowspan="2" align="center"| '''materina prababica:'''<br />? | align="center"| '''materin prapradedek:'''<br />? |- | align="center"| '''materina praprababica:'''<br />? |} === Ocena === Veliko papežev vstopa v svojo sveto službo z zavestjo, da bodo zadržali ta sedež dosmrtno. Nekateri papeži pa se zavedajo, da to ne bo dolgotrajno. [[Papež Gregor XV.]] je bil izvoljen v papeštvo 1621 pri 67-ih letih in slabega zdravja. Zavedal se je, da njegovo papeževanje ne bo predolgo in res, umrl je čez dve leti. Zavest, da je njegov čas omejen, mu je bila v veliko spodbudo. Čeprav je bilo njegovo papeževanje kratko, ni Gregor XV. zapravil niti dneva. <ref>{{navedi splet|url=https://study.com/academy/lesson/pope-gregory-xv-biography-accomplishments.html|title= Pope Gregory XV: Biography & Accomplishments Chapter 8 & Lesson 74 |publisher=Study.com|date= |accessdate=15. avgust 2018}}</ref> Kljub svoji starosti in oslabelosti je Gregor pokazal izjemno trdoživost. Pomagal je cesarju v [[Tridesetletna vojna|Tridesetletni vojni]] in poljskemu kralju proti [[Turki|Turkom]]. Potrdil je zahtevo [[Maksimilijan I. Bavarski |Maksimilijana Bavarskega]] do časti izbornega kneza, in je prejel v dar [[Heidelberška univerzitetna knjižnica|Heidelberško knjižnico]], ki jo je prepeljal v [[Rim]]. <ref>{{navedi splet|url=http://www.nndb.com/people/134/000094849/|title=Pope Gregory XV|publisher=NNDB|date=2016|accessdate=15. avgust 2018}}</ref> Gregorjev pontifikat je izvršil dve pomembni prenovi: uvedel je ''tajno glasovanje'' v papeške volitve, in on je uvedel prvi stalni urad za nadzor nad katoliškimi zunanjimi misijoni, ''congregatio de propaganda fide'' - ''združbo za širjenje vere''; njeno misijonsko delovanje je pomagalo [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]], da je pridobila nazaj velik delež tega, kar je izgubila zaradi [[protestantizem|protestantovske]] [[reformacija|reformacije]]. <ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/biography/Gregory-XV|title= Gregory XV pope|publisher= Encyclopædia Britannica|date= |accessdate=15. avgust 2018}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[seznam italijanskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam italijanskih kardinalov]] * [[seznam papežev]] * [[Tridentinski koncil]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). * Piero Bargellini: ''L’anno santo nella storia, nella letteratura e nell’ arte''. Vallecchi, Firenze 1974. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Gregorius XV}} {{Commons|Gregorius XV}} ;{{ikona en}} *[http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/bluda.html Catholic Hierarchy: Pope Gregory XV - Alessandro Ludovisi] *[http://www.newadvent.org/cathen/07004b.htm New Advent: "Pope Gregory XV." The Catholic Encyclopedia. Vol. 7. New York: Robert Appleton Company, 1910] *[https://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=5373 Catholic Online: Pope Gregory XV] *[https://www.encyclopedia.com/religion/encyclopedias-almanacs-transcripts-and-maps/gregory-xv-pope Catholic Encyclopedia: Gregory XV pope] *[https://www.britannica.com/biography/Gregory-XV Encyclopædia Britannica: Gregory XV pope] *[http://www.nndb.com/people/134/000094849/ NNDB: Pope Gregory XV] *[https://study.com/academy/lesson/pope-gregory-xv-biography-accomplishments.htmlhttps://study.com/academy/lesson/pope-gregory-xv-biography-accomplishments.html Study.com: Pope Gregory XV: Biography & Accomplishments Chapter 8 / Lesson 74] *[https://www.findagrave.com/memorial/76739322/gregory Find a grave: Pope Gregory XV] *[https://catholicsaints.info/tag/canonized-by-pope-gregory-xv/ Catholic Saints: Saint Philip Neri] *[http://www.getty.edu/art/collection/objects/808/giovanni-francesco-barbieri-called-il-guercino-%27the-squinter%27-pope-gregory-xv-italian-about-1622-1623/ Giovanni Francesco Barbieri, called il Guercino (‘The Squinter’) (Italian, 1591 - 1666) 133.7 × 98.4 cm (52 5/8 × 38 3/4 in.) 87.PA.38 Date: about 1622–1623: Pope Gregory XV] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Gregorio XV di Alexander Koller. Enciclopedia dei Papi (2000)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-gregorio-xv_%28Dizionario-Biografico%29/ Gregorio XV, papa di Alexander Koller - Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59 (2002)] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv-papa/ Gregòrio XV papa - Enciclopedie on line] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/gregorio-xv-papa_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Gregorio XV papa di Fausto Nicolini - Enciclopedia Italiana (1933)] *[http://it.cathopedia.org/wiki/Papa_Gregorio_XV Papa Gregorio XV, Cathopedia] *[https://cronologia.leonardo.it/storia/biografie/gregorxv.htm Gregorio XV - Alessandro Ludovisi] *[https://www.ilmessaggero.it/rubriche/accadde_oggi/gregorio_xv_papa-1542256.html Il Messaggero di Enrico Gregori: “12 febbraio 1621 Gregorio XV consacrato Papa”. Venerdì 12 Febbraio 2016 - Ultimo aggiornamento: 00:06 (15.VIII.2018)] *[https://www.flickr.com/photos/144061643@N05/41112358875 Paolo Cannas Roma 27/04/2018: Monumento funebre di papa Gregorio XV nella Capella Ludovisi della chiesa di Sant'Ignazio da Loyola] {{s-začetek}} {{s-rel|ca}} {{s-bef|before=[[Scipione Borghese]]}} {{s-ttl|title=[[Nadškof Bologne]]|years=12. marec, 1612 &ndash; 9. februar, 1621}} {{s-aft|after=[[Ludovico Ludovisi]]}} {{s-bef|before=[[Papež Pavel V.|Pavel V.]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam papežev|Papež]]|years=9. februar, 1621 &ndash; 8. julij, 1623}} {{s-aft|after=[[Papež Urban VIII.|Urban VIII.]]}} {{s-konec}} {{papeži}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Italijanski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Bologne]] [[Kategorija:Italijanski papeži]] [[Kategorija:Papeži tridentinske obnove]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Pavel V.]] [[Kategorija:Umrli za protinom]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki svetega Petra, Vatikan]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi Sant'Ignazio, Rim]] [[Kategorija:Italijani v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijani v 17. stoletju]] [[Kategorija:Papeži v 17. stoletju]] g2kefyqgfbo3k1ni8deixnuhsb9fp9x 0 176096 6742840 6369333 2026-08-26T09:31:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Sklici */ 6742840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivo Ban''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[19. maj]] [[1949]], [[Slovenj Gradec]]. Ban je po končanem študiju dramske igre na [[Univerza v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] leta 1972 postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], leta 1975 pa član [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], kjer se je upokojil leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Igralec iz Reke ljubezni še nikoli tako aktiven|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5d668a880ac59/slovenskega-igralca-delo-pozivlja|website=Njena.si|accessdate=2021-08-17|language=sl|date=30. avgust 2019}}</ref> Igra predvsem izostrene ali karakterne dramske like. Je večkratni prejemnik Borštnikove nagrade in Borštnikovega prstana. == Filmografija == === Filmi === * Zastoj (2021): sosed Miro * Skupaj (2018, TV): Jože * Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo (2015, TV): Uršin oče * [[Avtošola (slovenski film)|Avtošola]] (2015, TV): Stane * [[Srečen za umret]] (2013): Vinko * [[Odpadnik (film)|Odpadnik]] (1988): Oto Kern * [[Moj ata, socialistični kulak]] (1987): Vanč * [[Dediščina (film)|Dediščina]] (1985) * [[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]] (1982): Jan * [[Brucka]] (1981, TV) === TV serije === * [[V imenu ljudstva]] (2020, 1. sezona): Edo Glavan * [[Jezero (Tv-serija)|Jezero]] (2019): Brane Mihelič * [[Reka ljubezni]] (2019): Ferdo Kosovinc * [[Gorske sanje]] (2018): Tavčar * [[Balkan Inc.]] (2006) * [[Ante ali Prispevki za življenjepis A. Jereba|Ante ali prispevki za življenjepis A. Jereba]] (1982) == Nagrade == * Zlata ptica Zveza socialistične mladine Slovenije, 1976 - '''Rado''' Jesih ''Brucka ali Obdobje prilagajanja'' (EG Glej) * [[Severjeva nagrada]], 1981: '''Župnik''' Cankar ''Hlapci'' (DLj), '''Jurij''' Šeligo ''Svatba'' (PG Kranj), '''Vanek''' Havel ''Protest'', Kohout ''Atest'' (Drama Ljubljana) * [[Nagrada Prešernovega sklada]], 1983: '''Jan''' Godina ''Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica'' * [[Župančičeva nagrada]], 1986: '''Robespierre''' Przybyszewska ''Dantonov primer,'' '''Vaeinaemoeinen''' Zajc ''Kalevala'' (Drama Ljubljana) * 5 [[Borštnikova nagrada|Borštnikovih nagrad]]: 1988 za vlogo Puntile (Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', SNG Drama Ljubljana); 1994 za vlogo Kantorja (Cankar ''Kralj na Betajnovi'', PDG Nova Gorica); 1995 za vlogo Polonija (Shakespeare ''Hamlet'', SNG Drama Ljubljana); 2001 za vlogo Jacka (McPherson ''Jez'', SNG Drama Ljubljana); 2003 za vlogo Porfirija Petroviča (Dostojevski/Wajda ''Zločin in kazen'', PPF Koper) * [[Borštnikov prstan]] (1996) * [[nagrada bert]] (2022) * nagrada [[Ita Rina]] (2026) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://bsf.si/sl/ime/ivo-ban/ Ivo Ban] v Bazi slovenskih filmov *[https://www.drama.si/igralec/ivo-ban/ Ivo Ban] na drama.si *[https://sigledal.org/geslo/Ivo_Ban Ivo Ban] na Sigledal *{{IMDb-ime|id=0051500}} {{-}} {{BorstnikovPrstan}} {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-igralec}} {{DEFAULTSORT:Ban, Ivo}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 44ym7v5bjszzrsnif199oh7lhmn9j42 0 179014 6742589 6632153 2026-08-25T16:11:42Z Hladnikm 6240 /* Jelovica med drugo svetovno vojno */ slike 6742589 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Gora | name = Jelovica | photo =Jelovica.jpg | photo_caption =Severno vznožje Jelovice, skalni predel na desni je »[[Babji zob, Jelovica|Babji zob]]« | coordinates ={{koord novi|46.154011|N|14.13213|E|display=inline}} | elevation_m=1411 | range = [[Julijske Alpe]] }} '''Jelovica''' je zakrasela gozdnata [[planota]], ki se kot [[Julijske Alpe|alpsko]] predgorje razteza nad [[Sava Bohinjka|Savo Bohinjko]] (na severozahodu), nad naseljema [[Kropa]] in [[Kamna Gorica]] (na vzhodu) in na jugu do [[Selška Sora|Selške Sore]]. Najbližja naselja so ob vznožjih ali pobočjih planote, ki je sicer nenaseljena. Njen najvišji vrh je [[Partizanski vrh]] (1411 [[mnm]], v južnem delu), severni del dosega višine do 1100 mnm. V preteklosti so na Jelovici kopali [[železo]]vo rudo, ki so jo predelovali v Kropi in v [[Železniki]]h. ==Površje== [[File:Ledine peat bog in May.jpg|thumb|right|273px|Ledine v maju]] Danes Jelovico prekrivajo obsežni [[smreka|smrekovi]] gozdovi. V preteklosti je bil tu jelovo [[bukev|bukov]] gozd, ki pa so ga zaradi [[oglarjenje|oglarjenja]] izkrčili. Planine, [[barje|barja]], rovti (krčevine), mrazišča ("zmrzlice") in kopišča bogatijo [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]] planote<ref name="Rat">''Jelovica, zavetje tišine''. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj. 2007</ref>. Najbolj znano visoko barje se imenuje Ledine. Jeloviške planine so: [[Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]], Mošenjska planina, Lipniška planina, Kališnik, Ribenska planina, Martinček, Radovljiška planina, Rovtarica, Selška planina, Oblakova planina, Danejeva planina, Žontarica, Žnidarjeva planina, Čmarjeva planina, Vršana, Talež, Goška ravan, Prihod, Ricman, Tamar. V smer Ratitovca in Bohinja pa Mosti, Pečana, Klom, Ribčeva planina, Bitenjska planina, Vresje, Strmne. ==Naravovarstveni status== [[File:Ledine peat bog.jpg|thumb|left|320px|Barje Ledine po deževju]]Jelovica in [[Ratitovec]] skupaj imata status posebnega varstvenega območja - območje [[Natura 2000]] (Uredba o posebnih varstvenih območjih Natura 2000, Uradni list RS, št. 49/04, 110/04, 59/07). Prav tako je to ekološko pomembno območje (Uradni list RS, št. 48/04), kar pomeni da je po Zakonu o ohranjanju narave območje [[habitat]]nega tipa, dela habitatnega tipa ali večje [[ekosistem]]ske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Je območje naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06).<ref name="Rat" /> Barji [[Blato na Jelovici|Za blatom]] ([[Blato na Jelovici]]) in [[Ledina, Jelovica|Ledina]] sta zavarovani kot [[naravni rezervat|naravna rezervata]] (Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 5/1999) ==Jelovica med [[druga svetovna vojna v Sloveniji|drugo svetovno vojno]]== Jelovica je bila med [[NOB]] partizanski prostor, od tod ime ''partizanska Jelovica''. Na severnem robu Jelovice spomeniki označujejo začetek oboroženega upora proti okupatorju: pod Malim Gregorjevcem začetek vstaje 20. julija 1941, pri [[Vodiška planina nad Kropo|Vodiški planini]] pa ustanovitev Jelovške čete 29. julija 1941 in [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941; 5. avgust je praznik [[Občina Radovljica|Občine Radovljica]]. Med vodji upora so bili [[Stane Žagar]], [[Jože Gregorčič]] in [[Ivan Bertoncelj]] - Johan. Prva večja bitka partizanov Cankarjevega bataljona z nemškim okupatorjem je bila med 9. in 11. januarjem 1942 v [[Dražgoška bitka|Dražgošah]]. Osem obeležij in muzejska soba pričajo o devetih padlih partizanih, 41 domačinih, ki so jih Nemci postrelili iz maščevanja za 28 svojih padlih, in 81 interniranih vaščanih. V drugi večji bitki, [[spopad na Mošenjski planini|spopadu na Mošenjski planini]], kamor so se umaknili partizani, je 13. januarja 1942 padlo 12 borcev. Največ mrtvih je bilo v nemških hajkah avgusta in septembra 1942 ter maja in junija 1944. Usoden je bil [[Spopad na Lipniški planini]] 9. septembra 1942, ko so Nemci pobili 28 borcev. Čez Jelovico so se poleg Cankarjevega bataljona pomikali še udarna brigada France Prešeren, brigada Janka Premrla - Vojka, udarna brigada Ivana Gradnika, brigada Simona Gregorčiča, Jeseniško-bohinjski odred ter kurirji kurirskih postaj. Poleg Dražgoš januarja 1942 so Nemci 27. februarja 1944 požgali tudi vas [[Jamnik, Kranj|Jamnik]]. Maja 1942 so na Martinčku pobili 12 partizanskih ranjencev. Skupaj je bilo na Jelovici več kot 300 žrtev; večinoma so bili to partizani in aktivisti, okrog 16 % je bilo civilnih žrtev, ki so jih pobili Nemci, in 5 % domačih kolaborantov.<ref>[https://www.sistory.si/ww2 Žrtve 2. svetovne vojne.] Sistory. [[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza.</ref> Padle so pokopavali na kraju smrti, po vojni so jih 72 prekopali v [[Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče padlih na Jelovici]] v Grajskem parku v Radovljici, druge pa v grobišča in družinske grobove v domačih krajih. Od 72 okostij v radovljiški grobnici je 29 z imenom, 43 pa je neidentificiranih. Za polovico jeloviških žrtev ni podatka o pokopu. Kraje umiranja na Jelovici in njenih pobočjih obeležuje več deset spomenikov, na partizane spominja tudi Partizanski dom na Vodiški planini s spominsko sobo in mozaikom [[Ive Šubic|Iveta Šubica]]. Vsakoletne komemoracije so med drugim ob spomeniku v Dražgošah, na Vodiški planini, Lipniški planini, na Jamniku, pri partizanski tehniki Meti, pri spomeniku narodnemu heroju [[Lojze Kebe|Lojzetu Kebetu]]. Obiskani so tudi planinski pohodi Po poteh partizanske Jelovice. ===Spomeniki na Jelovici=== {{stolpci|2|2=<div></div> *Prva partijska konferenca jeseniškega okrožja 1936, Boštjancevo kopišče, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=2&zoom=14&lat=46.30160792730124&lng=14.15068492740513&layers= Partizanstvo.si] *Sklep o začetku vstaje na Gorenjskem, Kocijanarica, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=3&zoom=14&lat=46.30160792730124&lng=14.15068492740513&layers= Partizanstvo.si] * Ustanovitev Jelovške čete, Gradišče na Vodicah, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=4&zoom=14&lat=46.30160792730124&lng=14.15068492740513&layers= Partizanstvo.si] * Ustanovitev Cankarjevega bataljona, Pogrošarjeva planina, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=704&zoom=14&lat=46.30160792730124&lng=14.15068492740513&layers= Partizanstvo.si] * Anton Jelovčan in Ciril Osterman, Kroparska gora, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=27&zoom=16&lat=46.27227788316748&lng=14.194424127801264&layers= Partizanstvo.si] * Tehnika Meta nad Jamnikom, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=26&zoom=16&lat=46.274176159308205&lng=14.191892518310182&layers= Partizanstvo.si] * Spopad na Mošenjski planini, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=179&zoom=16&lat=46.2749621450237&lng=14.147052994273206&layers= Partizanstvo.si] * Spopad na Lipniški planini, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=180&zoom=16&lat=46.27653408263608&lng=14.139458165799963&layers= Partizanstvo.si] * Brata Ravnikar, Lipniška planina, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=4297&zoom=15&lat=46.286003941976524&lng=14.130682677501532&layers= Partizanstvo.si] * Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, pri Mošenjski planini, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=153&zoom=16&lat=46.26997910138498&lng=14.153017294599668&layers= Partizanstvo.si] * Posvetovanje KP Gorenjske 1944, Mosti, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=537&zoom=16&lat=46.26081267738054&lng=14.109808298709513&layers= Partizanstvo.si] * Padli na območju Rovtarice, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1948&zoom=16&lat=46.28476377458692&lng=14.093181202475707&layers= Partizanstvo.si] * 17 padlih borcev Prešernove brigade 19. junija 1944, Selška planina, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1949&zoom=16&lat=46.29084257295277&lng=14.098823688036333&layers= Partizanstvo.si] * 11 pobitih ranjencev maja 1944, Martinček, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1950&zoom=14&lat=46.29230280152656&lng=14.097251735447598&layers= Partizanstvo.si] * Padli 10. avgusta 1942, Oblakova planina, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1947&zoom=14&lat=46.309912211688435&lng=14.083606789377&layers= Partizanstvo.si] * Alojzij Novak, Žnidarjeva planina, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1946&zoom=14&lat=46.32241915963162&lng=14.087296932025009&layers= Partizanstvo.si] * Miha Torkar, Vršana, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=34&zoom=14&lat=46.32490835316898&lng=14.082319530313738&layers= Partizanstvo.si] * Talež, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=102&zoom=14&lat=46.326567752606316&lng=14.100684426282935&layers= Partizanstvo.si] * Kurirska postaja Talež, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?layer=partisanmemorial&id=1518&zoom=14&lat=46.326567752606316&lng=14.100684426282935&layers= Partizanstvo.si] * Narodni heroj Jože Mihevc, Jesenovec [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.251053732570384&lng=14.111643028340657&layers=&layer=partisanmemorial&id=965 Partizanstvo.si] * Bolnica Edvarda Poharja, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.25707175807566&lng=14.102824330329897&layers=&layer=partisanmemorial&id=7039 Partizanstvo.si] * Srečko Medvešček, Pečana, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=14&lat=46.253621271531244&lng=14.086790084838869&layers=&layer=partisanmemorial&id=6058 Partizanstvo.si] * Partizanski dom na Vodiški planini, [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&lat=46.29337169510594&lng=14.18029457330704&layers=&layer=partisanmemorial&id=1231 Sistory] }} [[:c:Category:Monuments and memorials on Jelovica|Slike partizanskih spomenikov na Jelovici]]: {| |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|300 px|Ustanovitev Jelovške čete 29. julija 1941]] |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|200 px|Ustanovitev Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]] |[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 01.jpg|thumb|300 px|Spomenik na Lipniški planini]] |} {| |[[File:Partizanski spomenik na Mošenjski planini.jpg|thumb|300 px|Spomenik na Mošenjski planini]] |[[File:Nemški napad na partizane na Jelovici poleti 1942 01.jpg|thumb|Nemški napad na partizane na Jelovici poleti 1942, foto gestapo]] |[[File:Nemški napad na partizane na Jelovici poleti 1942 02.jpg|thumb|Nemški napad na partizane na Jelovici poleti 1942, foto gestapo]] |} ==Turizem== Posamezne točke, zlasti na severovzhodnem robu planote, se odlikujejo z izrednim razgledom. Motiv cerkvice sv. Primoža in Felicijana je med najlepšimi v Sloveniji. Nekatera druga razgledišča so še: Talež, Zidana skala, Bela peč. <gallery> Jelovica 01.jpg|Razgled s Taleža Jelovica 03.jpg|Razgled z Zidane skale Jelovica 02.jpg|Razgled z Bele peči </gallery> ==Reference== {{sklici}} ==Glej tudi== *[[Dražgoška bitka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Jelovica}} * [http://www.kam.si/zanimivosti/anekdota_o_babjem_zobu_na_jelovici.html Anekdota o Babjem zobu na Jelovici ] * Rok Gašperšič, [http://lit.ijs.si/rok_lov2.pdf ''O loviščih, lovu in lovcih pod Jelovico''], Lovska družina Kropa, 2011, 256 str. {{COBISS|ID=258755328}} *Janez Kavčič – Orlov: [[:v:Kako sem doživel dražgoško bitko|Kako sem doživel dražgoško bitko]]. Wikiverza. *[[:v:Padli na Jelovici|Padli na Jelovici]]. Wikiverza. [[Kategorija:Jelovica| ]] [[Kategorija:Planote v Sloveniji]] [[Kategorija:Tisočaki]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} 6i0md4muzbiejt0vgnusd739z71uypt 0 184683 6742794 6741152 2026-08-26T07:52:42Z Neka oseba 238731 6742794 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = [http://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=237 nzs.si] |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 1. mesto}}''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[NK Jesenice]] |15. mesto | |[[Športni park Podmežakla]] |500 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 2. mesto}}''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{navedi splet |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020 |archive-date=2025-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250512051642/https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |url-status=dead }}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> sucu0c912ybylo7vtvosc2s48fsedd8 6742796 6742794 2026-08-26T07:57:01Z Neka oseba 238731 6742796 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Druga liga |logo = [[Slika:Druga_liga.png|200px]] |country = {{SVN}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1991]] |number of teams = 16 |promotion = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga]] |relegation = [[Tretja slovenska nogometna liga|3.SNL]] |current champions = [[NK Brinje Grosuplje]] <br> 1. naslov |most successful club = [[NK Rudar Velenje]] <br> 3 naslovi, [[Nogometni klub Aluminij|NK Aluminij]] 3 naslovi, [[Nogometni klub Triglav Kranj|NK Triglav]] 3 naslovi |most caps = [[Denis Topolovec]] (339) |top goalscorer = [[Matej Poplatnik]] (72) |tv = Sportklub |website = https://www.nzs.si/klubi/moski/2-slovenska-nogometna-liga |current = [[Druga slovenska nogometna liga 2026/27|Druga liga 2026/27]] }} '''Druga slovenska nogometna liga,''' krajše tudi '''2. SNL''' je drugi najvišji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Liga je bila ustanovljena leta 1991, v njej nastopa 16 ekip. Tekmovanje upravlja [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]]. ==Format== V svoji uvodni sezoni [[Druga slovenska nogometna liga 1991–92|1991–92]] je bila 2. SNL razdeljena na dve regionalni skupini (Vzhod in Zahod), pri čemer sta oba zmagovalca neposredno napredovala v [[Prva slovenska nogometna liga|PrvoLigo]]. Leta 1992 je bila ustanovljena enotna liga, v kateri je 16 klubov igralo po sistemu vsak z vsakim, kar je trajalo do leta 2003. Običajno sta napredovala dva kluba, medtem ko se je število izpadlih razlikovalo glede na število divizij v [[Tretja slovenska nogometna liga|3. SNL]]. Leta 2003 je bila liga zmanjšana na dvanajst ekip, pri čemer je le prvak neposredno napredoval v PrvoLigo, za drugouvrščeno ekipo pa je bil uveden dodatni kvalifikacijski obračun za napredovanje. Leta 2005 je bila liga še dodatno zmanjšana na deset ekip, ki igrajo po sistemu trojnega kroga vsak z vsakim. Leta 2017 se je tekmovanje vrnilo k staremu sistemu s 16 klubi, ki je bil v uporabi med letoma 1992 in 2003. Vsak klub igra proti vsakemu drugemu dvakrat, enkrat doma in enkrat v gosteh, kar skupno znaša 30 krogov. Ekipe dobijo tri točke za zmago, eno točko za neodločen izid in nobene točke za poraz. Zmagovalec napreduje v PrvoLigo, drugouvrščena ekipa se uvrsti v kvalifikacije za napredovanje, zadnji dve ekipi pa izpadeta v 3. SNL. == Zgodovina == Druga slovenska nogometna liga je uradno nastala z osamosvojitvijo in sezono 1991/92, a je bila tedaj to pravzaprav območna članska liga, ki se je igrala v povsem enakem formatu kot v sezonah pred tem. Liga je bila razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki skupini pa je nastopalo 14 klubov. V prvo ligo sta dokaj suvereno napredovala mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]] in novomeški Studio D, iz tekmovanja pa je zaradi formiranja enotne lige izpadlo kar 15 klubov. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek je sežanski [[NK Tabor Sežana|Tabor]] ugnal [[NK Veržej|Veržej]], pravila pa so velevala tudi, da najslabši štirje klubi izpadejo direktno v četrti rang. V drugi sezoni se je liga že igrala po klasičnem formatu s 16 klubi, kakršen je v veljavi še danes, med elito pa sta tedaj napredovala [[ND Jadran Dekani|Jadran Dekani]] in [[NK Primorje|Primorje]], ki sta izpadla leto pred tem. V sezoni 1993/94 se je po napetem boju prvaku Kočevju na poti v prvo ligo prvič pridružil tudi predstavnik Koroške, prevaljski Korotan, iz lige pa je s predzadnjim mesto nekoliko presenetljivo izpadel kranjski [[NK Triglav|Triglav]]. V naslednji sezoni je zaradi krčenja prve lige iz druge neposredno izpadlo kar šest klubov, tudi bivša prvoligaša Slovan in Elan, napredoval pa ni nihče. [[NK Šmartno|Šmartno]] in [[NK Nafta|Nafta]] sta sicer nastopila v kvalifikacijah, a sta bila tam brez realnih možnosti. Po osnovnih pravilih bi moral izpasti tudi mariborski [[NK Železničar Maribor|Železničar]], ki je izgubil kvalifikacijski dvoboj za obstanek s Šentjurjem, a je zaradi prostih mest na koncu vseeno ostal v ligi. V sezoni 1995/96 se je ob problemih v Radečah prvič pripetilo, da je kakšna ekipa izstopila sredi tekmovanja, tako da je izpadel zgolj en klub. Zanimivo je bilo tudi zgoraj, saj Nogometna zveza Slovenije prvaku ljubljanskemu Železničarju ni dovolila napredovati, medtem ko je drugouvrščena Nafta izgubila kvalifikacije s Korotanom, tako da je na koncu ob precejšnjih protestih ostalih administrativno napredoval Koper, ki je dosegel šele šesto mesto. Ljubljana je nato sredi naslednje sezone izstopila, med elito pa so se po združitvi s Slovanom uvrstile Vevče. Drugouvrščeni drugoligaš je bil tudi to pot neuspešen v kvalifikacijah, saj je Drava izgubila proti Beltincem. Sezona 1997/98 pri vrhu ni prinesla večjih pretresov ali presenečanj, saj sta si prvi dve mesti in napredovanje hitro zagotovila favorizirana Koper in Triglav. Priložnost za igranje med najboljšimi sta zaradi širitve [[1. SNL]] dobila še Železničar Maribor in [[NK Domžale|Domžale]], pri čemer pa so bile v kvalifikacijah proti prvoligašu uspešne zgolj slednje. Izpadel ni nihče, [[NK Trbovlje|Rudar Trbovlje]] in [[NK Črnuče|Factor Črnuče]], moštvo nastalo s prenosom tekmovalnih pravic s Črnuč na Ježico, pa sta svoj status rešila v kvalifikacijah z drugourščenimi iz tretjih lig. Oba kluba sta nato iz tekmovanja izpadla naslednje leto, ko sta se med elito prvič v zgodovini uvrstila [[NK Dravograd|Dravograd]] in Pohorje, ki je sezono končalo na drugem mestu po zaslugi boljšega izkupička z medsebojnih tekem proti mariborskemu Železničarju. V sezoni 1999/00 se je Kopru, za katerega je bila to že tretja uvrstitev v prvo ligo v nekaj letih, pridružil sosednji Tabor, iz tekmovanja pa je med drugim precej presenetljivo izpadla ptujska Drava. Sezono za tem je spomladi spet igralo zgolj 15 klubov, saj je izstopil Šentjur, na poti v prvo ligo pa se je prvaku Triglavu pridružilo Šmartno. Posledično bi morali v tretjo ligo izpasti zgolj trije klubi, a so se Brda temu izognila tako, da so se združila z Renčami. V sezoni 2001/02 je naslov prvaka osvojil Dravograd, z drugim mesto pa si je povratek med najboljše zagotovila še šišenska Ljubljana, ki je pred sezono prevzela tekmovalne pravice tretjeligaškega prvaka Komende. Z zadnjim mestom je iz druge lige prvič v zgodovini izpadel novomeški Elan. Sezona 2002/03, ko sta napredovala Domžale in Drava, je prinesla nove administrativne zaplete, saj je NZS uvedla dodatne kriterije glede obveznih mladinskih selekcij. Zaradi tega je bil iz lige izključen Jadran Hrpelje-Kozina, po odlični sezoni pa je na koncu izstopilo še moštvo Grosupelj. Poleg tega zveza drugourščenim tretjeligašem ni dovolila, da bi zapolnili prazna mesta, zaradi česar je bila liga posledično skrčena na zgolj 12 klubov. Od leta 2003 dalje se je tako igral trikrožni sistem s 33 krogu, pri čemer pa so klubi v prvi sezoni odigrali zgolj 32 tekem, saj je spomladi izstopil sežanski Tabor. Zaradi uvedbe licenciranja so bile nove težave tudi na vrhu, velenjski Rudar je možnost napredovanja zavrnil, med najboljše pa sta se za zeleno mizo uvrstila Zagorje in Bela krajina, ki je pred tem izgubila kvalifikacije proti Dravi. V sezoni 2004/05 sta suvereno napredovala velenjski Rudar in Nafta, ki ji zaradi licenčnih težav številnih prvoligašev ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Zaradi pomanjkanja klubov je bila liga po sezoni skrčena na 10 moštev, kar je ob trikrožnem sistemu pomenilo zgolj 27 krogov. Prihodnje leto si je po hudem boju z Dravinjo in dokaj sumljivem razpletu medsebojne tekme naslov zagotovil ježiški Factor, medtem ko so Konjičani v dodatnih kvalifikacijah klonili proti Beli krajini. Iz lige je poleg Dravograda kljub velikim načrtom presenetljivo izpadla ljubljanska Svoboda. V sezoni 2006/07 se je med elito nepričakovano prebil Livar, drugo mesto pa je osvojila Bonifika, ki je nato pričakovano izgubila proti Interblocku. Leta 2008 se je razplet tekmovanja zopet odvijal v pisarnah, saj je Zavrč samovoljno izstopil, tako da je do obstanka naknadno prišel tudi predzadnji Triglav. Naslov je osvojil Rudar Velenje, Bonifika pa je bila še enkrat neuspešna v kvalifikacijah. Klub je naslednjo sezono izstopil iz lige, pričakovano pa je napredovala ljubljanska Olimpija, ki je spomladi strla Aluminij. V sezoni 2009/10 se je v prvo ligo po enoletnem premoru vrnilo Primorje, drugo mesto pa si je z minimalno prednostjo pred Aluminijem zagotovil Triglav. Kranjčani so nato v kvalifikacijah pripravili prijetno presenečenje, saj so kot drugoligaš izločili favorizirani Interblock. Sezona 2010/11 je prinesla nove licenčne in administrativne težave, rezultat česar je bil, da je na koncu v prvo ligo napredovala celo četrtouvrščena Mura. Čeprav si je na igrišču zagotovila odlično peto mesto, je morala tekmovanje zapustiti obubožana Drava, posledično pa je v nasprotju s tekmovalnim pravilnikom v ligi ostalo tudi zadnjeuvrščeno Šmartno. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi prihodnjo sezono, ko je zaradi razpustitve članskega moštva iz tekmovanja izstopil četrti Interblock. Naslov je sicer spet osvojil Aluminij, z drugim mestom in zmago v kvalifikacijah pa bi moral napredovati tudi Dob, a so v klubu to možnost zavrnili. Leta 2013 je Dob še drugič zavrnil napredovanje, tako da je poleg prvaka Zavrča na koncu napredovala tretjeuvrščena Krka. V sezoni 2013/14 so po novi zavrnitvi prvaka Doba napredovale sosednje Radomlje, kvalifikacij pa tudi tokrat ni bilo. Prihodnje leto je po napetem boju slavilo Krško, ki je zgolj za točko ugnalo drugouvrščeni Aluminij. Slednji je nato kljub vodstvu izgubil kvalifikacije proti Gorici. V sezoni 2015/16 so svoj drugi naslov osvojile Radomlje, medtem ko je Aluminij spet izgubil v kvalifikacijah, a vseeno napredoval, saj je njegov tekmec Zavrč ostal brez licence. Slednji je tekom naslednje sezone izstopil iz tekmovanja, naslov in napredovanje v prvo ligo pa si je zagotovil Triglav. Po težavah prvoligaša Kopra bi moral še enkrat več napredovati Dob, a je ta to možnost še četrtič zavrnil. V prvo ligo je tako nepričakovano napredoval tretjeuvrščeni Ankaran, čeprav slednji objektivno prav tako ni izpolnjeval pogojev. Sezono 2017/18 sta obeležila širitev na 16 klubov ter povratek na stari dvokrožni sistem tekmovanja s 30 krogi. V pestri konkurenci številnih nekdanjih prvoligašev je naslov osvojila Mura, medtem ko je Drava v kvalifikacijah prvo ligo neuspešno naskakovala proti Triglavu. Sezono za tem sta se v prvo ligo uvrstila Bravo in Tabor, ki je v dodatnih kvalifikacijah presenetil Gorico. Sledili sta dve neregularni in nedokončani sezoni, ko so klubi vseeno napredovali in izpadali, pri čemer leta 2020 prvaka uradno niso razglasili, leto kasneje pa so Radomlje osvojile tako imenovano ligo za prvaka, ki so jo uvedli sredi sezone. Leta 2022 je svoj prvi drugoligaški naslov osvojila Gorica, drugouvrščeni Triglav je v kvalifikacijah izgubil proti Taboru, iz tekmovanja pa je izpadla Drava. == Klubi == {| class="wikitable sortable" style="font-size:95%; text-align: center;" ! width="140" |Klub ! width="140" |Mesto v 2025-26 ! width="140" |Naslov prvaka 2. SNL ! width="140" |Stadion ! width="200" |Kapaciteta |- | [[NK Bistrica]] | 6. mesto | |[[Športni park Slovenska Bistrica]] | 964 |- | [[NK Vrhnika]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 1. mesto}}''' | |Športni park Vrhnika |500 |- | [[NK Primorje]] | bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Prva slovenska nogometna liga|1. SNL]], 9. mesto}}''' | 2. |[[Mestni stadion Ajdovščina]] | 1.630 |- | [[NK Jesenice]] |15. mesto | |[[Športni park Podmežakla]] |500 |- | [[NK Beltinci|NK Beltinci]] | 4.mesto | |[[Športni park Beltinci]] | 1.346 |- | [[MND Tabor Sežana|NK Tabor Sežana]] | 5. mesto | 1. |[[Stadion Rajko Štolfa]] | 1.200 |- | [[NK Triglav Kranj]] | 3. mesto | 3. |[[ŠC Stanko Mlakar]] | 1.560 |- | [[Nogometni klub Rudar Velenje|NK Rudar Velenje]] | 8. mesto | 3. |[[Mestni stadion Ob jezeru]] | 2.341 |- | [[NK Jadran Dekani]] | 10. mesto | |[[Športni park Dekani]] | 500 |- | [[ND Bilje]] | 9. mesto | |[[Stadion v Dolinci|Stadion v dolinci]] | 500 |- | [[NK Brežice 1919|NK Brežice]] | bgcolor="DDFFDD"|'''{{sort|16|[[Tretja slovenska nogometna liga |3. SNL]], 2. mesto}}''' | |[[Stadion Brežice]] |800 |- |[[NK Krško Posavje|NK Krško]] |14. mesto |1, |[[Stadion Matije Gubca]] |1.470 |- |[[NK Krka]] |12, mesto | |[[Portoval]] |760 |- |[[ND Ilirija 1911]] |13. mesto | |[[Športni park Ilirija]] |1.300 |- |[[ND Dravinja]] |7. mesto | |[[Stadion Dobrava]] |1.200 |- |[[NK Slovan]] |11. mesto | |[[Športni park Kodeljevo]] |1.370 |} ==Prvaki== {| class="wikitable" | colspan=2 align=center| '''Sezona''' ! Prvak ! Podprvak ! Tretji |- | rowspan="2"|[[1991–92 Slovenian Second League|1991–92]] |Vzhod | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- |Zahod | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[Nogometno društvo Ilirija|Ilirija]] |- | colspan=2|[[1992–93 Slovenian Second League|1992–93]] | [[NK Jadran|Jadran Dekani]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |- | colspan=2|[[1993–94 Slovenian Second League|1993–94]] | [[NK Kočevje|Kočevje]] |[[NK Korotan Prevalje|Korotan Prevalje]] | [[NK Turnišče|Turnišče]] |- | colspan=2|[[1994–95 Slovenian Second League|1994–95]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[1995–96 Slovenian Second League|1995–96]] | [[NK Ljubljana|Železničar Ljubljana]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[ND Črnuče|Črnuče]] |- | colspan=2|[[1996–97 Slovenian Second League|1996–97]] | [[NK Slavija Vevče|Vevče]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] |- | colspan=2|[[1997–98 Slovenian Second League|1997–98]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[FC Koper|Koper]] | [[NK Domžale|Domžale]] |- | colspan=2|[[1998–99 Slovenian Second League|1998–99]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Pohorje|Pohorje]] | [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] |- | colspan=2|[[1999–2000 Slovenian Second League|1999–2000]] | [[FC Koper|Koper]] | [[MND Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] |- | colspan=2|[[2000–01 Slovenian Second League|2000–01]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Šmartno ob Paki|Šmartno]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2001–02 Slovenian Second League|2001–02]] | [[NK Dravograd|Dravograd]] | [[NK Ljubljana|Ljubljana]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2002–03 Slovenian Second League|2002–03]] | [[NK Domžale|Domžale]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2003–04 Slovenian Second League|2003–04]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | [[NK Zagorje|Zagorje]] |- | colspan=2|[[2004–05 Slovenian Second League|2004–05]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] | [[NK Svoboda|Svoboda]] |- | colspan=2|[[2005–06 Slovenian Second League|2005–06]] | [[NK Interblock|Factor]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2006–07 Slovenian Second League|2006–07]] | [[NK Ivančna Gorica|Livar]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Krško|Krško]] |- | colspan=2|[[2007–08 Slovenian Second League|2007–08]] | [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | [[SC Bonifika|Bonifika]] | [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] |- | colspan=2|[[2008–09 Slovenian Second League|2008–09]] | [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- | colspan=2|[[2009–10 Slovenian Second League|2009–10]] | [[NK Primorje|Primorje]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2010–11 Slovenian Second League|2010–11]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Interblock|Interblock]] | [[ND Dravinja|Dravinja]] |- | colspan=2|[[2011–12 Slovenian Second League|2011–12]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Šenčur|Šenčur]] |- | colspan=2|[[2012–13 Slovenian Second League|2012–13]] | [[NK Zavrč|Zavrč]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan=2|[[2013–14 Slovenian Second League|2013–14]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] |- | colspan=2|[[2014–15 Slovenian Second League|2014–15]] | [[NK Krško|Krško]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NK Dob|Dob]] |- | colspan=2|[[2015–16 Slovenian Second League|2015–16]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] |- | colspan=2|[[2016–17 Slovenian Second League|2016–17]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Dob|Dob]] | [[NK Ankaran|Ankaran]] |- | colspan="2" |[[2017–18 Slovenian Second League|2017–18]] | [[NŠ Mura|Mura]] | [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2018–19 Slovenian Second League|2018–19]] | [[NK Bravo|Bravo]] | [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] |- | colspan="2" |[[2019–20 Slovenian Second League|2019–20]] | colspan="3" align=center |Sezona je bila prekinjena in kasneje preklicana zaradi epidemije COVID-19.<ref>{{navedi splet |title=Zadeva: Zaključek tekmovanja v 2. Slovenski nogometni ligi v sezoni 2019/2020 |url=https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |publisher=nzs.si |access-date=28 July 2020 |language=sl |date=11 May 2020 |archive-date=2025-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250512051642/https://www.nzs.si/Doc/Info/2020/16-20_Zakljucek%20tekmovanja%20v%202SNL%20v%20TL1920.pdf |url-status=dead }}</ref> [[FC Koper|Koper]] in [[ND Gorica|Gorica]], prvo in drugouvrščeni ekipi, sta napredovali v PrvoLigo. |- | colspan="2" |[[2020–21 Slovenian Second League|2020–21]] | [[NK Radomlje|Radomlje]] | [[NK Krka|Krka]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |- | colspan="2" |[[2021–22 Slovenian Second League|2021–22]] | [[ND Gorica|Gorica]] | [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | [[NK Krka|Krka]] |- | colspan="2" |[[2022–23 Slovenian Second League|2022–23]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- | colspan="2" |2023–24 | [[Nogometni klub Primorje|Primorje]] | [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] | [[ND Beltinci|Beltinci]] |- | colspan="2" |2024/25 |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |[[ND Gorica|Gorica]] |- |2025/26 | |[[NK Brinje Grosuplje]] |[[NK Nafta Lendava]] |[[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |- |2026/27 | | | | |} == Glej tudi == * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[3.SNL]] == Zunanje povezave == * [http://www.nzs.si/index.php?pgi=765 Druga slovenska nogometna liga] na nzs.si {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] <references /> 99pf36b0nr6dlgtvn35ao45qn139pnr 0 190423 6742804 6513526 2026-08-26T08:45:09Z Engelbert 76895 zp 6742804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alphonse Juin |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{FRA}}<br>{{flagicon|Free France}} [[Svobodna Francija]] |branch= |serviceyears=1912–1962 |rank=[[Maršal Francije]] |unit= |commands= |battles='''[[Prva svetovna vojna]]:'''<br>* [[Bitka pri Verdunu]]<br>* [[Prva bitka na Marni]]<br>[[Rifska vojna]]<br>'''[[Druga svetovna vojna]]:'''<br>* [[Bitka za Francijo]]<br>* [[Italijanska kampanja (1943–1945)]] |awards=[[legija časti]] |relations= |laterwork= }} '''Alphonse Pierre Juin''', [[Francozi|francoski]] [[maršal]] in [[akademik]], * [[16. december]] [[1888]], † [[27. januar]] [[1967]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Juin/Alphonse-Pierre/France.html Generals.dk] {{en}} {{Maršali Francije}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Juin, Alphonse}} [[Kategorija:Maršali Francije]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Svobodnih francoskih sil]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Člani Académie française]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda križca Grunwalda]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Medal (ZDA)]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] 9qzwpizn1tfm33kvjm03fburgmtj3ng 0 192729 6742945 5828202 2026-08-26T11:29:46Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|0|0 */ 6742945 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''ISO/IEC 27000''' je družina mednarodnih standardov za upravljanje [[Informacijska varnost|informacijske varnosti]] (znana tudi pod imenom 'ISMS Family of Standards' ali 'ISO27k'), ki jih je objavil [[:en:International Organization for Standardization]] (ISO) v sodelovanju z [[:en:International Electrotechnical Commission]] (IEC). Vsebuje priporočila in nasvete za pomoč pri zaščiti zaupnosti, integritete in dosegljivosti informacij kot so bančni računi, podatki zdravstva, vse oblike [[Intelektualna lastnina|intelektualne lastnine]],itd. Področje uporabe je obsežno in ne zajema samo zasebnosti, zaupnosti ali vprašanj o tehnoloških varnosti. Prav tako je primerno za združbe različnih velikosti in oblik, katere je treba spodbujati, da ocenijo tveganje informacijske varnosti in izvajajo nadzor kjer je to potrebno, s pomočjo nasvetov in priporočil zapisanih v standardih ISO 27000. Zaradi dinamičnega razvoja informacijske varnosti ISMS družina zbira povratne informacije ter izboljšuje in nadgrajuje zahteve. Trenutno so javno objavljeni štirje standardi, medtem ko jih je še nekaj v razvoju. == Objavljeni standardi == * [[:en:ISO/IEC 27001]] - specifikacija Information Security Management System-a ([[:en:ISMS]]), ki je zamenjala predhodni BS7799-2 standard * [[:en:ISO/IEC 27002]] - kodeks prakse, predhodno znan kot ISO 17799 in BS 7799 * [[:en:ISO/IEC 27005]] - upravljanje tveganja ISMS * [[:en:ISO/IEC 27006]] - digitalni certifikati in registracija == V pripravi == * ISO/IEC 27000 - uvod in pregled ISMS družine standardov * ISO/IEC 27003 - pomoč pri načrotvanju implementacije ISMS * ISO/IEC 27004 - standard meritev ISMS za izboljšanje učinkovitosti * ISO/IEC 27007 - revidiranje ISMS * ISO/IEC 27008 - revidiranje varnostnega nadzora * ISO/IEC 27011 - informacijska varnost v telekomunikacijah * ISO/IEC 27031 - standard poslovne kontuitete * ISO/IEC 27032 - kibernetska varnost * ISO/IEC 27034 - aplikacijska varnost V pripravi je še nekaj standardov, ki zgoraj niso navedeni. == Zunanje povezave == *[http://iso-17799.safemode.org ISO 17799 Wiki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200724164023/http://iso-17799.safemode.org/ |date=2020-07-24 }} *[http://17799-news.the-hamster.com The ISO 17799 Newsletter] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080510084815/http://17799-news.the-hamster.com/ |date=2008-05-10 }} *[http://www.27000.org] *[http://www.iso27001security.com/html/iso27000.html] == Glej tudi == *[[:en:BS 7799]], originalen British Standard iz katerega se je razvil ISO/IEC 17799 in kasneje ISO/IEC 27002 *[[:en:Standard of Good Practice]] ki ga je objavil [[:en:Information Security Forum]] [[Kategorija:Mednarodni standardi ISO|27000]] 5b4ci3nyrmcgct4mkjcwdb4qdw8wjpw 0 193669 6742948 6630708 2026-08-26T11:33:39Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:2|1|0 */ 6742948 wikitext text/x-wiki {{slog}} '''Evropski socialni sklad (ESS)''' je glavni instrument Evrope, ki podpira zaposlovanje, pomaga ljudem dobiti boljša delovna mesta in zagotavlja državljanom EU bolj poštene zaposlitvene možnosti. Deluje z vlaganjem v evropski človeški kapital – delavce, mlade in vse tiste, ki iščejo zaposlitev. == Zgodovina == Evropski socialni sklad je bil ustanovljen z ustanovitveno Rimsko pogodbo leta 1957; je najstarejši od vseh strukturnih skladov. Čeprav je bil glavni cilj ESS višja stopnja zaposlovanja, je sčasoma svoje delovanje prilagajal nastajajočim potrebam. V prvih letih po vojni je svoje delovanje usmeril predvsem v upravljanje migracije delavcev po Evropi; kasneje pa se je usmeril v boj proti nezaposlenosti med mladimi in slabo kvalificiranimi delavci. V tekočem obdobju financiranja, 2007-2013, ESS svojo pomoč usmerja predvsem na tiste, ki imajo težave z iskanjem zaposlitve, kot so na primer ženske, mladi, starejši delavci, migranti in invalidne osebe, s finančnimi sredstvi pa podjetjem in delavcem tudi pomaga, da se prilagodijo spremembam. To počne s podpiranjem inovacij na delovnem mestu, vseživljenjskega učenja in mobilnosti delavcev. == Položaj ESS v politiki in strategijah ES == Splošna strategija [[Evropska unija|Evropske unije]] je program lizbonske strategije, katerega cilj je, da bi Evropa do leta 2010 postala najbolj dinamična in konkurenčna, na znanju temelječa družba na svetu, ki bi lahko ustvarila trajno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti, dosegla večjo socialno kohezijo in spoštovanje okolja. Cilji programa lizbonske strategije oblikujejo prednostne naloge ESS. Številni finančni inštrumenti in inštrumenti politike EU delujejo v podporo programa lizbonske strategije. Med njimi je kohezijska politika, katere cilj je zmanjšati ekonomske in socialne neenakosti med državami in regijami EU. To izvaja s pomočjo finančnih virov (strukturni skladi) iz proračuna EU – vključno s ESS – da bi podprla ekonomski in socialni razvoj manj razvitih regij. Glede na potrebo po povečanju konkurenčnosti in stopnje zaposlenosti zaradi [http://bs.wikipedia.org/wiki/Globalizacija globalizacije] in staranja populacije, European Employment Strategy<ref>[http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&langId=sl Evropska strategija zaposlovanja], pridobljena dne 14. 10. 2008 </ref> predpisuje koordinacijski okvir državam članicam ES, za dogovor o skupnih prednostnih nalogah in ciljih na področju zaposlovanja. Skupne prednostne naloge so potem sprejete v Employment Guidelines<ref>[http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&langId=sl Smernice o zaposlovanju], pridobljene dne 12. 10. 2008</ref> in vključene v National Reform Programmes<ref>[http://ec.europa.eu/employment_social/employment_strategy/national_en.htm Nacionalni programi reform], pridobljeni dne 17. 10. 2008</ref>, ki jih izdelajo države članice same. Financiranje ESS razporejajo države članice v podporo svojim nacionalnim programom reform kot tudi svojim nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem (NSRO), s katerimi države članice določajo glavne prednostne naloge porabe sredstev strukturnih skladov EU, ki jih prejmejo. Vlogo pri oblikovanju prednostnih nalog za uporabo sredstev ESS ima tudi European Social Agenda<ref>[http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=547&langId=sl Socialni program], pridobljen dne 12. 10. 2008</ref>. Socialni program poskuša posodobiti ‘evropski socialni model’ s posodabljanjem trgov delovne sile in sistemi socialnega zavarovanja, tako da bi lahko delavci in podjetja izkoristili priložnosti, ki jih ustvarjajo mednarodna konkurenca, tehnološki napredek in spreminjanje vzorcev populacije, hkrati pa ščiti socialno najbolj ranljive. Poleg tega koncept ‘flexicurity’ prispeva k trenutnim pobudam ESS. Prožno varnost lahko definiramo kot strateško politiko za povečevanje prožnosti trgov delovne sile, delovnih organizacij in delovnih razmerij na eni strani ter za varnost zaposlitve in dohodkovno varnost na drugi<ref>[http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=102&langId=sl Prožna varnost], pridobljena dne 16. 10. 2008</ref>. Izraz prožna varnost vključuje nov pristop k zaposlitvi, ki namesto preteklega modela ‘službe za preživetje’ vzpodbuja ‘delo za življenje’. Delavce vzpodbuja, da vzamejo v roke svoja delovna življenja z vseživljenjskim učenjem in se prilagajajo spremembam ter mobilnosti. == ESS: opredelitev strategije == Evropska komisija in države EU v partnerstvu določajo, katere so prednostne naloge ESS in kako naj uporablja svoje vire. Ena od prednostnih nalog je povečanje prilagodljivosti delavcev z novimi znanji in spretnostmi in podjetij z novimi načini dela. Druge prednostne naloge se osredotočajo na izboljšanje dostopa do zaposlitve: s pomočjo za mlade pri prehodu iz šole v zaposlitev ali z usposabljanjem manj kvalificiranih iskalcev zaposlitve za izboljšanje njihovih možnosti za zaposlitev. Priložnosti za poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, s katerimi prebivalci pridobivajo nove spretnosti in znanja, resnično pomenijo velik del številnih projektov ESS. Naslednja prednostna naloga se osredotoča na pomoč ljudem iz ranljivih skupin, da bi dobili delo. To je del spodbujanja k „socialnemu vključevanju“ in je znak pomembne vloge, ki jo ima zaposlovanje pri pomoči ljudem za boljše vključevanje v družbo in vsakdanje življenje. Finančna kriza je vodila v podvojitev prizadevanj, da bi ljudje obdržali zaposlitev ali hitro našli drugo delo, če ga izgubijo. == Kako se dodeljujejo sredstva ESS == '''Vsaka država članica se v partnerstvu z Evropsko komisijo dogovori za enega ali več operativnih programov za financiranje ESS v sedemletnem programskem obdobju. Operativni programi opisujejo prednostne naloge dejavnosti ESS in njihovih ciljev.''' EU razdeljuje sredstva ESS državam članicam in regijam za financiranje njihovih operativnih programov. Ti programi financirajo '''projekte''', povezane z zaposlovanjem, ki jih vodijo najrazličnejše javne in zasebne organizacije, imenovane '''upravičenci'''. Ti projekti koristijo svojim '''udeležencem''', po navadi so to posamezniki, vendar tudi podjetjem ali organizacijam. === Delovanje v partnerstvu === Evropski socialni sklad je bil zasnovan in se vodi v '''partnerstvu''' med Evropsko komisijo in nacionalnimi ter regionalnimi organi. To partnerstvo vključuje tudi vrsto drugih partnerjev, kot so nevladne in delavske organizacije, pri načrtovanju strategije ESS in spremljanju njene izvedbe. Delovanje v partnerstvu je najboljši način za zagotavljanje, da je poraba čim bolj smotrna in učinkovita ter da izpolnjuje potrebe zadevne regije ali skupnosti. Delovanje ESS vodita še dve pomembni načeli: * '''Sofinanciranje''' zagotavlja lastništvo na nacionalni in regionalni ravni. Financiranje ESS vedno spremlja javno ali zasebno financiranje. Stopnje sofinanciranja se gibljejo med 50 % in 85 % (v izjemnih primerih 95 %) skupnih stroškov projekta, odvisno od relativnega bogastva regije. * '''Deljeno upravljanje''' omogoča prevzemanje odgovornosti na ustrezni ravni. Smernice ESS se oblikujejo na evropski ravni s posvetovanjem različnih zainteresiranih strani, operativni programi pa se uskladijo v pogajanjih med nacionalnimi organi in Komisijo. Izvedbo na terenu v okviru operativnih programov upravljajo ustrezni organi v vsaki državi. === Financiranje na podlagi potreb === Stopnja financiranja ESS in vrste projektov, ki se financirajo, se razlikujejo glede na regije in je odvisna od njihovega relativnega bogastva. Regije EU so razdeljene na tri kategorije financiranja, glede na njihov regionalni BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU (EU s 27 državami članicami). == Kako se izvaja ESS == ESS ni agencija za zaposlovanje in ne oglašuje delovnih mest, temveč financira več deset tisoč lokalnih, regionalnih in nacionalnih projektov, povezanih z zaposlovanjem, po vsej EU: od majhnih projektov, ki jih vodijo sosedska dobrodelna društva, da bi pomagala najti ustrezno delo invalidom iz lokalne skupnosti, do nacionalnih projektov, ki spodbujajo poklicno usposabljanje celotnega prebivalstva. Medtem ko se strategijo določa na enem nivoju EU, so za izvajanje financiranja ESS odgovorne države članice EU in regije. Po sprejetju strategije in porazdelitve proračuna se ubere različen pristop k načrtovanju programov. Države članice in njihove regije skupaj z Evropsko komisijo načrtujejo sedemletne operativne programe. V operativnih programih so opisana področja dejavnosti, ki bodo financirana, in sicer so lahko geografska ali tematska. Države članice imenujejo nacionalne upravne organe ESS, ki so odgovorni za izbiro projektov, izplačevanje sredstev ter ocenjevanje napredka in rezultatov projektov. Prav tako se imenujejo organi za potrjevanje in revizijski organi, ki nadzorujejo in zagotavljajo skladnost izdatkov s predpisom ESS. == Projekti ESS == [http://www.eu-skladi.si/sl/seznam-projektov Projekti ESS] se zelo razlikujejo po naravi, velikosti in ciljih ter se osredotočajo na zelo različne ciljne skupine. Obstajajo projekti, usmerjeni v izobraževalne sisteme, učitelje in šolarje; mlade in starejše iskalce zaposlitve; pa tudi v potencialne podjetnike iz vseh okolij. ESS je osredotočen na ljudi. Izvedba ESS poteka preko projektov, na katere se prijavljajo in jih izvajajo številne organizacije, tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Mednje spadajo nacionalni, regionalni in lokalni organi oblasti, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, [[nevladne organizacije]] (NVO-ji) in prostovoljni sektor ter socialni partnerji, na primer sindikati in delavski sveti, industrijska in profesionalna združenja ter posamična podjetja. [[Slika:Who benefits from the ESF?.jpg|thumb]] == Evropski socialni sklad 2007-2013 == V programskem obdobju od 2007 do 2013 je sklad vložil okoli 75 milijard € – skoraj 10 % proračuna EU – v projekte, ki pospešujejo zaposlovanje. Financiral je šest posebnih prednostnih področij: [[Slika:Graph 02 spending per country.jpg |thumb]] <ol style="list-style-type: disc"> <li>Izboljšanje [[Človeški kapital|človeškega kapitala]] (34 % celotnega financiranja)</li> <li>Izboljšanje dostopa do zaposlitve in trajnosti (30 %)</li> <li>Povečanje prilagodljivosti delavcev, podjetij in podjetnikov (18 %)</li> <li>Izboljšanje socialne vključenosti oseb z omejenimi možnostmi (14 %)</li> <li>Krepitev institucionalne usposobljenosti na nacionalnih, regionalnih in lokalnih nivojih (3 %)</li> <li>Aktiviranje reform na področju zaposlovanja in vključevanja (1 %)</li> </ol> V posamičnih regijah je bila dejanska porazdelitev sredstev odvisna od lokalnih in regionalnih prednostnih nalog. Vseh šest prednostnih področij se je uporabljalo tako za konvergenco kot regionalno konkurenčnost in cilje zaposlovanja; vendar konvergenčne regije po navadi dajejo prednost ‘izboljšanju človeškega kapitala’. Razporeditev sredstev iz ESS državam članicam za obdobje 2007-2013 je prikazano v preglednici 2. Prerazdelitvene značilnosti ESS so vidne v preglednici 3, ki prikazuje porabo na prebivalca v državah članicah. == Evropski socialni sklad 2014-2020 == Evropska unija se je zavezala, da bo ustvarila nova in boljša delovna mesta in socialno vključujočo družbo. Ti cilji so jedro strategije [https://ec.europa.eu/info/strategy/european-semester_sl Evropa 2020] za ustvarjanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v EU. ESS ima pomembno vlogo pri doseganju evropskih ciljev in zmanjševanju posledic gospodarske krize, še posebno dviga brezposelnosti in stopenj revščine. Financiranje ESS v višini 10 milijard EUR na leto izboljšuje možnosti za zaposlitev milijonov Evropejcev, zlasti tistih, ki težko najdejo delo. == [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|Evropski socialni sklad v Sloveniji]] == == Dodatna literatura == <ol style="list-style-type: square"> <li>[http://ec.europa.eu/employment_social/esf/discover/esf_library/publications_sl.htm Prospekt ESS]: Prospekt, izdan leta 2007, ponuja osnovne informacije o ciljih, utemeljitvah in delovanju Evropskega socialnega sklada. Na voljo je v 23 jezikih EU.</li> <li>[http://ec.europa.eu/employment_social/esf/discover/esf_library/publications_sl.htm Statistične informacije]: Ponujajo pregled dejavnosti Evropskega socialnega sklada za obdobje 2007-2013, v tem prospektu so razčlenjena ključna dejstva in številke, povezani s programom.</li> <li>[http://ec.europa.eu/employment_social/esf/discover/esf_library/publications_sl.htm Brošura ob 50. obletnici]: Ob 50. obletnici Evropskega socialnega sklada je Komisija izdala ilustrirano knjigo z opisi dejavnosti ESS preteklih petih desetletij.</li> <li>[http://ec.europa.eu/employment_social/esf/discover/esf_library/publications_sl.htm Zemljevid primernih regij ESS 2007-2013]Na zemljevidu so označene nove regije, ki izpolnjujejo pogoje za programsko obdobje 2007-2013 Evropskega socialnega sklada.</li> <li>[http://ec.europa.eu/employment_social/esf/discover/esf_library/publications_sl.htm Zgodbe o uspehu ESS]: Več kot 70 zgodb o uspehu priča o tem, kako so projekti ESS izboljšali delovna življenja ljudi po vsej Evropi.</li> <li>[http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:210:0012:0018:SL:PDF Pravni teksti EU o ESS]: Uredba (ES) št. 1081/2006 z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu.</li> </ol> == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://ec.europa.eu/social/home.jsp?langId=sl Evropska komisija, spletna stran Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti; odgovoren je za zadeve zaposlovanja v ustanovah EU.] * [http://ec.europa.eu/employment_social/esf/index_sl.htm Spletna stran Evropskega socialnega sklada na portalu Europa Evropske komisije] * [http://www.eu-skladi.si Spletna stran Evropske kohezijske politike v Sloveniji] [[Kategorija:Ustanove Evropske unije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] {{normativna kontrola}} dkbfbs8u9lz0ufxdfqea8dhvpvgkz8k 0 194605 6742707 6675056 2026-08-25T21:23:26Z ~2026-44996-51 264415 /* Nominiranci */ 6742707 wikitext text/x-wiki '''Veronikina nagrada''' je literarna nagrada, ki jo podeljuje [[Mestna občina Celje]] za najboljšo pesniško zbirko leta. Podeljevati so jo začeli leta 1997. Pobudnik nagrade in organizator podelitve je bilo celjsko podjetje Fit media, ki je bil organizator do leta 2020.<ref>{{Navedi splet|title=Veronikina nagrada|url=https://www.veronikina-nagrada.si/veronikina-nagrada-2/|accessdate=2023-10-28|language=sl-SI|website=veronikina-nagrada.si}}</ref> Prireditev navadno poteka konec avgusta na [[Celjski grad|Starem gradu]] nad Celjem. Ime nagrade izvira iz legende o [[Veronika Deseniška|Veroniki Deseniški]], prepovedani ljubezni grofa [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] Tričlanska strokovna žirija (navadno sestavljena iz literata in predstavnikov kritike ali knjižnic) izmed nominirancev izbere zmagovalca, ki prejme listino Mestne občine Celje in denarno nagrado v vrednosti 4000 evrov bruto. Organizator Veronikine nagrade je Hiša kulture Celje. == Dosedanji dobitniki Veronikine nagrade == [[Slika:Miriam drev portret.jpg|sličica|326x326_pik|Miriam Drev, Veronikina nagrajenka 2023.]] * 1997: [[Iztok Osojnik]]: ''Razgledice za Darjo'' * 1998: [[Aleš Šteger]]: ''Kašmir'' * 1999: [[Josip Osti]]: ''Kraški Narcis'' * 2000: [[Ciril Zlobec]]: ''Samo ta dan imam'' in [[Marjan Strojan]]: ''Parniki v dežju'' * 2001: [[Milan Jesih]]: ''[[Jambi]]'' * 2002: [[Miklavž Komelj]]: ''Rosa'' * 2003: [[Milan Dekleva]]: ''V živi zob'' * 2004: [[Erika Vouk]]: ''Valovanje'' * 2005: [[Ivo Svetina]]: ''[[Lesbos (zbirka)|Lesbos]]'' * 2006: [[Ervin Fritz]]: ''Ogrlica iz rad'' * 2007: [[Taja Kramberger]]: ''Vsakdanji pogovori'' in [[Tone Pavček]]: ''Ujedanke'' * 2008: [[Milan Dekleva]]: ''Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca?'' * 2009: [[Jože Snoj]]: ''Kažipoti brezpotij'' * 2010: [[Andrej Medved]]: ''Razlagalec sanj'' * 2011: [[Barbara Korun]]: ''Pridem takoj'' * 2012: [[Primož Čučnik]]: ''Mikado'' * 2013: [[Karlo Hmeljak]]: ''Krčrk'' * 2014: [[Petra Kolmančič]]: ''P(l)ast za p(l)astjo'' * 2015: [[Meta Kušar]]: ''Vrt'' * 2016: [[Ana Makuc]]: ''Ljubica Rolanda Barthesa'' * 2017: [[Boris A. Novak]]: ''Vrata nepovrata'' * 2018: [[Tone Škrjanec]]: ''Dihaj'' * 2019: [[Alenka Jovanovski]]: ''Tisoč osemdeset stopinj'' * 2020: [[Borut Gombač]]: ''S konico konice jezika'' *2021: [[Tina Kozin]]: ''Nebo pod vodo'' *2022: [[Kristina Kočan]]: ''Selišča'' *2023: [[Miriam Drev]]: ''Zdravljenje prednikov'' in [[Iva Jevtić]]: ''Milost'' *2024: [[Denis Škofič]]: ''Tuskulum'' *2025: [[Natalija Milovanović]]: ''Tuja mehkoba'' *2026: [[Tina Volarič]]: ''Nekje notri je uho'' === '''Nominiranci''' === {| class="wikitable collapsible collapsed" |- ! Nominiranci za Veronikino nagrado |- ! 2020 |- | Borut Gombač: ''S konico konice jezika''<br>Vesna Liponik: ''Roko razje''<br>Jana Putrle Srdić: ''Oko očesu vrana''<br>Lucija Stupica: ''Točke izginjanja''<br>Uroš Zupan: ''Sanjska knjiga'' |} == Ostale nagrade == === Zlatnik poezije === {{glavni|Zlatnik poezije}} === Mala Veronika === Mala Veronika je nagrada za najboljšo dijaško pesem. Izbor poteka preko pesniškega natečaja s tričlansko strokovno žirijo in v sodelovanju s slovenskimi srednjimi šola od leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Mala Veronika|url=https://www.veronikina-nagrada.si/mala-veronika/|accessdate=2023-05-30|language=sl-SI|website=veronikina-nagrada.si}}</ref> * 2016: Urban Janjič: ''Sklep 1-6'' * 2017: Karin Vrbek: ''Nočno mesto'' * 2018: Tilen Letner: ''Platon se je po neki prekrokani noči s Sokratom …'' * 2019: Mia Valenčič: ''Resnica ali izziv'' * 2020: Aljaž Primožič: V''sak dan smo večji'' * 2021: Nina Bohnec: ''Med najinimi dotiki'' * 2022: Ela Potočnik: ''Odhajaš skupaj s svojim vrtom'' * 2023: [[Doroteja Drevenšek]]: ''Bitje iz treh komponent'' * 2024: Timotej Kristijan Kovač: ''Ko sem potrkal'' * 2025: Hana Vuga: * 2026: Neža Grajfoner: ''IGRATI SE ... (KAJ ŽE TO POMENI!?)'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.veronikina-nagrada.si/ Uradna spletna stran] * {{:Portal:Literatura/povezava}} {{Veronikini nagrajenci}} [[Kategorija:Mestna občina Celje]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1997]] [[Kategorija:Veronika Deseniška]] ijs8qm8bgu8ut6ra1kbtr11h363hf16 0 209859 6742788 6629671 2026-08-26T07:29:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742788 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Rok Kronaveter |image = <!-- WD --> | height = 187 cm<ref>{{navedi splet | url = http://www.transfermarkt.co.uk/en/rok-kronaveter/profil/spieler_50293.html | title = Rok Kronaveter | publisher = transfermarkt.co.uk | accessdate = 18 August 2012}}</ref> | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]] | currentclub = [[NK Malečnik|Malečnik]] | clubnumber = | youthyears1 = 1997–2005 | youthclubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | years1 = 2003–2005 | clubs1 = [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]] | caps1 = 59 | goals1 = 34 | years2 = 2005–2009 | clubs2 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | caps2 = 111 | goals2 = 28 | years3 = 2010 | clubs3 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] | caps3 = 15 | goals3 = 4 | years4 = 2010–2012 | clubs4 = [[Energie Cottbus]] | caps4 = 31 | goals4 = 3 | years5 = 2011 | clubs5 = → [[Energie Cottbus|Energie Cottbus II]] | caps5 = 6 | goals5 = 0 | years6 = 2012–2014 | clubs6 = [[Győri ETO FC|Győri ETO]] | caps6 = 38 | goals6 = 7 | years7 = 2015 | clubs7 = [[FC Petrolul Ploiești|Petrolul Ploiești]] | caps7 = 12 | goals7 = 2 | years8 = 2015–2019 | clubs8 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps8 = 94 | goals8 = 44 | years9 = 2019–2023 | clubs9 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps9 = 115 | goals9 = 30 | years10 = 2023–2024 | clubs10 = [[SV Allerheiligen]] | caps10 = 25 | goals10 = 6 | years11 = 2024–2026 | clubs11 = [[FC Gamlitz]] | caps11 = 37 | goals11 = 9 | years12 = 2026– | clubs12 = [[NK Malečnik|Malečnik]] | caps12 = | goals12 = | nationalyears1 = 2006 | nationalteam1 = Slovenija do 20 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2005–2007 | nationalteam2 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2016 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps3 = 4 | nationalgoals3 = 1 | nationalyears4 = 2017 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps4 = 2 | nationalgoals4 = 1 }} '''Rok Kronaveter''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[7. december]] [[1986]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Rok Kronaveter se je rodil in odraščal v Mariboru, kjer je z 10 leti tudi začel igrati nogomet v klubu [[NK Železničar Maribor|Železničar Maribor]]. Prihaja iz športne družine, saj sta bila tudi njegova starša športnika. Mama je bila rokometašica, oče pa nogometaš. Rok ima tri leta starejšega brata Davida. Leta 2012 se je v Mariboru poročil s Sandro, s katero imata dva otroka. Hčerko Adriano (2011) in sina Lukasa (2013).<ref>[http://ekipa24.si/clanek/magazin/povabilo-na-kavo/5625fc7766e93/ze-pri-13-si-je-izposodil-mamin-avto O Roku Kronavetru]</ref> Doslej je igral za šest različnih klubov v Sloveniji, Nemčiji, Romuniji in na Madžarskem. <ref>[https://snportal.si/intervjuji/rok-kronaveter-preskok-iz-prve-lige-v-drugo-nemsko-ligo-je-bil-velik/O Rokovi karieri]</ref>Junija 2015 je prišel v Ljubljano, kamor ga je pripeljal [[Marijan Pušnik]] .<ref>[http://siol.net/sportal/nogomet/rok-kronaveter-ponudba-zlatka-zahovica-me-je-razocarala-397863 O Rokovem prihodu v Ljubljano]</ref> Kronaveter igra kot [[vezni igralec (nogomet)|vezni igralec]] za [[Olimpija Ljubljana|Olimpijo]]. V sezoni 2015/16 je bil s 17 goli najboljši strelec 1 SNL. <ref>[https://snportal.si/prva-liga/zmajem-je-uspelo-kronaveter-podaljsal-pogodbo/ Kronaveter naj trelec lige in najboljši igralec sezone]</ref> Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 30. maja 2016 na prijateljski tekmi proti [[Švedska nogometna reprezentanca|švedski]] v [[Malmö]]ju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prvi-polcas-pripadel-slovencem-drugi-svedom-mrezi-pa-mirovali/394392 |title=Prvi polčas pripadel Slovencem, drugi Švedom, mreži pa mirovali |accessdate=31. maja 2016 |date=30. maj 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> Doslej je odigral 335 prvoligaških tekem v prvi slovenski nogometni ligi in na njih zabil 106 golov za štiri klube (Drava Ptuj, Rudar Velenje, Olimpija Ljubljana in Maribor). <ref>{{Navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/Klubi/Mostvo/igralec.asp?idi=36380&id=832&all=1 |title=Statistika Roka Kronavetra v 1 SNL |access-date=2016-07-03 |archive-date=2016-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160815194709/http://www.prvaliga.si/Klubi/Mostvo/igralec.asp?idi=36380&id=832&all=1 |url-status=dead }}</ref> ==Uspehi== ;Győri ETO *[[Madžarski prvak]]: [[2012–13 Nemzeti Bajnokság I|2012/13]] *[[Madžarski nogometni superpokal]]: 2013 ;Olimpija Ljubljana *[[Slovenski prvak]]: [[2015–16 Slovenska PrvaLiga|2015/16]] *[[Najboljši strelec lige]]: [[2015–16 Slovenska PrvaLiga|2015/16]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Prve slovenske nogometne lige}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kronaveter, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Železničarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Drave]] [[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]] [[Kategorija:Nogometaši FC Energie Cottbusa]] [[Kategorija:Nogometaši Győra ETO FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši FC Petrolula Ploiești]] [[Kategorija:Nogometaši SV Allerheiligena]] [[Kategorija:Nogometaši FC Gamlitza]] [[Kategorija:Nogometaši NK Malečnika]] [[Kategorija:Mariborski športniki]] 7c5unw7f0qbtva8hjgqb2zrpgcz914h 0 221676 6742566 6742469 2026-08-25T15:25:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742566 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image =Oskar Drobne SVN coach.jpg | image_size = 270 | height = 174 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] | youthyears1 =1981-1993 | youthclubs1 = [[DNŠ Mladi upi Šentjur|MU Šentjur]] | years1 = 1993–1995 | clubs1 = [[DNŠ Mladi upi Šentjur|MU Šentjur]] | caps1 = 19 | goals1 = 12 | years2 = 1996–1998 | clubs2 = [[Nogometni klub Maribor|Maribor]] | caps2 = 56 | goals2 = 18 | years3 = 1998–1999 | clubs3 = [[FC St. Pauli]] | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 1999–2000 | clubs4 = [[Nogometno društvo Gorica|Gorica]] | caps4 = 3 | goals4 = 0 | years5 = 1999–2000 | clubs5 = → [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] (posojen) | caps5 = 22 | goals5 = 23 | years6 = 2000–2002 | clubs6 = [[NK Varteks (1958-2010)|Varteks]] | caps6 = 49 | goals6 = 16 | years7 = 2002–2003 | clubs7 = [[NK Dravograd|Dravograd]] | caps7 = 23 | goals7 = 12 | years8 = 2003 | clubs8 = [[Doxa Katokopia]] | caps8 = 12 | goals8 = 2 | years9 = 2004 | clubs9 = [[Nogometni klub Domžale|Domžale]] | caps9 = 17 | goals9 = 7 | years10 = 2005 | clubs10 = [[Nogometni klub Celje|Celje]] | caps10 = 22 | goals10 = 4 | years11 = 2005–2007 | clubs11 = [[Nogometni klub Koper|Koper]] | caps11 = 42 | goals11 = 23 | years12 = 2008–2010 | clubs12 = [[DNŠ Mladi upi Šentjur|MU Šentjur]] | caps12 = 38 | goals12 = 14 | totalcaps = 283 |totalgoals =127 | nationalyears1 = 1994-1996 | nationalteam1 =[[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 2 | manageryears1 = 2013–2014 | managerclubs1 = [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | manageryears2 = 2014–2017 | managerclubs2 = [[NK Mons Claudius|Mons Claudius]] | manageryears3 = 2017–2019 | managerclubs3 = [[NK Šampion|Šampion]] | manageryears4 = 2019–2020 | managerclubs4 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | manageryears5 = 2020–2022 | managerclubs5 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | manageryears6 = 2022–2024 | managerclubs6 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | manageryears7 = 2024–2025 | managerclubs7 = [[NŠ Mura|Mura]] | manageryears8 = 2025 | managerclubs8 = [[NK Brežice 1919|Brežice 1919]] | manageryears9 = 2025–2026 | managerclubs9 = [[NK Rogaška|Rogaška]] | manageryears10= 2026– | managerclubs10= [[NK Krka|Krka]] }} '''Oskar Drobne''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogomet|nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]] * [[6. februar]] [[1975]], [[Celje]]. ==Klubska kariera== Oskar Drobne je v Sloveniji zbral 184 prvoligaških tekem na katerih je dal 86 golov za šest različnih klubov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=13912&id=/ |title=Oskar Drobne na naših prvoligaških zelenicah |access-date=2015-10-10 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304210736/http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=13912&id=/ |url-status=dead }}</ref> Drobne je v sezonah 2000/01 ter 2001/02 igral na [[Hrvaška|Hrvaškem]] za tamkajšnjega [[1. hrvaška nogometna liga|prvoligaša]] [[NK Varteks]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.1hnl.net/igrac.php?id=264|publisher=1HNL.net|title=Statistika - Oskar Drobne|accessdate=21. novembra 2008}}</ref>. Pred tem je v sezoni 1998/99 krajši čas igral v drugi nemški nogometni ligi za klub [[FC St. Pauli]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.fussballdaten.de/spieler/drobneoskar/|publisher=Fussballdaten|title=Oskar Drobne|accessdate=21. novembra 2008}}</ref>. Drobne je v sezoni 2008/09 igral v [[druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski nogometni ligi]] za klub [[NK Šentjur]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.nzs.si/index.php?pgii=774&liga=2SNL0809&klub=790|publisher=Nogometna Zveza Slovenije|title=2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 08/09 - Statistika ekipe za klub: MU Šentjur|accessdate=21. novembra 2008}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V štirinajstletni igralski karieri od leta 1993 - 2007 je igral za deset različnih klubov v Sloveniji, Nemčiji, na Hrvaškem in na Cipru kjer je skupaj na 283 tekmah zabil 127 golov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Najboljši strelci Druge slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Drobne, Oskar}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Varaždina]] [[Kategorija:Nogometaši FC St. Paulija]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Dravograda]] [[Kategorija:Nogometaši Doxe Katokopia]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šentjurja]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Šmartnega 1928]] [[Kategorija:Trenerji NK Mons Claudiusa]] [[Kategorija:Trenerji NK Šampiona]] [[Kategorija:Trenerji NK Radomelj]] [[Kategorija:Trenerji NK Aluminija]] [[Kategorija:Trenerji NK Rogaške]] [[Kategorija:Trenerji NŠ Mure]] [[Kategorija:Trenerji NK Brežice]] [[Kategorija:Trenerji NK Krke]] by3pla98xoyvqp0s3nazuikmuvtsisy 0 221896 6742779 6692068 2026-08-26T06:37:37Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6742779 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 190 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = | youthclubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | years1 = 1994–1998 | years2 = 1998–2001 | years3 = 2001 | years4 = 2001–2003 | years5 = 2003–2004 | years6 = 2005–2006 | years7 = 2006–2007 | years8 = 2007 | years9 = 2007–2008 | years10 = 2008–2009 | years11 = 2009–2010 | clubs1 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs3 = [[FC Šahtar Doneck|Šahtar Doneck]] | clubs4 = [[NK Maribor|Maribor]] | clubs5 = [[NK Domžale|Domžale]] | clubs6 = [[AEL Limassol]] | clubs7 = [[Niki Volos F.C.]] | clubs8 = [[NK Interblock|Interblock Ljubljana]] | clubs9 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar Sarajevo]] | clubs10 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | clubs11 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | caps1 = 40 | caps2 = 80 | caps3 = 4 | caps4 = 27 | caps5 = 28 | caps6 = 12 | caps7 = ? | caps8 = 1 | caps9 = 24 | caps10 = 19 | caps11 = 6 | goals1 = 0 | goals2 = 9 | goals3 = 0 | goals4 = 0 | goals5 = 0 | goals6 = 0 | goals7 = ? | goals8 = 0 | goals9 = 2 | goals10 = 1 | goals11 = 0 | nationalyears1 = 1995 | nationalteam1 = Slovenija do 18 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 1997 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 1997–1999 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 12 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 1999–2004 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 27 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2003 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca B|Slovenija B]] | nationalcaps5 = 1 | nationalgoals5 = 0 | manageryears1 = 2019 | managerclubs1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] | manageryears2 = 2019–2020| managerclubs2 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | manageryears3 = 2021–2024| managerclubs3 = Slovenija do 15 let | manageryears4 = 2024 | managerclubs4 = Slovenija do 17 let | manageryears5 = 2024–2025| managerclubs5 = Slovenija do 16 let | manageryears6 = 2025–2026| managerclubs6 = Slovenija do 17 let | manageryears7 = 2026– | managerclubs7 = Slovenija do 19 let }} '''Muamer Vugdalić''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[25. avgust]] [[1977]], [[Reka, Hrvaška|Reka]].<ref name="nft">{{navedi splet |last1=Strack-Zimmermann |first1=Benjamin |title=Muamer Vugdalič (Player) |url=https://www.national-football-teams.com/player/6041/Muamer_Vugdalic.html |website=national-football-teams.com |access-date=15 April 2022}}</ref> ==Klubska kariera== Vugdalić se je rodil Sabahudinu »Saši« Vugdaliću, ki je bil v mladosti [[rokomet]]ni vratar. Že kot mladinec je začel trenirati [[nogomet]] pri [[NK Olimpija Ljubljana|ljubljanski Olimpiji]]. Za prvo postavo kluba je prvič nastopil maja 1995 na tekmi proti klubu [[NK Jadran Dekani|Jadran Dekani]]. Leta 1998 je prestopil v [[NK Maribor]], s katerim je v [[Nogometna Liga prvakov - sezona 1999/00|sezoni 1999/00]] nastopil v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Leta 2001 je podpisal [[pogodba|pogodbo]] z [[Ukrajina|ukrajinskim]] klubom [[Šahtar Doneck]]. Za ta klub je nastopil na štirih tekmah, nato pa se je decembra 2001 vrnil v [[NK Maribor]]. V klubu je igral naslednji dve sezoni in pol, nato pa je prestopil v [[NK Domžale]]. Kasneje je bil član naslednjih klubov: [[AEL Limassol]], [[Niki Volos F.C.|Niki Volos]] ter [[Interblock Ljubljana|NK Interblock Ljubljana]]. Julija 2007 je podpisal pogodbo z [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovskim]] klubom [[FK Željezničar]]. Po eni sezoni igranja v Bosni se je vrnil v svoj prvi klub, [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija]]<ref>{{navedi novice | title = Začetek drugoligaških priprav| url = http://www.nkolimpija.com/?page=news&id=744 | publisher = NKOlimpija.com | date = 1. julij 2008 | accessdate = 15. julija 2009| language = Slovenščina}}</ref>. ==Reprezentančna kariera== Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovensko nogometno reprezentanco]] je prvič nastopil 9. oktobra 1999 na [[tekma|tekmi]] proti [[Grška nogometna reprezentanca|Grčiji]]. Za reprezentanco je nastopil na 27. tekmah, bil pa je tudi član reprezentance na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2002]]. ==Dosežki== ===Maribor=== *[[Prva slovenska nogometna liga|Prva liga]]: 1998/99, 1999/00, 2000/01, 2001/02, 2002/03 *[[Slovenski nogometni pokal]]: 1998/99 ===Olimpija=== *[[Druga slovenska nogometna liga|Druga liga]]: 2008/09 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Slovenia Squad 2002 World Cup}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Vugdalić, Muamer}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti B]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]] [[Kategorija:Nogometaši AEL FC]] [[Kategorija:Nogometaši Šahtarja Doneck]] [[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]] [[Kategorija:Nogometaši Niki Volosa FC]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Bele krajine]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Radomelj]] [[Kategorija:Trenerji NK Drave]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] 1i94pvdb1fobuyzu7um72tsn3hce9wp 0 224940 6742746 6562828 2026-08-26T04:00:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742746 wikitext text/x-wiki {{Infobox Gemeindeteil in Österreich |Name = Radsberg |name_local = Radiše |Kennzeichnung = [[Vas]] |Bundesland = Kärnten |NUTS = AT211 |Bezirk = Celovec-dežela |Kfz = KL |Gerichtsbezirk = Klagenfurt |Gemeinde = [[Žrelec]] |Gemeindekennzahl = 20402 |Katastralgemeinde = Radsberg |Katastralgemeindenummer = 72157 |Ortschaft = Radsberg |Ortschaftskennziffer = 00989 |Zählsprengel = Radsberg |ZS-Kennziffer = 003 |Höhe = |Dim = |Fläche = 8,95 |Gebäude = |PLZ = |PLZ-Ort = |Vorwahl = |Vorwahl-Ort = |Bild1 = |Bildbeschreibung1 = |Anmerkungen = }} [[Slika:Ebenthal Radsberg Pfarrkirche hl. Lambert 17042007 8253.jpg|thumb|Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah]] '''Radiše''' ([[nemščina|nemško]] ''Radsberg'') so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim [[slovenci|slovensko]]-[[avstrijci|nemškim]] prebivalstvom na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]], ki so bila leta 1973 priključena občini [[Žrelec]]. == Geografija == Radiše, v katerih živi 94 prebivalcev (stanje 1. januar 2018), ležijo okoli 10 [[kilometer|km]] jugovzhodno od [[Celovec|Celovca]] na visoki planoti [[Gure|Gur]] med [[Drava|Dravo]] in [[Glina (reka)|Glino]] v nadmorski višini okoli 750 [[nadmorska višina|mnm]]. == Zgodovina in prebivalstvo == Radiše se v starih listinah prvič omenjajo leta 1216 kot Ratzberg in so bile kapiteljska fara [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta|Gospe Svete]]. [[Župnijska cerkev]] sv. Lamberta je bila postavljena v začetku [[16. stoletje|16. stoletja]]. Vse od sredine 19. stoletja do leta 1972 so bile Radiše samostojna [[občina]], v katero so spadali naslednji zaselki: Tuce (nemško ''Tutzach''), Zgornje Rute (''Ober Kreuth''), Spodnje Rute (''Unter Kreuth''), Dvorec (''Schwarz''), Kozje (''Kossiach''), Verovice (''Weroutzach'') in Lipice (''Lipizach''). Radiše so bile vseskozi močno [[Koroški Slovenci|slovenske]] in narodno zavedne, o čemer priča tudi podatek, da so bile ob [[Koroški plebiscit|Koroškem plebiscitu]] leta 1920 ena od 18 občin, ki so večinsko glasovale za združitev z matičnim narodom oz. priključitev k takratni [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]].<ref>Arnold Suppan, Jugoslawien und Österreich 1918-1938, http://books.google.si/books?id=xxiJ2LUEhNsC&pg=PA638&lpg=PA638&dq=k%C3%A4rntner+abstimmung+ereignisse+radsberg&source=bl&ots=3SYEmOCOfN&sig=qi8AN2t3dPjZYnewICBdOAKgzMs&hl=en&sa=X&ei=rzlqUtKSFIWJhQes1YHwDg&ved=0CFUQ6AEwBA#v=onepage&q=k%C3%A4rntner%20abstimmung%20ereignisse%20radsberg&f=false{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 70 % prebivalcev takratne občine Radiše navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Radiše/Radsberg | 498 (70%) | 213 (30%) |- |} Leta 1972 je bila občina Radiše skupaj z vsemi svojimi naselji priključena občini [[Žrelec]] (''Ebenthal in Kärnten''). Še danes so Radiše ena najtrdnejših slovenskih vasi na Koroškem. Župnija Radiše je uradno dvojezična <ref>Spletna stran župnije Radiše:http://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C3226/</ref>, organiziran pa je tudi dvojezični pouk za najmlajše. == Slovensko narečje == Stara občina Radiše pripada skupaj z matično občino [[Žrelec]] v celoti poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno podnarečje oz. govor med rožanščino (kateri se prišteva) in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dialektološki disertaciji [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote, in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. ..."''.<ref>Johann Scheinigg, '''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.''' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymn zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, [[nemščina|Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken]], phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33). </ref> Leta 2014 je [[Tomaž Ogris]] izdal pri [[Založba Drava|založbi Drava]] narečno knjigo vključno s CD-jem z domačimi domislicami in čenčami pod naslovom '''''Vamprat pa Hana'''''.<ref>{{navedi knjigo|title = Vamprat pa Hana, Domislice, čenče, šale, laži.|last = Ogris|first = Tomaž|publisher = Založba Drava|year = 2014|isbn = 978-3-85435-748-3|location = Celovec|pages = 208}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers%2Fn_0799.jpg|title = naslovnica|accessdate = 2014-11-26|archive-date = 2016-03-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20160304130242/http://drava.at/bildanzeige.php?bild=covers%2Fn_0799.jpg|url-status = dead}}</ref> == Slovensko prosvetno društvo Radiše == [[Slika:Ebenthal Radsberg Kulturhaus Suedostansicht 13022010 533.jpg|thumb|Slovenski kulturni dom, Radiše]] Od leta 1904 deluje na Radišah Slovensko prosvetno društvo, ki se je sprva do 1934 imenovalo Katoliško prosvetno društvo.<ref> Spletna stran SPD Radiše, http://www.spd-radise.at/SPD_Radise/domov_Home.html</ref> Slovensko kulturno življenje je pod [[nacizem|nacistično]] okupacijo [[Avstrija|Avstrije]] povsem zamrlo, saj je bila javna uporaba [[slovenščina|slovenščine]] prepovedana, sami [[Koroški Slovenci]] pa fizično preganjani in v marsikaterem primeru tudi deportirani na prisilno delo v [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]]. Po osvoboditvi Avstrije 1945 se je slovensko kulturno življenje v kraju ponovno organiziralo, tako so že leta 1947 domačini izvedli kar 81 gledaliških predstav. Gledališčni dejavnosti se je pridružilo tudi zborovsko petje in mnoge druge aktivnosti, izdajajo se tudi nosilci zvoka.<ref>Sončne Radiše – glasbena razglednica / Auf dem sonnigen Radsberg – Eine musikalische Ansichtskarte [Tonträger]. 1999; Lipa zeleni – Mlado brstenje ob stoletnici / Es grünt die Linde – Junges Sprießen zum Hunderter [Tonträger]. 2004.</ref> Od leta 1975 do 1979 so domačini prenovili župnijski hlev v Kulturni dom, v katerem od 1975 deluje tudi slovenska posojilnica. Leta 1979 je bil Kulturni dom slavnostno odprt in od takrat dalje služi tudi kot sedež Slovenskega prosvetnega društva Radiše. == Nacistične deportacije Koroških Slovencev na ozemlju Radiš == [[Slika:Ebenthal Radsberg Denkmal Slowenen Umsiedlung 17042007 02.jpg|thumb|Spomenik izgnanim koroškim Slovencem v Radišah]] Med [[2. svetovna vojna|2. svetovno vojno]], ko je bila [[Južna Koroška (Avstrija)|Južna Koroška]] skupaj z [[Avstrija|Avstrijo]] priključena [[Tretji Rajh|Tretjemu Rajhu]] se je položaj [[Koroški Slovenci|Koroških Slovencev]] močno poslabšal. [[Nacizem|Nacistične]] oblasti so Slovence masovno preganjale kot politično sumljive (''Staats- und volksfeindlich''), jih internirale in deportirale v koncentracijska taborišča. Prepovedana je bila javna raba [[slovenščina|slovenščine]]. Nacistična okupacija ni prinesla le popolnega zastoja v kulturnem življenju slovenske narodne skupnosti, temveč je predstavljala tudi resnično eksistencialno grožnjo vsem, ki so se kakorkoli opredeljevali za Slovence. Aprila 1942 so tako [[nacionalsocializem|nacisti]] pregnali v [[Tretji rajh|rajh]] na prisilno delo več 10 domačinov iz občine Radiše, mnogo se jih ni nikoli vrnilo domov. Leta 1996 so v Radišah postavili deportiranim koroškim Slovencem spomenik, ki naj služi, kakor pravi napis na njem, kot "Spomin na preteklost" in "Opomin za bodočnost". == Literatura == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996 * {{navedi knjigo|title = Vamprat pa Hana, Domislice, čenče, šale, laži.|last = Ogris|first = Tomaž|publisher = Založba Drava|year = 2014|isbn = 978-3-85435-748-3|location = Celovec|pages = 208}} == Sklici == {{sklici}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} [[Kategorija:Žrelec]] gtzm8t6mn6dkokggdkvxos2xhx0bxq7 0 235160 6742666 6735629 2026-08-25T19:28:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Peter Prevc |birth_date=|birth_place=|death_date=| image = |death_place=| height = 179 cm | club = SK Triglav Kranj | skis = [[Slatnar (podjetje)|Slatnar]] | personalbest = 250 m (Vikersund 2015) | olympicteams = 4 | olympicmedals = 4 | olympicgolds = 1 | worldsteams = 5 | worldsmedals = 5 | worldsgolds = 1 | wcwins = 24 | wcpodiums = 62 | career_start = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2010]] | career_end = [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2024]] | wcoveralls = 1 ([[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2016]]) | wctitles = 3x poleti ([[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2014|2014]], [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2015|2015]], [[Svetovni pokal v smučarskih poletih 2016|2016]]) | medaltemplates = {{MedalSport|Moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry| {{SLO}}}} {{MedalCount |type=Dosežki na velikih tekmovanjih | [[Olimpijske igre]] | 1 | 2 | 1 | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih|Svetovno prvenstvo]] | 3 | 2 | 3 | '''Skupaj''' | '''4''' | '''4''' | '''4''' }} {{MedalOlympic|Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah}} {{MedalGold|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|mešano ekipno}} {{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2014 - moški srednja skakalnica posamično|pos. srednja]]}} {{Srebrna medalja|[[Zimske olimpijske igre 2022|Peking 2022]]|ekipno velika}} {{Bronasta medalja|[[Zimske olimpijske igre 2014|Soči 2014]]|[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2014 - moški velika skakalnica posamično|pos. velika]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih 2013|Val di Fiemme 2013]]|pos. [[Smučarska skakalnica|velika]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih 2013|Val di Fiemme 2013]]|pos. [[Smučarska skakalnica|srednja]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih 2011|Oslo 2011]] |vel. [[Smučarska skakalnica|ekipno]]}} {{SkiflyingChampionship}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2016|Bad Mitterndorf 2016]] | posamično}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2022|Vikersund 2022]] | ekipno}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2024|Bad Mitterndorf 2024]] | ekipno}} {{Srebrna medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2018|Oberstdorf 2018]] | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2018#Ekipna tekma|Ekipno]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2014|Harrachov 2014]] | posamično}} {{Smučarski skoki}} {{Kristalni globus |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|Sezona 2016]]|skupno}} {{Mali kristalni globus|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|Sezona 2016]]|poleti}} {{Mali kristalni globus|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|Sezona 2015]]|poleti}} {{Mali kristalni globus|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|Sezona 2014]]|poleti}} }} '''Peter Prevc''', nekdanji [[slovenci|slovenski]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Kranj]]. Z velikih tekmovanj ima Peter Prevc pet posamičnih kolajn in eno ekipno. Kot tretji Slovenec je osvojil mali kristalni globus v skupnem seštevku smučarskih poletov. Po [[Jože Šlibar|Jožetu Šlibarju]] je 14. februarja 2015 kot drugi slovenski skakalec postavil nov [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|svetovni rekord]] s poletom dolgim 250&nbsp;m in postal prvi v zgodovini, ki je preletel 250&nbsp;metrov. V sezoni 2015/16 je osvojil veliki kristalni globus ter mali kristalni globus v smučarskih poletih, zmagal na [[Turneja štirih skakalnic|Novoletni skakalni turneji]] ter dosegel veliko ostalih rekordov (število zbranih točk, stopničk in zmag v eni sezoni). Po izboru Ameriške športne akademije je bil izbran za ameriškega športnika meseca marca 2016, prav tako pa je končal na tretjem mestu ameriškega športnika leta 2016. == Kariera == === 2009: Debi v svetovnem pokalu === Leta [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009]] je Prevc debitiral na tekmi v [[Lillehammer]]ju, kjer je že takoj osvojil točke svetovnega pokala. Januarja 2010 je nastopil na [[mladinsko svetovno prvenstvo v smučarskih skokih|mladinskem svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih]] v Hinterzartnu,<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/sport/skoki/1042333643|title=Srebro na mladinskem svetovnem prvenstvu v Hinterzartnu|publisher=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=13. februarja 2010|archive-date=2015-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20150103211212/http://www.dnevnik.si/sport/skoki/1042333643|url-status=dead}}</ref> kjer je osvojil srebrno medaljo in dokazal, da gre resnično za velik skakalni up. Mnogi so ga že pred sezono označevali za svetlo prihodnost slovenskega skakanja in zagotovil si je tudi normo na [[Zimske olimpijske igre 2010|Zimskih olimpijskih igrah 2010]] v [[Vancouver|Vancouvru]], kjer je na srednji skakalnici osvojil sedmo mesto, na veliki pa je bil 16 mesto, obe zlati medalji je osvojil [[Švica|švicar]] [[Simon Ammann]]. Nastopil je tudi na ekipni tekmi, kjer je skupaj s [[Primož Pikl|Primožem Piklom]], [[Mitja Mežnar|Mitjo Mežnarjem]] in [[Robert Kranjec|Robertom Kranjcem]] osvojil osmo mesto, zlato medaljo je osvojila ekipa [[Avstrija|Avstrije]]. Skupno je končal na 35. mestu, na novoletni turneji pa je bil 41., medtem ko na poletih ni nastopal. === 2011: Medalja na svetovnem prvenstvu === Leta [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2011]] je debitiral še na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|SP v nordijskem smučanju 2011]] v [[Oslo|Oslu]], kjer je osvojil bron na ekipnem tekmovanju s slovensko reprezentanco.<ref>{{navedi splet|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2011/JP/3091/2011JP3091RL.pdf|title=SP v nordijskem smučanju 2011: Velika ekipno|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=5. marec 2011|archive-date=2016-03-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305094315/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2011/JP/3091/2011JP3091RL.pdf|url-status=dead}}</ref> V ekipi so nastopili še [[Robert Kranjec]], [[Jurij Tepeš]] in [[Jernej Damjan]]. V [[Planica|Planici]] je debitiral v poletih, kjer je ekipno s tretjim mestom sploh prvič stal na odru za zmagovalce. Skupaj s tremi sotekmovalci so bili s strani društva slovenskih športnih novinarjev izbrani za [[Slovenski športnik leta|Slovensko športno ekipo leta]]. === 2012: Padec v Oberstdorfu === Leta [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2012]] je na ekipni tekmi svetovnega pokala v poletih v [[Oberstdorf]]u priboril slovenski ekipi prvo zmago na ekipnih tekmovanjih v zgodovini. Pri poletu dolgem 225,5 m kar bi bil izenačen rekord letalnice [[Harri Olli|Harrija Ollia]], a je pri tem padel in si poškodoval ramenske vezi. S tem je predčasno končal sezono. Kljub temu je [[Slovenija]] na tej tekmi zmagala in se veselila prve slovenske ekipne zmage. V ekipi so bili še [[Jure Šinkovec]], [[Robert Kranjec]] in [[Jurij Tepeš]]. [[Avstrija|Avstrijo]] je premagala za 0,7 točke. Na svetovnem prvenstvu je z ekipo osvojil bronasto medaljo. V skupnem seštevku je končal na 15. mestu. === 2013: Uspeh na svetovnem prvenstvu === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2013]] je skupaj s sotekmovalci zmagal na treh ekipnih tekmah za svetovni pokal. V [[Vikersund]]u je z 230 metri postavil tisti čas svoj osebni rekord. Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|SP v nordijskem smučanju 2013]] v Val di Fiemme, kjer je osvojil prvo medaljo na svetovnih prvenstvih, je na veliki skakalnici osvojil srebrno medaljo, na srednji pa bronasto.<ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2013/JP/3804/2013JP3804RL.pdf|title=SP v nordijskem smučanju 2013: Velika posamično|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=28. februar 2013|archive-date=2016-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227060613/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2013/JP/3804/2013JP3804RL.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2013/JP/3801/2013JP3801RL.pdf|title=SP v nordijskem smučanju 2013: Srednja posamično|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=23. februarja 2013|archive-date=2016-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20161227060650/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2013/JP/3801/2013JP3801RL.pdf|url-status=dead}}</ref> Na koncu sezone je z drugim mestom na poletih v [[Planica|Planici]] osvojil še prve stopničke posamično, enkrat je bil drugi enkrat pa tretji. Na koncu je končal na osmem mestu skupnega seštevka svetovnega pokala. V poletih je bil peti, na novoletni turneji je končal na nehvaležnem četrtem mestu. Bil je imenovan za [[Slovenski športnik leta|slovenskega športnika leta]] 2013. === 2014: Prvi mali globus === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2014]] mu je uspelo osvojiti mali kristalni globus v poletih z drugim mestom in svojo prvo zmago v svetovnem pokalu na edinih tekmah sezone v poletih na letalnici [[Kulm]] v [[Tauplitz|Tauplitzu]]. To je bil že četrti za [[Slovenija|Slovenijo]]. Enega je osvojil [[Primož Peterka]], dva pa [[Robert Kranjec]]. Po svoji drugi zmagi v svetovnem pokalu v karieri v [[Saporo|Saporu]] je postal je prvič oblekel rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/prevc-ze-po-prvi-tekmi-v-saporu-odet-v-rumeno/328221|title=Prevc že po prvi tekmi v Saporu odet v rumeno|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=25. januarja 2014}}</ref> 9. februarja 2014 je na [[Zimske olimpijske igre 2014|Zimskih olimpijskih igrah v ruskem Sočiju]] na posamični tekmi na srednji skakalnici osvojil srebrno medaljo, kar je prva slovenska posamična olimpijska medalja na srednji skakalnici, 15. februarja 2014 pa je na veliki skakalnici osvojil še bronasto medaljo in s tem postal drugi Slovenec, ki je osvojil posamično medaljo na olimpijskih igrah in prvi, ki je na olimpijskih igrah osvojil dve posamični medalji. Na svojem premiernem nastopu na SP v poletih v [[Harrachov|Harrachovu]] 2014 je po dveh serijah osvojil bronasto medaljo. Za konec sezone je zmagal še na tekmi svetovnega pokala na prenovljeni [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]] z novim rekordom 142 metrov. V skupnem seštevku svetovnega pokala je končal na 2. mestu za [[Kamil Stoch|Kamilom Stochom]]. Leta 2014 je bil že drugič zapored imenovan za [[Slovenski športnik leta|Slovenskega športnika leta]]. === 2015: Svetovni rekord === [[Slika:FIS Ski Jumping World Cup 2014 - Engelberg - 20141221 - Peter Prevc.jpg|sličica|250px|V Engelbergu leta 2014]] Na novoletni turneji je skupno končal na tretjem mestu. V tej sezoni je trikrat zmagal. 13. februarja 2015 je na kvalifikacijah pred tekmo svetovnega pokala na poletih v [[Vikersundbakken|Vikersundu]] postavil nov [[Seznam slovenskih rekordov v smučarskih skokih|slovenski rekord]] v smučarskih skokih s 245,5 metri, dan kasneje pa je v finalni seriji zmagal z novim [[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|svetovnim rekordom]] 250 metrov, ter tako kot drugi Slovenec s svetovnim rekordom po Jožetu Šlibarju. <ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/noro-svetovni-rekord-petra-prevca-250-m/358358|title=Noro, svetovni rekord Petra Prevca|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=14. februarja 2015}}</ref> Rekord je veljal le en dan, kajti na nedeljski tekmi ga je z 251,5 metri izboljšal [[Anders Fannemel]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-svetovni-rekord-fannemela-251-5-m-prevc-15/358395|title=Svetovni rekord Fannemela|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=15. februarja 2015}}</ref> Na svetovnem prvenstvu na Falunu v Švedski ni osvojil medalje, je pa bil blizu. Na koncu sezone se je izenačil v svetovnem pokalu po številu točk s [[Severin Freund|Severinom Freundom]], kar je bilo prvič v svetovnem pokalu ko sta imela dva skakalca enako točk v svetovnem pokalu. A je Freund zmagal devetkrat, Prevc trikrat in se moral zadovoljiti z drugim mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na koncu je osvojil svoj drugi mali kristalni globus v poletih. To sezono je zmagal je v [[Saporo|Saporu]], [[Vikersund|Vikersundu]] in [[Planica|Planici]]. Na prvi tekmi v Planici je prvi seriji z 248,5 metrov skočil rekord [[Letalnica bratov Gorišek|letalnice bratov Gorišek]] v drugi seriji pa postal eden izmed tistih skakalcev, ki so dobili petkrat dvajset od sodnikov. Leta 2015 je še tretjič zapored je postal [[slovenski športnik leta|Slovenski športnika leta]]. === 2016: Novoletna turneja, svetovno prvenstvo in kristalni globus === [[Slika:FIS Ski Weltcup Titisee-Neustadt 2016 - Peter Prevc1.jpg|sličica|250px|Prevc med skokom.]] S tretjim mestom v [[Oberstdorf|Oberstdorfu]] in prvimi mesti v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]], [[Innsbruck|Innsbrucku]] in [[Bischofshofen|Bischofshofnu]] je zmagal na [[Turneja štirih skakalnic|novoletni turneji štirih skakalnic]] 2015/16, kot drugi Slovenec po [[Primož Peterka|Primožu Peterki]]. Skupno je zbral rekordnih 1139,4 točk. Na svetovnem prvenstvu v poletih na [[Kulm|Kulmu]] je Peter po treh serijah tekmo dobil in tako osvojil svojo prvo zlato medaljo na velikih tekmovanjih. Njegov najbližji zasledovalec [[Kenneth Gangnes]] je za njim zaostal 3,1 točke. Sezono je zaključil s skupno 2.303 točkami (nov rekord števila točk v eni sezoni), 15 zmagami in 22 stopničkami. S tem je postal drugi Slovenec, ki je prejel veliki kristalni globus (po [[Primož Peterka|Primožu Peterki]]). Osvojil je tudi mali kristalni globus v poletih in to že tretjič zapored. Z osvojitvijo tretjega malega kristalnega globusav poletih se je po število osvojenih malih kristalnih globusov v poletih izenačil z najboljšim letalcem sveta, [[Gregor Schlierenzauer|Gregorom Schlirenzauerjem]]. Na drugi tekmi v Engelbergu je zmagal z novim rekordom 142 m. Na svetovnem prvenstvu v [[Kulm|Kulmu]] leta 2016 je v tretji seriji popravil rekord letalnice z 243 m na 244 m. Na [[Almaty]]u je skočil je skočil 141 m, a je rekord takoj nato za 0,5 m izboljšal [[Severin Freund]]. V [[Vikersundbakken|Vikersundu]] je na nedeljski tekmi v drugi seriji padel pri 249 m, a vseeno zmagal in postal tretji skakalec po [[Andreas Goldberger|Andreasu Goldbergerju]] in [[Martin Schmitt|Martinu Schmittu]], ki je zmagal s padcem. V tej sezoni je dosegel rekord največjega povprečja točk na tekmo 79,41 in prednost pred drugouvrščenim v skupnem seštevku svetovnega pokala, in sicer 813 točk. Po številu zaporednih stopničk je drugi za [[Janne Ahonen|Janneom Ahonenom]]. V zakletem [[Finska|Finskem]] so se mu stopničke spet izmuznile na. V Planici je na vseh treh tekmah stal na stopničkah skupaj z rojakom [[Robert Kranjec|Robertom Kranjcem]], od tega je dvakrat zmagal. V Willigenu in Bischofshofenu je postal prvi Slovenec, ki je zmagal na teh skakalnicah. Bil je imenovan za skakalca sezone, njegov mlajši brat [[Domen Prevc|Domen]] za zvezdo v vzponu, trener [[Goran Janus|Goran]] pa za trenerja sezone. 24. maja 2016 mu je slovenski predsednik [[Borut Pahor]] podelil [[Zlati red za zasluge (Slovenija)|zlati]] [[Red za zasluge (Slovenija)|red za zasluge Republike Slovenije]] za »izjemne športne dosežke, prispevek k uveljavljanju Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih mladim.« <ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/novice/peter-prevc-prejel-zlati-red-za-zasluge/393841|title=Peter Prevc prejel zlati red za zasluge|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=24. maja 2016}}</ref> === 2017: Prva večja kriza v njegovi karieri === 25. novembra v Ruki na prvi tekmi sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]], je tretjim mestom prišel do svoje jubilejne, petdesete uvrstitve na zmagovalni oder in to s padcem pri drugem skoku, potem ko je po prvem celo vodil.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=only-his-brother-domen-and-fall-can-stop-peter-prevc.html|title=Samo Domen in padec ga lahko ustavita|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=26. november 2016|language=en|archive-date=2016-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20161126153212/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=only-his-brother-domen-and-fall-can-stop-peter-prevc.html|url-status=dead}}</ref> Po tem padcu je zapadel v manjšo krizo. Težava naj bi bila v njegovem počepu, ki mu zmanjša vzletno hitrost in posledično v samem odskoku. Pred nadaljevanjem sezone, 13. decembra, je še četrtič zapored prejel priznanje za [[Slovenski športnik leta|slovenskega športnika leta]], za leto 2016 ga je na prireditvi v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] prejel od nekdanje atletinje [[Brigita Bukovec|Brigite Bukovec]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/sportniki-leta-peter-prevc-tina-trstenjak-in-slovenski-hokejisti/409964|title=Športniki leta Prevc, Trstenjakova in hokejisti|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate=13. december 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/peter-prevc-domen-je-ze-precej-spredaj-zato-bom-tezko-sportnik-leta-2017/410116|title=Peter Prevc: Domen je že precej spredaj, zato bom težko športnik leta 2017|publisher=[[RTV Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|accessdate= 16. december 2016}}</ref> === 2022: Novi uspehi v olimpijskem letu === V drugem tekmovalnem dnevu zimskih olimpijskih iger v Pekingu je Peter Prevc osvojil 4. mesto na srednji skakalnici in za bronasto kolajno zaostal za 0,5 točke. Naslednjega dne pa skupaj s [[Timi Zajc|Timijem Zajcem]], [[Urša Bogataj|Uršo Bogataj]], [[Nika Križnar|Niko Križnar]] je z rekordno prednostjo osvojil zlato kolajno. Prevc je komplet olimpijskih kolajn osvojil na zaporednih igrah in ima v svoji vitrini bronasto, srebrno in ekipno zlato kolajno. === 2024: Zaključek kariere === 6. februarja 2024 je Peter Prevc napovedal, da bo to njegova zadnja sezona. Sklical je izredno novinarsko konferenco, kjer je med drugim omenil, da še ni odločen o svoji prihodnosti, ve pa, da se s športom profesionalno več ne bo ukvarjal<ref>{{Navedi splet|title=Peter Prevc: Srce je narekovalo, da odprem novo stran življenja|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/peter-prevc-srce-je-narekovalo-da-odprem-novo-stran-zivljenja/697397|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-28|language=sl|first=To|last=G}}</ref>. Dva tedna po napovedi upokojitve je Peter Prevc stopil dvakrat na drugo stopničko pod Kulmsko letalnico, kar se ni zgodilo vse od leta 2022, ko je pod Poncami stopil na zmagovalni oder<ref>{{Navedi splet|title=Peter Prevc znova na drugem mestu; Hrgota: Sodniki so nas oškodovali za zmago|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/svetovni-pokal-v-nordijskem-smucanju/peter-prevc-znova-na-drugem-mestu-hrgota-sodniki-so-nas-oskodovali-za-zmago/699447|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-28|language=sl|first=M.|last=R}}</ref>. 15. marca 2024 je zmagal prvič po sedmih letih v kvalifikacijah.(Vikersund). Zadnji vikend Petrove kariere je zaznamovala petkova zmaga Pod Poncami. Slavil je z slabimi 4 točkami naskoka pred drugo uvrščenim Danielom Huberjem in tako kronal svojo izjemno kariero<ref>{{Navedi splet|title=Peter Prevc izjemno kariero kronal z zmago v Planici!|url=https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/peter-prevc-izjemno-kariero-kronal-z-zmago-v-planici/702453|website=rtvslo.si|accessdate=2024-03-22|language=sl|first=To G. , R.|last=K}}</ref>. == Svetovni pokal == === Naslovi === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:45px;" |Sezona ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:200px;"|Disciplina |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] || [[Slika:FIS Crystal Globe.svg|25px]] ''mali kristalni globus v poletih'' |- | [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] || [[Slika:FIS Crystal Globe.svg|25px]] ''mali kristalni globus v poletih'' |- | rowspan=3|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] || ''Zlati orel z novoletne turneje'' |- | [[Slika:FIS Crystal Globe.svg|45px]] ''veliki kristalni globus'' |- | [[Slika:FIS Crystal Globe.svg|25px]] ''mali kristalni globus v poletih'' |} [[Slika:FIS Ski Weltcup Titisee-Neustadt 2016 - Peter Prevc2.jpg|sličica|260x260_pik|Prevc v Titisee-Neustadtu 2016.]] === Stopničke po sezonah === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:45px;"|Sezona ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:50px;"|Zmage ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:50px;"|Drugi ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:50px;"|Tretji ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|Skupaj |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]]||—||1||1||2 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]]||3||5||3||11 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]]||3||6||5||14 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]]||15||5||2||22 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]]||1|| ||1||2 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]]|| || ||1||1 |-align=center |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]]|| || ||1||1 |- align="center" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]]||1||1||||2 |- align="center" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021/22]]||||1||1||2 |- align="center" |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]]||1||4||||5 |- align="center" ! scope="col" style="background:#dcdcdc;" |Skupaj ! scope="col" style="background:#dcdcdc;" |24 ! scope="col" style="background:#dcdcdc;" |23 ! scope="col" style="background:#dcdcdc;" |15 ! scope="col" style="background:#dcdcdc;" |62 |} === Točkovanje === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:45px;"|Sezona ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|Skupno ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|{{Abbr|4H|Novoletna turneja}} ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|{{Abbr|PO|Smučarski poleti}} ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|{{Abbr|RA|Raw Air}} ! scope="col" style="background:#dcdcdc; width:55px;"|{{Abbr|NT|Nordijska turneja}} |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009/10]] | align=center|35. || align=center|41. || align=center| — || align=center|N/A || align=center|10. |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010/11]] | align=center|24. || align=center| 13. || align=center| 36. || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] | align=center|15. || align=center| 20. || align=center| 18. || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]] | align=center|7. ||align=center| 8. || align=center| 5. || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] | align=center bgcolor=silver|{{silver02}} || align=center| 4. || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] | align=center bgcolor=silver|{{silver02}} || align=center bgcolor=#A57164|{{bronze03}} || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] | align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}}|| align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center|N/A || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] | align=center| 9. || align=center| 14. || align=center| 5. || align=center| 5. || align=center|N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]] | align=center|15. || align=center|21. || align=center|8. || align=center|10. || align="center" |N/A |- ! scope="row" style="text-align:center;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018/19]] | align=center|29. || align=center|46. || align=center|25. || align=center|12. || align="center" |N/A |- ! scope="row" style="text-align:center;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]] | align=center|8. || align=center|8. || align=center|28. || align=center|7. || align="center" |N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2021|2020/21]] | align=center|23. || align=center|9. || align=center|15. || align=center|N/A || align="center" |N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2022|2021/22]] | align=center|15. || align=center|20. || align=center|4. || align=center| — || align="center" |N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2023|2022/23]] | align=center|25. || align=center|19. || align=center|49. || align=center| — || align="center" |N/A |- ! scope=row align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] | align=center|5. || align=center|18. || align=center bgcolor=#A57164|{{bronze03}} || align=center bgcolor=silver|{{silver02}} || align="center" |N/A |} [[Slika:Slovenska vojska je tudi letos podprla Smučarsko zvezo Slovenije pri izvedbi zaključka svetovnega pokala v smučarskih poletih v Planici 8.jpg|sličica|366x366_pik|Prevc z velikim kristalnim globusom.]] [[Slika:20161001 FIS Sommer Grand Prix Hinzenbach 5447.jpg|sličica|324x324_pik|Prevc na veliki poletni nagradi v Hinzenbachu.]] [[Slika:Peter Prevc na sprejemu v predsedniški palači.webm|sličica|247x247_pik|Peter Prevc na sprejemu v predsedniški palači.]] === Zmage === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! scope="col" style="background:#ccc; width:15px;" |Št. ! scope="col" style="background:#ccc; width:50px;" |Sezona ! scope="col" style="background:#ccc; width:120px;"|Datum ! scope="col" style="background:#ccc; width:200px;"|Kraj ! scope="col" style="background:#ccc; width:240px;"|Skakalnica ! scope="col" style="background:#ccc; width:30px;" |Velikost |- ! scope=row align=center|1 | rowspan=3 align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] || align=right|12. januar 2014 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} Tauplitz/Bad Mitterndorf || [[Kulm]] HS200 || align=center|{{abbr|LE|Letalnica}} |- ! scope=row align=center|2 | align=right|25. januar 2014 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || Ōkurayama HS134 <small>(nočna)</small> || align=center|{{abbr|VE|Velika skakalnica}} |- ! scope=row align=center|3 | align=right|23. marec 2014 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Bloudkova velikanka]] HS139 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|4 | rowspan=3 align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] || align=right|24. januar 2015 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || Ōkurayama HS34 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|5 | align=right|14. februar 2015 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS225 <small>(nočna)</small> || align=center|LE |- ! scope=row align=center|6 | align=right|20. marec 2015 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS225 || align=center|LE |- ! scope=row align=center|7 | rowspan=15 align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] || align=right|13. december 2015 &nbsp; || {{flagicon|RUS}} Nižni Tagil || Tramplin Stork HS134 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|8 | align=right|19. december 2015 &nbsp; || {{flagicon|SUI}} Engelberg || Gross-Titlis-Schanze HS137 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|9 | align=right|20. december 2015 &nbsp; || {{flagicon|SUI}} Engelberg || Gross-Titlis-Schanze HS137 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|10 | align=right|1. januar 2016 &nbsp; || {{flagicon|GER}} [[Garmisch-Partenkirchen]] || Große Olympiaschanze HS140 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|11 | align=right|3. januar 2016 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Innsbruck]] || [[Bergiselschanze]] HS130 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|12 | align=right|6. januar 2016 &nbsp; || {{flagicon|AUT}} [[Bischofshofen]] || [[Paul-Ausserleitner-Schanze]] HS140 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|13 | align=right|10. januar 2016 &nbsp; || {{flagicon|GER}} Willingen || Mühlenkopfschanze HS145 || align=center|VE |- ! scope=row align=center|14 | align=right|30. januar 2016 &nbsp; || {{flagicon|JAP}} [[Saporo]] || Ōkurayama HS134 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|15 | align=right|10. februar 2016 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] || Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|16 | align=right|13. februar 2016 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS225 <small>(nočna)</small> || align=center|LE |- ! scope=row align=center|17 | align=right|14. februar 2016 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS225 || align=center|LE |- ! scope=row align=center|18 | align=right|27. februar 2016 &nbsp; || {{flagicon|KAZ}} Almati || Sunkar HS140 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|19 | align=right|28. februar 2016 &nbsp; || {{flagicon|KAZ}} Almati || Sunkar HS140 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|20 | align=right|17. marec 2016 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS225 || align=center|LE |- ! scope=row align=center|21 | align=right|20. marec 2016 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS225 || align=center|LE |- ! scope=row align=center|22 | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] || align=right|11. februar 2017 &nbsp; || {{flagicon|JPN}} [[Saporo]] || Ōkurayama HS137 <small>(nočna)</small> || align=center|VE |- ! scope=row align=center|23 | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2020|2019/20]] || align=right|9. marec 2020 &nbsp; || {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] || [[Lysgårdsbakken]] HS140 || align=center|LH |- ! scope=row align=center|24 | align=right|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2024|2023/24]] || align=right|22. marec 2024 &nbsp; || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 || align=center|LE |} === Posamične tekme (204) === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:80%; line-height:13px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" | width="69px" style="background:#DCDCDC;" | Sezona | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''1''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''2''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''3''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''4''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''5''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''6''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''7''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''8''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''9''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''10''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''11''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''12''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''13''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''14''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''15''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''16''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''17''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''18''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''19''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''20''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''21''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''22''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''23''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''24''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''25''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''26''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''27''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''28''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''29''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''30''' | style="background:#DCDCDC;" width=15px| '''31''' | style="background:#DCDCDC;" width=30px| '''Točke''' |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009/10]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bad Mitterndorf]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bad Mitterndorf]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! ! ! ! ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|106 |-align=center | – |22 |31 |q |26 |27 |32 |28 |36 |q | – | – | – | – |14 |26 | – | – | – |17 |14 |19 |14 ! ! ! ! ! ! ! ! |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010/11]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|218 |-align=center |12 |25 |32 |31 |32 |39 |17 |12 |27 |11 |18 | – | – | – | – |23 |11 |12 |18 |24 |q | – | – |16 |21 |17 ! ! ! ! ! |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bad Mitterndorf]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bad Mitterndorf]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Italy.svg|15px|Predazzo]] ! [[Slika:Flag of Italy.svg|15px|Predazzo]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|400 |-align=center |16 |24 |23 |14 |21 |42 |20 |31 |19 |11 |20 |21 |13 |4 |6 |35 |7 |13 |10 |4 |8 | – | – | – | – | – ! ! ! ! ! |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|Krasnaja Polana]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|Krasnaja Polana]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Flag of the Czech Republic (bordered).svg|15px|Harrachov]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|Planica]] ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|744 |-align=center |10 |9 |15 |13 |q |14 |6 |18 |10 |5 |15 |26 |11 |15 |9 |26 |5 |5 |20 |7 |4 |18 |13 |6 |15 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=#a57164|3 ! ! ! ! |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Tauplitz]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Tauplitz]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Sweden.svg|15px|link=Švedska|Falun]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! ! ! |rowspan=2 width=66px|1312 |-align=center |21 |12 |23 |14 |27 |11 |15 |8 |bgcolor=#a57164|3 |18 |6 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=gold|1 |5 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=silver|2 |7 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=silver|2 |4 |6 |4 |45 |11 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=gold|1 ! ! ! |- |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Tauplitz]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] | rowspan=2 width=66px|1729 |-align=center |5 |9 |4 |5 |bgcolor=silver|2 |5 |9 |5 |12 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=#a57164|3 |11 |4 |4 |bgcolor=silver|2 |4 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=silver|2 |4 |bgcolor=#a57164|3 |7 |bgcolor=gold|1 |16 |4 |17 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=silver|2 |- |colspan=33| |-align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuopio]] ! [[Slika:Flag of Kazakhstan.svg|15px|link=Kazahstan|Almaty]] ! [[Slika:Flag of Kazakhstan.svg|15px|link=Kazahstan|Almaty]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ![[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! ! | rowspan=2 width=66px|2303 |-align=center |bgcolor=silver|2 |11 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=#a57164|3 |bgcolor=gold|1 |6 |bgcolor=gold|1 |4 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |5 |9 |4 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=gold|1 |5 |bgcolor=silver|2 |bgcolor=gold|1 |bgcolor=silver|2 !bgcolor=gold|1 ! ! |- |colspan=33| |- align=center | rowspan=2 width=66px|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016/17]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Klingenthal]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of Japan (bordered).svg|15px|link=Japonska|Saporo]] ! [[Slika:Flag of South Korea (bordered).svg|15px|link=Južna Koreja|Pjongčang]] ! [[Slika:Flag of South Korea (bordered).svg|15px|link=Južna Koreja|Pjongčang]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! ! ! ! ! | rowspan=2 width=66px|716 |- align=center | bgcolor=#a57164|3 |7 |22 |30 |9 |26 |33 |10 |11 |19 |23 | – | – |13 |9 |6 |4 |bgcolor=gold|1 |6 |13 |4 |16 |7 |6 |10 |6 | | | | | |- |colspan=33| |- align=center | rowspan="2" style="width:66px;"|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017/18]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Wisła]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Kuusamo]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Flag of Russia.svg|15px|link=Rusija|Nižni Tagil]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Titisee-Neustadt]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Civil Ensign of Switzerland.svg|15px|link=Švica|Engelberg]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Oberstdorf]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Garmisch-Partenkirchen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Innsbruck]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Bischofshofen]] ! [[Slika:Flag of Austria.svg|15px|link=Avstrija|Tauplitz]] ! [[Slika:Flag of Poland (bordered).svg|15px|link=Poljska|Zakopane]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Germany.svg|15px|link=Nemčija|Willingen]] ! [[Slika:Flag of Finland (bordered).svg|15px|link=Finska|Lahti]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Oslo]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Lillehammer]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Trondheim]] ! [[Slika:Flag of Norway.svg|15px|link=Norveška|Vikersund]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! [[Slika:Flag of Slovenia (bordered).svg|15px|link=Slovenija|Planica]] ! ! ! ! ! ! ! ! | rowspan=4 width=64px|416 | |- align=center |20 |23 |13 |40 |15 |16 |14 |41 |8 |23 |8 |6 | style="background:#c96;"|3 |20 |20 | - |46 |7 |8 |14 |15 |8 | | | | | | | | | |} == Osebno == === Zgodnje življenje === Rojen je v [[Kranj]]u, nekaj let je živel v Dražgošah, sedaj živi v [[Dolenja vas, Železniki|Dolenji vasi]] v [[Občina Železniki|Občini Železniki]] na Gorenjskem. Prihaja iz velike družine in je najstarejši izmed petih otrok. Tudi njegova mlajša brata [[Cene Prevc|Cene]] in [[Domen Prevc|Domen]] sta smučarska skakalca, najmlajši izmed otrok pa sta sestri [[Nika Prevc|Nika]] (tudi ona je uspešna skakalka) in Ema. V letih 1997−1999 je obiskoval Antonov vrtec v Železnikih. Najprej je osnovnošolsko znanje nabiral v podružnični šoli [[Selca]], nato pa v OŠ Železniki. Srednje šolanje je nadaljeval na Ekonomski gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Njegova skakalna pot se je začela pri devetih letih na domači [[Bregarca|Bregarci]] K25 skakalnici, ki stoji le nekaj metrov od njegove hiše. Tam je s svojimi vrstniki skakal v navadni smučarski opremi. Nato ga je oče leta 2002 vpisal v klub SK Triglav Kranj. === Zasebno === Poročil se je z Mino Lavtižar. Z njim sodeluje kot poslovna skrbnica njegove blagovne znamke. Imata dva sinova. Prvi Ludvik je bil rojen 29. maja 2018, mlajši Oskar pa 15. novembra 2021.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/peter-prevc-bo-postal-ocka/446882|title= Peter Prevc bo postal očka|accessdate= 23. februar 2018|date= 23. februar 2018|format= |work= rtvslo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sveži očka Peter Prevc bo ostal doma, namesto njega na pot brat Domen|url=https://www.delo.si/sport/zimski-sporti/peter-prevc-po-rojstvu-drugega-otroka-ostaja-doma/|website=www.delo.si|accessdate=2021-11-17|language=sl-si|date=16. november 2021}}</ref> == Nagrade == {| class="wikitable sortable" style="text-align:left; line-height:16px; width:55%;" |- ! style="width:20px;"|Leto ! style="width:180px;"|Kategorija ! style="width:180px;"|Izglasovali ! style="width:20px;"|Rezultat |- |align=center|2011 | [[Slovenski športnik leta|Slovenska športna ekipa leta]] | Društvo športnih novinarjev Slovenije | {{won}} |- | align=center|2013 | [[Slovenski športnik leta]] | Društvo športnih novinarjev Slovenije | {{won}} |- | align=center|2014 | [[Slovenski športnik leta]] | Društvo športnih novinarjev Slovenije | {{won}} |- | align=center|2015 | [[Slovenski športnik leta]] | Društvo športnih novinarjev Slovenije | {{won}} |- | rowspan=5 align=center|2016 | Ameriški športnik meseca marca | Ameriška športna akademija | {{won}} |- | [[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati]] [[Red za zasluge (Slovenija)|Red za zasluge Republike Slovenije]] [[Slika:Golden Order for Services in the Civil Field (Slovenia).png|25px|right]] | Predsednik republike Slovenije [[Borut Pahor]] | {{won}} |- | [[Slovenski športnik leta]] | Društvo športnih novinarjev Slovenije | {{won}} |- | Evropski športnik leta | Zveza evropskih tiskovnih agencij | align=center|16. mesto |- | Ameriški športnik leta | Ameriška športna akademija | style="background:#CC9966;" align=center|3. mesto |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175032703 Peter Prevc: Smučarski skoki so šport, v katerem moraš ostajati skromen]. Ime tedna (25. marec 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175034313 Ime meseca marca: Peter Prevc]. Ime tedna (1. april 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175019179 Slovenski orli: Ne spimo še na lovorikah]. Ime tedna (29. januar 2024). Val 202 (RTV Slovenija). {{s-start}} {{s-ach|rec}} {{s-bef|before=[[Johan Remen Evensen]]}} {{s-ttl|title=[[Seznam svetovnih rekordov v smučarskih skokih|Svetovni rekord]]<br>250 m |years=[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|14. februar 2015 – 15. februar 2015]]}} {{s-aft|after=[[Anders Fannemel]]}} {{s-end}} {{Zmagovalci svetovnega pokala v smučarskih skokih}} {{svetovni prvaki v smučarskih poletih}} {{Zmagovalci novoletne skakalne turneje}} {{slovenski športnik leta}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Prevc, Peter}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v smučarskih poletih]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2022]] [[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Prevci]] pjr07w35yy652h43cxkp9hopa0zuwlh 0 239135 6742776 6495114 2026-08-26T06:33:46Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Haus_der_Rothschilds_in_der_frankfurter_Judengasse.jpg z [[c:File:Haus_der_Rothschilds_in_der_Frankfurter_Judengasse.jpg|Haus_der_Rothschilds_in_der_Frankfurter_Judengasse.jpg]] 6742776 wikitext text/x-wiki {{slog}} [[Slika:Haus der Rothschilds in der Frankfurter Judengasse.jpg|thumb|Rothschildova hiša na Judengasse v Frankfurtu na Majni]] Družina '''Rothschild''' je bogata družina [[Nemci|nemško]]-[[Judi|judovskega]] porekla, znana predvsem zaradi bančništva. Ime dobesedno pomeni rdeč ščit. V [[Frankfurt]]ski »Judovski ulici«, kjer je družina sprva živela, hiše niso imele hišnih številk, temveč različne »ščite« oz. znake nad hišnimi vrati. Njihova hiša se je imenovala »pri rdečem ščitu«. Od tod tudi izvor imena dinastije. Vzpon Rothschildov se je začel z [[Mayer Amschel Rothschild|Mayerjem Amschlom Rothschildom]] (rojen v [[Frankfurt na Majni|Frankfurtu na Majni]] leta 1744), sinom Amschla Mosesa Rothschilda. Odraščal je v frankfurtskem getu (»Judengasse« - ulica židov) in se ukvarjal s trgovino ter menjavo denarja. Poročil se je z Guttle Schnapper in skupaj sta imela 10 otrok, od tega 5 sinov: # Schönche Jeannette Rothschild # Amschel »Anselm« Mayer # Salomon Mayer # Nathan Mayer # Isabella Rothschild # Babette Rothschild # Calmann »Carl« Mayer # Julie Rothschild # Henriette (»Jette«) # Jacob »James« Mayer Sinove je Mayer Amschel Rothschild odposlal v različna mesta Evrope. Amschel Mayer Rothschild, najstarejši sin, je ostal v Frankfurtu na Majni. Salomon je odšel na [[Dunaj]], Nathan v [[London]], Calmann v [[Neapelj]] in Jakob v [[Pariz]]. Nastale so (še danes delujoče) bančne družine Rothschild Avstrije, Velike Britanije, Italije in Francije. [[Kategorija:Družine]] [[Kategorija:Nemški Judje]] {{normativna kontrola}} d2b2ujse1ne2uz91ulir7ihslcpqwa8 0 243579 6742784 6288599 2026-08-26T06:53:27Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Somerset_numbered_districts_2019.svg z [[c:File:Somerset_numbered_districts_(2019-2023).svg|Somerset_numbered_districts_(2019-2023).svg]] 6742784 wikitext text/x-wiki [[File:Somerset UK locator map 2010.svg|200px|right|Somerset znotraj Anglije]] [[File:Somerset numbered districts (2019-2023).svg|right|thumb|Okrožja v Somersetu: #South Somerset #Somerset West and Taunton #Sedgemoor #Mendip #Bath and North East Somerset (unitarna enota) #North Somerset (unitarna enota) ]] [[Slika:Lowiecki.jpg|thumb|Ovčjereja v grofiji Somerset]] '''Somerset''' je [[Tradicionalne grofije Anglije|grofija]] na jugozahodu [[Anglija|Anglije]]. Glavno mesto grofije je [[Taunton]], ki leži v južnem delu. Somerset meji na [[angleška grofija|grofije]] [[Bristol (grofija)|Bristol]] in [[Gloucestershire]] na sevetu, [[Wiltshire]] na vzhodu, [[Dorset]] na jugovzhodu in [[Devon (grofija)|Devon]] na jugozahodu. Na severu in zahodu delno meji na Bristolski zaliv in izliv reke Severn. Tradicionalna severna meja grofije poteka po reki [[Avon]]. Upravna meja pa leži bolj proti jugu zaradi nastanka in razvoja mesta [[Bristol]] ter kasneje nastanka grofije [[Avon]] in njenih naslednikov Unitary Authorities na severu. Somerset je podeželska grofija številnih gričev kot so Mendip Hills, Quantock Hills. Velika močvirnata ravna področja pa spadajo v Narodni park Exmoor, v katerem leži tudi ravnica Somerset Levels. V grofiji sledi človeškega obstoja segajo v čas [[neolitik]]a, našli so tudi ostanek naselij iz časa [[Rimljani|Rimljanov]] in [[Sasi|Sasov]]. Kasneje je grofija igrala pomembno vlogo v političnem vzponu kralja [[Alfred Veliki|Alfreda Velikega]], v času [[angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]] ter Monmouthovega upora. Najpomembnejšo vlogo v grofiji ima [[kmetijstvo]]. Reja ovc in živine za volno in sloveči siri iz te grofije (najbolj znan je sir [[čedar]]) je v grofiji prisotna že dlje časa. Razvito je tudi gojenje [[Vrba (drevo)|vrb]] za izdelavo [[košara|košar]]. V grofiji so bili zelo razširjeni sadovnjaki jabolk in še danes je Somerset poznan po pridelavi jabolčnika (''cider''). Mesto [[Bath]] je znano po gregorijanski arhitekturi in je na seznamu Unescove svetovne dediščine . == Toponim == Ime Somerset izhaja iz stare angleščine ''Sumorsǣte'', kratko za ''Sumortūnsǣte'', kar pomeni »ljudje, ki živijo ali so odvisni od Sumortuna« (Somerton).<ref name="watts1">{{navedi knjigo | last=Watts | first=Victor (Ed.) | title=The Cambridge Dictionary of English Place-Names | publisher=Cambridge University Press | year=2004 | isbn=0-521-36209-1}}</ref> Prva znana uporaba ''Somersætea'' je v zakonu kralja Ina, ki je bil saksonski kralj Wessexa od 688 do 726, zaradi česar je Somerset skupaj s Hampshirejem, Wiltshireom in Dorsetom eno najstarejših enot na svetu.<ref>{{navedi knjigo|last=Hindley|first=Geoffrey|title=The Anglo-Saxons|url=https://archive.org/details/briefhistoryofan0000hind|year=2006|publisher=Robinson|isbn=978-1-84529-161-7|pages=[https://archive.org/details/briefhistoryofan0000hind/page/53 53]–54}}</ref> Alternativni predlog je, da ime izhaja iz ''Seo-mere-saetan'', kar pomeni »naseljence ob morskih jezerih«.<ref>{{navedi knjigo |last=Whitlock |first=Ralph |title=Somerset |url=https://archive.org/details/somerset0000whit |year=1975 |publisher=B.T. Batsford Ltd |location=London |isbn=978-0-7134-2905-3}}</ref> Staroangleško ime se uporablja v [[moto|motu]] grofije, ''Sumorsie eale'', kar pomeni »vsi ljudje Somerseta«. Sprejeta kot geslo leta 1911, je fraza vzeta iz ''Anglo-Saxon Chronicle''. Somerset je bil del anglo-saksonskega kraljestva Wessex, in besedna zveza se nanaša na vso srčno podporo, ki so jo ljudje iz Somerseta dali kralju Alfredu v njegovem boju za reševanje Wessexa od napadalcev [[Vikingi|Vikingov]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.somerset.gov.uk/archives/ASH/Danishinvs.htm |title=The Danish Invasions |accessdate=18 October 2007 |publisher=Somerset County Council|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121005014846/http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Danishinvs.htm|archivedate=5 October 2012}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |title=Manuscript E: Bodleian MS Laud 636. The Anglo-Saxon Chronicle: An Electronic Edition (Vol 5) literary edition |accessdate=21 January 2008 |work=The Anglo-Saxon Chronicle |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090212153114/http://asc.jebbo.co.uk/e/e-L.html |archivedate=12 February 2009 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.gutenberg.org/ebooks/657 |title=The Anglo-Saxon Chronicle |accessdate=21 January 2008 |work=Project Gutenburg |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110629061518/http://www.gutenberg.org/ebooks/657 |archivedate=29 June 2011 |df= }}</ref> Somersetska imena naselij so večinoma angleško-saksonska, nekatera imena gričev pa so britsko keltski elementi. Na primer, angleško-saksonska listina iz leta 682 se nanaša na Creechborough Hill kot »hrib, ki so ga Briti imenovali ''Cructan'' in anglo-saksonci ''Crychbeorh''«. Nekatera sodobna imena so po poreklu britska, kot je Tarnock, medtem ko imajo druga sakonske in britske elemente, kot je Pen Hill. == Zgodovina == [[File:Map of Somerset in 1646.jpg|thumb|left|karta grofij leta 1646, neznan avtor]] Jame v Mendipskih hribih so bile naseljene že v [[paleolitik]]u <ref>{{navedi splet|title=Introduction |url=http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Palper.htm |publisher=Somerset Government |accessdate=29 December 2010 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110814192128/http://www1.somerset.gov.uk/archives/ASH/Palper.htm |archivedate=14 August 2011 |df= }}</ref> in predstavljajo obsežna arheološka najdišča, kot je v Cheddarjevi soteski. Kosti iz Goughove jame datirajo do 12.000 pr. n.. št,. celoten okostnjak, znan kot ''Cheddar Man'', izvira iz leta 7150 pred našim štetjem. Primeri [[Jamske poslikave|jamske umetnosti]] so bile najdene v Aveninski luknji.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ubss.org.uk/articles/avelines.php |title=Aveline's Hole Discovery |publisher=University of Bristol Spelaeological Society |accessdate=22 March 2016 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303185905/http://www.ubss.org.uk/articles/avelines.php |archivedate= 3 March 2016 |df= }}</ref> Nekatere jame so bile zasedene do sodobnih časov, vključno Wookey Hole. Ravnica Somerset Levels - posebej suha območja pri [[Glastonbury]]ju in Brent Knollu - imajo tudi dolgo zgodovino poselitve, za katere je znano, da so jih osušili lovci v [[mezolitik]]u. Potovanje na območju je olajšala gradnja ene najstarejših znanih inženirskih cest na svetu, [[Sweet Track]], ki izvira iz 3807 ali 3806 pred našim štetjem. Točna starost spomenikov [[henge]] - kamnitih krogov Stanton Drew - ni znana, vendar se domneva, da je neolitska.<ref>{{navedi splet|title=Stanton Drew Stone Circles |publisher=English Heritage |url=http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/stanton-drew-circles-and-cove/history-and-research/ |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150525100919/http://www.english-heritage.org.uk/visit/places/stanton-drew-circles-and-cove/history-and-research |archivedate=25 May 2015 |df= }}</ref> Obstajajo številne trdnjave iz [[železna doba|železne dobe]], od katerih so bile nekatere, kot sta Cadbury Castle in Ham Hill kasneje v zgodnjem srednjem veku ponovno uporabljene. Pod vladavino cesarja [[Vespazijan]]a in širitve rimske prisotnosti v Britaniji, je druga legija Augusta leta 47 napadla Somerset z jugovzhoda. Grofija je ostala del [[Rimski imperij|Rimskega cesarstva]] do okoli leta 409, ko se je rimska okupacija Britanije končala. Našli so različne rimske ostanke, med njimi rimski tempelj Pagans Hill v Chew Stokeu, rimsko vilo Low Ham in rimske kopeli, ki so dale svoje ime mestu Bath. [[File:Pulteney Bridge, Bath 2.jpg|thumb|right|Paladianski Pulteney most v Bathu]] Ko so Rimljani odšli, so Britanijo napadla [[Anglosasi|anglosaška]] ljudstva. Do leta 600 so imeli nadzor nad večino ozemlja, kar je danes Anglija, vendar je bil Somerset še vedno v domačih britanskih rokah. Do začetka osmega stoletja je kralj Ine iz Wessexa potisnil meje zahodnega saksonskega kraljestva dovolj daleč na zahod, da je vključil Somerset.<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannia.com/history/somerset/somhist5.html |title=Narrative History of Saxon Somerset |accessdate=21 October 2007 |last1=Lewis |first1=Brenda Ralph |first2=David Nash |last2=Ford |work=Britannia |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080511192241/http://www.britannia.com/history/somerset/somhist5.html |archivedate=11 May 2008 |df= }}</ref> Saška kraljevska palača v Cheddarju je bila v 10. stoletju večkrat uporabljena za gostovanje [[Witenagemot]]a (svet modrecev). Po Normanskem osvajanju je bila grofija razdeljena na 700 [[fevd]]ov, velika območja pa so bila v lasti krone, z utrdbami, kot je grad v Dunsterju, ki se uporabljajo za nadzor in obrambo. Somerset vsebuje HM Prison Shepton Mallet, ki je bil najstarejši zapor v Angliji še vedno v uporabi pred njegovim zaprtjem leta 2013, odprt leta 1610. V angleški državljanski vojni je bil Somerset v veliki meri bil pod parlamentarci, pri čemer so bili ključni dogodki obleganje Tauntona in bitka pri Langportu. Leta 1685 je bil izveden Monmouthov upor v Somersetu in sosednjem Dorsetu. Uporniki so pristali v kraju Lyme Regis in odšli na sever, v upanju, da bodo zajeli [[Bristol]] in Bath, vendar so bili v bitki za Sedgemoor v Westonzoylandu poraženi, zadnja bitka, ki se je bila v Angliji. Arthur Wellesley je prevzel naslov vojvoda Wellingtonski iz mesta Wellington, in na bližnjem hribu obeležil velik, prepoznaven obelisk, znan kot Wellingtonov spomenik. [[Industrijska revolucija]] v Midlandsu in Severni Angliji je pomenila konec somersetske industrije kočij. Vendar pa je [[kmetijstvo]] še naprej uspevalo. Leta 1777 je bilo ustanovljeno Društvo za spodbujanje kmetijstva, umetnosti, proizvodnje in trgovine Bath in West of England, da bi izboljšali načine kmetovanja. Kljub temu je 20 let kasneje John Billingsley izvedel raziskavo kmetijskega okrožja in leta 1795 ugotovil, da se lahko kmetijske metode še izboljšajo <ref>{{navedi knjigo | title=General View of the Agriculture of the County of Somerset | year= 1798 | last= Billingsley | first= John | url=https://books.google.com/?id=DBUAAAAAQAAJ&printsec=titlepage}}</ref>. [[Rudarstvo]] [[premog]]a je bilo v 18. in 19. stoletju pomembna industrija na severu Somerseta, do leta 1800 pa je bila vidna v Radstocku. Somerset Coalfield je do konca leta 1920 dosegel največjo proizvodnjo, vendar so vse jame so zdaj zaprte, zadnja leta 1973. Večina površinskih zgradb je bila odstranjena in poleg vetrnega kolesa izven Muzeja Radstock ostaja le malo dokazov o njihovem obstoju. Zahodno v Brendon Hills so v poznem 19. stoletju kopali železovo rudo in jo z železnicvozili v pristanišče Watchet za odpremo v peči pri Ebbw Vale. Mnogi somersetski vojaki so med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] umrli, ko je Somerset Light Infantry utrpela skoraj 5000 žrtev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sommilmuseum.org.uk/article.php?id=1 |title=Somerset Light Infantry (Prince Albert's) |accessdate=23 December 2007 |work=Somerset Military Museum |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070807030002/http://www.sommilmuseum.org.uk/article.php?id=1 |archivedate= 7 August 2007 |df= }}</ref> Vojni spomeniki so bili postavljeni v večini mest in vasi po grofiji. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila dežela baza za vojake, ki so se pripravljali na izkrcanje na dan-D. Nekatere bolnice, ki so bile zgrajene za žrtve vojne, ostajajo v uporabi. Taunton Stop Line je bila zgrajena, da bi odvrnila potencialno nemško invazijo. Ostanke bunkerjev se lahko vidi vzdolž obale, na jugu pa skozi Ilminster in Chard.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pillboxes-somerset.com/taunton_stop_line.htm |title=Taunton Stop Line |accessdate=25 October 2007 |work=Pillboxes Somerset |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071028164855/http://www.pillboxes-somerset.com/taunton_stop_line.htm |archivedate=28 October 2007 |df= }}</ref> == Geografija == === Meje === [[File:Bristol MMB «D0 Avon Gorge.jpg|thumb|right|Soteska reke Avon, zgodovinska meja med Gloucestershire in Somersetom, in tudi Mercijo in Wessexom; Somerset je na levi]] Meje Somerseta so v glavnem nespremenjene iz srednjeveškega časa. Reka Avon je oblikovala večino meje z Gloucestershirom, razen ''hundred'' Bath Forum, ki prečka Avon, in je del Somerseta. Bristol je nastal kot mesto na Gloucestershirejevi strani Avona, vendar se je razširil čez reko v Somerset. Leta 1373 je Edvard III. razglasil »da bo mesto Bristol s pašniki in okraji odslej ločeno od grofij Gloucester in Somerset ... in da mora biti samostojna grofija.« <ref>{{navedi knjigo|last=Myers|first=Alec Reginald|author2=Douglas, David Charles|title=English Historical Documents 1327–1485|publisher=Routledge|year=1996|page=560|url=https://books.google.com/?id=jRsLUVOCqbkC|isbn=978-0-415-14369-1|accessdate=6 June 2009}}</ref> Današnja severna meja Somerseta (ki meji na grofiji Bristol in Gloucestershire) teče vzdolž južnega brega Avona od Bristolskega kanala, nato pa sledi južnemu robu zaprtega območja Bristola, preden nadaljuje navzgor po Avonu, nato pa se od reke ločuje in vključi Bath in njegovo zgodovinsko zaledje severno od Avona, preden se sestane z Wiltshirejem pri ''Three Shire Stones'' na Fosse Way pri Batistonu. Največja urbana območja v smislu prebivalstva so Bath, Weston-super-Mare, Taunton, Yeovil in Bridgwater. Mnoga naselja se razvijajo zaradi svojega strateškega pomena glede na geografske značilnosti, kot so prečkanja rek ali dolin v grebenih hribov. Primeri so Axbridge na reki Ax, Grad Cary na reki Cary, Nord Petherton na reki Parrett in Ilminster ob reki Isle. Midsomer Norton leži ob reki Somer, medtem ko sta Wellow Brook in Fosse Way rimski cesti skozi Radstock. Chard je najbolj južno mestece v Somersetu, na nadmorski višini 121 m pa je tudi najvišji. === Geologija === Pokrajino sestavlja [[apnenec|apnenčasti]] [[kras]] in spodnje [[jura|jurske]] kamnine na severu in [[glina]] in [[mokrišče|mokrišča]] na sredi, [[oolit]]i vzhodu in jugu in [[Devon (geološka doba)|devon]]ski [[peščenjak]] na zahodu.<ref>{{navedi splet|title=Somerset Geology |work=Good Rock Guide |url=http://people.bath.ac.uk/exxbgs/Somerset_Good_Rock_Guide.pdf |format=PDF |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304105348/http://people.bath.ac.uk/exxbgs/Somerset_Good_Rock_Guide.pdf |archivedate= 4 March 2016 |df= }}</ref> [[File:Uk som brue.jpg|thumb|Reka Brue je kanal, ki drenira kmetijske površine blizu Glastonburyja]] Na severovzhodu ravnice Somerset Levels so Mendip Hills, zmerno visoki apnenčasti hribi. Srednji in zahodni Mendip Hills so bili leta 1972 določeni kot območje izjemne naravne lepote in pokriva 198&nbsp;km².<ref>{{navedi splet|url=http://www.mendiphillsaonb.org.uk/faqs/ |title=Frequently Asked Questions |accessdate=10 July 2011 |work=Mendip Hills AONB |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110716223541/http://www.mendiphillsaonb.org.uk/faqs/ |archivedate=16 July 2011 |df= }}</ref> Glavni habitat na teh gričih so apnenčaste trave z nekaj obdelovalnimi površinami. Na jugozahodnem delu ravnice so številni hribi Quantock Hills, ki so bili leta 1956 prvič na območju Anglije določeni za območje izredne naravne lepote (''Area of Outstanding Natural Beauty'') <ref>{{navedi splet|url=http://www.thequantockhills.co.uk/page/welcome_to_quantock/the_quantock_hills1/ |title=The Quantock Hills |publisher=Quantock Hills AONB |accessdate=26 May 2015 |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150526233538/http://www.thequantockhills.co.uk/page/welcome_to_quantock/the_quantock_hills1/ |archivedate=26 May 2015 |df= }}</ref>, in so pokriti z resavami, hrastovimi gozdovi, starodavnimi nasadi iglavcev in pokriva 99 kvadratnih kilometrov. Somerset Coalfield je del večjega polja premoga, ki se razprostira v Gloucestershire. Severno od Mendip hills je dolina Chew in na jugu, na glinastem substratu široke doline pomembne za kmetijstvo in se drenirajo v Somerset Levels. === Jame in reke === Obstaja široka mreža jam, vključno Wookey Hole, podzemne reke in soteske, vključno s soteskama Cheddar in Ebbor. Območje ima številne reke (Axe, Brue, Cary, Parrett, Sheppey, Tone in Yeo). Te vse drenirajo in odvajajo ravnice in močvirja srednjega in zahodnega Somerseta. Na severu grofije reka Chew teče v Bristol Avon. Parrett je skoraj plimska reka do Langporta, kjer obstajajo dokazi o dveh rimskih pristaniščih. Na isti lokaciji so med vladavino kralja [[Karel I. Angleški|Karla I.]] ladjam zaračunavali mostnino za plačilo vzdrževanja mostu. === Ravnice in močvirja === [[File:Glastonbury (part of) from the tor arp.jpg|thumb|left| Glastonbury je viden zahodno iz Glastonbury Tor. Polja v ozadju so ravnica Somerset Levels.]] Ravnica Somerset Levels (ali Somerset Levels in mokrišča, kot e manj pogosto, vendar bolj pravilno znana) so redko naseljena območja mokrišč osrednjega Somerseta, med Quantock in Mendip hills. Sestavljajo jih morske gline vzdolž obale in v notranjosti (pogosto [[šota]]). Ravnica je razdeljena na dva dela s Polden Hills; zemljišče na jugu odmaka reka Parrett, medtem ko sever odmakata reka Ax in Brue. Skupna površina ravnice znaša približno 647,5 kvadratnih kilometrov in ustreza upravnemu okrožju Sedgemoor, ter tudi jugozahodno okrožje Mendip. Približno 70% površine je travinja, 30% je njiv. Razprostira se okoli 32&nbsp;km v notranjosti in leži praktično na višini morske gladine. Preden je bila izsušena, je bila večina zemljišč v zimskem času plitvo brakično morje in poleti močvirje. Izsuševanje se je začelo v času Rimljanov in se je v različnih obdobjih ponavljalo: Anglosasi, v srednjem veku [[Glastonburyjska opatija]] med letoma 1400-1770 in med drugo svetovno vojno z izgradnjo reke Huntspill. Črpanje in upravljanje z vodo se še vedno nadaljuje.<ref name= williams>Williams, Michael (1970). ''The Draining of the Somerset Levels''. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-07486-X.</ref> [[Slika:Exmoors on Exmoor.jpg|thumb|Pokrajina v parku Exmoor in Exmoorski poniji]] Severno od ravnice Somerset Levels, Mendipsovega bazena pokriva manjše geografsko območje in tvori obalno območje okrog Avonmoutha. Tudi to je bilo obnovljeno z izsuševanjem. Odmaka se preko [[estuarij]]a reke [[Severn]] v [[Wales]]u. Podobno nizko ležeči območji sta Caldicot in Wentloog. V zahodnem delu okrožja, ki teče v Devon, je Exmoor, močvirje na devonskem peščenjaku, ki je bil leta 1954 določeno kot [[narodni park]], v skladu z zakonom iz leta 1949.<ref>{{navedi splet|url=http://www.everythingexmoor.org.uk/ |title=Exmoor National Park Authority |accessdate=13 November 2010 |work=Everything Exmoor |url-status=live |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109162044/http://www.everythingexmoor.org.uk/ |archivedate= 9 November 2010 |df= }}</ref> Najvišja točka v Somerseta je Dunkery Beacon na Exmoorju z višino 519 metrov. Več kot 100lokacij v Somersetu je zaščitenih kot mesto posebnega znanstvenega interesa. === Obala === [[File:Brean Down from Steepholm - geograph.org.uk - 93827.jpg|thumb|left|Brean Down iz Steep Holma]] [[File:Watchetmarinab&w.jpg|upright|thumb|Marina v Watchetu]] Območje 64&nbsp;km Bristolskega kanala in estuarij Severn je del severne meje Somerseta. Bristolski kanal ima drugo največjo plimovanje na svetu. Na Burnham-on-Sea na primer, je plimovanje visoko več kot 12 metrov. Obstajajo prizadevanja za izgradnjo energetskega objeta Severn Barrage. Otok Steep Holm v Bristolskem kanalu je v ceremonialni grofiji in ga zdaj upravlja svet Severnega Somerseta. Glavna obalna mesta so od zahoda do severovzhoda Minehead, Watchet, Burnham-on-Sea, Weston-super-Mare, Clevedon in Portishead. Obalno območje med Mineheadom in vzhodno skrajno obalo administrativne grofije v kraju Brean Down je znano kot zaliv Bridgwater in je nacionalni naravni rezervat. Severno od tega je obala Weston Bay in Sand Bay, katerih severni vrh, Sand Point, označuje spodnjo mejo ustja Severn. V srednjem in severnem delu grofije je obala nizka, saj se raven mokrišča srečuje z ravnijo morja. Na zahodu je obala visoka in dramatična, kjer se plato Exmoor sreča z morjem, z visokimi [[klif]]i in slapovi. === Podnebje === Somerset ima skupaj s preostalo jugozahodno Anglijo zmerno podnebje, ki je navadno bolj milo od preostale države. Srednja letna temperatura je približno 10&nbsp;°C. Spremembe sezonskih temperatur so zaradi bližnjih morskih temperatur manj ekstremne kot v večini Združenega kraljestva. Poletna meseca julij in avgust sta najtoplejša, povprečni dnevni maksimum pa je približno 21&nbsp;°C. V zimskem času so običajne minimalne temperature 1&nbsp;°C ali 2&nbsp;°C. [65] Poleti visok Azorski tlak vpliva na jugozahod Anglije, vendar oblak včasih segajo na kopno, kar zmanjšuje število ur sonca. Večino padavin na jugozahodu povzročajo atlantske depresije. == Gospodarstvo == Somerset je v glavnem kmetijsko področje z razvito živinorejo, proizvodnjo mleka in zelenjadarstva. V Britaniji je znan po alkoholni pijači cider in siru [[čedar]]. Po hribih je več [[kamnolom]]ov v katerih kopljejo [[apnenec]] in [[peščenjak]]. Večja mesta kot Taunton in Yeovil imajo nekaj industrije, vendar je največji objekt ob obali, to je [[nuklearna elektrarna]] - Hinkley Point, katere prva faza je bila zgrajena leta 1965. Turizem je važna veja gospodarstva Somerseta, ki je poletna destinacija Angležev. Obiskujejo kopališča Weston-super-Mare, Minehead in Burnham-on-Sea ter kulturno- arhitektonske znamenitosti Batha, ki je od leta 1987 uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name=un>{{navedi splet |url=http://whc.unesco.org/en/list/428|title = ''City of Bath'' |publisher = UNESCO|language = en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *Victoria History of the Counties of England – History of the County of Somerset. Oxford: Oxford University Press, for: The Institute of Historical Research. Note: * {{navedi knjigo |author1=Adkins, Lesley|author2=Adkins, Roy |year=1992 |title=A field guide to Somerset archaeology. |url=https://archive.org/details/fieldguidetosome0000lesl|publisher=Wimborne: Dovecote Press |isbn=978-0-946159-94-9 |cobiss= |pages=}} *Aston, Michael; Burrow, Ian (1982). The Archaeology of Somerset: A review to 1500 AD. Somerset: Somerset County Council. ISBN 0-86183-028-8. *Aston, Michael (1988). Aspects of the Medieval Landscape of Somerset & Contributions to the landscape history of the county. Somerset: Somerset County Council. ISBN 0-86183-129-2. *Bush, Robin (1994). Somerset: The complete guide. Wimborne, Dorset: Dovecote Press. ISBN 1-874336-27-X. *Costen, Michael (1992). The origins of Somerset. Manchester: Manchester University Press. ISBN 0-7190-3675-5. *Croft, Robert; Aston, Mick (1993). Somerset from the air: An aerial Guide to the Heritage of the County. Somerset: Somerset County Council. ISBN 978-0-86183-215-6. *Dunning, Robert (1995). Somerset Castles. Somerset: Somerset Books. ISBN 0-86183-278-7. *Leach, Peter (2001). Roman Somerset. Wimborne, Dorset: The Dovecote Press. ISBN 1-874336-93-8. *Little, Bryan (1983). Portrait of Somerset. London: Robert Hale Ltd. ISBN 0-7090-0915-1. *Palmer, Kingsley (1976). The Folklore of Somerset. London: Batsford. ISBN 0-7134-3166-0. *Robinson, Stephen (1992). Somerset Place Names. Wimborne, Dorset: The Dovecote Press Ltd. ISBN 978-1-874336-03-7. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Somerset}} {{Wikivoyage|Somerset (England)|Somerset}} * [http://www.visitsomerset.co.uk Official Somerset Tourism website] * [http://www.somerset.gov.uk Somerset County Council] * [http://www.gutenberg.org/ebooks/12287 Gutenberg št. 12287, Somerset}] * [https://web.archive.org/web/20071226220235/http://www.genuki.org.uk/big/eng/SOM/ Somerset] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Tradicionalne grofije Anglije]] [[Kategorija:Somerset|*]] 1ptuhtyrd0c6mr079fryzumk2ge6ujk 0 244194 6742713 6740415 2026-08-25T21:43:25Z ~2026-44996-51 264415 6742713 wikitext text/x-wiki '''Zor''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Zor Simoniti]] (*1957), kulturna novinarka TVS *[[Avguština Zor]] (1848-1933), organistka, citrarka, pedagoginja *[[Ivan Nepomuk Zor]] (1831-1885), telegrafski uslužbenec, politik in kulturni delavec *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] (1907-1979/80?), novinar, pedagog, poljudni publicist *[[Jelka Franzot Zor]] (1925-2009), zdravnica dermatovenerologinja *[[Janez Zor]] (1926-2014), jezikoslovec slavist, rusist *[[Leopold Zor]] (1919-2009), biolog, botanik *[[Miha Zor]], kulturni novinar, doktor umetnostne zgodovine, turistični vodnik *[[Miroslav Zor]] (1897-1942/45?), skavtski organizator, publicist *Saša Zor (*1984), hotelirka, podjetnica in vplivnica *[[Teo Zor]], agronom (dr.), direktor govedorejskega poslovnega združenja (GPZ), zgodovinskopolitični publicist *[[Uda Zor]] (1928-2016), agronomka *[[Vid Zor]] (1928-2013) geograf, srednješolski prof. *[[Vinko Zor]] (1892-1964), duhovnik, prosvetni delavec == Glej tudi == * priimke [[Zoran]], [[Zorc]], [[Zorc]], [[Zore]], [[Zorec]], [[Zorin]], [[Zorko]], [[Zorčič]], [[Zornik]], [[Zorman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zor}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] dg0kqgsahhm6zr1f4at9ba8ufpeb31n 6742714 6742713 2026-08-25T21:43:57Z ~2026-44996-51 264415 6742714 wikitext text/x-wiki '''Zor''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Alenka Zor Simoniti]] (*1957), kulturna novinarka TVS *[[Avguština Zor]] (1848-1933), organistka, citrarka, pedagoginja *[[Ivan Nepomuk Zor]] (1831-1885), telegrafski uslužbenec, politik in kulturni delavec *[[Ivo Zor|Ivo (Janez) Zor]] (1907-1979/80?), novinar, pedagog, poljudni publicist *[[Jelka Franzot Zor]] (1925-2009), zdravnica dermatovenerologinja *[[Janez Zor]] (1926-2014), jezikoslovec slavist, rusist *[[Leopold Zor]] (1919-2009), biolog, botanik *[[Miha Zor]], kulturni novinar, doktor umetnostne zgodovine, turistični vodnik *[[Miroslav Zor]] (1897-1942/45?), skavtski organizator, publicist *[[Saša Zor]] (*1984), hotelirka, podjetnica in vplivnica *[[Teo Zor]], agronom (dr.), direktor govedorejskega poslovnega združenja (GPZ), zgodovinskopolitični publicist *[[Uda Zor]] (1928-2016), agronomka *[[Vid Zor]] (1928-2013) geograf, srednješolski prof. *[[Vinko Zor]] (1892-1964), duhovnik, prosvetni delavec == Glej tudi == * priimke [[Zoran]], [[Zorc]], [[Zorc]], [[Zore]], [[Zorec]], [[Zorin]], [[Zorko]], [[Zorčič]], [[Zornik]], [[Zorman]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Zor}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ng8km1bsgcb0dady0zsb5yy06vns344 0 269066 6742734 6653081 2026-08-25T23:53:35Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6742734 wikitext text/x-wiki '''Brglez''' je [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2013 uporabljo 851 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 225. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alja Brglez]] (*1965), zgodovinarka/antropologinja, menedžerka, PR-ovka * [[Anja Brglez]], flavtistka * [[Andrej Brglez]] (*1969), avtomobilistični strokovnjak, predsednik [[AMZS]] * [[Franc Brglez]], računalnikar, univ. profesor (ZDA) * [[Franček Brglez]] (1922—1997), šahist, novinar * [[Ivanka Brglez]] (*1929), veterinarka, univerzitetna profesorica * [[Janez Brglez]] (1927—2011), veterinar, univerzitetni profesor, dopisni član [[HAZU]] * [[Jure Brglez]] (* 1993), grafični oblikovalec, ilustrator * [[Martin Brglez]], fizik, astronom * [[Milan Brglez]] (*1967), mednarodni politolog/pravnik, teoretik in politik * [[Mojca Brglez]], jezikoslovka slovenistka * [[Natalija Juhart Brglez]], grafičarka * [[Neda Pagon-Brglez]] (1941—2020), sociologinja, publicistka, urednica * [[Pavel Brglez]] (1939—2023), gospodarstvenik, politik * [[Simona Kostanjšek Brglez]] (*1985), umetnostna zgodovinarka * [[Stanilsav Brglez|Stanislav Brglez]] (1936—2016), poštni in telekomunikacijski strokovnjak * [[Živa Brglez]], restavratorka * [[Živa Brglez]] (*1991), producentka, kritičarka, kuratorka, pedagoginja == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brglez}} {{priimek|Brglez}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rwdhs9e01icnl4keocqg5modxukr6sc 0 270365 6742785 6736555 2026-08-26T07:01:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742785 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Robert Verbančič|birth_date=[[1. januar]] [[1969]]|birth_place=[[Maribor]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]|known_for=[[veteran vojne za Slovenijo]],<br>[[častni znak svobode Republike Slovenije|prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije]]|nationality=[[Slovenci|Slovenec]]|occupation=[[policist]], [[pilot]]}} '''Robert Verbančič''', [[Slovenci|slovenski]] [[miličnik]] [[veteran vojne za Slovenijo]], poklicni [[pilot]], inštruktor letenja in izpraševalec pilotov * [[1. januar|1.]] [[1. januar|januar]] [[1969]], [[Maribor]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Verbančič je bil namestnik komandirja postaje milice Šentilj in je bil 28. junija 1991 hudo ranjen v levo nogo z raketnim izstrelkom letala pri raketiranju objekta s strani agresorskega letala Jugoslovanske ljudske armade. Zaradi hudih poškodb so mu morali levo nogo amputirati. Pri napadu je bil poleg njega ranjen tudi miličnik [[Jože Kralj]].<ref>{{Navedi knjigo |url=https://www.zvvs.si/files/11000/10-4/skupaj-v-vojni-za-slovenijo-sentilj-91.pdf |title=Skupaj v vojni za Slovenijo : Šentilj '91 |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj, Policijsko veteransko društvo Sever |year=2024 |isbn=978-961-96656-0-2 |pages=459, 571}}</ref> Verbančič je tudi poklicni pilot, inštruktor letenja in izpraševalec pilotov letal.<ref>{{Navedi splet |date=Javna agencija za civilno letalstvo |title=Seznam izpraševalcev - piloti letal |url=https://www.caa.si/files/www%20-%20FCL/Seznam%20izpra%C5%A1evalcev%20-%20piloti%20letal.docx |url-status=live |access-date=12.8.2026 |website=caa.si}}</ref> Redni tekmovalec na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih v motornem letenju, tako imenovanih aerorallyjih, na katerih je dosegal vrhunske uvrstitve.<ref>{{Navedi splet |date=2006 |title=Letalstvo - Motorno letenje |url=https://stara.olympic.si/fileadmin/dokumenti/vrhunski-sport/SportnaKariera/RegistracijaKategorizacija/Junij2006.pdf |publisher=Olimpijski komite Slovenije združenje športnih zvez, Odbor za vrhunski šport}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=June 2001 – South African Power Flying Association |url=https://sapfa.co.za/2001/06/ |access-date=2026-08-12 |language=en-ZA |archive-date=2026-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260813014412/https://sapfa.co.za/2001/06/ |url-status=dead }}</ref> == Odlikovanja in nagrade == Leta [[1992]] je prejel [[častni znak svobode Republike Slovenije]] z naslednjo utemeljitvijo: »za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |title=Up-rs.si - Seznam vseh odlikovancev od leta 1992 do decembra 2007 |accessdate=2011-01-21 |archive-date=2008-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118174625/http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/53ACF6D8ACD7179FC12573CC004AF359?OpenDocument |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |date=1992-06-30 |title=Odlikovanci |url=https://www.predsednica-slo.si/sl/odlikovanja/odlikovanci |access-date=2026-08-12 |website=Predsednica Republike Slovenije |language=sl-SI}}</ref> Leta 2016 je bil naveden med prejemniki spominskega znaka »Ranjeni pripadnik policije 1991«. Policija ga je uvrstila med 18 policistov, ki so bili hudo ranjeni v vojni za Slovenijo leta 1991.<ref>{{Navedi splet |title=Policija - V Policijski akademiji odprli Park spomina Tacen |url=https://www.policija.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/sporocila-za-javnost-gpue/84459-v-policijski-akademiji-odprli-park-spomina-tacen-2016 |access-date=2026-08-12 |website=www.policija.si}}</ref> Leta 2018 so na zgradbi Policijske postaje Šentilj odkrili spominsko ploščo v spomin na napad in ranjena policista Roberta in Jožeta.<ref>{{Navedi splet |title=Šentilj, Ranjenima miličnikoma leta 1991 – podrobnosti |url=https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/424/ |access-date=2026-08-12 |website=partizanstvo.si}}</ref> Slovesnost je pripravilo Policijsko veteransko društvo Maribor.<ref>{{Navedi splet |title=Združenje SEVER - Odkritje spominske plošče na zgradbi Policijske postaje Šentilj |url=https://www.zdruzenje-sever.si/sl/news/odkritje-spominske-plosce-na-zgradbi-policijske-postaje-sentilj.html |access-date=2026-08-12 |website=www.zdruzenje-sever.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] {{CastniZnakSvobodeSLO}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Verbančič, Robert}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva (živeči ljudje)]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenci]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski piloti]] n4e4hupd8r89yry34auho97f5qa875t 0 277281 6742712 6741282 2026-08-25T21:42:15Z ~2026-44996-51 264415 /* Pesniške zbirke */ 6742712 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec |name = Blaž Lukan |nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]] }} '''Blaž Lukan''' [bláž lúkan], [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramaturg]] in [[gledališki kritik]], * [[22. november]] [[1955]], [[Ptuj]], [[Slovenija]]. == Življenje in delo == Blaž Lukan se je rodil 22. novembra 1955 na Ptuju. Študiral je na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani]] in leta 1991 diplomiral. Doktoriral je leta 2006 z [[Disertacija|disertacijo]] ''Dramaturgija in gledališče''. Dela kot dramaturg v gledališču od leta 1975. Je gledališki kritik, piše spremne besede k dramskim in strokovnim besedilom tako slovenskih kot tujih avtorjev ter razprave s področja dramatike in teorije scenskih umetnosti. Med letoma 2007 in 2011 ter od 2017 je predstojnik oddelka za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od leta 2008 je član uredništva revije [[Amfiteater (revija)|Amfiteater]], do leta 2010 pa je bil član uredništva revije [[Maska (Revija)|Maska]]. Za gledališče in film je ustvaril skoraj 70 dramaturgij, bil je umetniški vodja eksperimentalnega gledališča [[Gledališče Glej|Glej]] v Ljubljani (1985-1988) in [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]] (1989-1993). Sodeloval je pri [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]] kot selektor festivala (2002, 2003, 2024). ==Bibliografija== ==== Pesniške zbirke ==== *''Pesem in pesmi'', 1977 {{COBISS|ID=1943816}} *''Rana v krvi'', pesniška in grafična mapa s slikarjem J. Mateličem, 1983 *''Bohinjska Bela'', 1984 {{COBISS|ID=6391353}} *''Kolumbija/praefatio'' (vizualna poezija), 1984 *''V tihem teku'', 1993 {{COBISS|ID=33921024}} *''Tkanja'', 2002 {{COBISS|ID=117619456}} *''Neslišnost'', 2005 {{COBISS|ID=223280384}} *''Sentence o dihanju'', 2010 {{COBISS|ID=248472832}} * ''Pričakujem pozornost,'' 2014 *''Teorija ničesar'', 2018 *''Fantek in punčka'' (pesmi za otroke), 2021 *''Pes v meni'', 2021 *''"Fance, Fance!" Njene pesmi in pesmi zanjo'', 2025 ==== Knjige o gledališču ==== *''Dramaturške replike'', 1991 {{COBISS|ID=22484736}} *''Gledališki pojmovnik za mlade'', 1996 {{COBISS|ID=67926016}} *''500 dramskih zgodb'' (soavtor), 1997 {{COBISS|ID=97088000}} *''Dramaturške figure'', 1998 {{COBISS|ID=74270976}} *''Iščemo gledališče'', 2000 {{COBISS|ID=222305280}} *''Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa'', 2001 {{COBISS|ID=115937280}} *''Tihožitja in grimase: gledališke ekspresije'', 2007 {{COBISS|ID=115937280}} * ''Svobodne roke: antologija teoretske misli o slovenskem gledališču (1899-1979)'' (sourednik), 2012 * ''Performativne pisave'': ''razprave o performansu in gledališču'', 2013 * ''Po vsem sodeč: gledališke kritike 1993-2013'', 2015 *''Turški lok: razprave o sodobni slovenski drami'', 2019 *''Generator::za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov''. Slovenski eksperimentalni dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966-1986) (urednik), 2021 *''Gledališka sinteza'': ''razprave o drami, gledališču in performansu'', 2022 *''Tretja predstava: eseji o drami, gledališču, plesu in drugih abstrakcijah'', 2023 ==== Drame ==== *''Večerno rojstvo v lapidariju'', po Herodotu (avtor priredbe), OOZSMS na AGRFT, Koper 1977/78 *''Drejček in trije marsovčki'', po V. Pečjaku (avtor dramatizacije), ZKOS, Ljubljana, 1984; SLG Celje 1980/81 *''Boljše življenje'', po F. Tomizzi (avtor dramatizacije), Gledališče Loža, Koper 1988/89 *''Lažnivi Kljukec ali Čudovite prigode barona Münchhausna'', po G. A. Bürgerju (avtor priredbe), SLG Celje 1991/92 *''Mrtvi'' (uprizorjena v SNG Maribor 1999/2000) {{COBISS|ID=1048667}} * ''Zverinice iz Rezije'', po M. Matičetovu (avtor dramatizacije), Aristej, Maribor, 2005; LG Maribor 2004/05, LG Jože Pengov 2007/08 == Nagrade in priznanja == * Nominacija za [[Grumova nagrada|Grumovo nagrado]] leta 2001 za dramo ''Mrtvi'' (Drama SNG Maribor, 1999/2000) * Nominacija za Veronikino nagrado leta 2014 za pesniško zbirko ''Pričakujem pozornost'' in leta 2026 za pesniško zbirko ''"Fànce, Fànce!"'' *[[Levstikova nagrada]] za zbirko pesmi za otroke ''Fantek in punčka'', 2021 *[[Grün-Filipičevo priznanje]] za življenjsko delo, 2025 == Glej tudi == *[[Mladinska literatura]] *[[Slovenska književnost]] *[[Slovenska mladinska književnost]] *[[Wikipedija:WikiProjekt Slovenska mladinska književnost]] == Zunanje povezave == {{Wikivir-avtor}} * http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082508551382 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090322032752/http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082508551382 |date=2009-03-22 }} * http://www.emka.si/avtorji/4105-blaz-lukan/5711 * http://www.airbeletrina.si/novice/knjizna-polica/2693-bla-lukan-sentence-o-dihanju-ljubljana-mladinska-knjiga-2010 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110402063027/http://www.airbeletrina.si/novice/knjizna-polica/2693-bla-lukan-sentence-o-dihanju-ljubljana-mladinska-knjiga-2010 |date=2011-04-02 }} * http://transars.net/blaz_lukan.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305101318/http://transars.net/blaz_lukan.html |date=2016-03-05 }} ==Viri== *Slovenska književnost, Cankarjeva založba (Ljubljana 1996) {{Levstikovi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lukan, Blaž}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Ptujčani]] fmkdp8iv4nlp36dmqgkf1n32shw74an 4 282723 6742813 6737886 2026-08-26T09:09:07Z MediaWiki message delivery 115826 /* CEE Technical Village Pump */ nov razdelek 6742813 wikitext text/x-wiki {{Wikipedija:Pod lipo/Glava}} <!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --> <!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --> <!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --> <!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --> <!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --> <!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --> == Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani == Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije. Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve. Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju. Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi). Upam, da se vidimo v čim večjem številu! Lep pozdrav, — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 10:49, 9. oktober 2025 (CEST) == Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj == Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju. Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:   1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.   2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST) :Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST) ::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST) :Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV). [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-29941-36|&#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST) ::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:27, 24. oktober 2025 (CEST) :::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST) :Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —> sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET) ::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET) ::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:57, 29. oktober 2025 (CET) :::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET) ::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:42, 29. oktober 2025 (CET) :::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET) ::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET) :::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET) :Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET) ::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:32, 29. oktober 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET) :::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET) :::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET) :Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET) ::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:54, 4. november 2025 (CET) :::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET) :Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o "Detektiv meseca" (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET) ::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:38, 9. november 2025 (CET) :::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET) :'''''<u>Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):</u>''''' :'''A. Tekmovanje "ČLOVEK" proti UMETNI INTELIGENCI"''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov). :'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET) :Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET) :Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET) :Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET) :Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET) :'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: "Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve"''' :''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam'' :Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). :1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -> cooling) :2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic). :3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike. :4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic. :5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve. :Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve). :''Cilji projekta:'' :a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom. :b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti. :c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri). :''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):'' :Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije. :Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu. :Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji :Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET) :'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)''' :WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET) :Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo. :'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''"Pravo in zakonodaja"''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece). :'''Cilji akcije:''' :- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine; :- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov; :- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET) :'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji''' :Praktični mini-tečaj z naslovom "Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente" Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: :- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov, :- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov, :- zanesljivejše delo z informacijami ipd. :- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta :Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj). :[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET) :Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027 :Uvod :Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti. :Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več. :Namen konference :- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine. :- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije. :- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti). :- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev. :Predlagani naslov :Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe :Datum in lokacija :- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek. :- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL). :Organizatorji in partnerji :- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami) :- Partnerji: :  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd. :Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET) :'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' :V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET) ::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:07, 24. januar 2026 (CET) ::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:33, 24. januar 2026 (CET) :Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET) ::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:58, 25. januar 2026 (CET) :::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET) ::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:27, 25. januar 2026 (CET) :::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET) ::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET) ::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:17, 25. januar 2026 (CET) :::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET) ::::::Nisem mislil "na suho", ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:57, 25. januar 2026 (CET) :::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET) :Konstruktivni predlog 1 :pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine. :Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev. :Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah: :1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji . :Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET) :: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET) :::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:57, 26. januar 2026 (CET) ::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. "Pridobivanje uporabnikov". Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET) :::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:32, 26. januar 2026 (CET) ::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET) :::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:54, 27. januar 2026 (CET) ::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo "Pridobivanje novih uporabnikov". Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči "Jaz imam prav". Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET) :::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-56172-3|&#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET) ::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET) ::Konstruktivni predlog 2 ::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna "linkchecker" orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET) :'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). :'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov. :V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT). :Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS). :Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn. :Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS). :Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT). :V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT). :**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS). :V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT). :**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS). :V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi. :Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET) ::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:20, 2. februar 2026 (CET) :::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET) ::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:'' ::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: ::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. ::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado. ::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik. ::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev. ::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji. ::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije. ::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem. ::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo. ::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments. ::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte. ::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET) Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj: * Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]). * Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]). * Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo. * Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET) :Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET) ::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:07, 31. oktober 2025 (CET) ::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET) ::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET) :::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET) ::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET) :::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-14715-0|&#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET) Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen: * Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji. * Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza. * Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige. * Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir. * Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. * Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET) : In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET) ::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET) Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET) :Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET) == Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist == Hi everyone, The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]! Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you! '''As a Program Specialist, you will:''' * Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs, * Strengthen regional cooperation and cross-border projects, * Help guide campaigns and initiatives across the CEE region, * Work closely with the CEE Hub team and community members. This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones. '''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025''' ➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️ If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them! <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29192870 --> ==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]== [[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]] [[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]] Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 17. november 2025 (CET) :Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 21:45, 7. december 2025 (CET) ::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET)<br><br> Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:04, 1. januar 2026 (CET) :: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET) == Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia == '''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences]. Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]]. If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region. English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example). [[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670161 --> : A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET) ::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:29, 18. november 2025 (CET) ::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET) ::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:47, 22. november 2025 (CET) == Prenovljeni COBISS == Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti "[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]" za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET) :Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:07, 23. november 2025 (CET) ::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. ::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET) ::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET) :::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari: :::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN :::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo. :::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kk</tt>{{nbsp}}>, drugi kaotični kontrolorji kaosa <{{nbsp}}<tt>kkk</tt>{{nbsp}}>, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa<{{nbsp}}<code>kKkk</code>{{nbsp}}>, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge<{{nbsp}}<tt>kKkkK</tt>{{nbsp}}> {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET) == Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon == Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za "Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon") v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET) : Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET) :{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:42, 6. december 2025 (CET) ::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:43, 6. december 2025 (CET) ::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET) Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. "[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]" kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET) :@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:44, 8. december 2025 (CET) ::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:40, 14. december 2025 (CET) Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:45, 26. december 2025 (CET) :Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:11, 14. januar 2026 (CET) == Priznanje == Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:54, 13. december 2025 (CET) : Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:56, 14. december 2025 (CET) : Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET) : Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET) : Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET) : Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET) :Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:02, 15. december 2025 (CET) ::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40592-10|&#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET) :: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET) == Nametani seznami == Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:01, 17. december 2025 (CET) : Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET) :: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET) ::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET) == Narečna imena == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&diff=6565369&oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET) :Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej "napako" v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:41, 26. december 2025 (CET) ::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo. ::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. ::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET) : Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET) ::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET) :::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET) :Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET) ::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET) ::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET) :Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST) == Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... == Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot "Rusija". Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska "Rusija"]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]<nowiki/>o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF <nowiki>[a]</nowiki>]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili "Vindišarji" v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]]. Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski "Rusiji"; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF <nowiki>[c]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF <nowiki>[d]</nowiki>][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF <nowiki>[e]</nowiki>] ----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala "ruščina", kar pa ni [[ruščina]]. V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje "Rusi" za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev. Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko? ----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET) :V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži. :PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET) ::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo "zgodovinskih krivic" ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:33, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu. :::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET) ::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati "če" v "ako", ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:22, 30. december 2025 (CET) :::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v "ako" tudi ni na "mestu" - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET) ::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o "Slovenih", imamo potem tvorbe kot "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov". Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET) :::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku "slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. :::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET) ::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen. ::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET) :Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET) Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET) :V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET) ==Prosta dela s 1. januarjem 2026== [[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]] Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]]. Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 11:52, 1. januar 2026 (CET) :Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 12:21, 1. januar 2026 (CET) :Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET) :: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : <nowiki>[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc</nowiki> nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET) == TOP20 pageview pages in year 2025 == TOP20 pageview pages from public logs: <pre> 962163 Glavna_stran 819902 Posebno:Iskanje 750277 - 130443 Posebno:ZadnjeSpremembe 116331 Zodiak 111353 Kategorija:Slovenski_priimki 106264 Slovenija 93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija) 90914 Skrito_v_raju 86247 Ljubljana 63327 France_Prešeren 57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod 50592 Luka_Dončić 45181 Maribor 44855 Papež_Frančišek 44747 Seznam_papežev 43745 Odprava_zelenega_zmaja 42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena 40533 Kategorija:Moška_osebna_imena 40071 Zdravljica </pre> --[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET) Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews] == Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij == Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:08, 4. januar 2026 (CET) == 2025 v številkah == Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu. Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili: * po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k; * po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152. Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]]. Takole smo se uvrščali mednarodno: {| class="wikitable sortable" |+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah |- ! !colspan="2"|Število člankov !colspan="2"|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]] !colspan="2"|Število govorcev<br/>na članek !colspan="2"|Pokritost vzorca<br/>temeljnih člankov !colspan="2"|Pokritost razširjenega<br/>vzorca temeljnih<br/>člankov |- !Datum !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]] !Vrednost ![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]] |- |4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}} |- |1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71. || 11,1 || 57. || 57,24 || 25. || 50,05 || 40. |} Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:50, 4. januar 2026 (CET) : Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum: {| class="wikitable sortable" |+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}} |- !Datum !<math> \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, </math> |- | 2026-01-04 | align = right | {{nbsp}}0,0 |- | 2025-01-01 | align = right | {{upad}} &minus;0,6 |} --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET) == Prošnja za pomoč pri biografskem članku == Pozdravljeni, sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata. O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih. Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka. Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati. Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET) :Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 06:29, 5. januar 2026 (CET) ::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET) :::Pozdravljeni, :::najlepša hvala za pripravljenost. :::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija). :::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov. :::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET) ::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET) == Srečanje ob 25-letnici Wikipedije == Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata. Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:41, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET) :Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:14, 6. januar 2026 (CET) ::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. januar 2026 (CET) :Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET) [[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]] :: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. :: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET) :::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET) :::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET) :Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET) :Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET) :Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET) == Najwikibeseda == Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje. :{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]] <nowiki>*</nowiki> To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET) : Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25 logotip == [[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]] [[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]] 15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo. Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 21:54, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:56, 9. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 22:02, 9. januar 2026 (CET) :{{Za}}, --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 00:02, 10. januar 2026 (CET) :: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET) :::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko "25" pri Vectorju 22 so navodila naslednja: "''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''." in "''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''." Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:53, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])</small></sup> 16:44, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:18, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET) :{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET) ::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:42, 10. januar 2026 (CET) :Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole: :{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=<center><small>Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!</small> </center>}} :GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:07, 14. januar 2026 (CET) ::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 23:27, 14. januar 2026 (CET) :::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET) ::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:08, 15. januar 2026 (CET) :::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 13:36, 15. januar 2026 (CET) ::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:23, 15. januar 2026 (CET) :::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 13:04, 15. januar 2026 (CET) == Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 == Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi! {| class="wikitable" !Mesto !Uporabnik !Št. prispevanih besed |- |{{gold1}} |@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] |12.411 |- |{{silver2}} |@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] |3.912 |- |{{bronze3}} |@[[Uporabnik:A09|A09]] |3.172 |- |4. |@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] |3.056 |- |5. |@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] |2.043 |- |6. |@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]] |1.146 |- |7. |@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] |1.120 |- |8. |@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] |1.024 |- |9. |@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]] |589 |- |10. |@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] |432 |- |11. |@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]] |397 |- |12. |@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] |197 |- |13. |@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]] |139 |- |} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:09, 13. januar 2026 (CET) == Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro == <div lang="en" dir="ltr"> <div lang="it" dir="ltr"> [[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]] {{int:please-translate}} {{int:Hello}}, scusate se scrivo in italiano! Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella loro lingua regionale. Il messaggio audio comparirà "a sorpresa" sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale. '''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]): #la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase "Benvenuti su Wikipedia" o "Ti diamo il benvenuto su Wikipedia" nella tua lingua regionale; #il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato; #condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF; #'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei "Benvenuti su Wikipedia": '''mercoledi 21 gennaio 2026'''. Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]]) </div> </div> 16:44, 14. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&oldid=29928398 --> :[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]] Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET) :Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:15, 14. januar 2026 (CET) ::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET) ::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:30, 15. januar 2026 (CET) ::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET) == Težave s prevajalnikom == Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo "peš", kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:25, 17. januar 2026 (CET) == Feminism and Folklore 2026 starts soon == <div style="border:8px maroon ridge;padding:6px;"> [[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]] ::<div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> ;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 Dear Wiki Community, We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia. The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects. ;About the Campaign '''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices. ;What Can Participants Write About? Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to: * Folk festivals, rituals, and celebrations * Folk dances, music, and traditional performances * Women and queer figures in folklore * Women in mythology and oral traditions * Women warriors, witches, and witch-hunting narratives * Fairy tales, folk stories, and legends * Folk games, sports, and cultural practices Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools. ;How to Sign Up as an Organizer Organizers are requested to complete the following steps to register their community: # Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] # Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool # Prepare a local article list and clearly mention: #* Campaign timeline #* Local and international prizes # Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]] # Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]''' ;Campaign Tools The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants: * '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats. * '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore. Both tools are now available for use in the campaign. '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]''' ;Learn More & Get Support For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''. If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via: * '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]''' * Email us using details on the contact page. ;Join Us We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia. Thank you and best wishes, '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]''' ---- ''Stay connected:'' [[File:B&W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&nbsp; [[File:B&W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]] </div></div> == Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> <div style="text-align: center; width: 100%;">''{{int:please-translate}}''</div> [[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]] Hello everyone, We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe. ;About Wiki Loves Folklore '''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight: * Folk traditions and rituals * Cultural festivals and celebrations * Traditional attire and crafts * Performing arts, music, and dance * Everyday practices rooted in folk heritage Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world. [[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] ; Host a Local Edition As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to: * Increase visibility of your region’s folk culture * Engage new contributors in your community * Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content '''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:''' If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know. If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region. ;Get in Touch If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via: * The project Talk pages * Email: '''support@wikilovesfolklore.org''' We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail. Warm regards, '''The Wiki Loves Folklore International Team''' </div> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&oldid=29228188 --> == Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 == Pozdravljeni, v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027. Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]). Načrtovane dejavnosti vključujejo: * uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije, * tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd), * manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons, * osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali). Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh). Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti. Hvala za vaš čas in podporo! Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]) v imenu organizacijske ekipe projekta — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:35, 23. januar 2026 (CET) :Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:43, 27. januar 2026 (CET) :Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:22, 23. januar 2026 (CET) ::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 12:30, 24. januar 2026 (CET) :Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 19:32, 23. januar 2026 (CET) :Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET) :Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET) Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET) : In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET) == Kategorija:Slovenska diaspora == Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 16:34, 25. januar 2026 (CET) : Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET) Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|^J<small>a</small>_n<small>e</small>^z]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small>_ri<small>l</small>^c]]</span> 17:51, 28. januar 2026 (CET) == Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji == Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo! Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. Dogodek: tukaj —> preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET) == Irska in Oman == Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo? Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET) * Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET) == Wikimedia CEE Hub Mikrogrant == Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za "Rapid Grant". Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET) == Predloga za oskarje == Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET) :[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&diff=6623284&oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:15, 30. januar 2026 (CET) ::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET) == Wikipedija smernice glede slik zgradb == Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET) : Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:01, 7. februar 2026 (CET) :Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]]. :Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:26, 7. februar 2026 (CET) :: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET) == Admin(i) v Wikislovarju == Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET) == Uvoz slik iz Google Foto == {{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 19:27, 2. marec 2026 (CET) :Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino "zapečeni" napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 19:34, 2. marec 2026 (CET) == Pomlad prihaja == Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca! Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:19, 2. marec 2026 (CET) == Premik članka v glavni prostor == Pozdravljeni. Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani: SloseowebmasterAleksandar_Repić Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor. Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET) :{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:41, 4. marec 2026 (CET) ::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET) Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET) :PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:09, 8. marec 2026 (CET) :: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET) :::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) ::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s "kontekstom"), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 11:04, 9. marec 2026 (CET) :::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET) ::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 12:34, 9. marec 2026 (CET) ::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET) :::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET) == Navedba državljanstva v infopoljih == Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek ("prefered rank") pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET) : V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo "primarno", pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET) :{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v "skrivanju" tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:13, 8. marec 2026 (CET) :: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET) ::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET) :: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET) == Pomlad se je začela! == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}}, {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 07:50, 21. marec 2026 (CET) == New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities == Hi everyone, '''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts. You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process. We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start. * ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December). * ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF. Join our online Q&A session to learn more (same content, two options to join): * 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 1|register here]]) * 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&A Nr. 2|register here]]) More info & contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]''' --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=29670168 --> ==Odvzem administratorskih pravic== Spoštovana skupnost, tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti. Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji. Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. --[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026 :😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST) ::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) == Urejaton v Računalniškem muzeju == Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:44, 4. april 2026 (CEST) : Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST) :Tudi jaz pridem pozdravit. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 11:12, 11. april 2026 (CEST) == Urejaton Slovenija–Italija 2026 == [[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]] Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje. Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni! Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade. Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:21, 5. april 2026 (CEST) : A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST) ::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 17:15, 12. april 2026 (CEST) <hr> Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D. Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj "eksotičnega" :). Do prihodnjič! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 18:44, 10. maj 2026 (CEST) :Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 19:42, 10. maj 2026 (CEST) == Dušan Kreheľ (bot) [new task] == Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST) : Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST) == Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 == ''Please help us and your community by translating this announcement into your language!'' Dear all, The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway. There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community. '''Eligibility criteria:''' * Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]: ** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025 ** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026 ** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026 * Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]] You can check your eligibility using the following tool: https://cee-sc-election.toolforge.org/ '''How to proceed:''' Candidates may nominate themselves or be nominated by others. If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026. The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]: Please also inform your communities about the election and encourage participation. Best regards, &nbsp; Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 --[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST) : Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje "Pinky sl" na volitvah v CEE Hub Steering Committee: # Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:24, 30. april 2026 (CEST) # Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]] 30. april 2026 # {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:49, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST) # {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:03, 30. april 2026 (CEST) # {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:54, 30. april 2026 (CEST) # {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:38, 1. maj 2026 (CEST) # {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 4. maj 2026 (CEST) === Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026=== Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).<br> ''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST) == Prevod za "volume" == Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter "volume" prevaja kot "zv." (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST) : V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST) ::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST) : Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:08, 19. maj 2026 (CEST) ::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST) {{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo "vol." (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST) == Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca == Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi. O kandidatih: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji. * {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]]. Glasovanje: * [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) * [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: # {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST) # {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 20:49, 19. maj 2026 (CEST) #{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:09, 21. maj 2026 (CEST) == Avtobiografije == Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:22, 21. maj 2026 (CEST) :Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:56, 17. junij 2026 (CEST) ::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST) == Konec pomladi == [[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]] Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko "Ste vedeli...?", kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce. Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 22:20, 31. maj 2026 (CEST) S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole: {| class="wikitable sortable" ! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk |- style="background:#ffeb82;" | {{Gold1}} | {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1946 |- style="background:#dfdfdf;" | {{Silver2}} | {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] | 1233 |- style="background:#cca87a;" | {{Bronze3}} | {{u|MaksiKavsek}} | 358 |- | 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331 |- | 5. || {{u|xJaM}} || 280 |- | 6. || {{u|Stebunik}} || 158 |- | 7. || {{u|Sporti}} || 73 |- | 8. || {{u|TadejM}} || 38 |- | 9. || {{u|FJJ}} || 37 |- | 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30 |- | 11. || {{u|A09}} || 23 |- | 12. || {{u|Smihael}} || 15 |- | 13. || {{u|56jhoG}} || 11 |- | 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7 |- | 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5 |- | 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1 |- | 16. || {{u|Rude}} || 1 |} Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:35, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST) ::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:45, 12. julij 2026 (CEST) ::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST) :Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST) :: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST) == 20-letnica Slovenskega Wikivira == Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje "debelih" romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST) == Ministrstva vlade == Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev]. Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/ in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij? Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST) : Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST) == Preimenovanje člankov vlad == Lepo pozdravljeni, na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje: Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov: * [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada * [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada * [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada * [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada * [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada * [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada * [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada * [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada * [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada * [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada * [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek * [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada * [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada * [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada * [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada * [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST) * {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda "Bratuškina vlada". — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 16:17, 17. junij 2026 (CEST) ::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza "Bratuškina vlada" ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST) * {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST) * Kaj pa "vlada Lojzeta Peterleta", "prva vlada Janeza Drnovška", ... "četrta vlada Janeza Janše"? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST) *:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem. [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} predlog "vlada Lojzeta Peterleta" ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:39, 17. junij 2026 (CEST) ::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST) ::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST) == Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba == Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:33, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:15, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 22:25, 24. junij 2026 (CEST) :{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST) :{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST) :{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) :{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST) : {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 06:00, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST) : {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST) <hr> Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i>^{<nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki>} 14:32, 27. junij 2026 (CEST) :O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:31, 12. julij 2026 (CEST) == Nekaj zmede == # Pri tvorjenju nove podstrani v "svojem" peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]<br>...<br> ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}} #: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega: #:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]] #:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti #:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku # na povezavi {{tl|blockquote}} piše #:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. #: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim: #:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta) #:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran) #:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani # gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST) :Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&diff=6707986&oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (<code>#</code>) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:06, 7. julij 2026 (CEST) ::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. ::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. ::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam. ::Res sem siten... in dobro delo se običajno "kaznuje" s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST) :::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST) ::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): ::::<q> '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo <del>narekovaje</del>.</q> ::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST) == Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic == Pozdravljeni. Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom. Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila. Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani. Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST) == Format števila atomske mase/teže v infopoljih == V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja. Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). :Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST) == Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 == Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST) == Cislajtanija == Žal se zaradi razmaha pol-avtomatskih prevajalskih orodij pojavlja vedno več primerov direktnega prevzemanja izrazov iz angleške Wikipedije. Primer je znova izraz ''Cislajtanija'', ki se je danes prikradel celo v rubriko ''Ste vedeli'' (... na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|državnozborskih volitvih v Cislajtaniji leta 1907]] [[volilna pravica]] prvič ni bila pogojena s plačevanjem [[davek|davkov]], a so jo imeli samo moški). Kot piše v članku samem, ''Cislajtanija'' ni bilo uradno ime države ali njene enote, temveč je neuraden izraz, ki se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne (najdejo se izjeme npr. knjiga Dunajski državni zbor in Slovenci). Uradno ime tega dela monarhije je bilo Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru. Zato ni primerno, da se izraz ''Cislajtanija'' uporablja v infopoljih (npr. kot prikazano poimenovanje politične enote pri državljanstvu oseb) ali kot del naslova drugih člankov. Predlog: * glavno geslo za politično enoto [[wikidata:Q533534]] naj bo [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], tako da se izraz Cislajtanija ne bo več pojavljal kot državljanstvo ali podobna kategorija; * sedanja vsebina članka [[Cislajtanija]] (https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Cislajtanija&oldid=6648964) naj se smiselno prenese v članek [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]], kjer naj bo izraz ''Cislajtanija'' omenjen v razdelku o poimenovanju; povezava [[Cislajtanija]] naj nato postane preusmeritev na ta razdelek; * članke, kjer se izraz Cislajtanija pojavlja v naslovih, naj se ustrezno preimenuje. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:33, 3. avgust 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Cislajtanija je neuradno poimenovanje za ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'', vendar to še ne pomeni, da gre za neustrezno poimenovanje. Izraz se je v zgodovinopisju dejansko uporabljal in se še uporablja, podobno kot ''Translajtanija'' za ''Dežele krone svetega Štefana''. Tvoja trditev, da: "''se v nekaterih virih uporablja za avstrijski del Avstro-Ogrske, v slovenskih pa skorajda ne''", očitno ne drži, prim. [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Kraljestva%20in%20de%C5%BEele%2C%20zastopane%20v%20dr%C5%BEavnem%20zboru%22%27&pageSize=25 <nowiki>[1]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3DCislajtanija%27&pageSize=25 <nowiki>[2]</nowiki>], [https://www.dlib.si/results/?query=%27fts%3D%22Cislitvanija%22%27&pageSize=25 <nowiki>[3]</nowiki>]. Zato mi ni povsem jasno, kar si zapisal v ''predlog''. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 3. avgust 2026 (CEST) :S tem sem imel težave že pred nekaj leti, ko sem skušal poskrbeti za zaporedje državljanstev, ki so jih skozi čas imeli Slovenci in njihovi sosedje. Izraz Cislajtanija mi ni povedal nič, Avstroogrske se pa ni dalo vnesti. :'''Izkazalo se je, da je bila pot do državljanstva precej zapletena'''. Po preureditvi Avstroogrske v dvojno cesarstvo (kjer so se že takrat lovili s poimenovanjem delov) menda ni več obstajalo Avstroogrsko državljanstvo (mogoče že prej ne, da je bilo osnova deželno). :Tako ''avstrijski del Avstroogrske'' ni jasno definiran (avstrijski v smislu pokrajin sedanje Avstrije ali vseh - ali večine Krajin (ki kaže da so bile zgodovinsko obrambni mehanizem proti Turkom). Tudi je Avstroogrska Ogrski del (dežele krone sv. Štefana) pridobila razmeroma kasno, po pomembni zmagi nad Turki in mislim da je bil pred tem velik del Ogrske pod turško oblastjo. In je nekdo uvedel poimenovanje glede tostran in onstran sicer hidrografsko razmeroma nepomembne rečice Leite za poimenovanje polovic (cis in translajtanija), s čimer so se za začasno rešitev vsi strinjali, a kasneje ni nihče našel boljše, s katero bi se vsi strinjali. Drugo poimenovanje mislim da je bilo Dežele Državnega zbora in Dežele krone sv. Štefana... :Če bi se radi znebili ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo (in jaz bi se - kako to zakomplicira razlago zgodovine najstnikom), bi bilo po mojem najbolje povabiti k razpravi tudi zgodovinarje, s tem da jim "zatežimo", da rabimo nekaj kar bo razumljivo sleherniku, ne le tistih ki so (tako ali drugače) vsaj približno naštudirali ta del zgodovine, in da naj kopljejo dokler ne rodijo česa, kar bo intuitivno vsem razumljivo, pa vendar tudi zgodovinsko sprejemljivo. :Če/ko pride do tega konsenza, se da spremeniti slovensko poimenovanje za Cislajtanjijo v WD in s tem vse, kar je iz tega v infopoljih, ostalo pa ročno ali z botom (če se da sprememba dobro opredeliti za vse situacije). :Če se da prepričati tudi zgodovinarje, je pa Mihov predlog zame več kot OK kompromis. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:02, 4. avgust 2026 (CEST) ::Popravljam se... če stopim v kožo najstnika ali otroka, ki je poslušal dedove zgodbe ali bral stare knjige, ::nimam pojma, kaj so [[Kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru]]... Še ni dovolj dobra rešitev. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:29, 4. avgust 2026 (CEST) ::@[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]], po dualni preureditvi v Avstro-Ogrsko, (ki ni bilo ''dvojno cesarstvo'' (sic!), saj je bil translajtanski del kraljestvo; ''Archiregnum Hungaricum'') res ni bilo avstro-ogrskega državljanstva. Ti bi se torej znebil ''ponovnega uvajanja Cislajtanije v splošno rabo'' itd., nvm če si je lažje zapomniti ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru'' in nato ''Dežele krone sv. Štefana''. In tudi, če bi v wikipodatke prenesli poimenovanje, če prav razumem bi se za državljanstvo izpisalo ''Kraljestva in dežele, zastopane v državnem zboru''? Zdi se mi problematično, da bi se zato iz splošne rabe želelo odstraniti izraz ''Cislajtanija''. Gre za uveljavljeno historiografsko poimenovanje za avstrijski del monarhije, ki se uporablja tudi v slovenskih virih. Ne gre torej za ponovno ''uvajanje'' izraza. Poleg tega se mi zdi nesmiselno, da bi se v splošni rabi in še posebej v WD za državljanstvo uporabljalo ime z nvm koliko črkami, če obstaja krajše. Pmm bi bilo bolje, da se razširita članka ''Cislajtanija'' in ''Translajtanija''; koristil bi tudi zemljevid. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 09:38, 4. avgust 2026 (CEST) :::Morda bo koristen primer: infopolje v članku [[Ivan Cankar]]. Tu je uporaba Cislajtanije kot državljanstva zgrešena tudi iz vidika zgodovinopisja. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 11:25, 12. avgust 2026 (CEST) ::::@[[Uporabnik:Smihael|Smihael]] Kako to misliš? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 11:50, 12. avgust 2026 (CEST) == CEE Technical Village Pump == {{int:please-translate}} [[File:CEE Technical Village Pump.webm|300px|right|thumb|A short introduction to the CEE Technical Village Pump]] The '''[[:m:CEE Technical Village Pump|CEE Technical Village Pump]]''' is a new space for Wikimedia contributors and communities across the CEE region to request technical help, exchange solutions, and get support from experienced contributors. To introduce the project and give a quick overview of how it works, we’ve prepared this short video. The page is currently available in English. We’d like to make it accessible to communities across the region in their local languages, and we’d appreciate your [https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Special%3ATranslate&group=page-Template%3ACEE+Technical+Village+Pump+header&language=en&action=page&filter=&action_source=translate_page help translating it]. Best regards, [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:09, 26. avgust 2026 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&oldid=30401522 --> emzor0eyui5t034m4ont5ux7xqjcwwi 0 287082 6742554 6110272 2026-08-25T14:48:20Z Engelbert 76895 − 3 kategorije; +[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]; ±[[Kategorija:Nosilci reda Odrešenika Grčije]]→[[Kategorija:Nosilci reda Odrešenika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alphonse-Joseph Georges |nickname= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= 1895–1945 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alphonse-Joseph Georges''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[19. avgust]] [[1875]], † [[24. april]] [[1951]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Georges/Alphonse-Joseph/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Georges, Alphonse-Joseph}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Generali Francoske kopenske vojske]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci belgijskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre (Belgija)]] [[Kategorija:Nosilci reda Odrešenika]] [[Kategorija:Nosilci reda krone Italije]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega norveškega reda svetega Olava]] [[Kategorija:Nosilci reda Jurija I. (Grčija)]] [[Kategorija:Nosilci reda krone (Romunija)]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla (Poljska)]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega zaklada]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] 760f33atarcf2t1ij4kfwvbbhcbj7uy 0 296210 6742718 6603898 2026-08-25T22:12:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742718 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Trška občina | name=Poggersdorf | name_local=Pokrče | image_coa = Wappen at poggersdorf.png | image_map = | state = Koroška | district = Celovec-dežela | elevation = 465 | postal_code = 9130 | area_code =04224 | mayor = Arnold Marbek | website = }} [[File:Poggersdorf Annamischl 15062007 01.jpg|thumb|Impresija s Celovškega Polja pri Mišljah]] [[File:Poggersdorf Pfarrkirche hll. Georg und Jakobus major S-Ansicht 15062007 01.jpg|thumb|[[Župnijska cerkev Pokrče]]]] '''Pokrče''' ({{Audio|Pokrče1 - 1-3.wav|predvajaj}}, narečno: {{Audio|Poča ves1 - 1-3.wav|predvajaj}}, {{Jezik-de|Poggersdorf}}) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v [[Okraj Celovec-dežela|okraju Celovec-dežela]] na avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. == Geografija == === Geografski položaj in osnovni podatki === Pokrče ležijo na vzhodnem robu [[Celovško polje|Celovškega polja]] ali Celovške ravnine, osrednjem delu Celovške kotline, približno 10&nbsp;km vzhodno od [[Celovec|Celovca]]. Na severu in na zahodu predstavlja občinsko mejo večinoma reka [[Krka, Avstrija (reka)|Krka]] , na jugu, med mostom čez Krko in Rutami, pa (stara) državna cesta [[Celovec]]-[[Velikovec]]. *Registracijska tablica = KL (Celovec dežela), *Avtocesta = A2 (izvoz Pokrče, Grabštanj), *NUTS = AT211, *Naslov občinskega urada = Hauptplatz/Glavni trg 1, A-9130 Poggersdorf/Pokrče, Koroška. === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Pokrče |Sever = [[Mostič]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Velikovec]] |Jugovzhod = |Jug = [[Grabštanj]] |Jugozahod = |Zahod = [[Celovec]] |Severozahod = [[Štalenska gora]] }} === Razdelitev občine === [[File:Poggersdorf Pfarrkirche hll. Georg und Jakobus d. Ä. Vorbau Portal 15062007 03.jpg|thumb|vhod [[Župnijska cerkev Pokrče|župnijske cerkve Pokrče]]]] Občina Pokrče je razdeljena v štiri katastrske občine: ''Ličja vas'' (Leibsdorf), ''Lečja Gora'' (Linsenberg), ''Pobreže'' (Pubersdorf) in [[Župnijska cerkev nadangela Mihaela, Slovenji Šmihel|Slovenji Šmihel]] (St. Michael ob der Gurk). Občina je sestavljena iz sledečih vasi in zaselkov (v oklepaju z nemškimi ustreznicami<ref>Pavel Zdovc, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2010, ISSN 0560-2920.</ref> in s številom prebivalstva, stanje 2001): {| width="55%" | width="15%" valign="top" | * Blato (Raunachmoos) (2) * Breg (Rain) (122) * Čajnža vas (Sankt Johann) (45) * Goriče (Goritschach) (22) * Hrovače (Krobathen) (9) * [[Lečja Gora]] (Linsenberg) (60) * Ličja vas (Leibsdorf) (616) * Mišlje (Annamischl) (16) | width="15%" valign="top" | * Olše (Erlach) (33) * Ovčjak (Eibelhof) (1) * Pri Krajcarju (Kreuzergegend) (98) * Pobreže (Pubersdorf) (510) * Pokrče (Poggersdorf) (592) * [[Župnijska cerkev nadangela Mihaela, Slovenji Šmihel|Slovenji Šmihel]] (Sankt Michael ob der Gurk (zgod. Windisch Sankt Michael) (narečno: {{Audio|Sloveji Šmihel 1 - 1-3.wav|predvajaj}}) (87) * Stregle (Ströglach) (37) * Svamene Gorice (Ameisbichl) (13) | width="25%" valign="top" | * Škofji Dvor (Pischeldorf / (28) * Rute (Kreuth) (18) * Vabnja vas (Wabelsdorf) (281) * Vanca vas (Lanzendorf) (95) * Virnja vas (Eiersdorf) (106) * Vresje (Haidach) (37) * Zvirče (Wirtschach) (22) |} == Prebivalstvo == ===Zgodovinska slika=== Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 59% prebivalcev takratne občine Pokrče (''Poggersdorf'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Pokrče/Poggersdorf | 859 (59%) | 600 (41%) |- |} ===Danes=== [[File:Poggersdorf St. Michael ob der Gurk Pfarrkirche hl. Michael 15062007 01.jpg|thumb|farna cerkev v Slovenjem Šmihelu]] Po ljudskem štetju 2001 imajo Pokrče 2.850 prebivalcev, od teh 97,8&nbsp;% avstrijsko državljanstvo. 87,5&nbsp;% prebivalstva je [[Rimskokatoliška cerkev|rimsko-katoliške]] veroizpovedi, 2,9&nbsp;% [[Evangeličanska Cerkev|evangeličanov]] in 0,7&nbsp;% [[Islam|muslimanov]]. 6,2&nbsp;% se neprišteva k nobeni religiji. [[Slovenščina]] je zgodovinsko prisotna, tako da sta v Vabni vasi javna [[Dvojezičnost|dvojezična]] ljudska šola in fara (nemško-slovenska). == Zgodovina == [[File:Poggersdorf Leibsdorf Filialkirche hl. Martin 15062007 21.jpg|thumb|podružnična cerkev Šentmartin v Ličji vasi]] Vzhodno Celovško Polje (oz. Celovška ravnina) je v zgodovini pripadalo raznim oblastem. V zgodnjem in v visokem srednem veku so predstavljaji [[Karantanija|karantansko-slovenski]] [[kosezi]] zelo vpliven in pravno privilegiran družbeni sloj z lastnim sodstvom, tako npr. bližna gospoda Ovčjak (ki bi morala imeti po zakonu iz leta 1972 dvojezičen krajevni napis) in Bučinja vas. Iz teh koseških sodnih okrajev so deloma nastale katastrske občine. Najprej karantanski, kasneje slovenski koseški stan, ki se je ohranil zato, ker je za zgodnji srednji vek značilen dvojni pravni red (Franki/Bavarci so imeli svojega, Slovani/Slovenci pa svojega, kot to dokazuje pravni institut ''decima slavonica''.). Ker so bili kosezi volilni možje karantanskega/koroškega vojvoda, so bili po nemškem pravu plemiškega stanu in s tem visoko prestižni člani družbe s posebnimi privilegiji, tako davčnimi kot sodnimi.<ref>nach Wilhelm Wadl: ''Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik.'' Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7, S. 59 ff.</ref> Ko je bila leta 1850 ustanovljena občina, je pripadala sodnemu okraju [[Gospa Sveta]]. Najprej je bila ustanovljena pod imenom Slovenji Šmihel, leta 1896 se je preimenovala v Pokrče. V okviru občinske reforme leta 1973 je bil del stare občine Trdnja vas priključen občini Pokrče. Začetek dvajsetega stoletja je Hranilnica in posojilnica v Šenttomažu, danes [[občina Štalenska gora]] oskrbovala domačine. Stoletja je kmetijstvo zaznamovalo občino, v zadnjih nekaj desetletjih vse več ljudi dela v [[Celovec|Celovcu]], kar je [[Sociolingvistika|sociolingvistično]] močno vplivalo na domači jezik. == Slovensko narečje == [[File:Poggersdorf Linsenberg Filialkirche hl. Egydius SW-Ansicht 15062007 01.jpg|thumb|podružnična cerkev Šentilj v Lečji Gori]] Občina Pokrče v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno podnarečje oz. govor med t. i. rožanščino (kateri se prišteva) in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana s strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref> == Kultura in znamenitosti == * Krištofov grad * Mednarodni meditacijski center Avstrija v Slovenjem Šmihelu [[File:Poggersdorf Sankt Michael ob der Gurk Meditationszentrum 15062007 62.jpg|thumb|Mednarodni meditacijski center Avstrija v Slovenjem Šmihelu]] [[File:Poggersdorf Rain Schloss 14072006 01.jpg|thumb|Krištofov grad]] * dvojezična [[župnijska cerkev Pokrče]] (slovenski križev pot, votivna slika dv. Ursuli v slovenščini, slovenski nagrobni kamen) ** dvojezična podružniška cerkev Bučinja vas ** dvojezična podružniška cerkev [[Dolina (občina Grabštanj)|Dolina]] (slovenska [[Romanje#Druge pomembne Marijine božje poti na Koroškem|božja pot]]) (občina [[Grabštanj]]) ** podružnična cerkev Ličja vas ** dvojezična podružniška cerkev Bučinja vas * [[Župnijska cerkev nadangela Mihaela, Slovenji Šmihel]] (slovenski spomenik padlemu leta 1920) ** podružnična cerkev Lečja Gora (slovenski spomenik padlim iz Prve svetovne vojne) * k dvojezični župnijski cerkvi v [[Tinje|Tinjah]], danes mestna občina [[Velikovec]], pripadata ** podružnična cerkev Vabnja vas ** podružnična cerkev Virna vas * Krška elektrarna Breg (neo-klasicistična) === Kmečko stavbarstvo === Tipične kmečke hiše v Celovški ravnini so zidane z opeko in imajo pravokotni tloris, čopasto streho ter so večinoma iz poznega 18. in 19. stoletja. Drugi tip je na nadstropje. Hlevi in skednji nad njimi imajo zidane stebre na višini skednja. Prostor med stebri pa zavzamejo ali mreže iz opeke ali pa leseni opaži z odprtinami. Posebno zanimiv primer tega stavbarstva najedmo Pri Krajcarju štev. 1 iz leta 1878. Poseben primer skladišča za žito pa najdemo na kmetiji p.d. Hovnik v Zgornji Lečji Gori štev. 2, ki je verjetno iz 18. stoletja. === Grb === Grb občine Pokrče ima zeleno ozadje, ki predstavlja kmečki značaj občine, črni obrnjeni trikotnik na vrhu pa rudarstvo ter nekdanjo pridelavo šote na barju v Blatu. Znamenje v črnem trikotniku predstavlje tipičen primer [[Znamenje|znamenja]] z Južne Koroške, kot jih najdemo v velikem številu tudi v Pokrčah, tako v Virni vasi, v Vabni vasi, na Lečji Gori in v Blatu. Sulica in orodje v zelenem polju predstavljata obrambne naloge in kmečke dejavnosti [[Karantanija|karantansko-slovenskih]] [[kosezi|kosezov]], ki so še dolgo v srednjem veku imeli imenitno vlogo v celotni regiji. Klešče simbolizirajo pridelavo železa na lokaciji Notburga. Grb in zastava sta bila podeljena občini Pokrče 13. februarja 1996. Zastava je zeleno-rumena z vdelanim grbom. == Literatura == * Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung''. Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. * Katja Sturm-Schnabl: ''Kulturno življenje v fari Št. Tomaž od začetka 20. stoletja do nemške okupacije''. V: ''Koroški koledar'' 2009, Drava, Klagenfurt/Celovec 2008, S. 139-156. * Katja Sturm-Schnabl, ''Slovensko narečje v funkciji komunikacijskega sredstva za tuje prisilne delavce v letih 1938 – 1945 v političnem okraju Celovec. Dokumentacija o slovenskem življu do druge svetovne vojne''. V: Obdobja 26 – Metode in zvrsti. Slovenska narečja med sistemom in rabo. Ljubljana 2009, 371 – 391. * M. Mitrović: ''Geschichte der slowenischen Literatur, Von den Anfängen bis zur Gegenwart'', Aus dem Serbokroatischen übersetzt, redaktionell bearbeitet und mit ausgewählten Lemmata und Anmerkungen ergänzt von Katja Sturm-Schnabl, Hermagoras, Klagenfurt / Celovec 2001. * K. Sturm-Schnabl, ''Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'' : Phil. Diss. Wien : [S. K. Sturm-Schnabl], 1973, 287 S. * Pavel Zdovc, ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Ljubljana 2010, ISSN 0560-2920. * ''Chronik der Marktgemeinde Poggersdorf'', ed. par: Marktgemeinde Poggerdsorf, réd. Renate Jernej. Klagenfurt, Johannes Heyn éd., 2014, ISBN 978-3-7084-0539-1. == Viri in sklici == {{sklici}} {{Zbirka|Poggersdorf}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Celovško polje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Celovško polje]] 4yk7vxx90zh3p8sspm5anoxqjdlsenn 0 298041 6742517 5660285 2026-08-25T12:31:32Z ~2026-45085-22 264465 6742517 wikitext text/x-wiki '''Medič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Igor Medič]] (*1936), elektronik, univ. prof. * [[Hinko Medič]] (1889—1971), učitelj * [[Marija-Minka Vasič]] (r. Medič) (1890/91—1979), učiteljica * [[Miro Medič]] (*1965), atlet, metalec krogle in diska == Glej tudi == * priimke [[Medic]], [[Meden]], [[Medved (priimek)|Medved]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Medič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 92nidhms3qgadpmscsx327lwqk6x0td 6742522 6742517 2026-08-25T12:41:54Z ~2026-45085-22 264465 6742522 wikitext text/x-wiki '''Medič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Igor Medič]] (*1936), elektronik, univ. prof. * [[Hinko Medič]] (1889—1971), učitelj * [[Marija-Minka Vasič]] (r. Medič) (1890—1979), učiteljica * [[Miro Medič]] (*1965), atlet, metalec krogle in diska == Glej tudi == * priimke [[Medic]], [[Meden]], [[Medved (priimek)|Medved]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Medič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] guv9cco6a9onu445zsebaupk8ler0yr 0 306921 6742535 6495653 2026-08-25T13:24:59Z ~2026-45085-22 264465 6742535 wikitext text/x-wiki '''Varl''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Bojan Varl]] (1920–2002), zdravnik internist in organizator nuklearne medicine * [[Breda Varl]] (*1949), lutkarica * [[Dejan Varl]] (*1973), hokejist * [[Francka Varl]]-Purkeljc (1919–2001), slovenistka, literarna leksikografka, športna delavka * [[Ivan Varl|Ivan (Janez) Varl]] (1923–1979), slikar in umetniški fotograf *[[Janez Varl]] (1919–1977), farmacevt, turistični delavec? * [[Jurij Varl]] (1812–1874), rimskokatoliški duhovnik, pesnik in pripovednik *[[Maruša Varl]] (*1988?), dr. prava, odvetnica *[[Matija Varl]], mag., glasbeni pedagog, organizator ljubiteljske kulture *[[Peter Varl]] (1930–2015), agronom, strokovnjak za ribištvo in ribogojstvo *[[Petra Varl]] (-[[Simončič]]) (*1965), grafičarka, slikarka, ilustratorka, prostorske postavitve (prof. PEF UM) *[[Tanja Varl Turk]], dr. med. * [[Tine Varl]] (1940–2025), lutkar in kulturni delavec * [[Tom Varl]] (*1998), skladatelj, dirigent * [[Valentina Varl|Valentina (Bevc) Varl]], muzealka/kustosinja, dr. (Mb) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Varl}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] eywdm4lq8w2r95wqtamamr8li0dllej 0 306922 6742521 5245697 2026-08-25T12:41:36Z ~2026-45085-22 264465 6742521 wikitext text/x-wiki '''Vasič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ivan Vasič]] (1882–1967), pravnik in publicist *[[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]], okrajni zdravnik v Trebnjam, oče Minke * [[Marjeta Vasič]] - [[Pirjevec]] (1922–2005), literarna zgodovinarka, profesorica, prevajalka in publicistka *[[Marija (Minka) Vasič]] (r. [[Medič]]) (1890–1979), učiteljica * [[Minka Vasič]] (por. [[Minka Govekar]]) (1874–1950), prevajalka, publicistka * [[Romana Vasič]] (1872–1944), poštna uradnica in narodnoprosvetna delavka, igralka == Glej tudi == * priimek [[Vasić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vasič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2sfpv631mhx7kvp8j2sr2q6yak11v0d 6742524 6742521 2026-08-25T12:50:58Z ~2026-45085-22 264465 6742524 wikitext text/x-wiki '''Vasič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ivan Vasič]] (1882–1967), pravnik in publicist, oče Marjete *[[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]], okrajni zdravnik v Trebnjam, oče Minke * [[Marjeta Vasič]] - [[Pirjevec]] (1922–2005), literarna zgodovinarka, profesorica, prevajalka in publicistka *[[Marija (Minka) Vasič]] (r. [[Medič]]) (1890–1979), učiteljica * [[Minka Vasič]] (por. [[Minka Govekar]]) (1874–1950), prevajalka, publicistka * [[Romana Vasič]] (1872–1944), poštna uradnica in narodnoprosvetna delavka, igralka == Glej tudi == * priimek [[Vasić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vasič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 462yk1r2yyizp4xg7b6je1mhotifksh 6742525 6742524 2026-08-25T12:51:09Z ~2026-45085-22 264465 6742525 wikitext text/x-wiki '''Vasič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ivan Vasič]] (1882–1967), pravnik in publicist, oče Marjete *[[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]], okrajni zdravnik v Trebnjem, oče Minke * [[Marjeta Vasič]] - [[Pirjevec]] (1922–2005), literarna zgodovinarka, profesorica, prevajalka in publicistka *[[Marija (Minka) Vasič]] (r. [[Medič]]) (1890–1979), učiteljica * [[Minka Vasič]] (por. [[Minka Govekar]]) (1874–1950), prevajalka, publicistka * [[Romana Vasič]] (1872–1944), poštna uradnica in narodnoprosvetna delavka, igralka == Glej tudi == * priimek [[Vasić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vasič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] oq0ws08drxqo67p6z1qzn2jta15699m 6742527 6742525 2026-08-25T12:55:02Z ~2026-45085-22 264465 6742527 wikitext text/x-wiki '''Vasič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ivan Vasič]] (1882–1967), pravnik in publicist, oče Marjete *[[Ljudevit Vasič|Ljudevit (Ljudovik) Vasič]], okrajni zdravnik v Trebnjem * [[Marjeta Vasič]] - [[Pirjevec]] (1922–2005), literarna zgodovinarka, profesorica, prevajalka in publicistka *[[Marija (Minka) Vasič]] (r. [[Medič]]) (1890–1979), učiteljica * [[Minka Vasič]] (por. [[Minka Govekar]]) (1874–1950), prevajalka, publicistka * [[Romana Vasič]] (1872–1944), poštna uradnica in narodnoprosvetna delavka, igralka == Glej tudi == * priimek [[Vasić]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vasič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qbbt7idf3jwkiuv7jqd8oojpq23p3e1 0 306926 6742529 6661050 2026-08-25T13:04:42Z ~2026-45085-22 264465 6742529 wikitext text/x-wiki '''Vatovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Vatovec]] (1910—1996), minoritski redovnik na Ptuju * [[Elvira Vatovec]] (1922—1944), partizanska učiteljica * [[Egon Vatovec]] (*1944), arhitekt * [[Ernest Vatovec]] (1902—1987), politik * [[Fran Vatovec]] (1901—1976), zgodovinar, novinar, retorik, publicist, prof. * [[Katarina Vatovec]], pravnica, strok. za evropsko pravo * [[Lazar Vatovec]] (1894—?), med ustanovitelji KPI 1921 * [[Marko Vatovec]] (*1961), dirigent, zborovodja * [[Matej Tašner Vatovec]] (*1983), politik * [[Pia Vatovec]], dramaturginja, dramatičarka in scenaristka * [[Srečko Vatovec]] (1916—1982), veterinar, univ. prof. * [[Walter Vatovec]], zamejski košarkarski trener == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vatovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 69on5130k64hmrfn7iqzi6532wwpdwp 0 307137 6742710 6519574 2026-08-25T21:25:10Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6742710 wikitext text/x-wiki '''Volarič''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andrej Volarič]] (1833—1855), pevec, skladatelj * [[Dea Volarič]], slikarka, pravljičarka ? * [[Hrabroslav Volarič]] (1863—1895), skladatelj, pevec, zborovodja * [[Ivan Volarič|Ivan Volarič - Feo]] (1948—2010), pesnik, pisatelj, glasbenik, pevec in performer * Iva(nka) Volarič (por. [[Nina Škodlar]]) (1905—1988), knjižničarka, kulturna delavka, politična zapornica * [[Jože Volarič]] (1932—2012), pesnik, aforist, kipar samouk * [[Miloš Volarič]] (1933—2010), slikar, grafik, ilustrator, likovni pedagog * [[Nejc Volarič]] (*1987), hokejist * [[Tinka Volarič|Tina Volarič]] (*1980), ilustratorka, oblikovalka, pesnica * [[Zlata Volarič]] (1930—2008), pesnica, pisateljica in ilustratorka == Glej tudi == * priimke [[Volaj]], [[Volavšek]], [[Volasko]], [[Volk]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Volarič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] agdx66gj3mriz7qvw9cuefugj0ss7qi 0 327385 6742898 5771584 2026-08-26T10:29:53Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6742898 wikitext text/x-wiki {{podoben-eseju}} '''Električno letalo''' je [[letalo]], ki ga poganja [[elektromotor]]. Energijo dobiva iz akumulatorjev ali preko fotovoltaike. (Babič, Grčar, Malec, Maruško, Miljević, & Ulčar, 2003) == Princip delovanja == Največji problem pri delovanju električnega letala se ne skriva v motorju ali obliki letala, saj sta nam delovanje elektromotorja in aerodinamika letal znana že zelo dolgo. Največja težava s katero se srečujejo izdelovalci letal je od kot črpati električno energijo za letala. Poznamo več načinov: Pridobivanje električne energije iz baterij: Princip delovanja takšnega letala je preprost, elektromotor pridobiva energijo iz baterije oziroma več akumulatorjev. Težava je le v tem da želimo zagotoviti čim več energije, ne da bi pretirano povečali težo našega letala. Posledica tega je da se takšen način pogona uporablja predvsem v ultralahkih letalih in jadralnih zmajih. To bi se dalo izboljšati z izboljšavo akumulatorjev oz. baterij, ki poganjajo naša letala. Slabost takšnega pridobivanja energije je definitivno v tem da baterije nimajo zadosti energije da bi za takšnim letalom lahko preleteli velike razdalje ali da bi lahko z njim prepeljali veliko število potnikov. Slovenci smo lahko še posebej ponosni na našega izdelovalca letal Iva Boscarola, ki je s svojim električnim letalom (Taurus G4) prepelje 4 potnike. To letalo nosi na svoje krovu tudi 450 kg litij-polimernih baterij, ki so lahko vnetljive. S tem letalom je podjetje Pipistrel zmagalo na nasinem tekmovanju saj jim je uspelo preleteti več kot 200 milj (320 km), s povprečno hitrostjo 100 milj/uro (160 km/h) in porabljeno gorivo ni smelo biti večje kot 1 galon (3,8 l) na potnika.  Pridobivanje električne energije iz sonca:Princip delovanja takšnega letala je podoben kot princip delovanja vrtne svetilke, ki deluje na sončne celice. Takšno letalo ima na zgornji strani kril vgrajene sončne celice, ki absorbirajo veliko količino sončne energije, ki se nato pretvori v [[Mehanska energija|mehansko energijo]]. Zanimivo je da lahko v teoriji takšno letalo leti po več let naenkrat, saj leti na takšni višini cca. 30.000 m da nanj vremenski vplivi ne delujejo. Sicer je zelo optimistično rečeno da lahko s tem letalom letimo neskončno dolgo ampak rekordi, ki so jih postavila letala na električni pogon so dokaj impresivni. Najdaljši polet letala (brez potnika) je trajal 14 dni, medtem ko je takšnemu letalu s potnikom uspelo ostati v zraku kar 26 ur. Pridobivanje električne energije preko brezžičnega prenosa: Princip delovanja, ki je trenutno v uporabi zelo malo ali pa sploh nič, bi lahko spremenil ne samo letalstvo ampak promet kot celoto. Celoten način delovanja je takšen da se na tleh naredi oddajnik, ki kot laser ali brezžični prenos moči električnemu letalu nudi zadostno količino energije. Energija se pošilja po zraku, do letala katero je opremljeno s sprejemnikom. Mikrovaloven prenos moči je bil prvič uporabljen leta 1964 za miniaturni model helikopterja, ki je v zraku zdržal kar 10 ur. Nasini raziskovalci so leta 2002, uspešno dokazali uporabo reflektorjev in laserskih žarkov za zagotavljanje energije majhnemu letalu brez potnikov. == Integracija letal == Najbolj prevladujoča oblika električnega pogona v letalstvu se pojavi v sektorju [[Jadralno letalo|jadralnih letal]]. Oba, Pipistrel in Letalstvo Lange sta ustvarila letala, ki lahko z električno energijo premagata dolge razdalje zaradi svoje lahkosti in nizke vrednosti upora. Velika slabost teh letal pa so stroški za zagotavljanje električne energije. Naj si gre za baterijo, gorivno celico ali ultra kondenzator je cena veliko višja kot je cena trenutne dobave goriva. Letalski bencin lahko proizvede približno 6,0 kW/0,5 kg goriva (6,0 kW/funt goriva), medtem ko so [[Litij-ionska baterija|litij-ionske baterije]] naslednja najbolj učinkovit vir energije z minimalno 0,25 kW/0,5 kg goriva (0,25 kW/funt goriva (Collum, 2010) V zadnjem času so podjetja kot je Lange Gradnje letal vgradila module z jadralnimi letali v že obstoječ električni pogon, ki lahko dajo natančno oceno trenutne motorne tehnologije v povezavi z operativnimi zmogljivostmi. Z maksimalno težo 660,57 kg (1455 funtov) se lahko letalo dviguje z maksimalno 393,16kg (866 funtov) z 42 kW/57 konjskih moči DC brezkrtačnim motorjem z 1700 vrt/min (Agency, 2006). Če povežemo konjsko moč z zgoraj omenjenim Raser Technologies motorjem je razvidno, da je potrebna raziskava z večjim letalom s trenutnimi napajalniki. Nedavno je Boeing predstavil prvo letalo na gorivne celice na svetu. Letalo Diamond Dimona je motorno jadralno letalo, ki je prvič poletelo leta 2008. Leti lahko s 101,37 km/h (63 mph) vsaj 20 minut (Boeing, 2008). Bok ob boku z Boeingom tekmuje tudi italijansko letalo SkySpark. Letalo na izključno baterijski pogon lahko doseže hitrost do 248 km/h (154 mph) s 75 kW brezkrtačnim motorjem in litij-polimer baterijami (Grady, 2010) .Letalske podružnice sedaj sodelujejo z Digisky in Turin Politehničnima univerzama, da bi ustvarili letalo na vodikove gorivne celice in letalo na solarno energijo. En izmed nedavnih odkritij na področju električnih pogonov je poskusno letalo na električni pogon v kombinaciji s sposobnostmi lebdenja, ki ga izvajajo pri NASI. NASINO letalo Puffin bi lahko letelo 239,6 km/h (149 mph) z največjo hitrostjo 479,5 km/h (298 mph). S teoretično dolžino 80 km lahko motorji poganjajo letalo in enega pilota s samo 60 konjskimi močmi (Branstoff, 2010) Bye energy se zavzema za komercializacijo tehnologij alternativne energije. S sestavo Strateškega svetovalnega sveta se Bye Energy osredotoča na alternativna letalska biogoriva in električni pogon. Novembra 2010 je Bye Energy predstavil najnovejši projekt, električno Cessno 172. Bye Energy uporablja 18-21 kg (40-50 funtov) težek električni motor, da pridobi približno eno uro letenja v Fazi 1. Podjetje bo potem začelo s Fazo 2, ki jo izvaja šest-kraki propeler, sončni kolektorji in regenerativno vezje, ki povečuje Cessnin čas letenja na približno dve uri (Trescott, 2010) Ta projekt je dokaz za delovanje popolnoma električne Cessne 172. Najnovejši projekt prihaja iz kitajskega podjetja Yuneec International, ki je razvilo Yuneec dvosed e430, enomotorno električno letalo. Narejeno za razred lahkih športnih letal (LSA) lahko to popolnoma električno letalo leti med 1,5 in 3 urami, odvisno od konfiguracije letala. Predvidoma bo na tržišču leta 2011 s ceno 89.000 dolarjev. (Yuneec International, 2010) == Prednosti električnih letal == Uporaba električnih motorjev v letalstvu predstavlja za industrije številne koristi. Električni motorji imajo potencial za 95% učinkovitost. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki deluje s približno 18-23% (Choi, 2010) Z zvočnega vidika električni motorji na 150 m višine delujejo na 50 decibelih, kar lahko primerjamo z glasnostjo pogovora. Trenutno so letališča pod strogim nadzorom v času, ko lahko vplivajo na okoliške soseske. Ker so nekatera letališča tehnično gledano javna domena, imajo prebivalci blizu letališča vpliv na delovanje letal. In ker veliko letal povzroča hrup, ki nekatere ljudi moti, morajo letala včasih leteti po strogem urniku, ki jim dovoli ali pa ne dovoli leteti. Drug pomemben dejavnik je ta, da električni motorji proizvedejo občutno manj toplote kot motorji z notranjim zgorevanjem. To dramatično zmanjšanje toplote bi lahko zmanjšalo sledi letala in tako izboljšalo varnost pilota in letala med letenjem nad sovražnikovim ozemljem. (Choi, 2010) Sistemi električnega pogona so koristni kar se tiče vzdrževanja. Pri motorjih, ki so trenutno v uporabi, so sistemi skupek več gibljivih delov, nadzorov toplote in goriva, zaganjalnikov in vse to je potrebno vzdrževati. Pri električnih motorjih so edini sistemi, potrebni za delovanje, dušilka, baterije, upravljalnik in motor. To zmanjša število potrebnih skupnih gibljivih delov in posledično manj menjav delov, manj nadzora, manj točk obrabe in manj možnosti za odpoved sistema. Pa tudi, čeprav so sedanji motorji enake izdelave in modela, vsak motor deluje drugače in je, za ohranjanje sinhronega delovanja, sistemu treba dodati nadzor, merilce in računalnike. V nasprotju lahko z ustreznim vezjem en regulator napetosti nadzoruje več električnih motorjev. Tako delovanje električnega motorja zmanjša potrebno količino nadzora, merilcev in računalnikov. Električni motorji delujejo enostavno v primerjavi s sedanjimi motorji. Ker je uporabljena napetost edina spremenljivka v sistemu, ki regulira delovanje motorja, je edina potrebna sestavina kontrola dušilke. To zmanjša potrebne sisteme za delovanje motorjev, možnosti za odpoved sistema ter zmanjša skupne stroške sistema, tako v smislu vzdrževanja kot začetne naložbe. Za razliko od motorjev z notranjim zgorevanjem, kjer na učinkovitost sistema vpliva vnos goriva, višina, vlaga, temperatura zraka, hitrost letala in drugi pogoji v atmosferi, električni motor ustvarja moč skozi relativno širok spekter okoljskih sprememb. To lahko zaradi tega, ker električni motor deluje enako pri različnih okoljskih spremembah do katerih pride med letom. Električni motor je zaprt sistem, ki ne porablja zraka in tako omenjene spremenljivke na začetku tega odstavka ne vplivajo na motor. Več drugih dejavnikov, ki spodbujajo integracijo elektrike v primerjavi s sedanjo tehnologijo motorjev z notranjim zgorevanjem, vključuje izboljšano zanesljivost, varnost in nižje skupne stroške prvotnega nakupa in delovanja. Električni pogon je v primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem čistejši, ekonomičen in ima širše obzorje za inovativno tehnologijo. (Bye, 2010) Največ razlogov za vpeljavo alternativnih pogonov je v količini emisij svinca v letalski industriji. Gorivo, ki ga uporabljajo nekatere aplikacije, še zmeraj zahteva svinčev dodatek, ki prepreči detonacijo motorja. Tetraetil svinec (TEL) se uporablja za povečanje odpornosti proti detonaciji in omogoča višjo kompresijo. A zaradi tega svinčevega dodatka se Prijatelji Zemlje, svetovno spoštovane progresivne okoljske zagovorniške organizacije, naslovili peticijo na Agencijo za varstvo okolja (EPA) za odpravo svinčevih emisij v ozračju, ki jih povzroča letalstvo (Friends of the Earth, 2010). To bo pahnilo letalske trge kjer so letala edino prevozno sredstvo v ekstremne razmere kot npr. Aljasko in Havaje, in posledice so lahko uničujoče. == Razvoj == Prihodnost transporta se definitivno navezuje in povezuje z električno energijo. Ta vir energije je čist in okolju prijazen. Težava je le v tem da se hitro porablja in da človek še ni ugotovil kako bi shranil dovolj veliko količino električne energija, da bi z njo lahko poganjal potniško letalo, kar bi naj bil vrhunec vključevanja električnega pogona v letala. Za potniško, vojaško in tovorno letalstvo je skoraj nemogoče da bi njihov primaren vir energije bila elektrika, čeprav bi to bilo revolucionarno, saj bi s tem zmanjšali hrup, onesnaženje ter porabo fosilnih goriv. Da bi uresničili to ideologijo mora človeštvo najti rešitev v tem kako zagotoviti zadostno količino električne energije. Za celoten promet, bi bilo najugodnejše oziroma najbolj optimalno, da se pospešijo raziskovanja na področju brezžičnega prenosa električne energije na dolge razdalje, kakor je imel že to v mislih Nikola Tesla. Znanstveniki že razvijajo električno letalo, ki naj bi prebilo zvočni zdi. == Viri == * Agency, E. A. (2006). Type certificate data sheet. EA42 series engines . * Babič, S., Grčar, S., Malec, M., Maruško, M., Miljević, J., & Ulčar, J. A. (2003). Sto let letalstva. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. * Boeing. (3. April 2008). www.boeing.com. Prevzeto 8. Januar 2012 iz Boeing flies fuel cell aircraft: htto://www.boeing.com/news/releases/2008/q2/080403a_nr.html * Branstoff, K. (6. Desember 2010). www.nasa.gov. Prevzeto 8. Januar 2012 iz The Puffin: A passion for personal flight: http://www.nasa.gov/topics/tehnology/features/puffin.html{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Bye, G. (20. Junij 2010). www.slideshare.net. Prevzeto 8. Januar 2012 iz AirVenture 2009 electric propulsion presentation: http://www.slideshare.net/|schesnut/airventore-2009-electric-propulsion-presentation{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Choi, C. (14. Junij 2010). www.scientificamerican.com. Prevzeto 8. Januar 2012 iz Electric Icarus:NASA designs a one-man stealth plane: http://wwwscientificamerican.com/article.cfm?ld=nasa-one-man-stealth-plane * Collum. (2010). Soaring tech. Soaring Society of America , 18-21. * Fehrenbacher, J. (14. April 2011). docs.lib.purdue.edu. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://docs.lib.purdue.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1033&context=techdirproj * Fiddlers green. (1994). http://www.fiddlersgreen.net. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://www.fiddlersgreen.net/models/aircraft/duTemple-Flyingmachine.html * FRIENDS OF THE EARTH. (14. December 2010). www.epa.gov. Prevzeto 8. Januar 2010 iz Regulations: Aviation: http://www.epa.gov/oms/regs/nonroad/aviation/foe-20060929.pdf * Grady, M. (17. June 2010). www.avweb.com. Prevzeto 8. Januar 2012 iz Italian electric airplane reaches 155 MPH: http://www.avweb.com/avwebflash/news/ItalianElectricAirplaneReaches155mph_200557-1.html * Horne, T. A. (26. Julij 2011). http://www.aopa.org. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://www.aopa.org/oshkosh/2011/news/110726mega-electric-taurus-g4-debuts.html * Nasr, S. (brez datuma). http://www.howstuffworks.com. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://science.howstuffworks.com/environmental/green-tech/sustainable/solar-aircraft.htm * Pipistrel. (2008). http://www.pipistrel.si. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://www.pipistrel.si/plane/taurus-electro/overview {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110425030727/http://www.pipistrel.si/plane/taurus-electro/overview |date=2011-04-25 }} * Teslasgenerator. (2010). http://www.teslasgenerator.net. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://www.teslasgenerator.net/category/tesla-generator/ * Trescott, M. (2. December 2010). www.eaa.org. Prevzeto 8. Januar 2012 iz The Pugh Matrix: http://www.eaa.org/news/2010/2010-11-15_electric172.asp {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111216142235/http://eaa.org/news/2010/2010-11-15_electric172.asp |date=2011-12-16 }} * Valentine, H. (11. Maj 2007). http://evworld.com. Prevzeto 5. Januar 2012 iz http://evworld.com/article.cfm?storyid=1248 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100108020613/http://evworld.com/article.cfm?storyid=1248 |date=2010-01-08 }} * Yuneec International. (31. Januar 2010). yuneeccouk.sitesecurepod.com. Prevzeto 8. Januar 2012 iz e430: http://yuneeccouk.sitesecurepod.com/Aircraft_specification.html{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Električni zrakoplovi|Letalo]] [[Kategorija:Letala]] {{normativna kontrola}} b9qo5rhnezmrgpuzijnq3ns4p5lppq5 0 337052 6742722 6607893 2026-08-25T22:38:18Z ~2026-44996-51 264415 /* Viri */ 6742722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Radoslava Premrl | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | image = | caption = | image_size = | known_for = kulturna delavka | nationality = slovenska | occupation = <!-- WD --> | other_names = | parents = Franc Premrl <br /> Silva Premrl (rojena Balanč) | relatives = [[Janko Premrl]] (brat) |spouse = [[Boris Pahor]] }} '''Radoslava Frančiška (Rada) Premrl''', [[Slovenci|slovenska]] [[kultura|kulturna]] [[delavec|delavka]], * [[22. september]] [[1921]], [[Podnanos]], † [[25. junij]] [[2009]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodila se je v družini trgovca Franca in učiteljice Silve Premrl rojene Balanč v Šembidu pri [[Vipava|Vipavi]], sedaj Podnanos. Po končani ljudski šoli v rojstnem kraju je leta 1931 odšla v [[Gorica|Gorico]], kjer je 1937 končala trgovsko šolo, potem pa se je vrnila domov in pomagala v trgovini ter vodila knjigovodstvo. Po italijanskem napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] je sama vodila trgovino, ker so starše in brata Cirila, starejši brat Janko je tedaj služil vojaški rok v južni Italiji, aretirali. Jeseni 1941 je začela sodelovati z [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilno borbo]], dala bratu Janku, ki je pozimi 1941 prišel na bolniški dopust potrebne informacije, da je prišel v stik s [[partizani]], katerim se je nato pridružil 3. februarja 1942. Na večer [[velika noč|velikonočne sobote]] 1942 ga je zadnjič videla kot partizana, ker so jo 11. aprila 1942 z očetom in mamo zaprli v goriške sodnijske zapore. Konec junija 1942 so jo z mamo poslali v internacijo v Omegno (pokrajina [[Novara (pokrajina)|Novara]]). Tam je ostala do [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulacije Italije]], ko je pobegnila in se vrnila v Vipavo. Doma ni mogla živeti, ker so ji [[Fašizem|fašisti]] požgali dom. Preživljala se je s kmetovanjem. Starši, brat Ciril in sestra Božena so se vrnili poleti 1944. Konec leta 1943 je bila imenovana za učiteljico na partizanski enoletni razrednici v vaseh [[Lože, Vipava|Lože]] in [[Manče]]. Jeseni 1944 je organizirala pouk v enorazrednici v [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraju]], kasneje pa je do osvoboditve poučevala v [[Lozice|Lozicah]]. V šolskem letu 1945/1946 je pričela poučevati na osnovni šoli v Vipavi. Leta 1947 je opustila poučevanje in se kot uradnica zaposlila v [[Trst]]u, naprej na uvozno izvoznem zavodu UIVOD, kasneje pri pomorski agenciji Russo, nazadnje pa pri Adriaimpexu, od koder so odpustili spomladi 1954, ker je njen mož [[Boris Pahor]] pričel leta 1953 izdajati neodvisno tržaško kulturno [[revija|revijo]] ''Sidro''.<ref name ="Leksikon">''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref> Premrlova je že med [[druga svetovna vojna|vojno]] sodelovala v brošuri ''Za Vojkom'' s kratkim življenjepisom o bratu Janku. V reviji ''[[Zaliv (revija)|Zaliv]]'' je med leti 1966 štev. 23 do 1972 štev. 36/37 pod naslovom ''Moj brat Janko-Vojko'' objavljala spomine na družino in brata Janka, v predzadnjem nadaljevanju je dostavila »in njegova družina«. Spomini so leta 1992 izšli v samostojni knjigi {{COBISS|ID=30261504}}. V spominih je z veliko umetniško močjo predstavila brata in vso družino ter tragičen konec sestre Božene, ki so jo [[četniki]] ob umiku s slovenskih krajev 30. aprila 1945 odpeljali od doma, zabodli in ustrelili. Prav tako je natančno predstavila razmere v domačih krajih in v internaciji. Vrsto let je tudi sodelovala pri literarnih oddajah [[Radio Trst A|Radia Trst A]] ter prevajala pravljice in daljše tekste. Prevedla je tudi spomine [[Renato Ferrari|Renata Ferrarija]] ''Fabianovi iz Kobdilja''. Prevajala je tudi za revijo ''Zaliv'' pri kateri je postala leta 1971 upravnica.<ref name ="Leksikon"/> Pahor je ženi, s katero je imel dva otroka (mdr. [[Adrijan Pahor|Adrijan]]), posvetil zapise z naslovom ''Knjiga o Radi''. == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Premrl, Radoslava}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 2urnecfc43wxsmurly6ygtdptr9dcqc 0 343385 6742570 6569532 2026-08-25T15:39:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742570 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Otok}} {{Infopolje Občina v Avstriji | name=Maria Wörth | name_local=Otok | image_coa = Wappen at maria-woerth.png | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | district = Celovec-dežela |PLZ = 9082 |Vorwahl = 0 42 73 |Kfz = KL |NUTS = AT211 |Adresse = Wörthersee-Süduferstraße 115<br />9081 Reifnitz | elevation = 450 | mayor = Adolf Stark ([[BZÖ]]) | website = [http://www.maria-woerth.info www.maria-woerth.info] }} '''Otok ob Vrbskem jezeru''' ({{Jezik-de|Maria Wörth}}, krajevno ime, po katerem se [[Vrbsko jezero]] v nemščini tudi imenuje - ''Wörthersee'') je občina na zgodovinsko dvojezičnem področju [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], v okraju [[Okraj Celovec-dežela|Celovec-dežela]]. Občina ima 1600 prebivalcev, največje naselje v njej pa je [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz'', 569 prebivalcev). Znana je po svoji idilični lokaciji na južni obali [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], kjer je glavno naselje občine, '''Otok''' (''Maria Wörth'', ima samo 115 prebivalcev), do leta 1770 dejansko ležalo na [[Otok|otoku]] na Vrbskem jezeru, po čemer je kraj tudi dobil svoje [[slovenščina|slovensko]] ime. Kasneje je bil Otok umetno spojen s celino. [[Slika:Maria Wörth Halbinsel Ansicht vom Pyramidenkogel 24062006 7159.jpg|thumb|260px|Otok na polotoku ob Vrbskem jezeru]] == Geografija == === Zemljepisna lega === Naselje Otok leži danes na polotoku ob južnem bregu [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], približno 14 kilometrov zahodno od [[Celovec|Celovca]]. Območje občine se razteza po gričevnatem in močno gozdnatem zaledju več kilometrov vzdolž obale jezera. Cesta, ki pelje ob južnem bregu Vrbskega jezera, povezuje najbolj zahodno naselje občine, Spodnje Dole (nemško ''Unterdellach''), z jugovzhodnim delom Vrbskega jezera, kjer področje občine meji na Celovec. === Naselja v občini === Občina je razdeljena na dve katastrski občini : Otok in Ribnico (nemško ''Reifnitz''). V ti dve katastrski občini pa spada naslednjih osem naselij: * [[Majernik]] (''Maiernigg'') (18 prebivalcev) * Otok (''Maria Wörth'') (115) * Zgornje Dole (''Oberdellach'') (45) * Ravne (''Raunach'') (110) * [[Ribnica, Koroška|Ribnica]] (''Reifnitz'') (569) * [[Šentana, Koroška|Šentana]] (''St. Anna'') (76) * [[Sekira, Koroška|Sekira]] (''Sekirn'') (219) * Spodnje Dole (''Unterdellach'') (106) === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Otok |Sever = [[Poreče]] |Severovzhod = [[Kriva Vrba]] |Vzhod = [[Celovec]] |Jugovzhod = |Jug = [[Hodiše]] |Jugozahod = [[Škofiče]] |Zahod = |Severozahod = [[Teholica]] }} == Zgodovina == [[Slika:Markus Pernhart - Maria Wörth1.jpeg|thumb|left|Otok, oljna slika [[Marko Pernhart|Marka Pernharta]] (1824–1871)]] Potem ko so sredi 8. stoletja v takrat slovensko kneževino [[Karantanija|Karantanijo]] prispeli prvi [[krščanstvo|krščanski]] misijonarji iz [[Salzburg|Salzburške nadškofije]], je okoli leta 830 sledila prva gradnja [[Marija|Mariji]] posvečene cerkve na otoku sredi Vrbskega jezera. Gradnja cerkve je bila vodena iz [[opatija|opatije]] v [[Innichen]]u, ki je bila ustanovljena na sami meji takratnega germansko-slovanskega stika v namen pokristjanjevanja [[Karantanija|Karantanskih]] Slovencev. Polotok, na katerem se danes nahaja priljubljena [[romanje|romarska]] [[gotika|gotska]] cerkev, je bil vse do leta 1770 dejansko otok sredi jezera, o čemer priča tudi staro [[slovenščina|slovensko]] ime kraja. Nemško ime kraja, ''Maria Wörth'', je povzeto po prvi pisni omembi cerkve na otoku, ki se v listini iz leta 894 navaja kot ''Maria Werd''. Beseda ''Wörth'' ali ''Werder'' v stari nemščini označuje nekaj podobnega kot beseda ''Otok'' v slovenščini - torej kos zemlje, obdan z vodo. Cerkev je služila za prenos [[relikvija|relikvij]] svetnikov Primoža in Felicijana in je igrala pomembno vlogo v pokristjanjevanju takrat slovenske vojvodine Koroške. Okoli leta 1150 je freisinški škof Oto na Otoku ustanovil semenišče za duhovnike, majhna ''Zimska cerkev'' pa je bila zgrajena kot kapela ob glavni semeniščni cerkvi. Leta 1399 je obe leseni cerkvi uničil požar, kasneje pa so ju ponovno zgradili v [[gotika|gotskem]] slogu, kakor ju poznamo do današnjih dni. Freisinški škofi so postopoma izgubili svoj vpliv nad Koroško in okoli leta 1500 je bil celoten kompleks priključen opatiji v Millstattu, ki so jo od leta 1598 vodili [[družba Jezusova|jezuiti]]. Leta 1770 je bil zgrajen umetni odtok iz Vrbskega jezera, [[Jezernica, Koroška|Jezernica]] (nemško ''Glanfurt''), ki še danes odvaja vodo iz jezera mimo Celovca do reke [[Glina (reka)|Gline]]. Posledično je gladina jezera upadla, Otok pa se je povezal s celino in postal polotok. [[Slika:Maria Wörth Unterdellach am Wörther See 10012010 600.jpg|thumb|left|Zimska idila v Spodnjih Dolah]] Ko so leta 1773 [[Habsburžani]] pregnali jezuite iz [[Avstrija|Avstrijskih dežel]], je bila opatija v Milstattu razpuščena, Otok pa je bil predan v upravljanje ponovno vzpostavljeni [[benediktinci|benediktinski]] opatiji [[Sveti Pavel|Sv. Pavla]] iz [[Labot|Labota]]. Leta 1850, ko so bile na Koroškem ustanovljene civilne občine, je bilo ozemlje takratne katastrske občine Otok razdeljeno med sosednji občini [[Škofiče]] in [[Hodiše]]. Šele leta 1903 je bila iz teh področij ustanovljena današnja občina Otok, katere meje so se v kasnejših desetletjih le malo spreminjale. Celotno območje občine Otok je bilo vse od časov Karantanije poseljeno z večinskim [[Koroški Slovenci|slovensko govorečim]] prebivalstvom. Občina je bila leta 1920 del ''cone A'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Okoli tretjina prebivalcev občine je takrat glasovala za združitev z matičnim narodom oz. za priključitev [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], dve tretjini pa za nedeljeno Koroško v okviru [[Avstrija|Avstrije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%E2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-10-26 |archive-date=2013-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131030164531/http://www.skupnost.at/de/2010/09/zum-90-jahrestag-der-karntner-volksabstimmung-%e2%80%93-nuchtern-betrachtet/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Gemeindeamt_Reifnitz_01.jpg|thumb|Občinski urad na Otoku]] [[Slika:Maria_Woerth_25042004_01.jpg|thumb|Pogled na Otok iz nasproti ležečega brega [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]]]] [[Slika:Maria Woerth Pfarrkirche Heilige Primus und Felician 28082008 05.jpg|thumb|Romarska cerkev Sv. Primoža in Felicijana]] [[Slika:Maria Woerth 01.jpg|thumb|Cerkev ''Sv. Primoža in Felicijana'' (levo) in ''Zimska cerkev'' (desno)]] == Prebivalstvo == === Zgodovinska slika === Po zadnjem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem]] popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 42% prebivalcev takratne občine Otok (''Maria Wörth'') navedlo [[slovenščina|slovenščino]] kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.<ref>Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131025000000/http://www.omm1910.hu/?/en/databank |date=2013-10-25 }}</ref> {| class="wikitable sortable" |- ! Občina ! Število slovensko govorečih 1910 ! Število nemško govorečih 1910 |- | Otok/Maria Wörth | 264 (42%) | 366 (58%) |- |} === Danes === Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela občina Otok 1.258 prebivalcev, od tega jih je imelo 93,5 % avstrijsko, 3,3 % [[Nemčija|nemško]], 1,2 % [[Bosna in Hercegovina|bosansko]] in 1,0 % [[Hrvaška|hrvaško]] državljanstvo. 80,6% prebivalstva se izreka za [[katolištvo|katoličane]], 7,2% za [[evangeličanska Cerkev|evangeličane]] in 1,0% za [[islam|muslimane]]. 7,8% prebivalstva se ne prišteva k nobeni od uradnih veroizpovedi. Po popisu iz leta 2001 se je 1,1% prebivalcev občine Otok izreklo za pripadnike [[Koroški Slovenci|slovenske narodne skupnosti]]. Otok je bil še v začetku 20. stoletja del strnjenega slovensko govorečega ozemlja [[Južna Koroška (Avstrija)|Južne Koroške]], o čemer pričajo tako uradni podatki takratnih popisov, kot tudi številna slovenska krajevna imena, kultura in navade prebivalstva. Področje okoli Otoka je bilo vsaj od začetka 20. stoletja dalje, kot ena za [[Nemci|nemške]] turiste najbolj priljubljenih destinacij na Koroškem, relativno zgodaj deležno načrtne in nenačrtne germanizacije. Podobno usodo so delili večinoma tudi ostali [[Koroški Slovenci|slovenski]] kraji okoli Vrbskega jezera in v [[koroški plebiscit|plebiscitni]] coni B, ki jih avstrijska država dandanes, kljub njihovi izpričani in še do nedavnega slovenski podobi, praktično ne obravnava več niti kot dvojezično ozemlje. == Kultura in znamenitosti == * Župnijska in nekdanja [[samostan|samostanska]] cerkev ''Svetih Primoža in Felicijana'' leži na najvišji točki polotoka. Cerkev, ki je bila domnevno v svoji prvotni leseni podobi dokončana za časa freisinškega škofa Walda (škofoval med 884–906), je bila prvič omenjena v pisnih virih leta 894 kot ''Maria Werd'', oziroma slovensko ''Marija na Otoku''. Od konca 9. stoletja dalje je bila pražupnija in misijonsko središče freisinške škofije za pokristjanjevanje slovenskih [[Karantanija|Karantancev]]. Današnja gotska cerkev z romanskim jedrom je služila za prenos ([[latinščina|latinsko]] ''Translatio'') relikvij mučencev Sv. Primoža in Sv. Felicijana. Danes je cerkev veliko romarsko središče, zaradi svoje idilične lege ob obali Vrbskega jezera pa tudi ena od najbolj priljubljenih cerkva na Koroškem za [[sveta birma|birmanja]] in poroke. [[Slika:Maria Wörth Pfarrkirche hll. Primus und Felician Hochaltar Madonna mit Kind 28082008 19.jpg|thumb|left|upright|Božja Mati na prestolu visokega oltarja v romarski cerkvi Sv. Primoža in Felicijana]] * ''Zimska cerkev'' (imenovana tudi ''Cerkev Rožnega venca'') leži zahodno in nekoliko pod župnijsko cerkvijo. Je manjša, obdana s pokopališčem in zidom, in kot taka zgrajena v stilu zgodnjesrednjeveških cerkva. Domneva se, da se pisna omemba posvetitve Marijine cerkve iz leta 1155 nanaša na današnjo Zimsko cerkev, vendar to ni gotovo. * Leta 1898 zgrajeni Grad Ribnica (nemško ''Schloss Reifnitz'') , imenovan tudi „Mali Miramar“ po svojem [[Trst|tržaškem]] predhodniku, leži na tankem pasu kopnega na severnem robu Ribniškega zaliva. * ''Vila Schwarzenfels'' v [[Majernik|Majerniku]] je bila zgrajena leta 1893/94 kot počitniška vila po načrtih [[Dunaj|dunajskega]] arhitekta Friedricha Theuerja. Dvonadstropna vila v historizirajočem slogu „staronemške usmeritve“ se nahaja na dominantni legi na visoki terasi nad jezerom in priča o prvih začetkih nemškega meščanskega turizma iz 19. stoletja, ki je v kasnejših desetletjih preplavil vso okolico Vrbskega jezera . * [[Jedvovca]] (nemško ''Pyramidenkogel''), 851 metrov visok hrib nad Vrbskim jezerom, na katerem je postavljen 54-metrski razgledni stolp. == Gospodarstvo in infrastruktura == Gospodarstvo občine Otok sloni skoraj popolnoma na poletnem in romarskem turizmu. Čeprav so številke od vrhunca v 50-ih letih 20. stoletja že močno upadle, gre še vedno za okoli 330.000 nočitev na leto. == Politika == === Občinski svet === Občinski svet občine Otok ima 15 članov. Na volitvah leta 2009 se je izoblikoval takole: * 6 sedežev Koroški Svobodnjaki (FPK) * 4 BMWL * 3 sedeži Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) * 2 sedeža Avstrijska ljudska stranka (ÖVP) Od leta 1997 je župan Adolf Stark (BZÖ, Zveza za prihodnost Avstrije). == Grb == Grb, ki je bil občini podeljen 14. februarja 1983, vsebuje več komponent, vzetih iz zgodovine in drugih značilnosti kraja. Modri ščit, zlati valovi in riba simbolizirajo lego občine na obalah Vrbskega jezera in blaginjo, ki sta jo prinesla tujski promet in turizem. Zlati [[lilija|lilijasti]] križ predstavlja kulturno dediščino misijonskega središča freisinških škofov. Nenavaden je ščit trikotne oblike, ki se sicer na Koroškem pojavlja le v občinah z [[vitez|viteško]] tradicijo. Uradni ''[[blazon]]'' otoškega grba se glasi: :''„V modrem trikotnem ščitu zlat lilijasti križ nad valovno črto, na dnu ščita zlata riba v vodoravnem položaju.“''<ref>zitiert nach Wilhelm Deuer: ''Die Kärntner Gemeindewappen''. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 2006, ISBN 3-900531-64-1, S. 188.</ref> Zastava je modro-rumena, z vključenim grbom. == Sestrska mesta == * {{GER|#}}, [[Freising]] (od 1978) * {{ITA|#}}, [[Codroipo]] * {{ESP|#}}, [[Aretxabaleta]] (od 1990) == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo |author=Gabrielle Russwurm-Biró|display-authors=etal |year=2001 |title=Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten |edition=3|publisher=Dunaj : Schroll |isbn=3-7031-0712-X |cobiss=512358028 |pages=}} == Povezave == {{Commons}} * [http://www.maria-woerth.info/ Gemeinde Maria Wörth] * {{StatistikAustria|20419}} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Gure}} {{normativna kontrola}} cxcg199a1v199nm1nwygidpzvebxf8e 0 343812 6742555 6703227 2026-08-25T14:49:57Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6742555 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Italijani|italijanskih]] [[pevec|pevcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Italijanov|Italija|italijanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Salvatore Adamo]] (italijansko-belgijski) *[[Manuel Agnelli]] *[[Antonio Aiello|Aiello]] (''Antonio Aiello'') *[[Al Bano]] *[[Alexia]] (''Alessia Aquilani'') *[[Alessandra Amoroso]] *(''Marco'') [[Anastasio]] *[[Annalisa]] *[[Biagio Antonacci]] *[[Asia Argento]] *[[Bino Arico]] (Bino; Benedetto Arico) *[[Malika Ayane]] == B == *[[Claudio Baglioni]] *[[Giovanni Baglioni]] *[[Aleandro Baldi]] *[[Al Bano]] (''Albano Carrisi'') *[[Luca Barbarossa]] *[[Joe Barbieri]] (kantavtor) *[[Donatella Bardi]] *[[Alex Baroni]] *[[Daniele Battaglia]] *[[Dodi Battaglia]] *[[Franco Battiato]] *[[Lucio Battisti]] *[[Gianni Bella]] *[[Marcella Bella]] *[[Edoardo Bennato]] *[[Eugenio Bennato]] *[[Loredana Bertè]] *[[Orietta Berti]] *[[Umberto Bindi]] *[[Bino]] (pr. i. [[Benedetto Arico]]) *[[Mario Biondi]] *[[Angela Brambati]] *[[Angelo Branduardi]] *[[Alex Britti]] *[[Carla Bruni-Sarkozy]] *[[Sergio Bruni]] (''Guglielmo Chianese'') *[[Massimo Bubola]] *[[Bugo]] (''Cristian Bugatti'') == C == *[[Giulio Caccini]] *[[Francesca Calearo]] - [[Madame]] *[[Red Canzian]] (''Bruno Canzian'') *[[Vinicio Capossela]] *[[Jan Maria Carlotti]] *[[Raffaella Carrà]] (''Raffaella Maria Roberta Pelloni'') *[[Angelo Cavallaro]] *[[Adriano Celentano]] *[[Gianni Celeste]] *[[Fausto Cigliano]] *[[Luigi Ciavarola]] *[[Gigliola Cinquetti]] *[[Clementino]] (''Clemente Maccaro'') *[[Ombretta Colli]] (''Comelli'') *[[Tony Colombo]] *[[Carmen Consoli]] *[[Paolo Conte]] *[[Lucio Corsi]] *[[Cesare Cremonini]] *[[Simone Cristicchi]] *[[Tony Croatto]] (''Hermes Davide Fastino Croatto Martinis'') *[[Toto Cutugno]] (''Salvatore Cutugno) == D == *[[Gigi D'Agostino]] *[[Gigi D'Alessio]] *[[Nino D'Angelo]] (''Gaetano "Nino" D'Angelo'') *[[Dalida]] (''Iolanda Cristina Gigliotti'') *[[Lucio Dalla]] (1943-2012) OMRI? *[[Tony Dallara]] (''Antonio Lardera'') *[[Pino Daniele]] *[[Damiano David]] *[[Cristiano De André]] *[[Fabrizio De André]] *[[Matilda De Angelis]] *[[Eduardo De Crescenzo]] *[[Francesco De Gregori]] *[[Maurizio De Jorio]] (it.-amer.) *[[Jula De Palma]] *[[Nicola Di Bari]] *[[Peppino Di Capri]] *[[Grazia Di Michele]] *[[Antonio Diodato]] *[[Johnny Dorelli]] == E == *[[Elisa (pevka)|Elisa]] (''Elisa Toffoli'') *[[Sfera Ebbasta]] (''Gionata Boschetti'') *[[Elodie (pevka)|Elodie]] (''Elodie Di Patrizi'') *[[Claudia Endrigo]] *[[Sergio Endrigo]] == F == *[[Roby Facchinetti]] *[[Fedez]] (''Federico Leonardo Lucia'') *[[Baldassare Ferri]] *[[Gabriella Ferri]] *[[Andrea Ferro|Andrea "Andy" Ferro]] *[[Tiziano Ferro]] *[[Aurelio Fierro]] *[[Gigi Finizio]] *[[Fiorello]] (''Rosario Tindaro Fiorello'') *[[Riccardo Fogli]] *[[Attilio Fontana (igralec)|Attilio Fontana]] *[[Jimmy Fontana]] *[[Alberto Fortis (glasbenik)|Alberto Fortis]] *[[Ivano Fossati]] *[[John Foster]] (''Paolo Occhipinti'') == G == *[[Giorgio Gaber]] (''Giorgio Gaberščik'')(italijanski kantavtor slovenskih korenin - [[Gaberščik|Gaberscik]]) *[[Rino Gaetano]] *[[Peppino Gagliardi]] *[[Lucilla Galeazzi]] *[[Franco Gatti]] *[[Max Gazzè]] (''Massimiliano Gazzè'') *[[Dori Ghezzi]] *[[Giorgia]] (''Giorgia Todrani'') *[[Rocco Granata]] (italijansko-belgijski) *[[Ivan Graziani]] (1945-97) *[[Francesco Guccini]] *[[Gué Pequeno]] (''Cosimo Fini'') *[[Giorgia Gueglio]] == H == *[[Alessandro Haber]] == I == *[[Anna Identici]] *[[Irama]] (''Filippo Maria Fanti'') == J == *[[Enzo Jannacci]] *[[J-Ax]] (''Alessandro Aleotti'') *[[Jeffrey Jey]] (''Gianfranco Randone'') *[[Jovanotti]] (''Lorenzo Cherubini'') == K == * [[Kaballà]] (''Giuseppe "Pippo" Rinaldi'') == L == *[[Carmelo in Michelangelo La Bionda]] *[[Francesco Landini]] *[[Mario Lanza]] (''Alfred Arnold Cocozza'') *[[Achille Lauro (pevec)|Achille Lauro]] (''Lauro De Marinis'') *[[Mario Lavezzi]] *[[Gianni Lazaro]] ? *[[Elena Ledda]] *[[Fausto Leali]] *[[Levante]] (''Claudia Lagona'') *[[Lorenzo Licitra]] *[[Luciano Ligabue]] *[[Marco Ligabue]] *[[Antonella Lualdi]] *[[Lelio Luttazzi]] == M == *[[Riki Maiocchi]] (''Enrico Maiocchi'') *[[Sparo Manero]] (''Pietro Clemente'') *[[Gianfranco Manfredi]] *[[Nino Manfredi]]? *[[Mannarino]] *[[Mango (pevec)|Mango]] (''Giuseppe Mango'') *[[Angelina Mango]] *[[Fiorella Mannoia]] *[[Laura Marafioti]] *[[Maria Nazionale]] *[[Emma Marrone]] (''Emmanuela Marrone'') *[[Mia Martini]] (''Domenica Bertè'') *[[Lea Massari]] *[[Paola Massari]] *[[Atto Melani]] *[[Marco Mengoni]] *[[Ermal Meta]] (albansko-italijanski) *[[Francesca Michielin]] *[[Milva]] (''Maria Ilva Biolcati''; ''"La Rossa"'') *[[Mina (pevka)|Mina]] (''Mina Anna Maria Mazzini/Quaini)'' *[[Perseo Miranda]] (''Angelo Spaggiari'') *[[Domenico Modugno]] *[[Claudio Monteverdi]] *[[Gianni Morandi]] *[[Morgan]] (''Marco Castoldi'') *[[Claudia Mori]] (''Claudia Moroni'') *[[Fabrizio Moro]] *[[Giorgio Moroder]] == N == *[[Nada (pevka)|Nada]] *[[Gianna Nannini]] *[[Mauro Nardi]] (''Antonio Borrelli'') *[[Nek]] (''Filippo Neviani'') *[[Ginevra Nervi]] *[[Daria Nicolodi]] *[[Enrico Nigiotti]] *[[Noemi]] (''Veronica Scopelliti'') *[[Enrico Nordio]] == O == *[[Marina Occhiena]] *[[Federico Olivieri]] - [[Olly]] *[[Anna Oxa]] (''Anna Hoxha'') == P == *[[Luigi Pacini]] *[[Mauro Pagani]] *[[Gino Paoli]] (1934-2026) *[[Tommaso Paradiso]] *[[Laura Pausini]] *[[Rita Pavone]] (''Rita Ori Filomena Merk-Pavone'') *[[Piero Pelù]] *[[Willie Peyote]] (''Guglielmo Bruno'') *[[Pietra Montecorvino]] (''Barbara D'Alessandro'') *[[Bernardo Pisano]] *[[Nilla Pizzi]] *[[Romina Power]] *[[Patty Pravo]] (''Nicoletta Strambelli'') *[[Luca Prodan]] (it.-škotsko-argent.) == R == *[[Eros Ramazzotti]] (''Eros Luciano Walter Ramazzotti'') *[[Massimo Ranieri]] *[[Renato Rascel]] *[[Mino Reitano]] *[[Francesco Renga]] *[[Tony Renis]] *[[Franco Ricciardi]] *[[Johnson Righeira]] *Giuseppe "Pippo" Rinaldi - "Kaballà" *[[Massimo Riva]] *[[Tiziana Rivale]] *[[Naike Rivelli]] *[[Claudio Rocchi]] *[[Vasco Rossi]] *[[Antonella Ruggiero]] *[[Carmen Russo]] (''Carmela Russo'') == S == *[[Sabrina Salerno]] *[[Jacopo Sarno]] *[[Brunori Sas]] (''Dario Brunori'') *[[Totò Savio]]? *[[Cristina Scabbia]] *[[Cristina Scuccia]] (“''pojoča nuna''") *[[Daniele Sepe]] *[[Daniele Silvestri]] *[[Bobby Solo]] *[[Angelo Sotgiu]] *[[Catherine Spaak]]? *[[Giorgio Spagna]]? *[[Ivana Spagna|(Ivana) Spagna]] *[[Sparo Manero]] (''Manero Il Turco''; pravo ime ''Pietro Clemente'') *[[Demetrio Stratos]] (''Efstratios Dimitriou'') == T == *[[Ines Taddio]] *[[Teddy Reno]] (''Ferruccio Merk Ricordi'') *[[Teho Teardo]] *[[Teo Teocoli]] *[[Riccardo Tesi]] *Rosario Tindaro [[Fiorello]] *[[Pier Francesco Tosi]] *[[Umberto Tozzi]] *Francesco Maria [[Tricarico]] *[[Paola Turci]] == V == *[[Caterina Valente]] *[[Ornella Vanoni]] *[[Antonello Venditti]] *[[Mario Venuti]] *[[Gianni Vezzosi]] *[[Edoardo Vianello]] *[[Margherita Vicario]] (1988) *[[Claudio Villa]] (''Claudio Pica'') == Z == *[[Iva Zanicchi]] *Carmelo Zappulla *[[Martina Zerial]] *[[Renato Zero]] (kantavtor) *[[Nina Zilli]] *[[Zucchero]] (''Adelmo Fornaciari'') {{seznami narodov po poklicu|pevcev}} [[Kategorija:Seznami Italijanov|Pevci]] [[Kategorija:Italijanski pevci|*]] g3q6jrlp5nr8c3rysg80gvgs3zxned0 0 358335 6742780 6250318 2026-08-26T06:39:25Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Nogometaš | image = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 179 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthclubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | youthyears1 = 1997–2005 | clubs1 = [[ND Gorica|Gorica]] | clubs2 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2005–2010 | years2 = 2010–2014 | caps1 = 102 | caps2 = 99 | goals1 = 15 | goals2 = 25 | years3 = 2014–2015 | clubs3 = [[HNK Rijeka|Rijeka]] | caps3 = 15 | goals3 = 1 | years4 = 2015 | clubs4 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps4 = 9 | goals4 = 1 | years5 = 2016 | clubs5 = [[Al-Arabi SC (Kuwait)|Al-Arabi SC]] | caps5 = 13 | goals5 = 3 | years6 = 2016–2017 | clubs6 = [[NK Celje|Celje]] | caps6 = 23 | goals6 = 1 | years7 = 2017–2018 | clubs7 = [[Korona Kielce]] | caps7 = 29 | goals7 = 9 | years8 = 2018–2019 | clubs8 = [[Arka Gdynia]] | caps8 = 17 | goals8 = 0 | years9 = 2020–2021 | clubs9 = [[ND Gorica|Gorica]] | caps9 = 31 | goals9 = 1 | totalcaps = 369 | totalgoals = 62 | nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Slovenija do 15 let | nationalcaps1 = 13 | nationalgoals1 = 0 | nationalyears2 = 2006 | nationalteam2 = Slovenija do 20 let | nationalcaps2 = 1 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2007–2008 | nationalteam3 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps3 = 7 | nationalgoals3 = 0 | nationalyears4 = 2012–2014 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps4 = 4 | nationalgoals4 = 0 | manageryears1 = 2024 | managerclubs1 = Slovenija do 16 let | manageryears2 = 2024–2025 | managerclubs2 = Slovenija do 17 let | manageryears3 = 2025–2026 | managerclubs3 = Slovenija do 16 let | manageryears4 = 2026– | managerclubs4 = Slovenija do 17 let }} '''Goran Cvijanović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[9. september]] [[1986]], [[Šempeter pri Gorici]]. Cvijanović je člansko kariero v [[prva slovenska nogometna liga|slovenski ligi]] začel pri [[ND Gorica|Gorica]] leta 2005, od leta 2010 pa igral za [[NK Maribor|Maribor]]. V prvi slovenski ligi je odigral 201 prvenstveno tekmo in dosegel 40 golov. Za [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovensko reprezentanco]] je debitiral 12. decembra 2012 na kvalifikacijski tekmi proti [[Cirpska nogometna reprezentanca|ciprski reprezentanci]], skupno pa odigral štiri tekme. Tudi njegov bratranec [[Miroslav Cvijanović]] je bil nogometaš.<ref>{{navedi splet |last1=Pertoci |first1=Tina |title=G. Cvijanovič: Želim si čim več takšnih predstav |url=https://siol.net/sportal/sportal-plus/g-cvijanovic-zelim-si-cim-vec-taksnih-predstav-379960 |publisher=[[Siol]] |access-date=30 July 2021 |date=5 April 2010}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Cvijanović, Goran}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši HNK Rijeke]] [[Kategorija:Nogometaši Al-Arabija SC (Kuvajt)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Korone Kielce]] [[Kategorija:Nogometaši Arka Gdynie]] [[Kategorija:Šempetrski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] an6mxz11tq40uk6rlj4owzjwfm4tiut 0 367010 6742800 5779695 2026-08-26T08:30:29Z Pv21 142817 uvod, odstavki 6742800 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marija Ahačič Pollak''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[skladateljica]], [[besedilopiska]]; * [[8. maj]] [[1937]], [[Tržič]]. Marija Ahačič Pollak je slovenska pevka, skladateljica, besedilopiska in zborovodkinja. Širšo glasbeno prepoznavnost v domovini je dosegla kot vokalistka pri [[Ansambel bratov Avsenik|ansamblu bratov Avsenik]]. V začetku šestdesetih let se je preselila v Kanado, kjer je postala ena ključnih osebnosti ohranjanja slovenske kulture med tamkajšnjimi izseljenci. == Življenje == Rodila se je v Tržiču v glasbeni družini, mami Mariji in očetu Rudolfu. Po osnovni šoli in nižji gimnaziji se je vpisala na kranjsko gimnazijo. Učila se je [[solopetje|solopetja]], od devetega leta na glasbeni šoli pa tudi igranja [[klavir]]ja. Po maturi na kranjski gimnaziji leta 1955 se je v Ljubljani vpisala na [[Akademija za glasbo|Akademijo za glasbo]]. Po uspešni avdiciji leta 1956 je postala pevka pri [[Ansambel Slavka Avsenika|Ansamblu Slavka Avsenika]], s katerim je zapela med drugim pesem ''[[Tam, kjer murke cveto]]''. Nastopala je tudi z orkestrom [[RTV Ljubljana]] pod vodstvom [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]]. Po treh letih zakona se je leta 1960 odpravila za svojim soprogom v [[Kanada|Kanado]]. Po prihodu v [[Montreal]] se je vpisala na Univerzo Mc Gill in dokončala likovno pedagoško smer. Že leta 1962 je prvič nastopila s slovensko pesmijo na CTV in prejela na natečaju prvo nagrado. Odtlej je z diapozitivi in slovensko pesmijo promovirala slovensko kulturno in glasbeno tradicijo. Nastopala je v vlogi pianistke, pevke in kulturne delavke. S svojo, v celoti avtorsko ploščo glasbe in besedila, s tematiko izseljenstva se je predstavila leta 1980, slovenske ljudske pesmi pa je posnela na svoji drugi plošči ''Pojte z menoj'' leta 1986. Uveljavila se je kot ustanoviteljica in odgovorna urednica radijske oddaje [[Glas kanadskih Slovencev]] pod okriljem Vseslovenskega kulturnega odbora v Torontu, občasno pa kot urednica in voditeljica v oddaji še vedno sodeluje. Leta 1994 je postala predsednica Vseslovenskega koordinacijskega odbora za kulturo v Torontu, ki združuje vsa slovenska društva v [[Ontario|Ontariu]]. Leta 1991 je ustanovila dekliško vokalno skupino Plamen.<ref>http://www.gorenjci.si/osebe/aha%C4%8Di%C4%8D-pollak-marija/686/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131230233140/http://www.gorenjci.si/osebe/aha%C4%8Di%C4%8D-pollak-marija/686/ |date=2013-12-30 }}, vpogled: 28. 12. 2013.</ref> Leta 2005 je izdala svoj knjižni prvenec ''Nitke življenja'', v katerem je opisala zgodbo družine Martinčkovi iz Tržiča.<ref>http://books.google.si/books/about/Nitke_%C5%BEivljenja.html?id=jAitAAAACAAJ&redir_esc=y, vpogled: 28. 12. 2013.</ref><ref>http://www.gorenjskiglas.si/article/20060101/C/301019998/1082//marija-ahacic-pollak, vpogled: 28. 12. 2013.</ref> == Nagrade == Marca 2005 je prejela red zasluge Republike Slovenije za svojo vsestransko kulturno poslanstvo med rojaki in širšo skupnostjo. Decembra 2005 ji je [[Občina Tržič]] podelila diplomo za promocijo države in Tržiča v svetu, [[Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti]] pa ji je leta 2006 podelil [[Gallusova listina|Gallusovo listino]].<ref>Odlok o podelitvi naziva častne občanke Občine Tržič Uradni list Republike Slovenije, št. 8/2012, str. 699.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ahačič Pollak, Marija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1937]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski pevci narodnozabavne glasbe]] rcm2a75u7xjpcrsb7e7s1oubhigh9df 0 369118 6742896 6714628 2026-08-26T10:26:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742896 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = Ērānshahr<ref name="native-name">Book Pahlavi spelling: [[Slika:Eranshahr.svg|60px]]}}</ref> |conventional_long_name = Sasanidsko cesarstvo |common_name = Perzija |continent = Azija |region = Bližnji vzhod |country = [[Iran]] |era = pozna [[antika]] |status = |government_type = fevdalna monarhija<ref>http://books.google.dk/books?id=sP_hVmik-QYC&pg=PA179&dq=encyclopedia+islam+khusraw&hl=da&sa=X&ei=B-LGUsf8DYnR4QT-loGgBg&ved=0CEcQ6AEwAw#v=onepage&q=encyclopedia%20islam%20khusraw&f=false</ref> |year_start = 224 |year_end = 651 |event_start = bitka za Hormozdgān |date_start = 28. april |event1 = bizantinsko–sasanidska vojna (rimsko-perzijska vojna) |date_event1 = 602–628 |event2 = državljanska vojna<ref name="Parvaneh Pourshariati 2008. p. 4">Parvaneh Pourshariati, ''Decline and Fall of the Sasanian Empire: The Sasanian-Parthian Confederacy and the Arab Conquest of Iran'', I.B. Tauris, 2008. (str. 4)</ref> |date_event2 = 628-632 |event3 = muslimanska zasedba Perzije |date_event3 = 633–651 |event_end = padec Sasanidskega imperija |date_end = |p1 = Partsko cesarstvo |flag_p1 = Parthia 001ad.jpg |p2 = Indo-Skiti |flag_p2 = Indo-ScythiansMap.jpg |p3 = Kušansko cesarstvo |flag_p3 = Kushanmap.jpg |p4 = Kraljevina Armenija (antika) |flag_p4 = Maps of the Armenian Empire of Tigranes.gif |p5 = Lahmidi |flag_p5 = LakhmidsVassal.png |s1 = Rašidunski kalifat |flag_s1 = black flag.svg |s2 = Dabujidi |flag_s2 = Tabaristan-EN.svg |s3 = Masmugani iz Damavanda |flag_s3 = |s4 = Bavandska dinastija |flag_s4 = BavandDynastyIranian.png |image_flag = Derafsh Kaviani.png |flag_type = Derafš Kaviani |flag = Derafš Kaviani |image_coat = Senmurv.svg |symbol_type = Simurg |symbol = Simurg |image_map = SassanianEmpireHistoryofIran.png |image_map_caption = Največji obseg Sasanidskega cesarstva pod [[Kozrav II.|Kozravom II.]] |capital = *[[Istahr]] (224–226)<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/ctesiphon |title=CTESIPHON – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date= |accessdate=2013-12-16}}</ref> * [[Ktezifon]] (226–637) |common_languages = [[Perzijščina|srednje perzijski]]<ref>''Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East'', Vol.1, Ur. Jamie Stokes. Infobase Publishing, 2009. str. 601.</ref><br />[[Armenščina|srednje armenski]]<ref>{{navedi knjigo|last=Chyet|first=Michael L.|authorlink= |editor1-last=Afsaruddin|editor1-first=Asma|editor2-last=Krotkoff|editor2-first=Georg|editor3-last=Zahniser|editor3-first=A.H. Mathias|editor1-link=|title=Humanism, Culture, and Language in the Near East: Studies in Honor of Georg Krotkoff|url=https://archive.org/details/humanismculturel0000unse|year=1997|publisher=Eisenbrauns|isbn=9781575060200|page=[https://archive.org/details/humanismculturel0000unse/page/284 284]|quote=}}</ref> |religion = [[zoroastrstvo]],<br />(<small>tudi babilonsko mnogoboštvo, [[manihejstvo]], [[hinduizem]], [[budizem]], [[krščanstvo]], [[mandeizem]], [[judaizem]]</small>) |currency = |title_leader = šahinšah |leader1 = [[Ardašir I.]] <small>(prvi)</small> |year_leader1 = 224–241 |leader2 = [[Jazdegerd III.]] <small>(zadnji)</small> |year_leader2 = 632–651 |stat_year1 = 621 |stat_area1 = 6.600.000 |stat_pop1 = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal;background:transparent;text-align:left; |title=&nbsp; |{{flag|Abkhazia}}|{{flag|Afganistan}}|{{flag|Armenija}}|{{flag|Azerbajdžan}}|{{flag|Bahrain}}<ref name="Mojtahed-Zadeh">''Security and Territoriality in the Persian Gulf: A Maritime Political Geography'' by Pirouz Mojtahed-Zadeh, page 119</ref>|{{flag|Dagestan}}|{{flag|Egipt}}|{{flag|Gruzija}}|{{flag|Iran}}|{{flag|Irak}}|{{flag|Indija}}|{{flag|Izrael}}|{{flag|Palestina}}|{{flag|Jordanija}}|{{flag|Kazahstan}}|{{flag|Kuvajt}}|{{flag|Kirgizistan}}|{{flag|Libanon}}|{{flag|Libija}}|{{flag|Gorski Karabah}}|{{flag|Oman}}|{{flag|Pakistan}}| |{{flag|Katar}}|{{flag| Saudova Arabija}}|{{flag|Južna Osetija}}|{{flag|Sirija}}|{{flag|Tadžikistan}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Turkmenistan}}|{{flag|UAE}}|{{flag|Uzbekistan}}|{{flag|Jemen}} }} }} '''Sasanidsko cesarstvo''', uradno '''Cesarstvo Irancev''' ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] 𐭠𐭩𐭥𐭠𐭭𐭱𐭲𐭥𐭩 Ērānshahr),<ref> MacKenzie, D. N. (2005). ''A Concise Pahlavi Dictionary''. London & New York: Routledge Curzon. str. 120. ISBN 978-0-19-713559-4.</ref> za zgodovinarje '''Novoperzijsko cesarstvo''',<ref name="ref10">Fattah, Hala Mundhir (2009). ''A Brief History of Iraq''. Infobase Publishing. str. 49. ISBN 978-0-8160-5767-2.</ref> je bilo zadnje perzijsko cesarstvo pred prihodom [[islam]]a sredi 7. stoletja n. št. Ime je dobilo po [[Sasanidi|Sasanidski dinastiji]], najdlje vladajoči perzijski vladarski hiši,<ref name=ref2>Wiesehofer 1996.</ref><ref>''A Brief History''. Culture of Iran. Arhivirano iz izvirnika 21. novembra 2001. Pridobljeno 11. septembra 2009.</ref> in trajalo več kot štiri stoletja od leta 224 do 651 n. št. Nasledilo je [[Partsko cesarstvo]] in v pozni antiki iz Perzije ponovno naredilo velesilo, enakovredno sosednjemu rivalskemu [[Rimsko cesarstvo|Rimskemu]]-[[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]].<ref name=ref12>Shapur Shahbazi 2005.</ref><ref name="ref13">Norman A. Stillman. ''The Jews of Arab Land''. str. 22 Jewish Publication Society, 1979. ISBN 0827611552.</ref><ref name="ref14">International Congress of Byzantine Studies Proceedings of the 21st International Congress of Byzantine Studies, London, 21–26. August 2006, Volumes 1–3. str. 29. Ashgate Pub Co, 30. september 2006. ISBN 075465740X.</ref> Cesarstvo je ustanovil [[Ardašir I.]], lokalni iranski vladar, ki je prišel na oblast v Partskem cesarstvu, oslabelem zaradi notranjih sporov in vojn z [[Rimsko cesarstvo|Rimom]]. Po porazu zadnjega partskega šahinšaha [[Artaban IV.|Artabana IV.]] v bitki pri Hormizdeganu leta 224 je ustanovil Sasanidsko dinastijo in začel načrtovati obnovo zapuščine [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskega cesarstva]] s širjenjem iranskega ozemlja. Sasanidsko cesarstvo je v svojem največjem obsegu zajemalo ves sedanji Iran in [[Irak]] in se raztezalo od vzhodnega [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z [[Anatolija|Anatolijo]] in [[Egipt]]om, do [[Pakistan]]a in od dela južne [[Arabija|Arabije]] do [[Kavkaz]]a in centralne [[Azija|Azije]]. Po legendi je bil prapor Sasanidskega cesarstva [[Derafš Kaviani]].<ref>Khaleghi-Motlagh, Derafš-e Kāvīān.</ref> Sasanidsko obdobje se šteje za višek iranske zgodovine<ref>Hourani, str. 87.</ref> in do neke mere višek iranske kulture pred muslimansko osvojitvijo in posledično islamizacijo. Sasanidi so bili strpni do različnih verstev in kultur svojih podložnikov. Razvili so zapleteno centralizirano državno upravo in obnovili [[zoroastrstvo]] kot legalistično in združevalno silo svoje oblasti. Gradili so mogočne spomenike in javne zgradbe in podpirali kulturne in izobraževalne ustanove. Kulturni vpliv cesarstva je segal preko njegovih meja, tudi v zahodno [[Evropa|Evropo]],<ref>Will Durant. ''Age of Faith''. Simon and Schuster, 1950. str. 150.</ref> [[Afrika|Afriko]],<ref>"Transoxiana 04: Sasanians in Africa". Transoxiana.com.ar. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Kitajska|Kitajsko]] in [[Indija|Indijo]]<ref> Sarfaraz, str. 329–330.</ref> in pomagal oblikovati evropsko in azijsko srednjeveško umetnost.<ref name=ref20>"Iransaga: The art of Sassanians". Artarena.force9.co.uk. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijska kultura je postala osnova za veliko islamskih kultur in vplivala na [[umetnost]], [[Arhitektura|arhitekturo]], [[Glasba|glasbo]], [[Književnost|književnost]] in [[Filozofija|filozofijo]] po celotnem islamskem svetu.<ref> Abdolhossein Zarinkoob. ''Ruzgaran: tarikh-i Iran az aghz ta saqut saltnat Pahlvi''. str. 305.</ref> Kulminacija iransko-bizantinskega spora v 7. stoletju je privedla do velikih vojnih, demografskih in gospodarskih izgub na obeh straneh, kar je [[Arabci|Arabcem]], združenim pod islamom, odprlo pot k osvojitvi sasanidskega in bizantinskega ozemlja. Zadnji sasanidski šah [[Jazdegerd III.]] je bil ubit leta 651 in dinastija je uradno prenehala obstajati. Njegov sin Peroz je zbežal na kitajski dvor. Padec Sasanidov je pomenil konec staroveškega obdobja iranske zgodovine in začetek 200 letne dominacije [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Prve srednjeveške iranske dinastije (Tahiridi, Samanidi, Safaridi) so se pojavile v [[Veliki Horasan|Horasanu]] na začetku 9. stoletja. ==Ime== Uradno ime cesarstva je bilo Cesarstvo Irancev ([[Perzijščina|srednjeperzijsko]] ērānšahr, [[Partščina|partsko]] aryānšahr). Ime je prvič dokazano na [[Res Gestae Divi Saporis|Velikem napisu Šapurja I.]], na katerem kralj pravi: ''"Jaz sem kralj Cesarstva Irancev"'' (srednjeperzijsko ērānšahr xwadāy hēm, partsko aryānšahr xwadāy ahēm).<ref>"ĒRĀN, ĒRĀNŠAHR – Encyclopaedia Iranica". www.iranicaonline.org. Pridobljeno 9. novembra 2019.</ref> Ker se je vladajoča dinastija imenovala po Sasanu, je v zgodovinarskih in akademskih krogih cesarstvo bolj znano kot Sasanidsko cesarstvo. Zgodovinarji ga imenujejo tudi Novoperzijsko cesarstvo, ker je imelo korenine v Perziji (Parsu).<ref name=ref10/> Prvo perzijsko cesarstvo je bilo [[Ahemenidsko cesarstvo]]. ==Zgodovina== ===Izvor in zgodnja zgodovina (205-310)=== Sasanidsko cesarstvo je v Istahru ustanovil Ardašir I. [[Slika:SASANIAN KINGS. Ardashir I. As King of Persis, AD 205-6-223-4.jpg|thumb|left|Prvi kovanec ustanovitelja Ardaširja I., ki ga je kot kralj Perzije Artakserks (Ardašir) V. koval v obdobju od okoli 205/206 do 223/224<br> '''Ovberz:''' Bradata glava z diademom in tiaro v partskem slogu in napisom ''"Božanski Ardašir, kralj"'' (pahlavi) <br> '''Reverz:''' Bradata glava Papaka z diademom in partsko tiaro in napisom ''"Sin božanskega Papaka, kralj"'' (''pahlavi'')<ref>CNG: ''Kings of Persis. Artaxerxes (Ardaxsir) V. Circa 209–224 AD''. AR Drachm (3,02 gm).</ref> ]] [[Slika:Ghal'eh Dokhtar2.jpg|thumb|250px|[[Ghal'eh Dokhtar]] (Deviški grad) v sedanjem Farsu, Firuzabad, [[Iran]], ki ga je zgradil Ardašir I. leta 209, preden je dokončno porazil [[Partsko cesarstvo]]]] [[Slika:Ctesiphon.jpg|thumb|250px|[[Taq-i Kisra]], najslavnejši perzijski spomenik iz sasanidskega obdobja]] Ardaširjev oče [[Papak]] je bil iranski princ, ki je vladal od leta 205/206 do svoje smrti med letoma 207 in 210. Do leta 200 mu je uspelo strmoglaviti Gohirja, dinasta iz Barzangidske dinastije, in prevzeti njegov položaj. Ardaširjeva mati Rodhag je bila hčerka pokrajinskega guvernerja Parsa. Papak in njegov najstarejši sin Šapur sta uspela razširiti svojo oblast na cel Pars. Dogodki, ki so sledili, so zaradi nezanesljivih virov nejasni. Jasno je samo to, da sta se po Papakovi smrti Ardašir, ki je bil takrat guverner Darabgerda, in starejši brat Šapur spopadla za oblast v Parsu. Viri omenjajo, da se je po srečanju z bratom na Šapurja zrušila streha in ga ubila. Ardašir je do leta 208 obračunal z brati, ki so protestirali zaradi Šapurjeve smrti, in se proglasil za vladarja Parsa.<ref>Farrokh 2007, str. 178.</ref><ref>Zarinkoob 1999, str. 194 198.</ref> Ko je bil Ardašir imenovan za šaha (kralja), je prestavil svojo prestolnico bolj proti jugu in ustanovil novo prestolnico Ardašr-Huarra (nekdanji Gur, sedanji [[Firuzabad]]). Mesto so dobro varovale visoke gore in lahko branljivi ozki prelazi. Mesto samo je obdajalo visoko obzidje, ki je bilo verjetno kopija obzidja Darabgirda. Vladarjeva palača je bila na seveni strani mesta. Njeni ostanki so še vedno obsežni. Po vzpostavitvi oblasti v Parsu je Ardašir hitro širil svoje ozemlje, zahteval fevdno zvestobo od lokalnih knezov Parsa in vzpostavil oblast v sosednjih provincah [[Kerman]], [[Esfahan]], [[Suza, Perzija|Susiana]] in [[Harakena]]. Njegovo širjenje je vzbudilo pozornost partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], ki je ukazal guvernerju [[Huzistan|Huzistana]], naj napade Ardaširja. V vojni z njim je Ardašir v bitkah leta 224 zmagal. V drugem poskusu je Ardaširja napadel Artaban V. osebno in v bitki pri Hormozganu padel. Ardašir je po zmagi napadel zahodne province umrlega Partskega cesarstva.<ref>Farrokh 2007, str. 180.</ref> [[Slika:Bas relief nagsh-e-rostam al.jpg|thumb|left|250px|Skalni relief v [[Nakš-e Rostam]]u, na katerem so upodobljeni perzijski cesar [[Šapur I.]] (na konju) in ujeta rimski cesar [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijan]] (stoji) in [[Filip Arabec]] (kleči), ki po porazu pri Edesi prosita za mir]] Arsakidska dinastija je bila v tistem času razdeljena med podpornike [[Artaban V.|Artabana V.]] in [[Vologas VI.|Vologasa VI.]] Slednji je verjetno dovolil Ardaširju utrditi oblast na jugu brez večjega vmešavanja Partov. Ardaširju je bila naklonjena tudi geografija Parsa, ki je z gorami ločen od ostalega Irana.<ref>Frye 2005, str. 465–466.</ref> Leta 224 je bil v [[Ktezifon]]u kronan za izključnega vladarja Perzije in privzel naslov ''šahinšah'' ali ''kralj kraljev''. Napis kot njegovo ''banbišnan banbišn'' – ''kraljico kraljic'' omenja Adhur-Anahid, čeprav njuna zveza ni bila povsem sklenjena. S kronanjem se je končalo štiristoletno Partsko cesarstvo in začela štiristoletna sasanidska oblast.<ref>Frye 2005, str. 466–467.</ref> V naslednjih nekaj letih so po celem cesarstvu izbruhnili upori. Ardašir I. je kljub temu širil svoje cesarstvo proti vzhodu in severozahodu. Osvojil je pokrajine [[Sistan]], [[Gorgan]], [[Veliki Horasan|Horasan]], [[Margiana]] (v sedanjem [[Turkmenistan]]u), [[Balh]] in [[Horezm]]ijo. K cesarstvu je priključil tudi [[Bahrajn]] in [[Mosul]]. Kasnejši napisi omenjajo tudi vdajo kraljev [[Kušan]]a, [[Turan]]a in [[Mekran]]a. [[Numizmatika|Numizmatični]] dokazi kažejo, da so se omenjeni kralji verjetneje vdali njegovemu sinu Šapurju I. Na zahodu so bili napadi na [[Hatra|Hatro]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] manj uspešni. Ardašir je leta 230 prodrl globoko na ozemlje [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Rimska protiofenziva dve leti kasneje so je končala brez zmagovalca, rimski cesar [[Aleksander Sever]] pa je v [[Rim]]u kljub temu triumfiral.<ref>"5.1–6". Livius.org. 8. julij 2007. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref> Dodgeon-Greatrex-Lieu 2002, str. 24-28.</ref><ref>Frye 1993, str. 124.</ref> [[Slika:HumiliationValerianusHolbein.jpg|thumb|250px|[[Hans Holbein mlajši]] (1521): ''Šapurjevo poniževanje cesarja Valerijana'', pero in črno črnilo na skici s kredo, Kunstmuseum Basel)]] Ardaširjev sin [[Šapur I.]] je nadaljeval širjenje cesarstva. Osvojil je [[Baktrija|Baktrijo]] in zahodne dele Kušanskega cesarstva in izvedel več pohodov proti Rimskemu cesarstvu. Napadel je rimsko [[Mezopotamija (rimska provinca)|Mezopotamijo]] in osvojil Karhe in Nisibis, potem pa ga je pri Resaini porazil rimski general Timesitej in osvojil izgubljena rimska ozemlja.<ref name=ref33>Frye 1993, str. 125.</ref> Cesar [[Gordijan III.]] (vladal 238-244) je kasneje prodrl še dlje ob [[Evfrat]]u in bil pri Mešiki leta 244 poražen. Po porazu so ga njegovi vojaki ubili in omogočili Šapurju I., da je z novim cesarjem [[Filip Arabec|Filipom Arabcem]] sklenil zelo ugoden mir. Rimljani so mu takoj izplačali 500.000 [[denarij]]ev in se obvezali za nadaljnja letna plačila. Šapur I. je kmalu nadaljeval vojno, porazil Rimljane pri Barbalisu (253) in kasneje veljetno osvojil in izropal Antiohijo <ref name=ref33/><ref>Southern 2001, str. 235–236.</ref> Rimski protinapad pod poveljstvom cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] se je končal s katastrofo. Valerijan je bil po obleganju v Edesi ujet in ostal do smrti v perzijskem ujetništvu. Šapur I. je svojo zmago ovekovečil z impresivnima skalnima reliefoma v [[Nakš-e Rostam]]u in Bišapurju in monumentalnim skalnim napisom v perzijščini in grščini pri Perzepolisu. Izkoristil je svoj uspeh in leta 260 prodrl v Anatolijo in se po porazu z Rimljani in njihovim palmirskim zaveznikom Odenatom v neredu umaknil. Izgubil je svoj harem in vsa osvojena ozemlja.<ref>Frye 1993, str. 126.</ref><ref> Southern 2001, str. 238.</ref> [[Slika:Spread of Manicheanism.png|alt=|left|thumb|300px| Širjenje manihejstva (300–500)<ref> Dorling Kindersley. World History Atlas. </ref>]] Šapur je imel ambiciozne razvojne načrte. Ukazal je gradnjo prvega jezu v Iranu in ustanovil veliko mest. V nekatera je naselil del beguncev z rimskih ozemelj, vključno s [[kristjani]], ki so lahko pod sasanidsko oblastjo svobodno prakticirali svojo vero. Po njem se imenujeta mesti [[Bišapur]] in [[Nišapur]]. On sam je dajal prednost [[Manihejstvo|manihejstvu]] in ščitil [[Mani]]ja, ki mu je posvetil svojo knjigo ''Šabuhragan''. V tujino je poslal veliko manihejskih [[misijonar]]jev. Podpiral je tudi babilonskega [[rabin]]a Samuela. Njuno prijateljstvo je bilo ugodno za tamkajšnjo judovsko skupnost, za katero so sicer veljali zelo zatiralni zakoni. Kasnejši sasanidski vladarji niso vodili tako tolerantne verske politike. Ko je na oblast prišel Šapurjev sin [[Bahram I.]], je pod pritiskom [[Zoroastrstvo|zoroastrskega]] visokega svečenika Katirja ukazal ubiti Manija in začel preganjati njegove pristaše. Zahteve zoroastrske duhovščine je ubogljivo izpolnjeval tudi njegov naslednik [[Bahram II.]]<ref>Zarinkoob 1999, str. 197.</ref><ref>Frye 1968, str. 128.</ref> Med njegovim vladanjem so Rimljani pod poveljstvom cesarja [[Kar (rimski cesar)|Kara]] opustošili prestolnico [[Ktezifon]], pod cesarjem [[Dioklecijan]]om pa je po pol stoletja perzijske vladavine Rim zasedel večino [[Armenija|Armenije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 199.</ref> [[Bahram III.|Bahrama III.]], ki je vladal zelo malo časa leta 293, je nasledil [[Narseh]], ki je začel novo vojno z Rimom. Po prvih uspehih pri Kliniku na Evfratu proti cesarju [[Galerij]]u leta 296 je bil nazadnje odločilno poražen. Galerijeva vojska je bila, verjetno spomladi 298, okrepljena z enotami, zbranimi v rimskih obdonavskih provincah.<ref> Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18.</ref> Galerij je nato nameraval preko Armenije napasti severno Mezopotamijo. Narseh se je iz Mezopotamije umaknil v Armenijo, da bi ustavil napad Rimljanov. Skalnat teren v Armeniji je bolj ustrezal rimski [[Pehota|pehoti]] kot sasanidski [[Konjenica|konjenici]]. Galerij je s pomočjo domačinov uspel presenetiti Narseha in ga v dveh bitkah premagal.<ref name=ref42>Barnes. ''Constantine and Eusebius''. str. 18; Potter. ''The Roman Empire at Bay''. str. 293.</ref> [[Slika:Caucasus 300 map alt de.png|thumb|300px| Rimsko cesarstvo in satelitska Kraljevina Armenija okoli leta 300]] Med drugo bitko so Rimljani zasegli Nasrehov tabor, zakladnico, harem in ženo.<ref name=ref42/> Galerij je nato nadaljeval pohod v [[Medija (zgodovinska pokrajina)|Medijo]] in [[Adiabena|Adiabeno]] in večkat zmagal, najvidneje pri [[Erzurum]]u, in pred 1. oktobrom 298 osvojil Nisibis (Nusaybin, Turčija). Pohod je nadaljeval ob [[Tigris]]u in osvojil [[Ktezifon]]. Narseh je pred tem poslal h Galeriju delegacijo s prošnjo, da mu vrne žene in otroke. Spomladi 299 so se začela mirovna pogajanja, ki sta jim predsedovala Galerij in [[Dioklecijan]]. Mirovni pogoji so bili težki: Perzija je morala Rimu prepustiti vsa osvojena ozemlja. Meja med cesarstvoma je postal Tigris. Armenija je prišla pod rimsko oblast. Mejo je predstavljala trdnjava Ziata. [[Kavkaška Iberija]] je postala rimski fevd z guvernerjem, ki ga je imenoval Rim. Nisibis, zdaj pod rimsko oblastjo, je postal edini kanal za trgovanje med Perzijo in Rimom. Rim je dobil oblast v petih [[satrapija]]h med Tigrisom in Armenijo: Ingileni, Sofaneni (Sofena), Arzaneni (Aghdznik), [[Korduena|Kordueni]] in Zabdiceni (pri sedanjem Hakkâriju, [[Turčija]]).<ref>Michael H. Dodgeon; Samuel N.C. Lieu (1991). ''Galienus conquests:Google Book on Roman Eastern Frontier (part 1)''. Routledge. ISBN 9780415103176. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Perzijci so se tudi obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve [[Armenija|Armenije]] in [[Gruzija|Gruzije]].<ref>Zarinkoob 1999, str. 200.</ref> Narseh je zaradi katastrofalnega poraza odstopil in leto kasneje umrl. Prestol je nasledil njegov sin [[Hormizd II.]] Po celi državi so se začeli upori. Novi kralj je uspel zatreti upore v [[Sakastan]]u in [[Kušan]]u, ni pa mogel obvladati perzijskega plemstva. Leta 309 so ga na lovu ubili [[Beduini]]. ===Prva zlata doba (309-379)=== [[Slika:Sassanian seal standing noble holding a flower, ca. 3rd–early 4th century AD.jpg|thumb|left|200px| Sasanidski pečat iz 3. do zgodnjega 4. stoletja]] Po smrti [[Hormizd II.|Hormizda II.]] so začeli severni [[Arabci]] pustošiti in pleniti zahodna mesta perzijskega cesarstva. Napadli so celo Pars, domovino sasanidskih kraljev. Perzijski plemiči so medtem umorili Hormizdovega najstarejšega sina, drugega pa oslepili. Tretjega so aretirali, vendar mu je uspelo pobegniti na rimsko ozemlje. Prestol je bil rezerviran za [[Šapur II.|Šapurja II.]], nerojenega sina ene od žena Hormizda II. Kronan je bil ''in utero'', tako da so krono položili na materin trebuh.<ref> Agathias. ''Histories'', 25, 2–5. Prevod Dodgeon-Greatrex-Lieu (2002), I, 126.</ref> Med Šapurjevim otroštvom so v cesarstvu vladali njegova mati in plemiči. Ko je odrasel in prevzel oblast, se je kmalu izkazal za dejavnega in učinkovitega vladarja. Z majhno, a disciplinirano vojsko, se je odpravil na jug proti Arabcem, jih porazil in zavaroval južne pokrajine cesarstva.<ref>Zarinkoob 1999, str. 206.</ref> Zatem se je odpravil na svoj prvi pohod proti Rimljanom in večkrat zmagal. Zaradi več neuspelih obleganj ključne obmejne trdnjave Nisibis in rimskih osvojitev perzijskih mest Singara in Amida mu ni uspelo osvojiti nobenega ozemlja pod rimsko oblastjo. Šapurjevi pohodi so zaustavili plenilske pohode nomadskih plemen ob zahodni meji cesarstva, ki so ogrožali predvsem [[Transoksanija|Transoksanijo]], ključno za nadzor nad [[Svilna cesta|svilno cesto]]. Šapur se je v Transoksaniji srečal z vzhodnimi nomadi in lokalnim poveljnikom dovolil nadlegovalne pohode na Rimljane.<ref>Blockley 1998, str. 421.</ref> Podjarmil je srednjeazijska plemena in njihovo ozemlje priključil kot novo provinco. Na vzhodu je Šapur II. okoli leta 325 zasedel veliko ozemlja v sedanjem [[Afganistan]]u in [[Pakistan]]u. Širitvi ozemlja je sledila širitev sasanidske kulture in umetnosti v [[Turkestan]] in celo na [[Kitajska|Kitajsko]]. Šapur II. je s svojim zaveznikom, nomadskim kraljem Grumbatom, leta 359 krenil na svoj drugi pohod proti Rimljanom in kmalu osvojil Singaro in Amido. Rimski cesar [[Julijan Odpadnik|Julijan]] je v protinapadu prodrl globoko na perzijsko ozemlje in pri [[Ktezifon]]u porazil Šapurja. Prestolnice mu ni uspelo zavzeti, pri poskusu umika na rimsko ozemlje pa so ga ubili.<ref name=ref48>Frye 1968, str. 137-138.</ref> Njegov naslednik [[Jovijan]], ujet v past na vzhodnem bregu [[Tigris]]a, je moral za prost prehod iz Perzije prepustiti Sasanidom vse province, ki so jih oni leta 298 prepustili Rimu, ter Nisibis in Singaro. [[Slika:Alchon Huns. Anonymous. Circa 400-440 CE Imitating Sasanian king Shahpur II.jpg|thumb|300px| Zgodnji kovanec [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]], datiran v obdobje 400 do 440; kovanec se je zgledoval po kovancih Šapurja II., samo da je bil na obverzu dodan simbol ''[[tamga]]'' [[Slika:Alchon_Tamga.png|16px]] in napis "Alhono" (αλχοννο) v baktrijski pisavi<ref name=JB>{{navedi knjigo |last1=Braarvig |first1=Jens |title=Buddhist Manuscripts |date=2000 |publisher=Hermes Pub. |isbn=9788280340061 |page=257 |edition=Vol.3 |url=https://books.google.com/books?id=KTDYAAAAMAAJ |language=en}}</ref>]] Od okoli leta 370 do konca vladanja Šapurja II. so Sasanidi izgubili oblast v Baktriji na račun napadalcev s severa, najprej [[Kidariti|Kidaritov]], nato [[Heftaliti|Heftalitov]] in nazadnje [[Alhonski Huni|Alhonskih Hunov]].<ref> Neelis, Jason (2010). ''Early Buddhist Transmission and Trade Networks: Mobility and Exchange Within and Beyond the Northwestern Borderlands of South Asia''. BRILL. str. 159. ISBN 978-9004181595.</ref> Huni so začeli kovati svoj denar, ki se je zgledoval po sasanidskem.<ref> Tandon, Pankaj (2013). "Notes on the Evolution of Alchon Coins" (PDF). ''Journal of the Oriental Numismatic Society'' '''216''': 24–34. Pridobljeno 8. julija 2018.</ref> Na kovancih, kovanih v Baktriji, je bila pogosto doprsna podoba, zelo podobna sasanidskima kraljema Šapurju II. (vladal 309-379) in [[Šapur III.|Šapurju III.]] (vladal 383-388). Na obverzu sta bila dodana alhonska tamga in ime "Alhono", napisano v baktrijski pisavi. Na reverzu so bili upodobljeni darovalci ob žgalnem oltarju.<ref>''CNG Coins''.</ref><ref>Rienjang, Wannaporn; Stewart, Peter (2018). ''Problems of Chronology in Gandhāran Art: Proceedings of the First International Workshop of the Gandhāra Connections Project''. University of Oxford, 23rd–24th March, 2017. Archaeopress. str. 23. ISBN 9781784918552.</ref> Šapur II. je nadaljeval strogo versko politiko svojega predhodnika. Med njegovim vladanjem je bila zbrana ''[[Avesta]]'', zbirka svetih [[Zoroastrstvo|zoroastrskih]] besedil. [[Krivoverstvo]] in odpadništvo se je kaznovalo. Slednje je bila reakcija na pokristjanjevanje, ki ga je v Rimskem cesarstvu izvajal [[Konstantin I. Veliki]]. Šapur II. je bil, tako kot Šapur I., naklonjen Judom. Živeli so relativno svobodno in med njegovim vladanjem dobili veliko ugodnosti. Ob njegovi smrti je bilo cesarstvo močno kot nikoli prej. Vsi nasprotniki na vzhodu so bili pokorjeni, pod sasanidsko oblastjo pa je bila tudi Armenija.<ref name=ref48/> ===Vmesno obdobje (379-498)=== [[Slika:Folio from a Khamsa-c.jpg|thumb|200px|[[Bahram V.]] je bil velik ljubljenec perzijske književnosti in poezije: ''"Bahram in indijska princesa v črnem paviljonu"'', pesnitev velikega perzijskega pesnika Nizamija in safavidskega obdobja (sredina 16. stoletja)]] Od smrti Šapurja II. (379) do prvega kronanja Kavada I. (488) je bilo obdobje relativnega miru s samo dvema kratkima vojnama z [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnim rimskim cesarstvom]]. Prva je bila leta 421-422 in druga leta 440.<ref name=ref54>Neusner 1969, str. 68.</ref><ref>Bury 1923.</ref><ref>"XIV.1". Penelope.uchicago.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref><ref>Frye 1993, str. 145.</ref><ref>Greatrex-Lieu (2002), II, str. 37–51.</ref> V tem obdobju se je sasanidska verska politika spreminjala od vladarja do vladarja. Trden sistem državne uprave, ki ga je vzpostavil Šapur II., je ostal učinkovit, čeprav je v tem obdobju v cesarstvu vladalo nekaj šibkih vladarjev.<ref name=ref54/> Po smrti Šapurja II. leta 379 je oblast prešla na njegovega polbrata [[Ardašir II.|Ardaširja II.]] (vladal 379-383), sina [[Hormizd II.|Hormizda II.]], in nato na sina [[Šapur III.|Šapurja III.]] (vladal 383-388). Nobeden od njiju ni imel vladarskih sposobnosti njunega predhodnika. Ardašir je bil vzgojen kot cesarjev polbrat, Šapur III. pa je bil preveč melanholičen, da bi lahko kaj dosegel. [[Bahram IV.]] (vladal 388-399) ni bil tako neaktiven kot njegov oče, a kljub temu ni dosegel nič pomembnega. V tem času je bila Armenija z mednarodnim sporazumom razdeljena med Bizantinsko in Sasanidsko cesarstvo. Sasanidi so vzpostavili svojo oblast v Veliki Armeniji, Bizantinci pa v manjšem delu zahodne Armenije. [[Bahram IV.]], sin [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] (vladal 399-421), se je pogosto primerjal s [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom Velikim]]. Oba sta bila fizično in diplomatsko močna, oportunistična, prakticirala versko strpnost in zagotavljala svobodo nastajajočim verskim manjšinam. Jazdegerd je prekinil preganjanje kristjanov in kaznoval plemiče in svečenike, ki so jih preganjali. Njegova vladavina je bila obdobje relativnega miru z Rimljani. Jazdegerd je celo prevzel skrbstvo nad mladim [[Teodozij II.|Teodozijem II.]] (vladal 408-450) in se poročil z judovsko princeso, s katero je imel sina Narsija. Jazdegerdov sin [[Bahram V.]] (vladal 421-438) je eden od najbolj znanih perzijskih sasanidskih kraljev in junak številnih mitov. Miti so se ohranili tudi po propadu Sasanidskega cesarstva po napadu Arabcev. Bahram V. je prišel na prestol po nenadni Jazdegerdovi smrti ali umoru, ki so ga zagrešili njegovi nasprotniki s pomočjo arabskega dinasta al-Mundirja iz al-Hiraha. Bahramova mati Šušanduht je bila hčerka judovskega eksilarha. Bahram je na vzhodu zdrobil invazijo Heftalitov in razširil svoje cesarstvo v Osrednjo Azijo. Njegov portret se je na buharskih kovancih ohranil še nekaj stoletij. Odstavil je vazalnega kralja perzijskega dela Armenije in Armenijo pretvoril v perzijsko provinco. [[Slika:HormizdI.jpg|thumb|200px|levo|Kovanec [[Hormizd I.|Hormizda I.]] Kušanšaha, kovan v [[Veliki Horasan|Horasanu]] po kušanskem zgledu]] Hrabrost, lepota, zmage nad Rimljani, turškimi ljudstvi, Indijci in Afričani, dosežki na lovu in iskanje ljubezni Bahrama V. so opisani v številnih zgodbah. Bolj kot Bahram V. je znan kot Bahram-e Gur. Gur pomeni [[Onager (žival)|onager]] in kaže na njegovo ljubezen do lova, predvsem na onagerje. Bahram V. simbolizira kralja na višku zlate dobe in utelešenje blaginje. Na oblast je prišel po rivalstvu z bratom in večino časa preživel v spopadih s tujimi sovražniki, lovu, dvornih zabavah in predstavah slavnih skupin gospa in dvorjanov. V tem obdobju so bile napisane največje mojstrovine sasanidske književnosti in skomponirana najboljša glasba. Polo je postal dvorni šport.<ref>''History of Iran, Chapter V:Sassanians''. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2009. Pridobljeno 17. septembra 2009.</ref> Bahramov sin [[Jazdegerd II.]] (vladal 438-457) je bil v nekaterih pogledih zmeren vladar, vendar je, v nasprotju z Jazdegerdom I., vodil ostro politiko do verskih manjšin, predvsem krščanske.<ref>Zarinkoob, str. 218.</ref> Po bitki pri Avarajru leta 451 so Armenci pod vodstvom Vardana Mamikonijana povovno uveljavili svojo pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere.<ref> Hewsen, Robert H. (17. avgust 2011). "AVARAYR". Encyclopædia Iranica.</ref><ref>Susan Paul Pattie (1997). ''Faith in History: Armenians Rebuilding Community''. Smithsonian Institution Press. str. 40. ISBN 1560986298.</ref> Pravica je bila kasneje potrjena z [[Nvarsaški sporazum|Nvarsaškim sporazumom]] (484). Jazdegerd II. je na začetku svojega vladanja leta 441 zbral vojsko zazličnih narodnosti, vključno z indijskimi zavezniki, in napadel [[Bizantinsko cesarstvo]]. Po nekaj manjših spopadih je bil ponovno vzpostavljen mir. Kralj je zatem leta 443 zbral vojsko v Nišapurju in začel dolg pohod proti [[Kidariti|Kidaritom]]. Po več bitkah jih je strl in jih leta 350 pregnal preko reke [[Amu Darja|Oks]].<ref>Zarinkoob, str. 217.</ref> Med svojo vzhodno kampanjo je Jazdegerd II. začel dvomiti v zvestobo kristjanov v svoji vojski in jih je odstranil z vodstvenih položajev. Kasneje je začel preganjati kristjane po celi državi in v veliko manjši meri tudi Jude.<ref name=ref64>Zarinkoob, str. 219.</ref> Da bi ponovno vzpostavil [[zoroastrstvo]] v [[Armenija|Armeniji]], je v bitki pri Vartanancu leta 451 zatrl vstajo armenskih kristjanov. Armenci so kljub temu ostali predvsem krščanski. V poznejših letih se je vse do svoje smrti leta 457 spet spopadal s Kidariti. Nasledil ga je mlajši sin [[Hormizd III.]] (vladal 457–459). Slednji se je v svoji kratki vladavini nenehno boril s starejšim bratom [[Peroz I.|Perozom I.]], ki je imel podporo plemstva,<ref name=ref64/> in z [[Heftaliti]] v [[Baktrija|Baktriji]]. Leta 459 ga je ubil brat Peroz. [[Slika:YazdegerdIICoinHistoryofIran.jpg|300px|thumb|Kovanec [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]]] Na začetku 5. stoletja so Heftaliti (Beli Huni) skupaj z drugimi nomadskimi skupinami ponovno napadli Perzijo. Bahram V. in Jazdegerd II. sta jih na začetku odločilno porazila in jih pregnala nazaj proti vzhodu. Huni so se konec 5. stoletja vrnili in leta 483 premagali Peroza I. Po tej zmagi so Huni dve leti neprestano napadali in plenili dele vzhodne Perzije in zatem nekaj let pobirali visok davek. Ti napadi so v kraljestvu povzročili nestabilnost in kaos. Peroz je znova poskusil pregnati Heftalite, toda na poti v Herat so njegovo vojsko Huni v puščavi ujeli v past in jo uničili. Peroz je v bitki padel. Heftaliti so po tej zmagi prodrli naprej do mesta [[Herat]] in v cesarstvu povzročili kaos. Sčasoma je iranskemu plemiču Suhri iz rodbine Karen uspelo vzpostaviti določeno stopnjo reda. Na perzijski prestol je postavil Balaša, enega od bratov Peroza I. Huni so ogrožali cesarstvo do vladavine [[Kozrav I.|Kozrava I.]] [[Balaš]] (vladal 484-488) je bil blag in velikodušen vladar, ki je popuščal kristjanom, ni pa ukrepal proti sovražnikom cesarstva, zlasti Belim Hunom. Po štirih letih vladanja je bil pod pritiskom visokega plemstva oslepljen in odstavljen. Nasledil ge je nečak [[Kavad I.]] Kavad I. (vladal 488–531) je bil energičen in reformističen vladar. Podprl je sekto, ki jo je ustanovil Bamdadov sin Mazdak, ki je zahtevala, naj bogati delijo svoje žene in bogastvo z revnimi. S sprejetjem doktrine mazdakitov je očitno nameraval zlomiti vpliv magnatov in naraščajoče aristokracije. Reforme so privedle do tega, da so ga odstavili in zaprli v grad pozabe v Huzistanu. Leta 496 ga je nasledil mlajši brat [[Džamasp]]. Kavadu I. je kmalu uspelo pobegniti iz zapora in dobiti zatočišče pri heftalitskem kralju.<ref>Procopius, VI.</ref><ref>Daryaee 2014,str. 27.</ref> Džamaspa (vladal 496-498) je po odstavitvi Kavada I. ustoličilo perzijsko plemstvo. Bil je dober in prijazen kralj, ki je znižal davke, da bi izboljšal položaj kmetov in revnih. Bil je tudi privrženec večinske zoroastrske religije, od katere se je Kavad II. odmaknil in zato izgubil prestol in svobodo. Džamaspova vladavina se je kmalu končala, ko se je Kavad I. na čelu velike vojske, ki mu jo je prepustil heftalitski kralj, vrnil v prestolnico cesarstva. Džamasp je odstopil s svojega položaja in vrnil prestol svojemu bratu.<ref>Pourshariati 2008, str. 114.</ref> Po Kavadovi vrnitvi se Džamasp nič več ne omenja. Na splošno prevladuje mnenje, da je užival naklonjenost bratovega dvora.<ref name=ref68> Khodadad Rezakhani. "Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians". Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga zlata doba (498-622)=== {{Glej tudi|Bizantinsko-sasanidske vojne}} Druga zlata doba Sasanidskega cesarstva se je začela z drugo vladavino [[Kavad I.|Kavada I.]] Kavad je s podporo Heftalitovj sprožil kampanjo proti Rimljanom. Leta 502 je zavzel Teodoziopol v Armeniji, vendar ga je kmalu zatem izgubil. Leta 503 je zavzel [[Amida|Amido]] na [[Tigris]]u. Leta 504 je invazija Zahodnih Hunov s [[Kavkaz]]a na Armenijo pripeljala do premirja, vrnitve Amide pod rimsko oblast in mirovnega sporazuma leta 506. Leta 521/522 je Kavad izgubil oblast nad Laziko, katere vladarji so svojo zvestobo preusmerili na Rimljane; enak poskus Ibercev leta 524/525 je sprožil vojno med Rimom in Perzijo. Rimsko ofenzivo na Nisibis leta 527 so Perzijci odbili in onemogočili rimska prizadevanja za utrditev položajev ob meji. Leta 530 je Kavad poslal vojsko pod Perozovim poveljstvom v napad na pomembno rimsko obmejno mesto [[Dara]]. Vojsko je zaustavil rimski general Belizar in jo v bitki pri Dari porazil, čeprav je bila številčno močnejša. Istega leta so rimske sile pod Sitasom in Dorotejem pri Satali premagale tudi drugo perzijsko vojsko pod poveljstvom Mihr-Mihroeja. Naslednje leto je perzijska vojska, okrepljena s kontingentom Lahmidov pod poveljstvom Al-Mundirja III., v bitki pri Kaliniku porazila Belizarja. Leta 532 sta državi sklenili "večni" mir.<ref> Zarinkoob, str. 229.</ref> Kavadu ni uspelo otresti se jarma Heftalitov, a je kljub temu vzpostavil red v državi in se uspešno boril proti Bizantincem. Ustanovil je več mest, nekaj tudi s svojim imenom, in začel urejati davčni sistem in notranjo upravo. [[Slika:Plate of the Sasanian king Khosrow I Anushirvan.jpg|thumb|250px|Pladenj s podobo Kozrava I.]] Kavada I. je nasledil in [[Kozrav I.]], znan tudi kot Anuširvan (''"z nesmrtno dušo"'', vladal 531-579). Najbolj znan je po uvedbi racionalnega davčnega sistema, ki je temeljil na popisu zemljiških posesti, ki ga je začel njegov oče. Kavad je na vse načine poskušal povečati blaginjo in prihodke svojega cesarstva. Pred njim so imeli veliki fevdalci svoje vojske z njihovo opremo, privržence in podpornike. Kozrav I. je razvil nove enote ''dehkanov'' ([[vitez]]ov), ki sta jih opremljala in plačevala centralna vlada<ref name=ref70>Richard Frye. [https://sourcebooks.fordham.edu/med/fryehst.asp ''The History of Ancient Iran'']. Fordham.edu. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> in birokracija, s čimer je poskušal vojsko in birokracijo tesneje povezati s centralno vlado kot z lokalnimi mogotci.<ref>Richard Frye. [http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php ''Iran Chamber Society: History of Iran: The Reforms of Khosrow Anushirvan (The Immortal Soul'')] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060226063547/http://www.iranchamber.com/history/articles/reforms_of_anushirvan.php |date=2006-02-26 }}. www.iranchamber.com.</ref> Bizantinski cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) je na račun ''"večnega miru"'' iz leta 532 plačal Kozravu I. 440.000 zlatnikov. Kozrav je leta 540 sporazum prelomil in napadel Sirijo, oplenil [[Antiohija|Antiohijo]] in od več drugih mest izterjal velike vsote denarja. Sledili so še drugi uspehi: leta 541 je na perzijsko stran prestopila Lazika, naslednje leto pa se je pri Anglonu zalomila bizantinska ofenziva na Armenijo. Istega leta se je Kozrav I. odzval vabilu laziškega kralja in obiskal Laziko, osvojil veliko bizantinsko trdnjavo v Petri in tam ustanovil svoj protektorat,<ref name="#1">Martindale, Jones & Morris 1992, str. 559, 639; Bury 1958, str. 101–102.</ref> s čimer je sprožil laziško vojno. Leta 545 je bil sklenjen petletni mir, ki je bil že leta 547 prekinjen. Lazika je ponovno zamenjala strani in z bizantinsko pomočjo izgnala perzijsko garnizijo. Vojna se je nadaljevala, vendar je bila omejena samo na Laziko, ki je po sklenitvi miru leta 562 ostala pod bizantinsko oblastjo. Justinijana I. je po njegovi smrti leta 565 nasledil [[Justin II.]] (vladal do leta 578), ki je sklenil prenehati plačevati davek arabskim poglavarjem v zameno za mir v bizantinski Siriji. Leto pred tem je perzijski guverner Armenije Čikor-Višnasp zgradil tempelj v Dvinu pri sodobnem [[Erevan]]u in usmrtil vplivnega člana Mamikojanove družine, s čimer je sprožil upor, ki je privedel do pokola perzijskega guvernerja in njegove osebne straže leta 571. Upor je izbruhnil tudi v Iberiji. Justin II. je izkoristil upor Armencev in prenehal Kozravu I. plačevati letni davek za obrambo prelazov na Kavkazu. Armenci so bili za Rimljane dobrodošli zavezniki. Na sasanidsko ozemlje so poslali vojsko, ki je leta 573 oblegala Nisibis. Nesoglasje med bizantinskimi generali ni povzročilo samo opustitve obleganja, ampak so nato njih same oblegali v mestu Dara. Perzijci so osvojili Daro in izkoristili uspeh in opustošili Sirijo, zaradi česar je Justin II. pristal na plačilo letnega davka v zameno za petletno premirje na mezopotamski fronti. Na drugih frontah se je vojna nadaljevala. Leta 576 je Kozrav I. vodil svoj zadnji pohod, ofenzivo na Anatolijo. Izropal je [[Sebasteja (tema)|Sebastejo]] in [[Melitena|Meliteno]], potem pa se je pohod končal s katastrofo. Pred Meliteno so Perzijci med bizantinskim protinapadom utrpeli velike izgube in pobegnili čez Evfrat. Bizantinci so izkoristili nered v perzijski vojski in vdrli globoko na Kozravovo ozemlje in celo izvedli amfibijski napad čez Kaspijskega jezera. Kozrav je zaprosil za mir in se po zmagi svojega generala Tamhozrava v Armeniji leta 577 odločil za nadaljevanje vojne v Mezopotamiji. Upor v Armeniji se je končal s splošno amnestijo in njeno vrnitvijo pod sasanidsko oblast.<ref name=ref70/> Okoli leta 570 je polbrat [[jemen]]skega kralja Mard-Karib zaprosil Kozrava I., naj intervenira v Jemenu. Kozrav I. mu je v bližino sedanjega [[Aden, Jemen|Adena]] poslal ladjevje in majhno vojsko pod Vahrizovim poveljstvom. Vojska se je od tam odpravila proti okupirani prestolnici [[Sana]]. Spremljal jo je Mard-Karibov sin Saif, ki je nato v letih 575-577 vladal kot kralj. Sasanidi so južni Arabiji ustanovili svojo bazo, iz katere naj bi nadzirali pomorsko trgovino z vzhodom. Kraljestvo v južni Arabiji je kasneje zavrnilo sasanidsko nadoblast, zato je Kozrav I. leta 598 poslal tja novo odpravo, ki je uspešno priključila južno [[Arabija|Arabijo]] kot sasanidsko provinco. Perzijska oblast je trajala do obdobja težav po smrti [[Kozrav II.|Kozrava II.]]<ref name=ref70/> Med vladanjem Kozrava I. je prišlo do vzpona ''dikanov'' (dobesedno ''vaški gospod''), drobnega posestniškega plemstva, ki je postalo hrbtenica kasnejše sasanidske provincialne uprave in sistema pobiranja davkov.<ref name=ref71>[http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061110131804/http://www.iranchamber.com/history/historic_periods.php |date=2006-11-10 }}. Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Kozrav I. je bil velik graditelj, ki je polepšal svojo prestolnico in ustanovil več novih mest. Obnovil je kanale in kmetije, uničene v vojnah. Na gorskih prelazih je zgradil močne utrdbe in ob mejah naselil podložna plemena, ki so jih branila pred napadalci. Bil je strpen do vseh verstev, čeprav je odredil, da mora biti [[zoroastrstvo]] uradna državna vera. Kozrava I. ni pretirano motilo, ko je eden od njegovih sinov postal kristjan. [[Slika:"Khusrau Parviz before his Father Hurmuzd (?)", Folio from a Shahnama (Book of Kings) MET DP215844.jpg|thumb|250px|[[Hormizd IV.]], ilustracija v knjigi ''[[Šahname]]'' (''Knjiga kraljev'')iz 15. stoletja]] Kozrava I. je nasledil [[Hormizd IV.]] (vladal 579-590). Vojna z Bizantinci se je nadaljevala z nezmanjšano silo, dokler ni Hormizd po uporu leta 589 odslovil generala Bahrama Čobina. Naslednje leto so Hormizda v dvornem državnem udaru odstavili in na njegov položaj postavili njegovega sina [[Kozrav II.|Kozrava II.]] (vladal 590-628). Generala Bahrama zamenjava ni pomirila. Premagal je Kozrava II. in ga prisilil, da je pobegnil na bizantinsko ozemlje, in sam zasedel prestol kot [[Bahram VI.]] Kozrav je za pomoč zaprosil bizantinskega cesarja [[Mavricij]]a (vladal 582–602) in mu v zameno ponudil zahodni Kavkaz. Da bi utrdil zavezništvo, se je poročil z Mavricijevo hčerko Mirjam. Nova perzijsko-bizantinska vojske pod njegovim poveljstvom in poveljstvom bizantinskih generalov Narsa in Ivana Mistakona je napadla Bahrana in ga v bitki pri Blaratonu leta 591 premagala. Kozrav je po zmagi izpolnil obljubo in Bizantincem prepustil zahodno Armenijo in Kavkaško Iberijo. [[Slika:KhosrauIIDinarHistoryofIran.jpg|thumb|left|300px|Kovanec [[Kozrav II.|Kozrava II.]]]] Nov mirovni sporazum je cesarstvoma omogočil preusmeritev vojaških zadev na druge fronte: Kozrav se je usmeril na vzhodno fronto, Mavricij pa je ponovno vzpostavil bizantinsko oblast na [[Balkan]]u. Okoli leta 600 so Sasanidsko cesarstvo ponovno napadli Heftaliti in prodrli do Spahana v osrednjem Iranu. Začeli so kovati denar, ki se je zgledoval po Kozravovem denarju. Okoli leta 606/607 je Kozrav II. odpoklical Smbata IV. Bagratunija iz Perzijske Armanije in ga poslal v boj proti Heftalitom. Smbat je s pomočjo perzijskega kneza Datojeana izgnal Heftalite in izropal njihove posesti v vzhodnem [[Veliki Horasan|Horasanu]]. Smbat naj bi v boju mož na moža ubil njihovega kralja.<ref name="#1"/> Po Mavricijevi odstavitvi in umoru leta 602, je na prestol prišel [[Fokas]]. Kozrav II. je umor svojega dobrotnika izkoristil za pretvezo, da je začel nov napad na Bizantinsko cesarstvo. Zaradi stalnih državljanskih vojn v njem je naletel na šibek odpor. Kozravovi generali so osvojili močno utrjena obmejna mesta v bizantinski Mezopotamiji in Armeniji in postavili temelje za širitev brez primere. Preplavili so [[Sirija|Sirijo]] in leta 611 osvojili [[Antiohija|Antiohijo]]. Leta 613 sta perzijska generala Šarbaraz in Šahin pred Antiohijo odbila protinapad bizantinskega cesarja [[Heraklij]]a in ga odločilno premagala. Perzijci so neovirano napredovali in osvojili [[Jeruzalem]] (614), [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (619) in do leta 621 preostali del [[Egipt]]a. Sasanidske sanje, da bi cesarstvo razširili do ahemenidskih meja, so se skoraj uresničile, Bizantinsko cesarstvo pa je bilo na robu propada. Vzporedno s to izjemno širitvijo so doživljali razcvet perzijska umetnost, glasba in arhitektura. ===Propadanje in padec (622-651)=== Kampanja Kozrava II. je bila v prvi fazi (od 602 do 622) uspešna, vendar je izčrpala perzijsko vojsko in finance. V prizadevanjih za napolnitev državne zakladnice je Kozrav prebivalstvo pretirano obdavčil. Ko je bilo njegovo cesarstvo na robu popolnega poraza, je [[Heraklij]] (vladal 610–641) izkoristil vse svoje moči, da bi uničil preostale vire Sasanidskega cesarstva. Reorganiziral je svojo vojsko in sprožil veliko in tvegano protiofenzivo. Med letoma 622 in 627 je vodil kampanjo proti Perzijcem v Anatoliji in na Kavkazu. Nanizal je več zmag proti perzijskim generalom Šarbarazu, Šahini in Šaraplakanu, oplenil velik zoroastrski tempelj v [[Ganzak]]u in zagotovil pomoč [[Hazari|Hazarov]] in [[Zahodnoturški kaganata|Zahodnoturškega kaganata]]. [[Slika:Moldovita murals 2010 16.jpg|thumb|right|upright=1.35|Obleganje [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali [[Perzijci]], [[Avari]] in [[Slovani]]; slika v samostanu Moldovița, [[Romunija]]]] Kozrav se je na ofenzivo odzval z obleganjem [[Konstantinopel|Konstantinopla]] leta 626, v katerem so sodelovali tudi [[Avari]] in [[Slovani]]. Sasanidi pod Šarbarazovim poveljstvom so napadli z vzhoda z [[Bospor]]ja, avarski in slovanski zavezniki pa z zahoda. Najbolj uspešna je bila slovanska vojska, perzijsko vojsko pa je blokiralo bizantinsko ladjevje. Obleganje se je končalo s porazom. Heraklij je pozimi 627/628 napadel Mezopotamijo in kljub odhodu hazarskih zaveznikov v bitki pri Ninivah premagal perzijsko vojsko pod Rahzadovim poveljstvom. Po zmagi se je odpravil ob [[Tigris]]u navzdol in opustošil deželo in izropal Kozravovo palačo v [[Dastagerd]]u. Napad na [[Ktezifon]] mu je preprečilo uničenje mostov na kanalu Nahravan. Pred umikom v [[Dijala|Dijalo]] v severozahodnem Iranu je izvedel še nekaj roparskih pohodov.<ref name=ref81>Haldon (1997), str. 46; Baynes (1912), passim; Speck (1984), str. 178.</ref> [[Slika:BorandukhtCoinHistoryofIran.jpg|200px|thumb|left|Kraljica [[Boran]], hčerka Kozrava II., prva ženska in ena od zadnjih vladarjev Sasanidskega cesarstva (vladala od 17. junija 629 do 16. junija 630)]] Heraklijeve zmage, opustošenje najbogatejših delov Sasanidskega cesarstva in ponižujoče uničenje pomembnih ciljev, kot sta bila Ganzak in Dastagerd, so usodno spodkopali Kozravov ugled in podporo med perzijsko aristokracijo. Na začetku leta 628 ga je strmoglavil in umoril sin [[Kavad II.]] (vladal 628), ki je takoj končal vojno in pristal na umik z vseh okupiranih ozemelj. Leta 629 je Heraklij v veličastni slovesnosti v [[Jeruzalem]]u postavil [[Pravi križ|pravi križ]].<ref name=ref81/> Kavad II. je čez nekaj mesecev umrl, kar je sprožilo državljansko vojno. V naslednjih štirih letih je vladalo pet kraljev in cesarstvo je znatno oslabelo. Centralna oblast je prešla v roke generalov. Več let je trajalo, da se je po nizu državnih udarov ponovno pojavil močan kralj, Sasanidsko cesarstvo pa se ni nikoli več povsem opomoglo.<ref name=ref79> "Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> [[Slika:SassanidEmpirebeforeArabConquest.png|thumb|300px|Sasanidsko cesarstvo leta 632; za primerjavo so na zemljevidu narisane tudi meje sodobnih držav]] Na začetku leta 632 je na prestol prišel [[Jazdegerd III.]], vnuk Kozrava I., ki se je pred tem skrival v Istahru. Tisto leto so prišli na perzijsko ozemlje prvi napadalci iz arabskih plemen, ki jih je združil [[islam]]. Po Howard-Johnstonu so leta vojn izčrpala tako Bizantince kot Perzijce. Sasanidi so bili še bolj oslabljeni zaradi gospodarskega upada, velikih obdavčitev, verskih nemirov, toge družbene razslojenosti, vse večje moči provincialnih posestnikov in hitrega menjavanja vladarjev, kar je še olajšalo islamsko osvajanje Perzije.<ref>Howard-Johnston 2006, str. 291.</ref> Sasanidi se niso nikoli učinkovito uprli pritiskom prvih arabskih vojsk. Jazdegerd III. je bil deček, prepuščen na milost in nemilost svojim svetovalcem, in ni mogel združiti prostrane države, ki se je razsula v majhna fevdalna kraljestva, čeprav so bili pod pritiskom Arabcev tudi Bizantinci in niso več ogrožali Perzije. Poveljnik kalifa Abu Bakra Halid ibn Valid, nekoč eden od izbranih spremljevalcev [[Prerok Mohamed|preroka Mohameda]] in njegov poveljnik arabske vojske, je v nekaj bliskovitih napadih osvojil [[Irak]]. Od tam je junija 634 odšel na bizantinsko fronto v [[Sirija|Sirijo]]. Njegov naslednik v Iraku je bil v bitki pri mostu leta 634 poražen. Arabska grožnja se s tem ni končala in se je kmalu ponovno pojavila kot disciplinirana vojska Halida ibn Valida. [[Slika:Umayyad Caliphate. temp. Mu'awiya I ibn Abi Sufyan. AH 41-60 AD 661-680.jpg|thumb|300px|Kovanec [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]], kovan v [[Basra|Basri]], ki se je zgledoval po kovancih Kozrava II.]] Leta 637 je muslimanska vojska pod kalifom Omarjem ib al-Katabom na planoti Kadisija porazila veliko perzijsko vojsko pod poveljstvom generala Rostama Farohzada. Po zmagi je nadaljevala pohod proti Ktezifonu in ga po daljšem obleganju osvojila. Jazdegerd je pobegnil iz Ktezifona proti vzhodu in za seboj pustil večino bogate cesarske zakladnice. Številni sasanidski guvernerji so poskušali združiti svoje sile in odbiti napadalce, vendar so bila njihova prizadevanja neuspešna zaradi pomanjkanja močne centralne oblasti. V bitki pri Nihavandu so bili poraženi. Cesarstvo z neobstoječo vojaško poveljniško strukturo, zdesetkano plemiško vojsko, uničenimi finančnimi viri in delno uničeno kasto vitezov je bilo povsem nemočno pred arabskimi zavojevalci. Ko je Jazdegerd III. izvedel za poraz pri Nihavandu, je skupaj s Faruhzadom in nekaj perzijskimi plemiči pobegnil v vzhodno perzijsko provinco [[Veliki Horasan|Horasan]], kjer ga je konec leta 651 iz koristoljubja umoril nek mlinar. Nekaj plemičev se je naselilo v Srednji Aziji, kjer so veliko prispevali k širjenju perzijske kulture in jezika v teh regijah ter k ustanovitvi prve domorodne iranske islamske dinastije [[Samanidi|Samanidov]], ki je poskušala oživiti sasanidsko izročilo. Nenaden padec sasanidskega imperija je bil končan v samo petih letih. Večino njegovega ozemlja je priključil islamski kalifat. Veliko iranskih mest se je večkrat uprlo in borilo proti napadalcem. Upore v mestih [[Rej]], [[Isfahan]] in [[Hamadan]] so muslimani zatrli.<ref>Zarinkoob, str. 305–317.</ref> Del lokalnega prebivalstva se je pod pritiskom spreobrnil v [[islam]], ostali pa so kot nemuslimanski podložniki plačevali ''[[Džizja|džizjo]]''.<ref>Bashear, Suliman. ''Arabs and others in Early Islam''. str. 117.</ref> Razen tega je bil uveden tudi stari sasanidski zemljiški davek, v arabščini znan kot ''[[harač]]''. Kalif Omar naj bi občasno ustanovil komisijo za nadzor davkov, da naj bi presodila, ali so višji, kot bi jih država lahko prenesla.<ref> A. S. Tritton. ''The Caliphs and Their Non-Muslim Subjects''. str. 139.</ref> ===Nasledniki Sasanidov=== Domneva se, da so imele sasanidske prednike naslednje dinastije in plemiške rodbine: * [[Dabujidi]] (642-760), potomci [[Džamasp]]a<ref>"Dabuyids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * Baduspanidi (665-1598), potomci Džamaspovega potomca Mazandarana<ref>"Baduspanids". Encyclopaedia Iranica. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> * širvanski šahi (1100–1382), potomci [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]]<ref>Stokvis A.M.H.J., str. 112, 129.</ref> * rodbina Munadžim (9.-10. stoletje), potomka sasanidskega princa Mihra Gušnaspa * dekanska rodbina Kamkarijan (9.-10. stoletje), potomka [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] * Mikalidi (9.-11. stoletje), potomci [[Sogdija|sogdijskega]] vladarja Divaštiha, potomca [[Bahram V.|Bahrama V.]] ==Vlada== Meje Sasanidskega cesarstva so se približno ujemale z mejami patrskega Arsakidskega cesarstva. Prestolnica cesarstva je bil [[Ktezifon]] v provinci [[Asuristan]]. Vladarji so se naslavljali ''šahinah'' (kralj kraljev), bili vrhovna oblast z neomejenimi pooblastili in varuhi svetega ognja, simbola nacionalne religije. Ta simbol je bil eksplicitno upodobljen na reverzu sasanidskih kovancev. Na obverzu je bil upodobljen vladajoči monarh s krono in pripadajočimi regalijami.<ref>Guitty Azarpay. ''The Near East in Late Antiquity The Sasanian Empire''.</ref> Sasanidske kraljice so se naslavljale ''banbišan banbišin'' (kraljica kraljic). Na manjših ozemljih so vladali številni mali vladarji iz plemiških družin, imenovani ''šardar'', ki so bili neposredno podrejeni ''šahinšahu''. V okrožjih provinc so vladali ''šahrabi'' in ''moubedi'' (glavni svečenik). ''Moubedi'' so se ukvarjeli predvsem s premoženjskimi in pravnimi zadevami.<ref>Daryaee 2008, str. 125.</ref> Za sasanidsko oblast je bila značilna znatna centralizacija, ambiciozno načrtovanje mest, razvoj kmetijstva in tehnološke izboljšave.<ref name=ref79/> Za večino upravnih opravil je skrbela močna državna uprava. Načelnik uprave se je imenoval ''vuzurg framadar'' (vezir ali prvi minister). [[Zoroastrstvo|Zoroastrska]] duhovščina je imela v državni upravi ogromno moč. Načelnik duhovniškega razreda magov ''moubedan moubed'', vrhovni komandant armade ''spahbed'', načelnik sindikata trgovcev na debelo in trgovcev na drobno ''ho tohšan bod'' in minister za poljedelstvo ''vastarjošan-salar'' so bili za kraljem kraljev najmočnejše osebnosti v sasanidski državi.<ref> Sarfaraz, str. 344.</ref> Sasanidski vladarji so vedno upoštevali nasvete svojih ministrov. Muslimanski zgodovinar Masudi je nadvse hvalil ''"izvrstno administracijo sasanidskih kraljev, dobro organizirano policijo, skrb za podložnike in blaginjo njihovih domen"''. V normalnih obdobjih so bili državni položaji dedni in po kraljevi odločitvi prenešeni na mlajše sinove. V cesarstvu sta dvakrat vladali kraljici. Če vladar ni imel neposrednega naslednika, so novega vladarja imenovali plemiči in prelati, vandar je bila njihova izbira omejena na člane kraljeve družine.<ref>Durant.</ref> Sasanidsko plemstvo je bilo mešanica partskih klanov, perzijskih aristokratov in plemiških družin z osvojenih ozemelj. Veliko novih plemiških družin je nastalo po razpustitvi Partske dinastije, medtem ko je nekaj od nekoč dominantnih [[Sedem partskih velikih hiš|sedmih partskih klanov]] obdržalo svoj visok položaj. Na dvoru [[Ardašir I.|Ardaširja I.]] so imele časten položaj stare arsakidske družine iz [[Hiša Karena|Karenove]] in [[Hiša Surena |Surenove]] rodbine in več drugih družin, med njimi Varazi in Andigani. Ob teh iranskih in neiranskih plemiških družinah so imeli častne položaje na šahinšahovem dvoru tudi kralji [[Merv]]a, [[Abaršar]]ja, [[Kerman]]a, [[Sakastan]]a, [[Kavkaška Iberija|Iberije]] in [[Adiabena|Adiabene]]. Obširne posesti Surenov, Karenov in Varazov so se vključile v izvirno sasanidsko državo kot skoraj neodvisne države. Plemiške družine na sasanidskem dvoru so nadaljevale svoje vladarske linije, čeprav so bile podrejene šahinšahu. Na splošno so najvišje položaje v državni administraciji, vključno z guvernerskimi v obmejnih provincah (''marzaban''), zasedali ''vuzurgani'' iz iranskih družin. Večina položajev je bila dedna in so več generacij pripadali isti družini. ''Marzabani'' na najvišjih džavnih položajih so lahko imeli srebrn prestol, ''marzabani'' strateško najbolj pomemnih mejnih provinc, na primer Kavkaške, pa zlatega.<ref> Nicolle, str. 10.</ref> Na vojnih pohodil so regionalne marzabane obravnavali kot na [[feldmaršal]]e, manj pomembni spahbedi pa so lahko bili poveljevali poljski vojski.<ref> Nicolle, str. 14.</ref> Sasanidska družba je bila socialno razslojena. Razslojenost je podpiralo tudi [[zoroastrstvo]], ki je imelo položaj državne religije. Druga verstva so večinoma tolerirali, vendar je ta trditev sporna.<ref> Wiesehöfer. Ancient Persia, or the Cambridge History of Iran, vol. 3.</ref> Sasanidski cesarji so zavestno poskušali oživiti perzijsko izročilo in izbrisati grški kulturni vpliv.<ref name=ref79/> ===Vojska=== [[Slika:Крепость Нарын-Кала в Дербенте.jpg|thumb|250px| Obzidje Derbenta, dela sasanidskih obrambnih linij]] Vojsko Sasanidskega cesarstva je ustanovil prvi šahinšah [[Ardašir I.]], ki je obnovil ahemenidske vojaške organizacije, obdržal model partske konjenice in uvedel nove vrste orožja in oblegovalnih tehnik. ====Vloga svečenikov==== Povezave med svečeniki in vojsko so igrale pomembno vlogo, ker je pojem Irana (Ērānshahr) oživila prav duhovščina. Brez teh povezav bi Sasanidsko cesarstvo ne preživelo prvih obdobij svojega obstoja. V zoroastrstvu so se povezave med vojaki in svečeniki ter državo in religijo šteli za neločljive, ko so nekatere stranke poskušale vsiliti svojo oblast drugim, pa so ravno te povezave povzročile slabitev cesarstva. Nesoglasja med duhovščino in vojaki so povzročila drobitev znotraj cesarstva, ki je privedla do njegovega propada.<ref>Daryaee 2008, str. 45–51.</ref> ====Pehota==== [[Slika:Sassanid army helmet by Nickmard Khoey.jpg|thumb|200px| Sasanidska vojaška čelada]] Glavnino sasanidske pehote so tvorili ''pajgani'', ki so jih pogosto novačili iz kmečke populacije. Na čelu vsake enote je bil častnik ''pajgan-salar'' (dobesedno ''poveljnik pehote''). Glavna naloga pešakov je bila čuvanje vojaškega trena, služenje višjim častnikom, napadanje in spodkopavanje obzidij in utrjevanje obrambnih položajev.<ref name="ref97"> Kaveh Farrokh; Angus McBride (13. julij 2005). ''Sassanian elite cavalry AD 224–642''. Osprey Publishing. str. 23. ISBN 9781841767130.</ref> Pešaki so bili oboroženi s ščiti in kopji. Sasanidska armada je bila okrepljena z vojaki, ki so jih morali prispevati [[Medijsko cesarstvo |Medijci]] in [[Dejlemiti]]. Medijci so prispevali zelo izurjene kopjanike, pračarje in težko pehoto. Amijan Marcelin o sasanidski vojski piše, da je bila ''"oborožena kot gladiatorji"'' in ''"ubogala ukaze kot konjski hlapci"''.<ref> Vadim Mikhaĭlovich Masson. ''History of Civilizations of Central Asia, Vol.II''. UNESCO, 1996. Str. 52.</ref> Dejlemiti, ki so tudi služili predvsem kot pešaki, so bili iransko ljudstvo, ki je živelo večinoma v [[Gilan]]u, [[Azerbajdžan|Iranskem Azerbajdžanu]] in [[Mazandaran]]u. Borili so se predvsem z meči, bodali in kopji in sloveli po tem, da so celo Rimljani spoštovali njihove veščine in žilavost v boju iz bližine. Eno od besedil omenja, da je v invaziji na [[Jemen]] sodelovalo 800 Dejlemitov pod poveljstvom njihovega častnika Vahriza.<ref name=ref97/> Vahriz je porazil arabsko vojsko v Jemenu in prestolnico [[Sana|Sano]] priključil kot [[vazal]]a k Sasanidskemu cesastvu. Sana je ostala vazal do arabske osvojitve Perzije.<ref> Kaveh Farrokh (2007). ''Shadows in the desert: ancient Persia at war''. Osprey Publishing. str. 237. ISBN 9781846031083.</ref> ====Mornarica==== Sasanidska vojna mornarica je bila pomemben del sasanidske armade odkar je Ardašir I. osvojil arabsko obalo [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]]. Mornarica je nadzirala gospodarsko pomembni Perzijski zaliv, branila trgovske ladje pred [[Piratstvo|pirati]], preprečevala rimske napade z morja in krotila arabska plemena. Veliko zgodovinarjev je prepričanih, da ni bila med najmočnejšimi, ker so v njej služili predvsem ujetniki in kaznjenci.<ref> Daryaee, Touraj (2009). ''Sasanian Persia: The Rise and Fall of an Empire''. New York NY: I.B. Tauris & Co Ltd. str. 46–47.</ref> Komandant ladjevja se je imenoval ''nāvbed''.<ref>Daryaee 2008, str. 47.</ref> ====Konjenica==== [[Slika:Knight-Iran.JPG|thumb|200px|Sasanidski kralj v opravi oklepljenjega konjenika; Taq-e Bostan, Iran]] [[Slika:Tabriz_Sasanian_Plate_3.jpg|thumb|right|200px|Srebrn sasanidski pladenj, na katerem sta upodobljena plemiča v spopadu s kopjem]] V sasanidski konjenici sta bili dve vrsti težkih konjeniških enot: klibanariji in [[katafrakt]]i. Prvo so tvorili elitni plemiči, urjeni od otroštva za vojaško službo. Podpirala so je lahka konjenica, pehota in lokostrelci.<ref> Michael Mitterauer; Gerald Chapple (15. julij 2010). Why Europe?: The Medieval Origins of Its Special Path. University of Chicago Press. str. 106. ISBN 9780226532387.</ref> V to konjenico so bili vključeni tudi Turki, Kušani, Samaritani, Hazari, Gruzinci in Armenci. V drugi vrsti konjenice so bili tudi bojni sloni, usposobljeni za podporo konjenici. V nasprotju s Parti so Sasanidi razvili tudi napredne oblegovalne naprave. Razvili so jim med vojnami z Rimljani, ki so obvladovali obleganje mest in utrdb. Razen tega so Sasanidi razvili tudi več tehnik za obrambo mest. Rimski zgodovinar Amijan Marcelin pravi, da so bili klibanariji [[Šapur II.|Šapurja II.]] zelo težko opremljeni in da je bil s kopji oborožen samo del konjenikov: : ''Vse čete so bile oblečene v železo. Vsi deli njihovih teles so bili prekriti z debelimi ploščami, nameščenimi tako, da so se gibljivi sklepi prilegali tistim na njihovih udih. Čelade so bile oblikovane po obrazih in tako spretno pritrjene na njihove glave, da so jih, ker je bilo njihovo celo telo pokrito s kovino, nanje padajoče puščice lahko zadele le skozi drobne odprtine okoli zenic oči ali skozi odprtino za dihanje na koncu nosu. Tisti, ki so bili oboroženi s kopji, so stali tako negibno, da bi si mislili, da jih trdno držijo bronaste spone.'' Konjeniki v sasanidski konjenci niso imeli stremen. Namesto njih so uporabljali vojaško sedlo z navzgor obrnjenim zadnjim delom in dve sponi, pritrjeni preko vrha konjenikovih stegen. Oboje je konjeniku omogočilo, da je med bitko ostal v sedlu, zlasti med nasilnimi spopadi.<ref>Shahbazi, A. Sh. [http://www.iranchamber.com/history/sassanids/sassanian_army.php]. Pridobljeno 10. decembra 2012.</ref> Tudi bizantinski cesar Mavricij (vladal 582-602) v svojem ''Strategikonu'' omenja, da veliko sasanidskih težkih konjenikov ni oboroženih s kopji, ampak z loki. Z reliefov [[Taq-e Bostan]]u in iz [[Al-Tabari]]jevega sezname opreme vitezov dihkanov je razvidno, da je med opremo spadalo tudi kopje. Oprema konjenikov je bila zagotovo zelo obsežna. Za opremo in vzdrževanje enega samega težkega konjenika so bili potrebni dohodki majhnega posestva. Konjeniki iz viteške kaste asvaran (azatan) so opremo prejeli od vladarja v zameno za obrambo dvora v času vojne. ==Odnosi s sosednjimi režimi== ===Pogoste vojne z Rimljani in manj obsežne z drugimi=== {{Glavni članek|Rimsko sasanidske vojne}} [[Slika:Cameo Shapur Valerianus Bab360 CdM Paris.jpg|thumb|250px|levo|Kameja s konjeniški spopadom cesarjev [[Valerijan]]a in [[Šapur I.|Šapurja I.]] v bitki pri Edesi leta 260]] Sasanidi, tako kot Parti, so bili v stalnih sovražnostih z Rimskim cesarstvom. Sasanidsko in sosednje rivalsko [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]] in za njim [[Bizantinsko cesarstvo]] sta bila več kot 400 let vodilni svetovni sili.<ref name=ref11>Shapur Shahbazi, 2005.</ref><ref name=ref12/><ref name=ref13/> Po delitvi Rimskega cesarstva leta 395 je Bizantinsko cesarstvo s prestolnico [[Konstantinopel]] nadaljevalo vlogo glavnega zahodnega sovražnika Perzije in glavnega sovražnika sploh. Sovražnosti med imperijema so postale pogostejše.<ref name=ref78>"Iran Chamber Society: The Sassanid Empire, 224–642 AD". Iranchamber.com. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> Obe cesarstvi sta bili tudi v stalnem konfliktu s sosednjimi kraljestvi in nomadskimi hordami. Grožnje nomadskih vpadov nikoli ni bilo mogoče v celoti rešiti, vendar so se Sasanidi na splošno veliko bolj uspešno ukvarjali s temi vprašanji kot Rimljani, predvsem zaradi svoje politike usklajenih kampanj proti grozečim nomadom.<ref> Nicolle, str. 15–18.</ref> Zadnja od številnih in pogostih vojn z Bizantinci, ki je trajala od leta 602 do 628 in vključevala tudi obleganje Konstantinopla, se je za oba nasprotnika končala z drastičnim izčrpanjem človeških in materialnih virov. Sasanidsko cesarstvo so dodatno znatno izčrpali socialni konflikti v državi sami.<ref>George Liska (1998). ''Expanding Realism: The Historical Dimension of World Politics''. Rowman & Littlefield Pub Incorporated. str. 170. ISBN 978-0-8476-8680-3.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20110715060819/http://occawlonline.pearsoned.com/bookbind/pubbooks/stearns_awl/chapter12/objectives/deluxe-content.html ''The Rise and Spread of Islam, The Arab Empire of the Umayyads -Weakness of the Adversary Empires'']. Occawlonline.pearsoned.com. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2011. Pridobljeno 21. junija 2013.</ref> Posledično je postalo ranljivo za nenaden pojav islamskega [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]], katerega vojske so samo nekaj let po vojni napadle oba imperija. Muslimanske sile so hitro osvojile celotno Sasanidsko cesarstvo in v bizantinsko-arabskih vojnah Bizantinskemu cesarstvu odvzele ozemlja v [[Levant]]u, na [[Kavkaz]]u, v [[Egipt]]u in severni [[Afrika|Afriki]]. V naslednjih stoletjih je polovica Bizantinskega cesarstva in celotno Sasanidsko cesarstvo prišlo pod muslimansko oblast. Na splošno se je sasanidsko ozemlje na zahodu ves čas naslanjalo na veliko in stabilno rimsko/bizantinsko državo, na vzhodu pa so bili njegovi najbližji sosedje [[Kušansko cesarstvo]] in nomadska plemena, kot so bili [[Heftaliti|Beli Huni]]. K obrambi vzhodnih provinc pred napadi nomadov je veliko pripomogla gradnja utrdb, kot sta bila citadela v Tusu v provinci Razavi Horasan ali mesto [[Nišapur]], ki je kasneje postalo središče učenja in trgovine. Na jugu in v osrednji [[Arabija|Arabiji]] so v Sasanidsko cesarstvo tu in tam vpadala nomadska arabska plemena. Kot varovalno ozemlje med Sasanidskim cesarstvom in [[Beduini|beduinskimi]] plemeni je bilo ustanovljena vazalna kraljevina [[al-Hira]]. Razpustitev al-Hire med vladanjem [[Kozrav II.|Kozrava II.]] leta 602 je močno prispevala k odločilnim porazom Sasanidov kasneje v istem stoletju. [[Slika:Derbent winter.jpg|thumb|left|250px|Sasanidska trdnjava [[Derbent]], [[Dagestan]], od leta 2003 vpisana na ruski seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] Severne province Sasanidskega cesarstva so pogosto napadali [[Hazari]] in [[Zahodnoturški kaganat]]. Leta 634 so oplenili Medijo. Kmalu zatem jih je perzisjska vojska porazila in izgnala. Sasanidi so zgradili veliko trdnjav tudi na Kavkazu, med katerimi je verjetno najbolj opazna in veličastna trdnjava v [[Derbent]]u ([[Dagestan]], Severni Kavkaz, zdaj del [[Ruska federacija|Ruske federacije]]). Trdnjava je ostala skoraj nedotaknjena do današnjega dne. Na vzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] so Sasanidi zgradili [[Veliki gorganski zid]], dolg 200 km, ki je branil cesarstvo pred vpadi nomadov s severa, med njimi tudi Belih Hunov. ===Vojna z Aksumitskim kraljestvom=== [[Slika:Khosrau I Textile.jpg|thumb|200px| Egiptovska tkana volnena zavesa ali hlače iz 5. ali 6. stoletja, kopija sasanidske svilene tkanine; izvirna slika je temeljila na [[Freska|freski]], na kateri se Kozrav I. bori proti etiopskim silam v [[Jemen|Jemnu]]]] Leta 522, malo preden je na prestol prišel [[Kozrav I.]] (vladal 531-579), je skupina [[Monofizitizem|monofizitskih]] [[Aksumitsko kraljestvo|Aksumitov]] napadla dominantne [[Himaritsko kraljestvo|Himarite]] v južni [[Arabija|Arabiji]]. Lokalni arabski vodja se je napadu zlahka uprl, a je prosil za pomoč Sasanide, medtem ko so Aksumiti za pomoč zaprosili Bizantince. Aksumiti so čez [[Rdeče morje]] poslali novo vojsko, ki je tokrat ubila arabskega vodjo in za kralja regije postavili svojega moža.<ref name=ref107> Frye. ''Ancient Iran''.</ref> Leta 531 je cesar [[Justinijan I.]] (vladal 527-565) predlagal, da bi jemenski Aksumiti presekali sasanidsko pomorsko trgovanje z [[Indija|Indijo]]. [[Etiopci]] niso njegove zahteve nikoli izpolnili, ker je aksumitski general Abraha prevzel oblast v Jemenu in ustanovil svoje neodvisno kraljestvo.<ref name=ref107/> Po Abrahovi smrti je eden od njegovih sinov izgnal svojega polbrata Ma'd-Kariba in sam zasedel jemenski prestol. Justinijan je Ma'd-Karibovo prošnjo za pomoč zavrnil, zato je Ma'd-Karib za pomoč zaprosil Kozrava I. Slednji je poslal na jug Arabije manjše ladjevje in vojsko pod Vahrizovim poveljstvom, ki naj bi odstavila novega jemenskega kralja. Po osvojitvi Sane je bil na prestol postavljen Ma'd-Karibov sin Saif. <ref name=ref107/> Justinijan se je nazadnje odzval na sasanidsko pomorsko prisotnost v Jemnu. Ker ni zagotovil podpore jemenskih Arabcev, je Kozrav lahko pomagal Ma'd-Karibu in nato ustanovil Jemen kot vazalno kneževino Sasanidskega cesarstva.<ref> Farrokh 2007, str. 237.</ref> ===Odnosi s Kitajsko=== Sasanidi so nadaljevali aktivno zunanjo politiko svojih predhodnikov Partov do [[Kitajska|Kitajske]] in tja pogosto pošiljali svoje ambasadorje. Kitajski dokumenti poročajo o trinajstih perzijskih delegacijah. Kopenska in pomorska trgovina je bila pomembna za obe cesarstvi. Pomorsko trgovanje potrjuje veliko število perzijskih kovancev v južni Kitajski. Sasanidski kralji so ob posebnih priložnostih na kitajski cesarski dvor pošiljali svoje najbolj talentirane glasbenike in plesalce. Med vladanjem dinastij Džin in Severni Wei v Luojang in med vladanjem dinastij Sui in Tang v Čang'an. Obe cesarstvi sta imeli skupne interese v trgovanju po [[Svilna cesta|Svilni cesti]], zato sta jo skupaj vzdrževali in varovali. Sodelovali sta tudi pri varovanju drugih trgovskih poti skozi osrednjo Azijo in gradili postojanke na obmejnih območjih, da bi varovale trgovce pred nomadskimi plemeni in razbojniki. Več dokumentov dokazuje, da sta Perzija in Kitajska sklepali sporazume o zavezništvu proti skupnim sovražnikom [[Heftaliti|Heftalitom]]. Nekaj zapisov kaže, da sta po vzponu nomadskih [[Gokturki|Gokturkov]] v Notranji Aziji cesarstvi sodelovali tudi pri razbijanju gokturškega napredovanja. Dokumenti iz Mogha pričajo tudi o prisotnosti kitajskega generala v službi [[Sogdija|sogdijskega]] kralja v času arabskih vpadov. Po invaziji muslimanskih Arabcev na Iran so [[Peroz III.]], njegov sin [[Jazdegerd III.]] in nekaj perzijskih plemičev dobili zatočišče na kitajskem cesarskem dvoru. Peroz in njegov sin [[Narseh]] ([[Kitajščina|kitajsko]] ''neh-šie'') sta dobila visoka dvorna naslova. Peroz je najmanj dvakrat, zadnjič verjetno leta 670, s pomočjo kitajske vojske poskušal ponovno priti na oblast v Iranu. Eden od poskusov se je verjetno končal s kratko Perozovo vladavino v [[Sakastan]]u, kar dokazujejo njegovi kovanci. Narseh je dobil položaj poveljnika kitajske cesarske garde. Njegove potomce so sasanidski begunci, ki so se po arabski osvojitvi Irana naselili na Kitajskem, šteli za svoje prince. Na Kitajskem je takrat vladal cesar Gaozong iz dinastije Tang. ===Odnosi z Indijo=== [[Slika:Coin of Peroz II Kushanshah, minted in Tukharistan, possibly at Balkh.jpg|thumb|200px|Kovanec ''kušanšaha'' Peroza II. Kušanšaha (vladal 303-330)]] [[Slika: Foreigner on ceiling of Cave 1at Ajanta Caves photograph and drawing.jpg|thumb|200px|Risba na stropu Jame 1 v Jamah Ajanta: dostojanstveniki, ki pijejo vino, so morda sasanidski ambasadorji na dvoru indijskega kralja Pulakesina II. (vladal 610–642)<ref>Pia Brancaccio. ''The Buddhist Caves at Aurangabad: Transformations in Art and Religion''. BRILL, 2010 [https://books.google.com/books?id=m_4pXm7dD78C&pg=PA82 str.82.]</ref>]] Po [[Ardašir I.|Ardaširjevi]] osvojitvi Irana in sosednjih pokrajin je [[Šapur I.]] razširil svojo oblast do severozahodne meje [[Indijska podcelina|Indijske podceline]]. Pred tem svobodni zahodni [[Kušansko cesarstvo|Kušani]], ki so vladali tudi v [[Afganistan]]u, so bili prisiljeni sprejeti njegovo suverenost.<ref name=ref110> Richard N. Frye. ''The History of Ancient Iran''. C.H. Beck'sche Verlagbuchhandlung, 1984. str. 298.</ref> Vzhodni Kušani so bili dejavni v [[Indija|Indiji]]. Čeprav je Kušansko cesarstvo konec 3. stoletja propadlo in ga je v 4. stoletju zamenjalo indijsko [[Guptski imperij|Guptsko cesarstvo]], je jasno, da so Sasanidi v tem obdobju postali pomembna sila na indijskem severozahodu. Perzija in severozahodna Indija, ki je bila prej del Kušanskega cesarstva, sta v tem obdobju očitno vzdrževali kulturne in politične stike, saj so se nekatere sasanidske prakse razširile na ozemlje Kušanov. Na Kušane je vplivalo zlasti sasanidsko pojmovanje kraljevstva, ki se je širilo s trgovanjem s sasanidskimi srebrnimi izdelki in tekstilom, na katerem so upodobljeni cesarji, ki lovijo ali delijo pravico. Zanimivo je, da ta kulturna izmenjava ni razširila sasanidskih verskih praks ali stališč do Kušanov. V tem obdobju so med Indijo in Perzijo potekale kulturne izmenjave tudi na nižji ravni. Perzijci so na primer iz Indije uvozili zgodnjo obliko [[šah]]a ''čaturang'' (srednjeperzijsko ''čatrang''). V zameno so v Indijo izvozili [[backgammon]]. Med vladanjem [[Kozrav I.|Kozrava I.]] so iz Indije pripeljali veliko knjig in jih prevedli v srednjeperzijski jezik. Nekatere knjige so se pozneje znašle v [[islam]]ski in [[Arabska književnost|arabski književnosti]]. Opazen je na primer prevod indijske ''[[Pančatantra|Pančatantre]]'', ki ga je opravil eden od Kozravovih ministrov. Prevod, znan kot ''Kalīlag ud Dimnag'', se je kasneje prebil v arabsko književnost in [[Evropa|Evropo]].<ref>Zarinkoob, str. 239.</ref> Podrobnosti Borzujevega legendarnega potovanja v Indijo in njegove drzne pridobitve ''Pančatantre'' so v celoti podrobno opisane v [[Firduzi |Firduzi]]jevi ''Knjigi kraljev'' (''Šahname''), ki pravi: : ''Borzuja je v indijskih knjigah prebral, da na gori v tej deželi raste rastlina, ki se posuje po mrtvem in mrtvi oživi. Borzuja je prosil Kozrava I. za dovoljenje, da odpotuje v Indijo po omenjeno rastlino. Brezplodno iskanje ga je pripeljalo do asketa, ki mu je razkril skrivnost rastline: "rastlina" pomeni besedo, "gorska" učenost in "mrtvi" nevedneža. Borzuji je povedal za knjigo, zdravilo za nevednost, imenovano ''Kalila'', ki je bila shranjena v kraljevi zakladnici. Indijski kralj je Borzuji dovolil branje Kalile pod pogojem, da je ne prepiše. Borzuja je pogoj sprejel, vendar si je vsak dan zapomnil po eno poglavje knjige. Ko se je vrnil v svojo sobo, je zapisal, kaj si je tistega dne zapomnil, in tako ustvaril prepis knjige, ki ga je poslal v Iran. V Iranu je Bozorgmer prevedel knjigo v pahlavi in na Borzujevo prošnjo po njem naslovil prvo poglavje.''<ref>''"BORZŪYA – Encyclopaedia Iranica"''. Iranicaonline.org. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ==Družba == ===Urbanizem in nomadstvo=== [[Slika:Sassanid Music Plate 7thcentury.jpg|thumb|right|200px|Iranci so pripisovali velik pomen glasbi in poeziji; na pladnju iz 7. stoletja so upodobljeni glasbenike iz sasanidskega obdobja]] Sasanidi so, v nasprotju s Parti, obnovili karizmatično in centralizirano vlado. Po sasanidski teoriji je lahko idealna družba ohranila stabilnost in pravičnost samo z močnim monarhom.<ref>Daniel, str. 57.</ref> Sasanidi so želeli postati urbano cesarstvo in bili v tem kar uspešni. V poznem sasanidskem obdobju je imela [[Mezopotamija]] največjo gostoto prebivalstva v srednjeveškem svetu.<ref name=ref114>Daryaee 2008, str. 39–40.</ref> To je med drugim mogoče pripisati tudi temu, da so Sasanidi ustanovili ali ponovno ustanovili številna mesta, o čemer govori ohranjeno srednjeperzijsko besedilo ''Šahrestānīhā ī Ērānšahr'' (''Iranske provincialne prestolnice'').<ref name=ref114/> Ardašir I. je sam zgradil in obnovil številna mesta, ki jih je poimenoval kar po sebi. Med slednjimi so bila mesta Veh-Ardašir v [[Asuristan]]u, Ardašir-Khwarrah v [[Pars]]u in Vahman-Ardašir v [[Mešan]]u. V sasanidskem obdobju so bila ustanovljena številna mesta z imenom Iran-khwarrah, ker so Sasanidi želeli oživiti avestsko ideologijo.<ref name=ref114/> Mnoga mesta, tako nova kot stara, niso bila naseljena samo z domačimi etničnimi skupinami, kot so bili [[Iranci]] in [[Sirija|Sirci]], ampak tudi z deportiranimi rimskimi vojnimi ujetniki, med njimi [[Goti]], [[Slovani]], [[Latinci]] in drugi.<ref name=ref114/> Med ujetniki so bili številni izkušeni obrtniki, ki so jih zaposlili za gradnjo mest, mostov in jezov. Sasanidi so se preko njih seznanili z rimskimi tehnologijami. Vpliv tujcev na gospodarstvo je bil velik. Med njimi je bilo veliko kristjanov, ki so pospešili širjenje [[Krščanstvo|krščansta]] po celem cesarstvu.<ref name=ref114/> V nasprotju z obiljem podatkov o naseljenem prebivalstvu Sasanidskega cesarstva je o nestalno naseljenih nomadih znanega zelo malo. Znano je, da so jih Sasanidi imenovali ''Kurdi'' in da so redno služili sasanidski vojski, zlasti [[Dajlamiti]] in [[Gilani]]. Takšen odnos do nomadov se je nadaljeval tudi v islamskem obdobju, v katerem so Dajlamiti in Gilani v nezmanjšani meri služili v cesarski vojski.<ref>Daryaee 2008, str. 40–41.</ref> ===Šahinšah=== [[Slika:Sasanid Plate, Azerbaijan Museum, Tabriz, Iran.jpg|upright=0.9|right|thumb|200px|Krožnik sasanidskega kralja; Muzej Azerbajdžana, Iran]] Glava Sasanidskega cesarstva je bil ''šahinšah'' (''kralj kraljev'') ali preprosto ''šah'' (''kralj''). Zelo pomembno je bilo njegovo zdravje in dobro počutje, zato so ga nagovarjali z ''"bodi nesmrten"''. Na sasanidskih kovancih, kovanih v 6. stoletju in kasneje, sta prikazana luna in sonce, ki po besedah iranskega zgodovinarja Touraja Darjaeja ''"kažeta, da je bil kralj središče sveta in da sta se sonce in luna vrtela okoli njega"''. Bil je ''"kralj štirih strani sveta"'', kar je bila stara mezopotamska zamisel.<ref name=ref116>Daryaee 2008, str. 41.</ref> Kralj je vzvišeno gledal na vse druge vladarje – rimske, turške in kitajske. Nosil je pisana oblačila, težko krono in brado, okrašeno z zlatom. Zgodnji sasanidski kralji so se imeli za vladarje božanskega porekla in se naslavljali z ''baj'' (''božanski'').<ref name=ref117>Daryaee 2008, str. 42.</ref> V javnosti je bil skrit za zaveso<ref name=ref116/> in imel pred seboj nekaj svojih mož, ki so odrivali množico in mu utirali pot.<ref name=ref118>Morony 2005, str. 92.</ref> Ko je nekdo prišel h kralju, se je od njega pričakovalo, da bo pred njim globoko priklonil ([[proskineza]]). Kraljeva dvorna straža se je imenovala ''puštigban''. Ob drugih priložnostih je kralja zaščitila druga skupina dvorskih stražarjev, imenovana ''darigan''. V obeh skupinah so bili samo člani kraljeve družine.<ref name=ref118/> Poveljeval jima je ''hazarbed'', ki je bil zadolžen za kraljevo varnost, nadziral vhod v kraljevo palačo in kralju predstavljali obiskovalce. Lahko je bil tudi vojaški poveljnik in kraljev posrednik.<ref name=ref118/> Med [[Nauruz]]om (iransko novo leto) in Mehreganom (dan boga [[Mitra (bog sonca)|Mitre]]) je imel kralj govor. <ref name=ref117/> ===Razredna delitev=== Sasanidska družba je bila izredno kompleksna in imela več sistemov družbene organizacije, ki so jim vladale različne skupine ljudi.<ref name=ref119> Nicolle, str. 11.</ref> Zgodovinarji menijo, da so družbo sestavljali štirje<ref>Frye, str. 54.</ref><ref>Daryaee 2008, str. 43–47.</ref><ref>Shaki 1992, str. 652–658.</ref> družbeni razredi: * duhovščina (''asronan'') * vojska (''artešteran'') * podložniki (''vasterjošan'') * umetniki (''hutuhšan'') V središču kastnega sistema je bil šah, ki je vladal vsemu plemstvu.<ref name=ref123> Zarinkoob, str. 201.</ref> Kraljevi princi, mali vladarji, veleposestniki in duhovščina so bili privilegiran družbeni sloj, opredeljen kot ''vuzurgan'' (''plemstvo''). Zdi se, da je bil ta družbeni sistem precej tog.<ref name=ref78/> Sasanidski sistem kast je preživel cesarstvo in se nadaljeval v zgodnjem islamskem obdobju.<ref name=ref123/> ===Suženjstvo=== Masovno suženjstvo se ni v Iranu nikoli prakticiralo. Delno zasužnjenim prebivalcem, na primer vojnim ujetnikom, se je pogosto bolje godilo kot svobodnim podložnikom.<ref>Farazmand, Ali (1998). ''Persian/Iranian Administrative Tradition''. V Jay M. Shafritz (ur.). ''International Encyclopedia of Public Policy and Administration''. Boulder, CO: Westview Press, str 1640–1645.</ref> V Perziji se je naziv suženj uporabljal tudi za dolžnike, ki so morali del svojega časa služiti v ognjenem templju.<ref name=ref125>Daryaee 2008, str. 58–59.</ref> Najpogostejši sužnji v Sasanidskem cesarstvu so bili hišni služabniki na zasebnih posestvih in v ognjenih templjih. Na domovih so bile pogoste sužnje, povsem podrejene gospodarju, s katerimi je lahko imel tudi otroke. Sužnji in sužnje so prejemali plače in so lahko imeli svoje družine.<ref name=ref125/> Poškodovanje sužnja je veljalo za kaznivo dejanje, ki ga ni smel storiti niti kralj.<ref name="ref126">K.D. Irani, Morris Silver. Social Justice in the Ancient World. Greenwood Publishing Group, 1995. str. 87. ISBN 0-313-29144-6, ISBN 978-0-313-29144-9.</ref> Gospodar je sužnja lahko osvobodil, kar se je ne glede na sužnjevo versko prepričanje štelo dobro dejanje.<ref name=ref126/> Suženj je lahko bil osvobojen tudi po gospodarjevi smrti.<ref name=ref125/> ==Kultura== === Izobraževanje === V prestolnici cesarstva je bila tako imenovana Velika šola, v kateri je na začetku lahko študiralo samo 50 študentom. V manj kot 100 letih se je vpis v Veliko šolo povečal na več kot 30.000 študentov.<ref>Lowe, Roy; Yasuhara, Yoshihito (2016). ''The Origins of Higher Learning: Knowledge networks and the early development of universities''. Taylor & Francis. ISBN 9781317543275.</ref> ===Družba=== Pripadnost družbenem razredu je temeljila na rojstvu. Izjemne posameznike je bilo mogoče na podlagi zaslug dvigniti v višji družbeni razred. Funkcija kralja je bila zagotoviti, da je vsak razred ostal v svojih pravnih okvirih, da močni niso zatirali šibkih in šibki močnih. Bistvena kraljeva pravica in dolžnost je bila ohranjanje tega socialnega ravnovesja, za njegovo učinkovito delovanje pa je bilo potrebno poveličevanje monarhije nad vsemi drugimi družbenimi skupinami. Na nižji ravni je bila sasanidska družba razdeljena na svobodnjake (''azatan''), ki so ljubosumno čuvali svoj status kot potomci starodavnih arijskih osvajalcev, in množico nearijskih kmetov. Azatani so tvorili obsežno nižje plemstvo nižjih uradnikov in večinoma živeli na majhnih posestvih. Azatani so tvorili hrbtenico konjenice sasanidske vojske.<ref name=ref119/> === Umetnost, znanost in književnost=== <gallery mode="packed" heights="130"> Slika:Coupe de Chosroès.JPG|Skleda s podobo [[Kozrav I.|Kozrava I.]] v sredini Slika:Head horse Kerman Louvre MAO132.jpg|Konjska glava, pozlačeno srebro, 4. st., sasanidska umetnost Slika:Sassanid silver plate by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj s podobo [[simurg]]a, mitološkega ptiča, ki se je v sasanidskem bdobju uporabljal kot kraljev simbol<ref>{{navedi knjigo|last1=Zhivkov|first1=Boris|title=Khazaria in the Ninth and Tenth Centuries|date=2015|publisher=BRILL|isbn=9789004294486|page=78|url=https://books.google.com/books?id=7Du2CAAAQBAJ&lpg=PA78&pg=PA78|language=en}}</ref> Slika:Sassanid shield-boss by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn ščit s podobo leva Slika:Sassanid silver plate depicting a lion hunt by Nickmard Khoey.jpg|Sasanidski srebrn pladenj, ki prikazuje kraljev lov na leva Slika:Vase with grape harvesting scenes BM 1897.12-31.189.jpg|Sasanidska srebrna vaza z dekoracijo vinske trte in trgatve Slika:Textile0001.jpg|Sasanidska svilena tkanina s simurgom in kroglicami okoli njega, 6.–7. st.; iporabljali so jo pri verskih obredih; Saint Len, Pariz </gallery> Sasanidski kralji so bili pokrovitelji pismenosti in filozofije. [[Kozrav I.]] je imel tudi dela [[Platon]]a in [[Aristotel]]a, prevedena v pahlavi. Jezika se je naučil na Akademiji Gundišapur in dela tudi prebral. Med njegovo vladavino so bile zbrane številne zgodovinske kronike, od katerih se je ohranila samo ''Karnamak-i Artaxshir-i Papakan'' (''Ardašhirjeva dejanja''), mešanica zgodovine in romance, ki je služila kot podlaga za iranski nacionalni ep ''Šahname'' (Knjiga kraljev). Ko je [[Justinijan I.]] zaprl šole v [[Atene|Atenah]], je sedem atenskih profesorjev pobegnilo v Perzijo, kjer so našli zatočišče na Kozravovem dvoru. V sporazumu, ki ga je Kozrav sklenil z Justinijanom I., je določil, da se mora grškim modrecem omogočiti vrnitev in se jih ne sme preganjati. Pod Kozravom I. je bila v 5. stoletju ustanovljena Akademija Gundišapur in postala ''"največje intelektualno središče tistega časa"''. Učenci in učitelji na akademiji so bili z vseh koncev sveta. [[Nestorijanstvo|Nestorijanski]] kristjani so tja prinesli sirske prevode grških del s področja [[Medicina|medicine]] in [[Filozofija|filozofije]]. Na Gundishapurju so se zbrala tudi spoznanja indijske, perzijske in sirske medicine in akademija je postala cvetoča šola zdravilstva. V sasanidskem obdobju je nastalo nekaj največjih umetnin iranske civilizacije. Veliko tega je kasneje postalo znano kot islamska kultura, vključno z arhitekturo in književnostjo, čeprav je izviralo iz perzijske kulture. Sasanidsko cesarstvo se je na svojem višku raztezalo od zahodne [[Anatolija|Anatolije]] do severozahodne [[Indija|Indije]] (zdaj [[Pakistan]]), njegov vpliv pa je segal daleč preko njegovih političnih meja. Sasanidski motivi so našli pot v umetnost Srednje Azije, Kitajske, Bizantinskega cesarstva in celo [[Merovingi|Merovingov]] v [[Francija|Franciji]]. Islamska umetnost je bila v resnici sasanidska umetnost, katere koncepte je asimilirala in ji hkrati vdihnila novo življenje in moč. Will Durant o tem pravi: : ''Sasanidska umetnost je svoje oblike izvozila na vzhod v Indijo, Turkestan in Kitajsko in na zahod v Sirijo, Malo Azijo, Konstantinopel, Balkan, Egipt in Španijo. Njen vpliv je verjetno pripomogel spremeniti klasično grško umetnost v bizantinsko, v latinsko-krščanski umetnosti pa prehod z lesenih stropov na opečnate ali kamnite oboke, kupole in podprte zidove.'' Sasanidske rezbarije v [[Taq-e Bostan]]u in [[Nakš-e Rostam]]u so bile pobarvane, tako kot v palačah. Na žalost je od poslikav ostalo samo nekaj sledov. Iz književnosti je razvidno, da je sasanidskem obdobju slikarska umetnost cvetela: prerok [[Mani]] je ustanovil slikarsko šolo, [[Firduzi]] govori o perzijskih mogotcih, ki so svoje dvorce okrasili s slikami iranskih junakov, pesnik al-Buhturi pa opisuje [[Freska|freske]] v palači v [[Ktezifon]]u. Ko je sasanidski kralj umrl, je bil na dvor pozvan najboljši slikar tistega časa, da bi naslikal njegov portret za zbirko v kraljevi zakladnici. [[Slikarstvo]], [[kiparstvo]], [[lončarstvo]] in drugi so pri krašenju delili motive s sasanidsko tekstilno umetnostjo. [[Svila]], vezenine, [[brokat]], [[damast]], [[Tapiserija|tapiserije]], prevleke za pohištvo, nadstreški, šotori in odeje so bili tkani s potrpežljivostjo in mojstrsko spretnostjo in pobarvani v toplih odtenkih rumene, modre in zelene barve. Vsak Perzijec, tudi kmet in svečenik, se je prizadeval oblačiti lepše kot je bilo njegovemu stanu primerno. V darilih so bila pogosto razkošna oblačila. Velike pisane preproge so bile na vzhodu od asirskih časov znak bogastva. Ohranila sta se dva ducata sasanidskih tkanin, ki spadajo med najbolj dragocene obstoječe tkanine. Sasanidske tkanine so občudovali in posnemali v [[Egipt]]u in na [[Daljni vzhod|Daljnem vzhodu]], v [[Srednji vek|srednjem veku]] pa so vanje oblačili relikvije krščanskih svetnikov. Ko je cesar [[Heraklij]] zasedel palačo Kozrava II. v Dastagerdu, so bile njegov najdragocenejši plen nežne vezenine in ogromno preprog. Med najdragocenejšimi je bila "Zimska preproga", znana tudi kot "Kozravova pomlad", last Kozrava Anuširvana. Na preprogi so bili pomladni in poletni motivi, ki naj bi kralju pomagali pozabiti zimo: cvetje in sadje iz [[rubin]]ov in [[diamant]]ov, srebrne poti in potoki iz biserov na zlati podlagi. Harun al-Rašid je bil zelo ponosen na svojo veliko sasanidsko preprogo, bogato okrašeno z dragulji. Perzijci so o svojih preprogah pisali celo ljubezenske pesmi.<ref name=ref91>Durant.</ref> Študije sasanidske zapuščina kažejo na več kot 100 vrst kron, ki so jih nosili kralji. Različne krone kažejo na kulturno, gospodarsko, družbeno in zgodovinsko stanje v posameznem obdobju. Krone kažejo tudi značajske lastnosti kraljev v tem obdobju. Različni simboli in znaki kot so luna, zvezde, orli in palme kažejo na uporabnikovo vero in prepričanje.<ref>Jona Lendering (31. marec 2006). ''"Sasanian crowns"''. Livius.org. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> [[Slika:Palace of Serbistan.png|thumb|right|300px|Skica palače v Sarvestanu]] Sasanidska dinastija, kot pred njimi [[Ahemenidi|Ahemenidska]], je izvirala iz Perzije (pokrajina Pars ali Fars). Sasanidi so se imeli za naslednike Ahemenidov po vmesnem helenističnem in partskem obdobju in verjeli, da je njihovo poslanstvo obnoviti veličino Perzije. V oživljanju ahemenidske preteklosti niso bili zgolj posnemovalci. Sasanidska umetnost razkriva presenetljivo zrelost in ima v nekaterih pogledih ključne značilnosti kasnejše islamske umetnosti. Elemente tradicionalne perzijske umetnosti je kombinirala s helenističnimi elementi in vplivi. [[Aleksander Veliki]] je bil po osvojitvi Irana zaslužen za širjenje helenistične umetnosti v Zahodno Azijo. Vzhod je to umetnost navzven sprejel, vendar se z njo ni nikoli poistovetil. Helenistična umetnost se je že v partskem obdobju posnemala po celem Bližnjem vzhodu, sasanidska umetnost pa je bila ves čas odziv nanjo. Obudila je tradicionalne perzijske oblike, ki so v islamskem obdobju dosegle obalo [[Sredozemlje|Sredozemlja]].<ref>Parviz Marzban, str. 36.</ref> Fergusson o tem pravi: : ''S prihodom Sasanidov si je Perzija povrnila velik del moči in stabilnosti, ki sta ji bili že dolgo neznani ... oživitev likovne umetnosti kaže na vrnitev blaginje in varnosti, ki je bila neznana od padca Ahemenidov.''<ref> Fergusson. ''History of Architecture'', vol. i, 3rd edition. str. 381–383.</ref> Ohranjene palače kažejo razkošje, v katerem so živeli vladarji. Mednje spadajo palače v Firuzabadu in Bišapurju v Parsu ter glavnem mestu Ktezifon v provinci Asuristan v sedanjem Iraku. Sasanidska arhitektura nima samo lokalnih ampak tudi partske značilnosti. Za vse so značilni [[Ivan (arhitektura)|ivani]], sodčasti oboki, uvedeni v partskem obdobju. V sasanidski dobi so ivani dosegli velike razsežnosti, zlasti v Ktezifonu. Lok velike obokane dvorane, ki se pripisuje Šapurju I. (vladal 241-272), je dolg več kot 24 metrov in visok 36 m. Ta veličastna zgradba je privlačila arhitekte več naslednjih stoletij in veljala za enega najpomembnejših zgledov perzijske arhitekture. Mnogo palač je imelo notranjo sprejemno dvorano s kupolo. Perzijci so problem gradnje okrogle kupole na kvadratni stavbi rešili tako, da so čez vogale kvadrata zgradili polkrožne loke in ga s tem pretvorili v osmerokotnik, na katerega je bilo enostavno postaviti kupolo. Dvorana v Firuzabadu je najstarejši ohranjeni primer rabe polkrožnih lokov in kaže, da so to tehniko razvili verjetno prav v Perziji. Edinstvena značilnost sasanidske arhitekture je značilna raba prostora. Sasanidski arhitekt je pri načrtovanju zgradbe upošteval njeno maso in površino. Načrtoval je masivne zidove iz opeke, okrašene z ulitimi in izklesanimi štukaturami. Na panelih so v rondelah upodobljene živali, doprsni človeški kipi ter geometrični vzorci in rastlinski motivi. V Bišapurju je bilo nekaj palač okrašenih s talnimi mozaiki s prizori pojedin. Mozaiki jasno kažejo na rimski vpliv. Nekatere so verjetno ustvarili prav rimski vojni ujetniki. Stavbe so bile okrašene tudi s stenskimi poslikavami. Najlepše so odkrili na gori Kajeh v Sistanu. ==Gospodarstvo== [[Slika:Shushtar Historical Hydraulic System Darafsh (6).jpg|thumb|250px|Ostanki vodnega sistema Šuštar so na seznamu [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]]] [[Slika:Textile0001.jpg|thumb|250px|Sasanidska svilena tkanina (keper) iz 6.-7. stoletja s podobo [[simurg]]a; relikvarij cerkve sv. Lena, [[Pariz]]]] Ker je bila večina iranskega prebivalstva kmečkega stanu, je sasanidsko gospodarstvo temeljilo predvsem na poljedelstvu in živinoreji. Kmetijsko najpomembnejši provinci sta bili Huzistan in Irak. Eden od največjih sasanidskih namakalnih sistemov je tvoril kanal Nahravan. Nekaj ostankov namakalnih sistemov je v Iranu še vedno mogoče najti. V goratih predelih cesarstva so se lokalni nomadi ukvarjali z gozdarstvom. Centralizirana državna uprava je omogočala uvedbo davkov tudi nomadom in prebivalcem gora. Med vladavino Kozrava I. je pod državno upravo prišla še vsa preostala zemlja.<ref name=ref133> Tafazzoli & Khromov, str. 48.</ref> V sasanidskem obdobju sta bili v rabi dve veliki trgovski poti: na severu vsem znana [[svilna pot]] in na jugu manj pomembna obalna cesta ob [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]]. Tovarne v [[Susa, Iran|Susi]], Gundešapurju in Šuštarju so bile znane po proizvodnji [[Svila|svilenih]] tkanin in so konkurirale kitajskim tovarnam. Sasanidi so bili zelo strpni do podeželskega prebivalstva, od katerega so bili odvisni v obdobjih lakote.<ref name=ref133/> === Industrija in trgovina === [[Slika:Indo-Sassanid.jpg|thumb|right|250px|Sasanidske morske trgovske poti]] Perzijska industrija se je pod Sasanidi razvila z zasebne na urbano raven. Nastali so številni [[ceh]]i. Dobro varovane dobre ceste in mostovi in državne trgovske postaje so omogočili, da so trgovske karavane povezale [[Ktezifon]] z vsemi provincami cesarstva in pristanišči v Perzijskem zalivu, kar je pospešilo trgovanje z [[Indija|Indijo]].<ref name=ref91/> Sasanidski trgovci od blizu in daleč so kmalu izrinili Bizantince z donosnih trgovskih poti proti [[Indijski ocean|Indijskemu oceanu]].<ref name=ref134>Nicolle, str. 6.</ref> Nedavna arheološka odkritja so razkrila, da so sasanidski trgovci svoje blago označevali s posebnimi etiketami, ki so promovirale njihovo blagovno znamko in označevale različne kakovosti.<ref>"Sassanids Used Commercial Labels: Iranian Archeologists". Payvand. 21. avgust 2009. Pridobljeno 25. septembra 2009.</ref> Kozrav I. je že tako široko trgovsko mrežo še bolj razširil. Sasanidska država je začela težiti k monopolnemu nadzoru trgovanja. V trgovanju je vedno večji delež dobivalo luksuzno blago. S trgovanjem in urbanizacijo so bile povezane tudi gradnje pristanišč, [[Karavanseraj|karavanserajev]], mostov in drugih zgradb. Perzijci so v času Kozrava I. kljub močni konkurenci Bizantincev dominirali v mednarodni trgovini v Indijskem oceanu, Srednji Aziji in južni Rusiji. Sasanidska naselja v [[Oman]]u in [[Jemen|Jemnu]] pričajo o pomembnosti trgovine z Indijo, trgovina s kitajsko svilo pa je bila v rokah sasanidskih vazalov [[Sogdija|Sogdijcev]].<ref> Frye, str. 325.</ref> Glavno sasanidsko izvozno blago je bila svila, volnene in zlate tkanine, preproge, nestrojene kože in usnje in biseri iz Perzijskega zaliva. Med tranzitno blago iz Kitajske sta spadala papir in svila, iz Indije pa začimbe, za katere so pobirali carino in jih izvažali v [[Evropa|Evropo]].<ref> Sarfaraz, str. 353.</ref> V sasanidskem obdobju se je zelo povečala proizvodnja kovinskih predmetov, tako da je Iran zaslovel kot ''orožarna Azije''. Večina rudarskih središč je bila na robu cesarstva - v [[Armenija|Armeniji]], na [[Kavkaz]]u in predvsem v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Izredna mineralna bogastva v [[Pamir]]ju na vzhodu Sasanidskega cesarstva so med iranskimi [[Tadžikistan|Tadžiki]] ustvarila legende, ki so še žive in se še pripovedujejo. Legende pravijo, da se je bog med ustvarjanja sveta spotaknil ob Pamir in iz rok izpustil vrč mineralov, ki so se raztresli po vsej regiji.<ref name=ref134/> ==Religija== ===Zaratustrstvo=== {{glavni|Zaratustrstvo}} V partskem obdobju (247 pr. n. št.–224) se je zaratustrstvo razdrobilo na regionalne različice. Pojavljati so se začeli tudi lokalni kulti in božanstva, nekateri iz iranskega verskega izročila, drugi pa tudi iz grškega. Ko je [[Aleksander Veliki]] osvojil cesarstvo od [[Darej III.|Dareja III.]], se je začel proces grško-perzijskega verskega in kulturnega spajanja, ki se je nadaljeval v partskem obdobju. Pod Sasanidi je oživelo ortodoksno zaratustrstvo in religija je doživela številne in pomembne spremembe. Sasanidsko zaratustrstvo naj bi se reformiralo tako, da bi bilo povsem skladno z [[Avesta|Avesto]], svetimi spisi zaratustrstva. Sasanidska zaratustrska duhovščina je pozneje religijo spremenila tako, da je služila njej, kar je povzročilo precejšen verski nemir. Sasanidska verska politika je prispevala k razcvetu številnih verskih reformnih gibanj, predvsem manizma in mazdaizma. Odnosi med sasanidskimi kralji in religijami v njihovem cesarstvu so postali zapleteni in raznoliki. Pod kasnejšimi kralji, kot je bil [[Bahram II.]], so bile verske manjšine včasih zatirane, medtem ko je [[Šapur II.]] je dopuščal vse verske manjšine, razen kristjanov, ki jih je začel preganjati po [[Konstantin I. Veliki|Konstantinovi]] spreobrnitvi v [[krščanstvo]].<ref name=ref138>Ehsan Yarshater. ''The Cambridge History of Iran: The Seleucid, Parthian and Sasanian Periods''. Cambridge University Press, 1983. str. 879–880.</ref><ref name=ref139>Manfred Hutter. "Manichaeism in the Early Sasanian Empire". ''Numen'', '''40''' (1, 1993): 5–9.</ref> ====Tansarjev zagovor upora Ardaširja I.==== Ortodoksno perzijsko usmerjeno zaratustrsko izročilo je imelo pomembno vlogo v utrjevanju in legitimiranju oblasti od samega začetka sasanidske vladavine leta 224 do njenega propada sredi 7. stoletja. Ko je [[Ardašir I.]] odstavil zadnjega partskega kralja [[Artaban V.|Artabana V.]], je poiskal pomoč Tansarja, ''herbada'' (velikega svečenika) iranskih zaratustrov, ki mu je pomagal legitimirati novo dinastijo. Tansar je pisal nazivnim in vazalnim kraljem v različnih regijah Irana, naj Ardaširja I. sprejmejo za svojega novega kralja. Zlasti pomembno je bilo Tansarjevo pismo, naslovljeno na Gušnaspa, vazalnega kralja [[Tabaristan]]a. Gušnasp je Ardaširja I. obtožil, da je z uzurpacijo prestola prelomil tradicijo in da so njegova dejanja, ''"čeprav so bila morda dobra za svet, slaba za vero"''. Tansar je te obtožbe ovrgel s trditvijo, da niso bili vsi stari običaji dobri in da je Ardašir krepostnejši od svojih predhodnikov. V pismu je bilo tudi nekaj napadov na verske običaje in usmerjenost Partov, ki niso sledili ortodoksnemu zaratustrskemu izročilu ampak heterodoksnemu. Ardaširjev upor proti njim je poskušal utemeljiti s trditvijo, da je zaratustrstvo propadlo po Aleksandrovi invaziji. Razpadanje se je nadaljevalo tudi pod Parti, zato ga je treba obnoviti.<ref name=ref140>Boyce 1984.</ref> Tansar je kasneje nadziral ustanavljanje enotne 'zaratustrske cerkve' pod nadzorom perzijskih magov in urejanje enotne zbirke avestskih besedil, ki jih je nato sam odobril in podpisal. ====Kartir==== Kartir je bil zelo močan in vpliven perzijski klerik, ki je služil pod več sasanidskimi vladarji in aktivno spremljal vzpostavljanje ortodoksnega zaratustrstva po celem cesarstvu s središčem v Parsu. Njegova moč in vpliv sta bila tako velika, da je postal edini 'navadni' državljan, ki mu je bilo dovoljeno, da po kraljevsko izkleše lastne skalne napise. Pod [[Šapur I.|Šapurjem I.]] je Kartir dobil absolutno oblast nad duhovščino na kraljevem dvoru in v celem cesarstvu. Vsa regionalna zaratustrska duhovščina je bila prvič v zgodovini podrejena duhovščini v Parsu. Kartir je bil do neke mere [[Ikonoklazem|ikonoklast]], ki si je zadal nalogo, da bo po celem Iranu postavil številne Bahramove ognjene templje namesto ''baginov/ajazanov'', ki so vsebovali podobe in idole kultnih božanstev in so se razširili v partskem obdobju. V svoji doktrinarni ortodoksnosti je med običajnimi ljudmi spodbujal nejasen zaratustrski koncept, znan kot ''hvedodah'' - sklepanje zakonskih zvez znotraj družine, se pravi med brati, sestrami in bratranci. V različnih obdobjih svoje dolge kariere na kraljevem dvoru je nadziral občasno preganjanje ne-zoroastrijcev v Iranu in med vladanjem [[Bahram I.|Bahrama I.]] dosegel usmrtitev preroka [[Mani]]ja. Med vladanjem [[Hormizd I.|Hormizda I.]], predhodnika in brata Bahrama I., je bil Kartir nagrajen z novim zaratustrskim naslovom ''ofmobad'', ki se je štel za višjega od vzhodnoiranskega (partskega) naslova ''herbad''.<ref name=ref140/> ====Reformi zaratustrskega koledarja==== Perzijci so že dolgo poznali egipčanski koledar s 365 dnevi, razdeljenimi na 12 mesecev, vendar so uporabljali zaratustrski koledar z 12 meseci po 30 dni. Med vladanjem Ardaširja I. so si prizadevali uvesti natančnejši zaratustrski koledar in letu dodali pet dni. Ti dnevi so se imenovali ''gatha'' in so imeli tako posveten kot verski pomen. Duhovščina se je zaradi spoštovanja izročila še vedno držala starega zaratustrskega koledarja. Reforma koledarja je povzročila nekaj težav, zlasti zaradi vsakoletnega zamika pomembnih zaratustrskih praznovanj, kot sta bili Hamaspat-medaja in [[Nauruz]] (Novo leo). Zmeda je pri navadnih ljudeh očitno povzročila tako veliko stisko, da je večina prebivalstva še naprej upoštevala tradicionalni koledar, kar je povzročilo veliko zmede in trenj med laiki in vladajočim slojem. Pogosto se je namreč zgodilo, da je praznovanju po enem koledarju takoj sledilo isto praznovanje po drugem, zato je bil kasneje sklenjen kompromis, ki je zaporedna praznovanja povezal v šestdnevna praznovanja. Izjema je bil Nauruz. Nauruz je bil izjema zato, ker se je začel s [[Spomladansko enakonočje|spomladanskim enakonočjem]], po novem koledarju pa se je premaknil v obdobje med spomladanskim in jesenskim enakonočjem. Neskladja so se verjetno dogajala tudi v partskem obdobju. Druga reforma koledarja se je zgodila v poznem sasanidskem obdobju, ker od reforme Ardaširja I. ni bilo nobenega vrivanja dodatnih dni. Koledar je bil vsako leto prekratek za četrtino dneva. Zaratustrsko sveto leto je počasi drselo nazaj, tako da se je Nauruz pomaknil na konec julija. Sklican je bil velik posvet na katerem so sklenili, da se Nauruz premakne na svoj prvotni položaj, kakršnega je imel pod Ahemenidi, se pravi na pomlad. Sprememba se je zgodila verjetno med vladanjem [[Kavad I.|Kavada I.]] v zgodnjem 6. stoletju. Zdi se, da je bila reforma izpeljana predvsem zaradi pomladi in ne zaradi praznovanj.<ref name=ref140/> ====Trije veliki ognji (ognjeni templji)==== [[Slika:Takhte Soleyman.jpg|thumb|250px|Ruševine Adur Gušnaspa, enega od treh glavnih zaratustrskih templjev v Sasanidskem cesarstvu]] Regionalno rivalstvo in pristranskost, ki naj bi jo Sasanidi gojili do svojih predhodnikov [[Parti|Partov]], sta povzročila promoviranje dveh velikih ognjenih templjev, prvega v Parsu (Adur Farnbag) in drugega v Mediji (Adur Gušnasp), ki naj bi konkurirala svetemu ognju v Partiji (Adur Burzen-Mehr). Slednji je bil z legendo povezan z Zaratustro in prvim zaratustrskim kraljem Vištaspom in zato preveč svet, da bi ga perzijski magi povsem prenehali častiti. V času Sasanidov so začeli tri velike zaratustrske ognje (templje) povezovati z različnimi združenji: Adur Farnbag v Parsu z magi, Adur Gushnasp v Mediji z vojaki in Adur Burzen-Mehr v Partiji z malimi posestniki, kmeti in pastirji. Adur Gušnasp je sčasoma postal cilj romanja novih vladarjev po njihovem kronanju. Zdi se, da so v sasanidskem obdobju vsi trije veliki templji postali osrednja zaratustrska romarska središča.<ref name=ref140/> ====Ikonoklazem in dvig srednje perzijščine nad druge iranske jezike==== Zgodnji Sasanidi so prepovedali uporabo kultnih podob pri bogoslužju, zato so bili iz številnih templjev odstranjeni kipi in idoli in namesto njih prižgani sveti ognji. V nekaterih obdobjih se je ta politika razširila tudi na neiranske dele cesarstva. [[Hormizd I.]] naj bi v [[Armenija|Armeniji]] uničil celo kipe, postavljene mrtvim, sicer pa so odstranili samo kultne kipe. Sasanidi so še naprej uporabljali kipe zaratustrskih božanstev, vključno s Ahuro Mazdo, uvedenem v [[Selevkidsko cesarstvo|selevkidskem]] obdobju. V zgodnjem sasanidskem obdobju so bili kraljevi skalni napisi pogosto napisani v [[Partščina|partskem]], [[srednjeperzijski jezik|srednjeperzijskem]] in [[Grščina|grškem]] jeziku. Zadnji napis v partskem jeziku je iz obdobja [[Narseh]]a, sina [[Šapur I.|Šapurja I.]], potem pa so se Sasanidi očitno odločili, da bodo kot edini uradni jezik v Iranu uvedli perzijščino in prepovedali pisati v partščini. Odločitev je imela pomembne posledice za zoroastrstvo, ker se je vsa sekundarna književnost, vključno z ''[[Zend]]om'', začela pisati samo v srednjeperzijskem jeziku.<ref name=ref140/> ====Razvoj zaratustrske književnosti in bogoslužja==== Nekateri strokovnjaki za zaratustrstvo, kot je Mary Boyce, domnevajo, da se je glavni zaratustrski obred ''jasna'' v času Sasanidov podaljšal, ''"da bi se povečala njegova impresivnost"''.<ref>Boyce 1984, str. 123–125.</ref> Zdi se, da so to naredili tako, da so ''Gatam'', ki so tvorile jedro obreda ''jasna'', pridružili ''[[haoma|haomo]]''. Razen tega so razvili še en daljši obred, znan kot ''[[visperad]]'', ki je izhajal iz razširjene ''jasne''. ''Visperad'' je bil razvit za praznovanje sedmih svetih dni obveznosti (Gahambars plus [[Nauruz]]) in bil posvečen Ahura Mazdi. Medtem ko so se najzgodnejši zaratustrijanci izogibali pisanju kot obliki demonske prakse, so bili v času Sasanidov prvič zapisani tako srednjeperzijski ''Zend'' kot obsežna sekundarna zaratustrska književnost. Veliko zaratustrskih besedil je bilo izvirnih del iz sasanidskega obdobja. Morda najpomembnejše delo je bil ''Bundahišn'' - mitska zaratustrska zgodba stvaritvi sveta. V tem obdobju je bilo v srednjeperzijski jezik prevedeno veliko starejših del, tudi antičnih, in del v drugih iranskih jezikih. Pomembni deli ''Draht-i Asurig'' (''Asirsko drevo'') in ''Ayadgar-i Zareran'' (''Zarterjevi podvigi'') sta bili verjetno prevedeni iz partskih izvirnikov. [[Slika:Bodleian J2 fol 175 Y 28 1.jpg|thumb|250px|Sasanidi so zapis svete ''Aveste'' razvili natančen fonetski alfabet]] Za zaratustrstvo je bilo zelo pomembno, da so Sassanidi razvili avestski alfabet, ki je prvič omogočil natančen zapis ''Aveste'' tudi v izvirnem jeziku in fonologiji. Alfabet je temeljil na pahlavijskem, vendar je imel 46 črk in bil zelo primeren za pisanje aktualnega pogovornega jezika. Perzijski magi so končno lahko zapisali vsa ohranjena starodavna avestska besedila. Rezultat tega razvoja je bila sasanidska ''Avesta'', zbrana v 21 ''naskih'' (''delih''), ki so ustrezali 21 besedam zaklinjanja ''Ahunavar''. Naske so razdelili v tri skupine po sedem. Prva skupina je vsebovala ''Gate'' in vsa z njimi povezana besedila, druga pa akademska dela. V tretji skupini so bile zbrane razprave o navodilih za mage, na primer ''Vendidad'', pravna besedila in druga dela, na primer ''jašti''. V sasanidskem času je nastalo pomembno knjižno besedilo ''Khwaday-Namag'' (''Knjiga kraljev''). Besedilo je bilo osnova za kasnejše [[Firduzi]]jevo delo ''Šahname'' (''Knjiga kraljev''). Drugo pomembno zaratustrsko besedilo iz sasanidskega obdobja je ''Dadestan-e Menog-e Khrad'' (''Sodbe duha modrosti'').<ref name=ref140/> ===Krščanstvo=== {{glavni|Krščanstvo}} Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je pripadala [[Nestorijanska cerkev|nestorijanski]] (vzhodna cerkev) in [[Jakobinska cerkev|jakobinski]] (sirska pravoslavna cerkev) veji krščanstva. Obe cerkvi sta prvotno vzdrževali vezi s krščanskimi cerkvami v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]], vendar sta se od njih precej razlikovali. Eden od razlogov za to je bil liturgični jezik obeh ceskva, ki je bi [[Sirščina|sirski]] in ne [[Grščina|grški]], ki je bil jezik rimskega krščanstva v zgodnjih stoletjih in vzhodnorimskega krščanstva v poznejših stoletjih. Drugi razlog za razhajanje med vzhodnim in zahodnim krščanstvom je bil močan pritisk sasanidskih oblasti, da bi prekinile povezave z Rimom, ker je bilo Sasanidsko cesarstvo pogosto v vojni z Rimskim cesarstvom. Krščanstvo kot dopustno vero v Sasanidskem cesarstvu je priznal [[Jazdegerd I.]] leta 409.<ref>Alexander A. Vasiliev. ''History of the Byzantine Empire, 324–1453'', Vol. I. University of Wisconsin Press, 1980. str. 96–97.</ref> Največji prelom z glavnim tokom krščanstva se je zgodil leta 431 zaradi sklepov [[Prvi efeški koncil|Prvega efeškega koncila]]. Na koncilu so obsodil [[konstantinopel]]skega patriarha [[Nestorij]]a, teologa kilikijskega porekla, ker je poučeval svoj pogled na kristologijo, v katerem je zavračal imenovanje Marije Jezusova mati, Teotokos ali mati božja. Sklepi efeškega koncila so bili v Rimskem cesarstvu sprejeti, sasanidska cerkev pa se z obsodbo Nestorijevega učenja ni strinjala. Ko je bil Nestorij odstavljen s položaja patriarha, je več njegovih privržencev pobegnilo v Sasanidsko cesarstvo. Perzijski cesarji so beg izkoristili za okrepitev Nestorijevega položaja znotraj sasanidske cerkve, ki je zajemala veliko večino kristjanov v pretežno zaratustrskem Perzijskem cesarstvu. Odstranili so najpomembnejše rimsko usmerjene duhovnike v Perziji in poskrbeli, da so njihova mesta zasedli nestorijanci. Ukrep naj bi bil zagotovilo, da bodo ti kristjani zvesti Perzijskemu cesarstvu in ne Rimljanom. Večina kristjanov v Sasanidskem cesarstvu je živela na zahodnem robu cesarstva, večinoma v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], obstajalo pa je tudi več pomembnih skupnosti na severnejših ozemljih, in sicer v Kavkaški Albaniji, Laziki, Iberiji in perzijskem delu Armenije. Druge pomembne skupnosti so bile na otoku Tylos (današnji [[Bahrajn]]), južni obali [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]] in območju arabskega kraljestva [[Lahmidi|Lahm]]. Nekatera od teh območij so bila pokristjanjena med prvimi; [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] je bilo kot prva neodvisna krščanska država na svetu ustanovljeno že leta 301. Številna asirska ozemlja so bila skoraj v celoti pokristjanjena že v 3. stoletju, vendar nikoli niso postala neodvisne države.<ref name=ref73a>Khodadad Rezakhani. ''Iranologie History of Iran Chapter V: Sasanians''. Iranologie.com. Arhivirano iz izvirnika 6. februarja 2014. Pridobljeno 16. decembra 2013.</ref> ===Druga verstva=== V nekaj nedavnih izkopavanjih so bila odkrita [[Budizem|budistična]], [[Hinduizem|hindujska]] in [[Judovstvo|judovska]] verska središča.<ref>Naslovnica Jamsheed Kairshasp Choksy (1997). ''Conflict and Cooperation: Zoroastrian Subalterns and Muslim Elites in Medieval Iranian Society''. Columbia University Press. str. 5.</ref> Budizem in hinduizem sta bila konkurenca zaratustrstvu predvsem v [[Baktrija|Baktriji]] in [[Margiana|Margiani]],<ref>Ahmad Hasan Dani; B. A. Litvinsky (1994). ''History of Civilizations of Central Asia: The crossroads of civilizations, A.D. 250 to 750''. UNESCO. str. 410.</ref> najvzhodnejših pokrajinah cesarstva. Zelo velike judovske skupnosti so imela središča v Isfahanu, Babilonu in Horasanu. Imele so tudi svoj delno avtonomen eksilarhat s sedežem v Mezopotamiji. Judovske skupnosti so bile preganjane samo občasno. Uživale so relativno svobodo veroizpovedi in dobile nekaj privilegijev, ki jih druge verske skupnosti niso dobile.<ref>Zarinkoob, str. 272.</ref> Do Judov je bil zelo prijateljsko razpoložen Šapur I. ([[Aramejščina|aramejsko]] Šabur Malka). Njegovo prijateljstvo s Šmuelom je prineslo judovski skupnosti številne prednosti.<ref>Zarinkoob, str. 207.</ref> Šapur II., katerega mati je bila Judinja, je prijateljeval z babilonskim rabinom Rabahom. Njegovo prijateljstvo s Šapurjem II. je omogočilo sprostitev zatiralskih zakonov, ki so veljali za Jude v Perzijskem cesarstvu. Budisti so bili dejavni predvsem v vzhodnem delu cesarstva, zlasti v mestu Bamyan. ==Jezik== ===Uradni jeziki=== V zgodnjem sasanidskem obdobju se v napisih kraljev ob srednjeperzijskem jeziku pojavljata tudi [[grščina]] in [[partščina]]. Med [[Narseh]]ovim vladanjem (293–302) je grščina izginila, morda zaradi pritiskov protihelenistično razpoložena duhovščine, da bi grščina enkrat za vselej izginila. Izginotje je bilo verjetno tudi posledica rabe grščine pri stalnih sasanidskih rivalih Rimljanih/Bizantincih.<ref>Daryaee 2008, str. 99–100.</ref> Iz državne uprave je kmalu izginila tudi partščina, ki se je kljub temu še vedno govorila in pisala v vzhodnih delih cesarstva, domovini Partov.<ref>Daryaee 2008, str. 116–117.</ref> Partsko je govorilo tudi mnogo partskih aristokratov, ki so vstopili v sasanidsko službo po propadu [[Partsko cesarstvo|Partskega cesarstva]], in članov sedmih partskih klanov, ki so posedovali večino moči v cesarstvu. Včasih je kateri pripadnik klanov celo protestiral proti sasanidski oblasti. [[Aramejščina]] se je, tako kot v [[Ahemenidsko cesarstvo|Ahemenidskem cesarstvu]], na široko uporabljala tudi v Sasanidskem cesarstvu in dala pisavo srednjeperzijskemu in drugim jezikom. ===Regionalni jeziki=== Srednjeperzijski jezik, ki je bil materni jezik Sasanidov, čeprav po poreklu niso bili iz Parsa, je bil v obsežnem sasanidskem cesarstvu manjšinski govorni jezik. Večinski je bil samo v Parsu, razširjen pa je bil tudi v Mediji in okoliških regijah. V tistem času je obstajalo več perzijskih narečij. V Adurbadaganu ([[Azerbajdžan]]) so poleg perzijščine govorili še adhari in eno od njegovih narečij (tati). V [[Gilan|Gilanu]] so govorili dajlamitsko in gilaško, v [[Tabaristan]]u pa mazandarani, zdaj znan kot tabari. V obeh regijah so se govorili tudi številni drugi jeziki in narečja.<ref name=ref149>Daryaee 2008, str. 101.</ref> Na sasanidskih ozemljih na Kavkazu so govorili veliko jezikov, vključno z [[Gruzinščina|gruzinščino]], različnimi [[kartvelski jeziki|kartvelskimi jeziki]], zlasti v Laziki, srednjo perzijščino,<ref>Shnirelman, V.A.(2001). ''The value of the Past: Myths, Identity and Politics in Transcaucasia''. Osaka: National Museum of Ethnology. str 79.</ref> [[Armenščina|armenščino]], [[kavkaška albanščina|kavkaško albanščino]], [[skitščina|skitščino]] in [[Grščina|grščino]]. Tudi v Huzistanu so govorili več jezikov: na severu in vzhodu perzijsko, v preostalem delu govorili [[aramejščina|aramejsko]].<ref>Brunner 1983, str. 773.</ref> Razen njiju so v provinci govorili tudi o novoelamitsko.<ref name=ref149/> V Mešanu so Aramejci, stalno naseljeni [[Arabci]], znani kot Mesenski Arabci, nomadski Arabci ter nabatejski in palmirski trgovci tvorili [[Semiti|semitsko]] prebivalstvo province. V provinco so se začeli naseljevati tudi Iranci in Džati, ki je bili tja izgnani iz Indije. V Mešan so bile morda kot ujetniki ali rekrutirani mornarji deportirane tudi druge indijske skupine, kot so Malajci.<ref>Brunner 1983, str. 755.</ref> V Asuristanu so večino prebivalstva tvorili aramejsko govorečih nestorijanski kristjani, manjšino pa Perzijci, Judje in Arabci. Zaradi vdorov [[Skiti|Skitov]] in njihove podskupine [[Alani|Alanov]] v [[Azerbajdžan]], [[Armenija|Armenijo]] in druge kraje na [[Kavkaz]]u, so se tja priselile velike, vendar relativno majhne skupine Irancev.<ref>Brunner 1983, str. 763.</ref> V Horasanu se je govorila [[Partščina|partščina]] in druga iranska narečja in jeziki. Na bolj vzhodnih ozemljih, ki jih niso bila vedno pod oblastjo Sasadidov, so se govorili sogdijski, baktrijski in horezmijski jeziki. Bolj južno, v Sakastanu, kamor se je v partskem obdobju priselilo veliko Skitov, so govorili sistansko narečje.<ref name=ref149/><ref name=ref154>Brunner 1983, str. 772–773.</ref> V Kerman se je naselila skupina Irancev, zelo podobnih Perzijcem. V Paratanu, Turanu in Makranu na skrajnem vzhodu države so se govorili beluški in neiranski jeziki.<ref name=ref154/> V večjih mestih, kot sta bili [[Gundešapur]] in [[Ktezifon]], so rimski/bizantinski vojni ujetniki govorili [[Latinščina|latinsko]], [[Grščina|grško]] in [[Sirščina|sirsko]]. Poleg tega se je v Sasanidskem cesarstvu govorilo tudi slovansko in nemško, tudi to zaradi rimskih vojnih ujetnikov.<ref>Daryaee 2008, str. 102.</ref> V [[Jemen|Jemnu]] so se govorili [[semitski jeziki]], vključno s himaritskim in sabejskim. == Zapuščina in pomen == Vpliv Sasanidskega cesarstva je trajal še dolgo po njegovem padcu. Imperij pod vodstvom več sposobnih vladarjev je dosegel perzijsko renesanso, ki je postala gonilna sila kulture v novoustanovljeni islamski državi.<ref>''Sasanian Iran, 224-651 AD: portrait of a late antique empire''. str. 20.</ref> V sodobnem Iranu in regijah pod njegovim vplivom se sasanidsko obdobje šteje za enega od viškov iranske civilizacije.<ref>''The Iranians: Persia, Islam and the soul of a nation''. str. 33.</ref> === V Evropi === [[Slika:Derbent summer.jpg|thumb|250px|Sasanidska trdnjava v Derbentu, Rusija (Kaspijska vrata)]] [[Slika:Persians (Parsees) in Bombay 1873.jpg|thumb|200px|''"Bombayski Perzijci"'' , lesorez, okoli 1878]] Sasanidska kultura in vojaška organizacija sta imeli pomembnen vpliv na rimsko civilizacijo. Na organizacijo in značaj rimske vojske so vplivale metode perzijskega vojskovanja. Rimska cesarska avtokracija je v nekoliko prirejeni obliki privzela kraljevske običaje na sasanidskem dvoru v Ktezifonu. Običaji so se preko Rima prenesli tudi na druge srednjeveške evropske dvore. Izvor formalnosti evropskih diplomacij se pripisuje diplomatskim odnosom perzijskih vlad z Rimskim imperijem.<ref>Bury, str. 109.</ref> === V judovski zgodovini === Sasanidsko cesarstvo je imelo pomemben vpliv na razvoj judovske zgodovine. V obdobju od 3. do 6. stoletja je v sasanidski Mezopotamiji nastal ''[[Talmud|Babilonski Talmud]]''.<ref>Gruen, Erich S. (2011). ''Cultural Identity in the Ancient Mediterranean''. ISBN 9780892369690.</ref> V Suri in Pumbediti sta bili ustanovljeni judovski akademiji, ki sta postali temelj judovskega izobraževanja.<ref>Aptin Khanbaghi (2006). ''The fire, the star and the cross''. str. 6.</ref> Več članov sasanidske cesarske družine je bilo poročenih z Judinjami. Judinji sta bili Ifra Hormizd, kraljica mati [[Šapur I.|Šapurja I.]], in Šušanduht, žena [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]], ki sta pomembno prispevali k tesnim odnosom med Judi v Sasanidskem cesarstvu in vlado v Ktezifonu.<ref>A. Khanbaghi 2006, str. 9.</ref> === V Indiji === Propad Sasanidskega cesarstva je povzročil, da je [[zaratustrstvo]] kot državno religijo Irana postopoma zamenjal [[islam]]. Veliko zaratustrijancev je iz strahu pred islamskim preganjanjem emigriralo. Po mnenju Qissa-i Sanjana je skupina teh beguncev pristala na ozemlju sedanje indijske province [[Gudžarat]], kjer so imeli večjo versko svobodo in so lahko ohranjali svoje običaje. Potomci teh emigrantov naj bi imeli majhno a pomembno vlogo v razvoju Indije. V Indiji je še vedno več kot 70.000 zaratustrijancev.<ref>''Parsi population in India declines''. Payvand's Iran News ... Payvand. 7. september 2004. Pridobljeno 3. septembra 2009.</ref> Zaratustrijanci še vedno uporabljajo različico verskega koledarja, uvedenega v času Sasanidov. Ta koledar še vedno šteje leta od prihoda na prestol [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]], tako kot leta 632. == Kronologija Sasanidskega cesarstva == 224-241: vladavina [[Ardašir I.| Ardaširja I.]]: * 224: strmoglavljenje [[Partsko cesarstvo|partskega cesarstva]] * 229-232: vojna z Rimskim cesarstvom * ponovna oživitev [[Zoroastrstvo|zoroastrstva]] kot uradne državne religije *zbrana besedila, znana kot Zend [[Avesta]] 241-271: vladavina [[Šapur I.|Šarpurja I. Velikega]]: * 241-244: vojna z Rimskim cesarstvom * 252-261: vojna z Rimskim cesarstvom; odločilna zmaga Perzijcev v bitki pri Edesi in aretacija rimskega cesarja [[Valerijan (rimski cesar)|Valerijana]] * 251-271: prerok [[Mani]] ustanovi [[manihejstvo]] 271-301: obdobje dinastičnih bojev 283: vojna z Rimskim cesarstvom 293: Upor Narseha, sina Šapurja I. 296-298: vojna z Rimskim cesarstvom; Perzija odstopi Rimu pet pokrajin vzhodno od [[Tigris]]a 309-379: vladavina [[Šapur II.|Šarpurja II. Velikega]]: * 325: Šapur II. porazi številna arabska plemena in [[Lahmidsko kraljestvo]] pretvori v svojega [[vazal]]a * 337-350: prva vojna z Rimskim cesarstvom z relativno malo uspeha * 359-363: druga vojna z Rimskim cesarstvom; Rim odstopi Perziji severno in vzhodno [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Gruzija|Gruzijo]] in [[Armenija|Armenijo]] in petnajst trdnjav, vključno z [[Nisibis]]om v Perziji <ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/shapur-ii |title=SHAPUR II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2009-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/byzantine-iranian-relations |title=BYZANTINE-IRANIAN RELATIONS – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=1990-12-15 |accessdate=2013-12-16}}</ref> 387: selitev Armenije na rimsko in perzijsko cono 399-420: vladavina [[Jazdegerd I.|Jazdegerda I.]] "Grešnika": * 410: formalizacija Vzhodne cerkve na Izakovi sinodi pod pokroviteljstvom Jazdegerda I.; kristjanom je dovoljeno javno opravljanje obredov in gradnja cerkva * 416-420: po Jazdegerdovem preklicu zakonov se začne preganjanje kristjanov 420-438: vladavina [[Bahram V.|Bahrama V.]]: * 421-422: vojna z Rimskim cesarstvom * 424: svet Dad-Išu razglasi neodvisnost Vzhodne cerkve od [[Konstantinopel|Konstatinopla]] * 428: perzijska cona Armenije se pripoji k Sasanidskemu cesarstvu 438-457: vladavina [[Jazdegerd II.|Jazdegerda II.]]: * 440: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; Bizantinci izplačajo Sasanidom nekaj denarja<ref>{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/yazdgerd-ii |title=YAZDEGERD II – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2012-10-19 |accessdate=2013-12-16}}</ref> * 449-451: armenski upor; Vardan Mamikonijan v bitki pri Avarajru leta 451 porazi krščanske armenske upornike 482-483: upor v Armeniji in Kavkaški Iberiji 483: objavljen tolerančni edikt za kristjane 484: [[Peroz I.]] poražen in ubit v vojni s [[Heftaliti]]; Nvarsaški sporazum podeli Armencem pravico do svobodnega prakticiranja krščanske vere 491: upor Armencev; Armenska cerkev zavrne sklepe [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskega koncila]]; [[nestorijanstvo]] postane prevladujoča krščanska sekta v Sasanidskem cesarstvu 502-506: vojna z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]]; na koncu vojne plača Bizantinsko cesarstvo Saanidom 1.000 funtov zlata;<ref name="iranicaonline.org">{{navedi splet|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty |title=SASANIAN DYNASTY – Encyclopaedia Iranica |publisher=Iranicaonline.org |date=2005-07-20 |accessdate=2013-12-16}}</ref> Sasanidi zasedejo [[Erzurum|Teodoziopolis]] in [[Martiropolis]]; Bizantinci kupijo [[Amida (Mezopotamija)|Amido]] za 1.000 funtov zlata<ref name="iranicaonline.org"/> 526-532: vojna z Bizantinskim cesarstvom; po sklenitvi Večnega miru Sasanidi obdržijo Iberijo, Bizantinci pa dobijo Laziko in Perzijsko Armenijo;<ref name=ref167>John W Barker. ''Justinian and the later Roman Empire''. University of Wisconsin Press, 1966. str. 118.</ref> Bizantinsko cesarstvo mora plačevati davek 11.000 funtov zlata letno<ref name=ref167/> 531-579: vladavina [[Kozrav I.|Kozrava I.]] Anuširvana ("z neumrljivo dušo") 541-562: vojna z Bizantinskim cesarstvom 572-591: vojna z Bizantinskim cesarstvom 580: Sasanidi pod [[Hormizd IV.|Hormizdom IV.]] razpustijo monarhijo v Kraljevini Iberiji in začnejo imenovati svoje guvernerje 590: upor [[Bahram Čobin|Bahrama Čobina]] in drugih sasanidskih plemičev; [[Kozrav II.]] strmoglavi [[Hormizd IV.|Hormizda IV.]] in izgubi prestol v korist Bahrama Čobina 591: Kozrav II. se s pomočjo Bizantinskega cesarstva vrne na prestol in v zameno prepusti Bizantincem Perzijsko Armenijo in zahodno polovico Iberije 593: poskus nasilnega prevzema oblasti [[Hormizd V.|Hormizda V.]] 595-602: Vistamov upor 603-628: vojna z Bizantinskim cesarstvom; Perzija osvoji bizantinsko Mezopotamijo, Anatolijo, Sirijo, Palestino, Egipt in Zakavkazje, potem pa jih bizantinska vojska prisili k umiku na predvojne meje 610: Arabci v [[Bitka pri Di Karju|bitki pri Di Karju]] porazijo sasanidsko vojsko 626: Avari, Perzijci in Slovani neuspešno oblegajo [[Konstantinopel]] 627: bizantinski cesar [[Heraklij]] vdre v sasanidsko Mezopotamijo; odločilen poraz perzijskih sil v [[Bitka pri Ninivah|bitki pri Ninivah]] 628: [[Kavad II.]] strmoglavi Kozrava II. in postane ''šahinšah'' (kralj kraljev) 628: uničujoča kuga pomori polovico prebivalstva zahodne Perzije, vključno s Kavadom II.<ref name="iranicaonline.org"/> 628-632: državljanska vojna 632-644: vladavina [[Jazdegerd III.|Jazdegerda III.]] 636: odločilen poraz Sasanidov v [[Bitka pri Kadiziji|bitki pri Kadiziji]] med islamskim osvajanjem Irana 641: muslimani v bitki pri Nihavandu z velikimi izgubami premagajo ogromno perzijsko vojsko 644: muslimani osvojijo [[Veliki Horasan|Horasan]]; Jazdegerd III. postane preganjan ubežnik 651: Jazdegerd III. beži proti vzhodu iz ene pokrajine v drugo; pri Mervu (sedanji [[Turkmenistan]]) ga iz koristoljubja ubije lokalni mlinar, kar konča Sasanidsko dinastijo;<ref>{{navedi splet|url=http://p2.www.britannica.com/oscar/print?articleId=106324&fullArticle=true&tocId=9106324 |title=All about Oscar |publisher=P2.www.britannica.com |date=2001-09-11 |accessdate=2013-06-30}}</ref> Njegov sin [[Peroz II.]] in mnogi drugi zbežijo na Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chinapage.com/minority/iran.html |title=Pirooz in China |publisher=Chinapage.com |date=2000-08-11 |accessdate=2013-06-30 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303192315/http://www.chinapage.com/minority/iran.html |url-status=dead }}</ref> Jazdegerda pokoplje asirski škof Mar Gregor;<ref>"All about Oscar". P2.britannica.com. 11. september 2001. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> njegov sin Peroz III. in več drugih odide v izgnanstvo na Kitajsko<ref> "Pirooz in China". Chinapage.com. 11. avgust 2000. Pridobljeno 30. junija 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri== {{refbegin|2}} * G. Reza Garosi (2012): ''The Colossal Statue of Shapur I in the Context of Sasanian Sculptures''. Publisher: Persian Heritage Foundation, New York. * G. Reza Garosi (2009), ''Die Kolossal-Statue Šāpūrs I. im Kontext der sasanidischen Plastik''. Verlag Philipp von Zabern, Mainz, Germany. * {{Citation|last=Baynes|first=Norman H.|year=1912|title=The restoration of the Cross at Jerusalem | doi = 10.1093/ehr/XXVII.CVI.287|journal=The English Historical Review|volume=27|issue=106|issn=0013-8266|pages=287–299}} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History: The Late Empire, A.D. 337-425|last=Blockley|first=R.C.|editor1=Averil Cameron|editor2=Peter Garnsey|year=1998|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30200-5|url=http://books.google.com/?id=zdoUNivK_hsC&dq=Shapur,+Constantius|chapter=Warfare and Diplomacy}} * {{Citation|url=http://www.academia.edu/1012245/Prokop_und_die_Perser_Untersuchungen_zu_den_romisch-sasanidischen_Kontakten_in_der_ausgehenden_Spatantike_OrOcc_16_._Stuttgart_Franz_Steiner_Verlag_2007|title=Prokop und die Perser. Untersuchungen zu den Römisch-Sasanidischen Kontakten in der ausgehenden Spätantike|last=Börm|first=Henning|year=2007|publisher=Franz Steiner|location=Stuttgart|isbn=978-3-515-09052-0}} * Börm, Henning (2008). [http://www.academia.edu/1012249/Das_Konigtum_der_Sasaniden_-_Strukturen_und_Probleme._Bemerkungen_aus_althistorischer_Sicht_in_Klio_90_2008_pp._423ff "Das Königtum der Sasaniden - Strukturen und Probleme. Bemerkungen aus althistorischer Sicht."] ''Klio'' 90, pp.&nbsp;423ff. * Börm, Henning (2010). [http://www.academia.edu/1012248/Herrscher_und_Eliten_in_der_Spatantike_in_H._Borm_-_J._Wiesehofer_eds._Commutatio_et_contentio._Studies_in_the_Late_Roman_Sasanian_and_Early_Islamic_Near_East_Dusseldorf_Wellem_2010_pp._159ff "Herrscher und Eliten in der Spätantike."] In: Henning Börm, Josef Wiesehöfer (eds.): ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East''. Düsseldorf: Wellem, pp.&nbsp;159ff. * {{Citation|last=Daniel |first=Elton L. |title=The History of Iran |place=Westport, Connecticut |publisher=Greenwood Press |year= 2001 |isbn= 978-0-313-30731-7}} * Daryaee, Touraj (2009): ''Sasanian Persia. The Rise and Fall of an Empire''. London: I. B. Tauris. * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part I, 226-363 AD) |last1=Dodgeon |first1=Michael H. |last2=Greatrex |first2=Geoffrey |last3=Lieu |first3=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |location= |isbn=0-415-00342-3 |url=http://books.google.com/?id=cpg9AAAAIAAJ&dq=Second+Persian+war,+Lieu }} * {{Citation|last=Durant|first=Will|author-link=|volume=4: The Age Of Faith| title=The Story of Civilization|place=New York| publisher= Simon and Schuster |year=| isbn=978-0-671-21988-8}} * {{Citation|title=Shadows in the Desert: Ancient Persia at War|last=Farrokh|first=Kaveh|isbn=1-84603-108-7|year=2007|publisher=Osprey Publishing|url=http://books.google.com/?id=p7kltwf9yrwC&dq=Lazica,+545}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{Citation |title=The Cambridge History of Iran |last=Frye |first=R.N. |editor-first1=William B. |editor-last1=Fisher |editor-first2=Ilya |editor-last2=Gershevitch |editor-first3=Ehsan |editor-last3=Yarshater |editor4=Frye, R.N. |editor5=Boyle, J.A. |editor-first6=Peter |editor-last6=Jackson |editor-first7=Laurence |editor-last7=Lockhart |editor-first8=Peter |editor-last8=Avery |editor-first9=Gavin |editor-last9=Hambly |editor-first10=Charles |editor-last10=Melville |year=1993 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0-521-20092-X |url=http://books.google.com/?id=Ko_RafMSGLkC&pg=PA124&dq=Severus,+Ardashir |chapter=The Political History of Iran under the Sassanians }} * {{Citation|title=The Cambridge Ancient History - XII - The Crisis of Empire|last=Frye|first=R.N.|editor1=Iorwerth Eiddon|editor2=Stephen Edwards|year=2005|publisher=Cambridge University Press|isbn=0-521-30199-8|url=http://books.google.com/?id=MNSyT_PuYVMC&dq=Parthian,+Sassanid,+Roman,+Byzantine|chapter=The Sassanians}} * {{Citation |title=The Roman Eastern Frontier and the Persian Wars (Part II, 363–630 AD) |last1=Greatrex |first1=Geoffrey |last2=Lieu |first2=Samuel N. C. |year=2002 |publisher=Routledge |isbn=0-415-14687-9 |url=http://books.google.com/?id=zoZIxpQ8A2IC&dq=Eternal+Peace,+Justinian,+Kavadh }} * {{Citation|last=Haldon|first=John|title=Byzantium in the Seventh Century: the Transformation of a Culture|publisher=Cambridge|year=1997|isbn=0-521-31917-X}} * {{Citation|title=History of the Arab Peoples|last=Hourani|first=Albert|authorlink=|publisher=Faber and Faber|year=1991|location=London|isbn=0-571-22664-7|pages=9–11, 23, 27, 75, 87, 103, 453}} * Howard-Johnston, James: "The Sasanian's Strategic Dilemma". V: Henning Börm - Josef Wiesehöfer (ur.), ''Commutatio et contentio. Studies in the Late Roman, Sasanian, and Early Islamic Near East'', Wellem Verlag, Düsseldorf 2010, pp.&nbsp;37–70. * {{Citation|encyclopedia=Encyclopedia Iranica|last=Khaleghi-Motlagh|first=Djalal|title=Derafš-e Kāvīān|volume=7|year=1996|url=http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|location=Cosa Mesa|publisher=Mazda|postscript=.|accessdate=2014-02-09|archive-date=2008-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20080407000320/http://www.iranica.com/articles/v7/v7f3/v7f344.html|url-status=dead}} * {{Citation|title=A Concise Pahalvi Dictionary|last=Mackenzie|first=David Neil|others=Trans. by Mahshid Mirfakhraie|publisher=Institute for Humanities and Cultural Studies|year=2005|location=Tehrān|isbn=964-426-076-7|language=fa|page=341}} * {{Citation|title=A History of the Jews in Babylonia: The Age of Shapur II|last=Neusner|first=Jacob|year=1969|publisher=BRILL|isbn=90-04-02146-9|url=http://books.google.com/?id=2Kti6Bz5At0C&dq=Shapur+II,+administrative+system}} * {{Citation| last=Nicolle |first= David |title=Sassanian Armies: the Iranian Empire Early 3rd to Mid-7th Centuries AD |place=Stockport |publisher=Montvert |year=1996 |isbn= 978-1-874101-08-6}}. * Rawlinson, George, ''The Seven Great Monarchies of the Ancient Eastern World: The Seventh Monarchy: History of the Sassanian or New Persian Empire'', IndyPublish.com, 2005 [1884]. * Sarfaraz, Ali Akbar, and Bahman Firuzmandi, ''Mad, Hakhamanishi, Ashkani, Sasani'', Marlik, 1996. ISBN 964-90495-1-7 * {{Citation|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|last=Southern|first=Pat|year=2001|publisher=Routledge|isbn=0-415-23943-5|url=http://books.google.com/?id=DWiyzw91atgC&dq=Severus,+Ardashir|chapter=Beyond the Eastern Frontiers}} * Parviz Marzban, ''Kholaseh Tarikhe Honar'', Elmiv Farhangi, 2001. ISBN 964-445-177-5 * {{Citation|last=Shapur Shahbazi|first=A.|url=http://www.iranicaonline.org/articles/sasanian-dynasty|work=Encyclopedia Iranica|title=Sasanian Dynasty|publisher=Columbia University Press|year=2005|volume=1}} * {{Citation|last=Speck|first=Paul|title=Varia 1 (Poikila Byzantina 4)|year=1984|publisher=Rudolf Halbelt|chapter=Ikonoklasmus und die Anfänge der Makedonischen Renaissance|pages=175–210}} * Stokvis A.M.H.J., Manuel d'Histoire, de Généalogie et de Chronologie de tous les Etats du Globe depuis les temps les plus reculés jusqu'à nos jours, Leiden, 1888-1893 (ré-édition en 1966 par B.M.Israel) * {{Citation|url=http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|format=PDF|title=East-West Orientation of Historical Empires|last1=Turchin|first1=Peter|authorlink=|last2=Jonathan M.|first2=Adams|last3=Thomas D.|first3=Hall|date=November 2004|accessdate=2008-05-02|archive-date=2008-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20080527235437/http://www.eeb.uconn.edu/people/turchin/PDF/Latitude.pdf|url-status=dead}} * {{Citation|last=Wiesehöfer|first=Josef|title=Ancient Persia|place=New York|year=1996|publisher=I.B. Taurus}} * Wiesehöfer, Josef: ''The Late Sasanian Near East''. In: Chase Robinson (ed.), ''The New Cambridge History of Islam'' vol. 1. Cambridge 2010, pp.&nbsp;98–152. * Yarshater, Ehsan: ''The Cambridge History of Iran'' vol. 3 p.&nbsp;1 Cambridge 1983, pp.&nbsp;568–592. * {{Citation| last=Zarinkoob|first=Abdolhossein| title=Ruzgaran:Tarikh-i Iran Az Aghz ta Saqut Saltnat Pahlvi|publisher=|place=|year=1999|url =}} * Courtlandt Canby, Razkrita preteklost, Cankarjeva založba, 1981, {{refend}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Irana]] [[Kategorija:Bivši imperiji]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Sasanidsko cesarstvo|*]] tqitnnpzzd0lkt2wtlikrjpfslr289a 0 371883 6742593 6739737 2026-08-25T16:28:48Z Neka oseba 238731 6742593 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=manjka uvod}} {{Razširi}} {{Posodobi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Serie B | logo = [[File:Logo-LNPB.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{ITA}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1929]] |number of teams = 20 |relegation = [[Serie C]] |domestic cup = [[Coppa Italia]] |confed cup = |current champions = [[Venezia F.C.]] <br> 3. naslov |most successful club = |most caps = |top goalscorer = |tv = |website = https://www.legab.it/seriebkt |current = 2026/27 |promotion=[[Serie A]]|title=Lega Nazionale Professionisti Serie B|other_titles=Lega Nazionale Professionisti Serie B}} '''Serie B''', znana tudi kot '''Državna profesionalna liga Serie B''' ([[Italijanščina|italijansko]]: ''Lega Nazionale Professionisti Serie B''), je druga najvišja raven italijanskega nogometnega ligaškega sistema, takoj za [[Serie A|Serie A.]] Liga deluje že več kot devetdeset let, vse od sezone 1929/30. Do leta 2010 jo je organizirala zveza Lega Calcio, od takrat naprej pa zanjo skrbi Lega B. Pogosta vzdevka za ligo sta *campionato cadetto* in *cadetteria*, saj beseda *cadetto* v italijanščini pomeni »mlajši« ali »kadet«. == Format tekmovanja == Format z enotno skupino, uveden v sezoni 1929/30, je enak tistemu v Serie A (višjem rangu tekmovanja): gre za sistem vsak z vsakim, v katerem dvajset sodelujočih ekip odigra tekme doma in v gosteh, skupno torej 38 krogov. Zmagovalec tekme prejme tri točke, v primeru neodločenega izida obe ekipi prejmeta po eno točko, poražena ekipa pa ostane brez točk. Pravila predvidevajo napredovanje treh ekip v najvišji rang in izpad štirih ekip v Serie C. Prvi dve ekipi napredujeta neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v višji rang, odloča končnica (play-off), v kateri sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta, razen če je razlika med tretje- in četrtouvrščeno ekipo večja od 14 točk – v tem primeru se končnica ne odigra, tretjeuvrščena ekipa pa napreduje neposredno v Serie A. Po drugi strani ekipe, uvrščene od 18. do 20. mesta, izpadejo neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v nižji rang, odloča dodatna tekma za obstanek (play-out) med 16. in 17. uvrščeno ekipo, razen če ima 17. ekipa več kot 5 točk zaostanka za 16. ekipo – v tem primeru se dodatna tekma ne odigra, 17. ekipa pa neposredno izpade v Serie C. Od sezone 2005/06 se za določitev končne razvrstitve v primeru enakega števila točk uporablja kriterij medsebojnih tekem.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=LNPB - Normativa |url=https://www.legab.it/lega-b/normativa |access-date=2026-08-25 |website=www.legab.it |language=it-IT}}</ref> Od sezone 2006/07 Serie B izvaja podelitev priznanja prvouvrščeni ekipi neposredno na igrišču, kjer ta prejme posebno lovoriko. Do sezone 2019/20 je zmagovalna ekipa prejela pokal *Ali della Vittoria* (Krila zmage). Po vmesni sezoni so v sezoni 2021/22 uvedli nov pokal, imenovan »Nexus Cup«; manjšo različico tega pokala prejmeta tudi drugouvrščena ekipa in zmagovalec končnice.<ref name=":0" /> === Sistem izpadanja in naprednovanja === Končnica je bila v Serie B uvedena v sezoni 2004–05, da bi določila tretjo ekipo, ki je napredovala v Serie A. Prvotna formula je predvidevala sodelovanje štirih ekip (od 3. do 6. mesta), ki so se pomerile v polfinalu in finalu (oboje na podlagi domačih in gostujočih tekem). Če je bila razlika med ekipo na 3. in 4. mestu večja od devetih točk, je tretjeuvrščena ekipa neposredno napredovala v Serie A; sicer so se odigrale končnice. V sezoni 2012–13 je prišlo do spremembe končne uredbe: podaljški so bili na gostujoči tekmi ukinjeni, če je bil rezultat po 180 minutah izenačen. V sezoni 2013–2014 je bil razpored končnice razširjen na največ šest ekip (od 3. do 8. mesta), ki so morale biti znotraj štirinajsttočkovne razlike. Posledično se je število klubov, ki sodelujejo v končnici za napredovanje, lahko spreminjalo, zato se je struktura turnirja spreminjala glede na število ekip, ki so sodelovale. Tretjeuvrščena ekipa bi še vedno neposredno napredovala, če bi imela od četrtega mesta več kot 9 točk razlike. Od sezone 2017–2018 naprej v končnici sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta (brez upoštevanja razlike med njima), vendar razlika v točkah med 3. in 4. mestom ne sme presegati štirinajstih točk (namesto devetih). Format ni več spremenljiv glede na število sodelujočih ekip. '''Trenutni format''': Ekipe, uvrščene od 5. do 8. mesta, se uvrstijo v predhodni krog: 5. mesto se pomeri z 8. mestom, 6. mesto pa s 7. mestom. Na koncu sezone je samo ena tekma na domu višje uvrščene ekipe, v primeru neodločenega izida pa se igrajo podaljški. Če je po 120 minutah izid še vedno neodločen, se v polfinale uvrsti višje uvrščena ekipa v rednem delu sezone. Ekipi, uvrščeni na 3. in 4. mesto, samodejno napredujeta v polfinale, skupaj z dvema zmagovalcema predhodnega kroga. Tretjeuvrščena ekipa se pomeri z zmagovalcem tekme med 6. in 7. mestom iz predhodnega kroga. Polfinalne tekme se igrajo doma in v gosteh, v primeru neodločenega izida po 90 minutah povratne tekme pa se v finale uvrsti ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone. Izločilna igra za napredovanje, je sestavljen iz ene domače in ene gostujoče tekme. Če je po 180 minutah skupni izid neodločen, se ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone, uvrsti v Serie A. Le če obe ekipi sezono končata z enakim številom točk, se od sezone 2015–2016 naprej izvajajo podaljški in morebitni enajstmetrovke. V polfinalu in finalu se pravilo golov v gosteh ne uporablja. '''Izločilni boj''' Izločilni boj je bila uvedena v sezoni 2003–04, da bi se določila četrta ekipa, ki izpade v Serie C: spodnje tri ekipe neposredno izpadejo, sledi pa jim predzadnja ekipa, če razlika do predzadnje ekipe presega štiri točke (5 točk v sezoni 2003–04). V nasprotnem primeru se končnica odigra z domačo in gostujočo tekmo: v primeru neodločenega končnega izida ekipa, ki je na koncu sezone uvrščena na predzadnje mesto, ohrani svoje mesto v Serie B. Le če sta obe ekipi sezono končali z enakim številom točk na lestvici, od sezone 2015–16 naprej gostujoča tekma vključuje podaljške in morebitne enajstmetrovke. Tako kot v končnici tudi v končnici pravilo o golih v gosteh ne velja. == Najbolj uspešni klubi == {| class="wikitable" |- ! ! 1 ! 2 ! 3 |- | [[Serie B 1929-30|1929–30]] | [[A.S. Casale Calcio|Casale]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[U.C. Sampdoria|La Dominante]]) |- | [[Serie B 1930-31|1930–31]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | ([[U.S. Città di Palermo|Palermo]]) |- | [[Serie B 1931-32|1931–32]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Hellas Verona F.C.|Verona]]) |- | [[Serie B 1932-33|1932–33]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1933-34|1933–34]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampierdarenese]]'' | ([[A.S. Bari|Bari]]) | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1934-35|1934–35]] | [[Genoa C.F.C.|Genova 1893]] | [[A.S. Bari|Bari]] | – |- | [[Serie B 1935-36|1935–36]] | [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]] | [[Novara Calcio|Novara]] | ([[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]) |- | [[Serie B 1936-37|1936–37]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1937-38|1937–38]] | ''[[Modena F.C.|Modena]]'' | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' | ([[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]) |- | [[Serie B 1938-39|1938–39]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Atalanta B.C.|Atalanta]]) |- | [[Serie B 1939-40|1939–40]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | ([[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]) |- | [[Serie B 1940-41|1940–41]] | [[U.C. Sampdoria|Liguria]] | [[Modena F.C.|Modena]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1941-42|1941–42]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1942-43|1942–43]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[S.S.C. Napoli|Napoli]]) |- | [[Serie B Alta Italia 1945-46|1945–46]] | [[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]] | ([[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]) | ([[Vigevano Calcio|Vigevano]]) |- | [[Serie B 1946-47|1946–47]] | ''Gir. A'': [[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]<br />''Gir. B'': [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]<br />''Gir. C'': [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | ''Gir. A'': ([[A.C. Legnano|Legnano]])<br />''Gir. B'': ([[Calcio Padova|Padova]])<br />''Gir. C'': ([[Ternana Calcio|Ternana]]) | ''Gir. A'': ([[Novara Calcio|Novara]])<br />''Gir. B'': ([[Empoli F.C.|Empoli]])<br />''Gir. C'': ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1947-48|1947–48]] | ''Gir. A'': [[Novara Calcio|Novara]]<br />''Gir. B'': [[Calcio Padova|Padova]]<br />''Gir. C'': [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ''Gir. A'': ([[Brescia Calcio|Brescia]])<br />''Gir. B'': ([[Hellas Verona F.C.|Verona]])<br />''Gir. C'': ([[Pisa Calcio|Pisa]]) | ''Gir. A'': ([[Calcio Como|Como]])<br />''Gir. B'': ([[SPAL 1907|Spal]])<br />''Gir. C'': ([[U.S. Lecce|Lecce]]) |- | [[Serie B 1948-49|1948–49]] | [[Calcio Como|Como]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Vicenza Calcio|Vicenza]]) |- | [[Serie B 1949-50|1949–50]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | ([[A.C. Legnano|Legnano]]) |- | [[Serie B 1950-51|1950–51]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1951-52|1951–52]] | [[A.S. Roma|Roma]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) | ([[F.C. Messina Peloro|Messina]]) |- | [[Serie B 1952-53|1952–53]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | ''[[A.C. Legnano|Legnano]]'' | ([[Calcio Catania|Catania]]) |- | [[Serie B 1953-54|1953–54]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]'' | ([[Cagliari Calcio|Cagliari]]) |- | [[Serie B 1954-55|1954–55]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1955-56|1955–56]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Como|Como]]) |- | [[Serie B 1956-57|1956–57]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]'' | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1957-58|1957–58]] | [[U.S. Triestina Calcio|Triestina]] | ''[[A.S. Bari|Bari]]'' | ([[S.S.C. Venezia|Venezia]]) |- | [[Serie B 1958-59|1958–59]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Lecco 1912|Lecco]]) |- | [[Serie B 1959-60|1959–60]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1960-61|1960–61]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[A.C. Mantova|Ozo Mantova]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1961-62|1961–62]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Modena F.C.|Modena]] |- | [[Serie B 1962-63|1962–63]] | [[F.C. Messina Peloro|Messina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1963-64|1963–64]] | [[Varese F.C.|Varese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1964-65|1964–65]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] |- | [[Serie B 1965-66|1965–66]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] |- | [[Serie B 1966-67|1966–67]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | ([[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]) |- | [[Serie B 1967-68|1967–68]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] |- | [[Serie B 1968-69|1968–69]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1969-70|1969–70]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1970-71|1970–71]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]'' |- | [[Serie B 1971-72|1971–72]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1972-73|1972–73]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1973-74|1973–74]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] |- | [[Serie B 1974-75|1974–75]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] | [[Calcio Como|Como]] | ''[[Hellas Verona F.C.|Verona]]'' |- | [[Serie B 1975-76|1975–76]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1976-77|1976–77]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1977-78|1977–78]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Avellino|Avellino]] |- | [[Serie B 1978-79|1978–79]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1979-80|1979–80]] | [[Calcio Como|Como]] | [[A.C. Pistoiese|Pistoiese]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1980-81|1980–81]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] |- | [[Serie B 1981-82|1981–82]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] |- | [[Serie B 1982-83|1982–83]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | ''[[Calcio Catania|Catania]]'' |- | [[Serie B 1983-84|1983–84]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Como|Como]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1984-85|1984–85]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1985-86|1985–86]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]]) |- | [[Serie B 1986-87|1986–87]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | ''[[A.C. Cesena|Cesena]]'' |- | [[Serie B 1987-88|1987–88]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1988-89|1988–89]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] |- | [[Serie B 1989-90|1989–90]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1990-91|1990–91]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1991-92|1991–92]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[A.C. Ancona|Ancona]] |- | [[Serie B 1992-93|1992–93]] | [[A.C. Reggiana 1919|Reggiana]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] |- | [[Serie B 1993-94|1993–94]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1994-95|1994–95]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] |- | [[Serie B 1995-96|1995–96]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] |- | [[Serie B 1996-97|1996–97]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Empoli F.C.|Empoli]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 1997-98|1997–98]] | [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1998-99|1998–99]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 1999-00|1999-00]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 2000-01|2000–01]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] |- | [[Serie B 2001-02|2001–02]] | [[Calcio Como|Como]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 2002-03|2002–03]] | [[A.C. Siena|Siena]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 2003-04|2003–04]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] |- | [[Serie B 2004-05|2004–05]] | ([[Genoa C.F.C.|Genoa]]) | [[Empoli F.C.|Empoli]] | (''[[Torino F.C.|Torino]]'') |- | [[Serie B 2005-06|2005–06]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Torino F.C.|Torino]]'' |- | [[Serie B 2006-07|2006–07]] | [[Juventus F.C.|Juventus]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] |- | [[Serie B 2007-08|2007–08]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | ''[[U.S. Lecce|Lecce]]'' |- | [[Serie B 2008-09|2008–09]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Parma F.C.|Parma]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |- | [[Serie B 2009-10|2009–10]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | ''[[Brescia Calcio|Brescia]]'' |- | [[Serie B 2010-11|2010–11]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Siena Calcio|Siena]] | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' |- | [[Serie B 2011-12|2011-12]] | [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] | [[Torino F.C.|Torino]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]'' |- | [[Serie B 2012-13|2012-13]] | [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |} == Sklici in opombe == {{sklici}} * [http://www.resultsfromfootball.com/seriea-seasons.html Serie A] — Rezultati in statistike od leta 1929 dalje ... {{Football in Italy}} [[Kategorija:Nogomet v Italiji]] ovty339fqmvrkaw3g291suhrom5zrtq 6742594 6742593 2026-08-25T16:32:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 oznake 6742594 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Serie B | logo = [[File:Logo-LNPB.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{ITA}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1929]] |number of teams = 20 |relegation = [[Serie C]] |domestic cup = [[Coppa Italia]] |confed cup = |current champions = [[Venezia F.C.]] <br> 3. naslov |most successful club = |most caps = |top goalscorer = |tv = |website = https://www.legab.it/seriebkt |current = 2026/27 |promotion=[[Serie A]]|title=Lega Nazionale Professionisti Serie B|other_titles=Lega Nazionale Professionisti Serie B}} '''Serie B''', znana tudi kot '''Državna profesionalna liga Serie B''' ([[Italijanščina|italijansko]]: ''Lega Nazionale Professionisti Serie B''), je druga najvišja raven italijanskega nogometnega ligaškega sistema, takoj za [[Serie A|Serie A.]] Liga deluje že več kot devetdeset let, vse od sezone 1929/30. Do leta 2010 jo je organizirala zveza Lega Calcio, od takrat naprej pa zanjo skrbi Lega B. Pogosta vzdevka za ligo sta *campionato cadetto* in *cadetteria*, saj beseda *cadetto* v italijanščini pomeni »mlajši« ali »kadet«. == Format tekmovanja == Format z enotno skupino, uveden v sezoni 1929/30, je enak tistemu v Serie A (višjem rangu tekmovanja): gre za sistem vsak z vsakim, v katerem dvajset sodelujočih ekip odigra tekme doma in v gosteh, skupno torej 38 krogov. Zmagovalec tekme prejme tri točke, v primeru neodločenega izida obe ekipi prejmeta po eno točko, poražena ekipa pa ostane brez točk. Pravila predvidevajo napredovanje treh ekip v najvišji rang in izpad štirih ekip v Serie C. Prvi dve ekipi napredujeta neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v višji rang, odloča končnica (play-off), v kateri sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta, razen če je razlika med tretje- in četrtouvrščeno ekipo večja od 14 točk – v tem primeru se končnica ne odigra, tretjeuvrščena ekipa pa napreduje neposredno v Serie A. Po drugi strani ekipe, uvrščene od 18. do 20. mesta, izpadejo neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v nižji rang, odloča dodatna tekma za obstanek (play-out) med 16. in 17. uvrščeno ekipo, razen če ima 17. ekipa več kot 5 točk zaostanka za 16. ekipo – v tem primeru se dodatna tekma ne odigra, 17. ekipa pa neposredno izpade v Serie C. Od sezone 2005/06 se za določitev končne razvrstitve v primeru enakega števila točk uporablja kriterij medsebojnih tekem.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=LNPB - Normativa |url=https://www.legab.it/lega-b/normativa |access-date=2026-08-25 |website=www.legab.it |language=it-IT}}</ref> Od sezone 2006/07 Serie B izvaja podelitev priznanja prvouvrščeni ekipi neposredno na igrišču, kjer ta prejme posebno lovoriko. Do sezone 2019/20 je zmagovalna ekipa prejela pokal *Ali della Vittoria* (Krila zmage). Po vmesni sezoni so v sezoni 2021/22 uvedli nov pokal, imenovan »Nexus Cup«; manjšo različico tega pokala prejmeta tudi drugouvrščena ekipa in zmagovalec končnice.<ref name=":0" /> === Sistem izpadanja in naprednovanja === Končnica je bila v Serie B uvedena v sezoni 2004–05, da bi določila tretjo ekipo, ki je napredovala v Serie A. Prvotna formula je predvidevala sodelovanje štirih ekip (od 3. do 6. mesta), ki so se pomerile v polfinalu in finalu (oboje na podlagi domačih in gostujočih tekem). Če je bila razlika med ekipo na 3. in 4. mestu večja od devetih točk, je tretjeuvrščena ekipa neposredno napredovala v Serie A; sicer so se odigrale končnice. V sezoni 2012–13 je prišlo do spremembe končne uredbe: podaljški so bili na gostujoči tekmi ukinjeni, če je bil rezultat po 180 minutah izenačen. V sezoni 2013–2014 je bil razpored končnice razširjen na največ šest ekip (od 3. do 8. mesta), ki so morale biti znotraj štirinajsttočkovne razlike. Posledično se je število klubov, ki sodelujejo v končnici za napredovanje, lahko spreminjalo, zato se je struktura turnirja spreminjala glede na število ekip, ki so sodelovale. Tretjeuvrščena ekipa bi še vedno neposredno napredovala, če bi imela od četrtega mesta več kot 9 točk razlike. Od sezone 2017–2018 naprej v končnici sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta (brez upoštevanja razlike med njima), vendar razlika v točkah med 3. in 4. mestom ne sme presegati štirinajstih točk (namesto devetih). Format ni več spremenljiv glede na število sodelujočih ekip. '''Trenutni format''': Ekipe, uvrščene od 5. do 8. mesta, se uvrstijo v predhodni krog: 5. mesto se pomeri z 8. mestom, 6. mesto pa s 7. mestom. Na koncu sezone je samo ena tekma na domu višje uvrščene ekipe, v primeru neodločenega izida pa se igrajo podaljški. Če je po 120 minutah izid še vedno neodločen, se v polfinale uvrsti višje uvrščena ekipa v rednem delu sezone. Ekipi, uvrščeni na 3. in 4. mesto, samodejno napredujeta v polfinale, skupaj z dvema zmagovalcema predhodnega kroga. Tretjeuvrščena ekipa se pomeri z zmagovalcem tekme med 6. in 7. mestom iz predhodnega kroga. Polfinalne tekme se igrajo doma in v gosteh, v primeru neodločenega izida po 90 minutah povratne tekme pa se v finale uvrsti ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone. Izločilna igra za napredovanje, je sestavljen iz ene domače in ene gostujoče tekme. Če je po 180 minutah skupni izid neodločen, se ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone, uvrsti v Serie A. Le če obe ekipi sezono končata z enakim številom točk, se od sezone 2015–2016 naprej izvajajo podaljški in morebitni enajstmetrovke. V polfinalu in finalu se pravilo golov v gosteh ne uporablja. '''Izločilni boj''' Izločilni boj je bila uvedena v sezoni 2003–04, da bi se določila četrta ekipa, ki izpade v Serie C: spodnje tri ekipe neposredno izpadejo, sledi pa jim predzadnja ekipa, če razlika do predzadnje ekipe presega štiri točke (5 točk v sezoni 2003–04). V nasprotnem primeru se končnica odigra z domačo in gostujočo tekmo: v primeru neodločenega končnega izida ekipa, ki je na koncu sezone uvrščena na predzadnje mesto, ohrani svoje mesto v Serie B. Le če sta obe ekipi sezono končali z enakim številom točk na lestvici, od sezone 2015–16 naprej gostujoča tekma vključuje podaljške in morebitne enajstmetrovke. Tako kot v končnici tudi v končnici pravilo o golih v gosteh ne velja. == Najbolj uspešni klubi == {| class="wikitable" |- ! ! 1 ! 2 ! 3 |- | [[Serie B 1929-30|1929–30]] | [[A.S. Casale Calcio|Casale]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[U.C. Sampdoria|La Dominante]]) |- | [[Serie B 1930-31|1930–31]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | ([[U.S. Città di Palermo|Palermo]]) |- | [[Serie B 1931-32|1931–32]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Hellas Verona F.C.|Verona]]) |- | [[Serie B 1932-33|1932–33]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1933-34|1933–34]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampierdarenese]]'' | ([[A.S. Bari|Bari]]) | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1934-35|1934–35]] | [[Genoa C.F.C.|Genova 1893]] | [[A.S. Bari|Bari]] | – |- | [[Serie B 1935-36|1935–36]] | [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]] | [[Novara Calcio|Novara]] | ([[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]) |- | [[Serie B 1936-37|1936–37]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1937-38|1937–38]] | ''[[Modena F.C.|Modena]]'' | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' | ([[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]) |- | [[Serie B 1938-39|1938–39]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Atalanta B.C.|Atalanta]]) |- | [[Serie B 1939-40|1939–40]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | ([[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]) |- | [[Serie B 1940-41|1940–41]] | [[U.C. Sampdoria|Liguria]] | [[Modena F.C.|Modena]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1941-42|1941–42]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1942-43|1942–43]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[S.S.C. Napoli|Napoli]]) |- | [[Serie B Alta Italia 1945-46|1945–46]] | [[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]] | ([[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]) | ([[Vigevano Calcio|Vigevano]]) |- | [[Serie B 1946-47|1946–47]] | ''Gir. A'': [[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]<br />''Gir. B'': [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]<br />''Gir. C'': [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | ''Gir. A'': ([[A.C. Legnano|Legnano]])<br />''Gir. B'': ([[Calcio Padova|Padova]])<br />''Gir. C'': ([[Ternana Calcio|Ternana]]) | ''Gir. A'': ([[Novara Calcio|Novara]])<br />''Gir. B'': ([[Empoli F.C.|Empoli]])<br />''Gir. C'': ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1947-48|1947–48]] | ''Gir. A'': [[Novara Calcio|Novara]]<br />''Gir. B'': [[Calcio Padova|Padova]]<br />''Gir. C'': [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ''Gir. A'': ([[Brescia Calcio|Brescia]])<br />''Gir. B'': ([[Hellas Verona F.C.|Verona]])<br />''Gir. C'': ([[Pisa Calcio|Pisa]]) | ''Gir. A'': ([[Calcio Como|Como]])<br />''Gir. B'': ([[SPAL 1907|Spal]])<br />''Gir. C'': ([[U.S. Lecce|Lecce]]) |- | [[Serie B 1948-49|1948–49]] | [[Calcio Como|Como]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Vicenza Calcio|Vicenza]]) |- | [[Serie B 1949-50|1949–50]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | ([[A.C. Legnano|Legnano]]) |- | [[Serie B 1950-51|1950–51]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1951-52|1951–52]] | [[A.S. Roma|Roma]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) | ([[F.C. Messina Peloro|Messina]]) |- | [[Serie B 1952-53|1952–53]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | ''[[A.C. Legnano|Legnano]]'' | ([[Calcio Catania|Catania]]) |- | [[Serie B 1953-54|1953–54]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]'' | ([[Cagliari Calcio|Cagliari]]) |- | [[Serie B 1954-55|1954–55]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1955-56|1955–56]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Como|Como]]) |- | [[Serie B 1956-57|1956–57]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]'' | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1957-58|1957–58]] | [[U.S. Triestina Calcio|Triestina]] | ''[[A.S. Bari|Bari]]'' | ([[S.S.C. Venezia|Venezia]]) |- | [[Serie B 1958-59|1958–59]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Lecco 1912|Lecco]]) |- | [[Serie B 1959-60|1959–60]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1960-61|1960–61]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[A.C. Mantova|Ozo Mantova]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1961-62|1961–62]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Modena F.C.|Modena]] |- | [[Serie B 1962-63|1962–63]] | [[F.C. Messina Peloro|Messina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1963-64|1963–64]] | [[Varese F.C.|Varese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1964-65|1964–65]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] |- | [[Serie B 1965-66|1965–66]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] |- | [[Serie B 1966-67|1966–67]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | ([[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]) |- | [[Serie B 1967-68|1967–68]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] |- | [[Serie B 1968-69|1968–69]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1969-70|1969–70]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1970-71|1970–71]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]'' |- | [[Serie B 1971-72|1971–72]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1972-73|1972–73]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1973-74|1973–74]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] |- | [[Serie B 1974-75|1974–75]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] | [[Calcio Como|Como]] | ''[[Hellas Verona F.C.|Verona]]'' |- | [[Serie B 1975-76|1975–76]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1976-77|1976–77]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1977-78|1977–78]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Avellino|Avellino]] |- | [[Serie B 1978-79|1978–79]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1979-80|1979–80]] | [[Calcio Como|Como]] | [[A.C. Pistoiese|Pistoiese]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1980-81|1980–81]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] |- | [[Serie B 1981-82|1981–82]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] |- | [[Serie B 1982-83|1982–83]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | ''[[Calcio Catania|Catania]]'' |- | [[Serie B 1983-84|1983–84]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Como|Como]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1984-85|1984–85]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1985-86|1985–86]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]]) |- | [[Serie B 1986-87|1986–87]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | ''[[A.C. Cesena|Cesena]]'' |- | [[Serie B 1987-88|1987–88]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1988-89|1988–89]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] |- | [[Serie B 1989-90|1989–90]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1990-91|1990–91]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1991-92|1991–92]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[A.C. Ancona|Ancona]] |- | [[Serie B 1992-93|1992–93]] | [[A.C. Reggiana 1919|Reggiana]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] |- | [[Serie B 1993-94|1993–94]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1994-95|1994–95]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] |- | [[Serie B 1995-96|1995–96]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] |- | [[Serie B 1996-97|1996–97]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Empoli F.C.|Empoli]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 1997-98|1997–98]] | [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1998-99|1998–99]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 1999-00|1999-00]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 2000-01|2000–01]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] |- | [[Serie B 2001-02|2001–02]] | [[Calcio Como|Como]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 2002-03|2002–03]] | [[A.C. Siena|Siena]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 2003-04|2003–04]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] |- | [[Serie B 2004-05|2004–05]] | ([[Genoa C.F.C.|Genoa]]) | [[Empoli F.C.|Empoli]] | (''[[Torino F.C.|Torino]]'') |- | [[Serie B 2005-06|2005–06]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Torino F.C.|Torino]]'' |- | [[Serie B 2006-07|2006–07]] | [[Juventus F.C.|Juventus]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] |- | [[Serie B 2007-08|2007–08]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | ''[[U.S. Lecce|Lecce]]'' |- | [[Serie B 2008-09|2008–09]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Parma F.C.|Parma]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |- | [[Serie B 2009-10|2009–10]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | ''[[Brescia Calcio|Brescia]]'' |- | [[Serie B 2010-11|2010–11]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Siena Calcio|Siena]] | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' |- | [[Serie B 2011-12|2011-12]] | [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] | [[Torino F.C.|Torino]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]'' |- | [[Serie B 2012-13|2012-13]] | [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |} == Sklici in opombe == {{sklici}} * [http://www.resultsfromfootball.com/seriea-seasons.html Serie A] — Rezultati in statistike od leta 1929 dalje ... {{Football in Italy}} [[Kategorija:Nogomet v Italiji]] 5dqeklmetjnxvqn4zlhquo6fq3xb2fu 6742798 6742594 2026-08-26T08:18:06Z Neka oseba 238731 6742798 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Infopolje Nogometno tekmovanje |name = Serie B | logo = [[File:Logo-LNPB.png|160px]] | size _logotipa = 200px |country = {{ITA}} |confed = [[UEFA]] |founded = [[1929]] |number of teams = 20 |relegation = [[Serie C]] |domestic cup = [[Coppa Italia]] |confed cup = |current champions = [[Venezia F.C.]] <br> 3. naslov |most successful club = |most caps = |top goalscorer = |tv = |website = https://www.legab.it/seriebkt |current = 2026/27 |promotion=[[Serie A]]|title=Lega Nazionale Professionisti Serie B|other_titles=Lega Nazionale Professionisti Serie B}} '''Serie B''', znana tudi kot '''Državna profesionalna liga Serie B''' ([[Italijanščina|italijansko]]: ''Lega Nazionale Professionisti Serie B''), je druga najvišja raven italijanskega nogometnega ligaškega sistema, takoj za [[Serie A|Serie A.]] Liga deluje že več kot devetdeset let, vse od sezone 1929/30. Do leta 2010 jo je organizirala zveza Lega Calcio, od takrat naprej pa zanjo skrbi Lega B. Pogosta vzdevka za ligo sta *campionato cadetto* in *cadetteria*, saj beseda *cadetto* v italijanščini pomeni »mlajši« ali »kadet«. == Format tekmovanja == Format z enotno skupino, uveden v sezoni 1929/30, je enak tistemu v Serie A (višjem rangu tekmovanja): gre za sistem vsak z vsakim, v katerem dvajset sodelujočih ekip odigra tekme doma in v gosteh, skupno torej 38 krogov. Zmagovalec tekme prejme tri točke, v primeru neodločenega izida obe ekipi prejmeta po eno točko, poražena ekipa pa ostane brez točk. Pravila predvidevajo napredovanje treh ekip v najvišji rang in izpad štirih ekip v Serie C. Prvi dve ekipi napredujeta neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v višji rang, odloča končnica (play-off), v kateri sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta, razen če je razlika med tretje- in četrtouvrščeno ekipo večja od 14 točk – v tem primeru se končnica ne odigra, tretjeuvrščena ekipa pa napreduje neposredno v Serie A. Po drugi strani ekipe, uvrščene od 18. do 20. mesta, izpadejo neposredno; o zadnjem mestu, ki vodi v nižji rang, odloča dodatna tekma za obstanek (play-out) med 16. in 17. uvrščeno ekipo, razen če ima 17. ekipa več kot 5 točk zaostanka za 16. ekipo – v tem primeru se dodatna tekma ne odigra, 17. ekipa pa neposredno izpade v Serie C. Od sezone 2005/06 se za določitev končne razvrstitve v primeru enakega števila točk uporablja kriterij medsebojnih tekem.<ref name=":0">{{Navedi splet |title=LNPB - Normativa |url=https://www.legab.it/lega-b/normativa |access-date=2026-08-25 |website=www.legab.it |language=it-IT}}</ref> Od sezone 2006/07 Serie B izvaja podelitev priznanja prvouvrščeni ekipi neposredno na igrišču, kjer ta prejme posebno lovoriko. Do sezone 2019/20 je zmagovalna ekipa prejela pokal *Ali della Vittoria* (Krila zmage). Po vmesni sezoni so v sezoni 2021/22 uvedli nov pokal, imenovan »Nexus Cup«; manjšo različico tega pokala prejmeta tudi drugouvrščena ekipa in zmagovalec končnice.<ref name=":0" /> === Sistem izpadanja in naprednovanja === Končnica je bila v Serie B uvedena v sezoni 2004–05, da bi določila tretjo ekipo, ki je napredovala v Serie A. Prvotna formula je predvidevala sodelovanje štirih ekip (od 3. do 6. mesta), ki so se pomerile v polfinalu in finalu (oboje na podlagi domačih in gostujočih tekem). Če je bila razlika med ekipo na 3. in 4. mestu večja od devetih točk, je tretjeuvrščena ekipa neposredno napredovala v Serie A; sicer so se odigrale končnice. V sezoni 2012–13 je prišlo do spremembe končne uredbe: podaljški so bili na gostujoči tekmi ukinjeni, če je bil rezultat po 180 minutah izenačen. V sezoni 2013–2014 je bil razpored končnice razširjen na največ šest ekip (od 3. do 8. mesta), ki so morale biti znotraj štirinajsttočkovne razlike. Posledično se je število klubov, ki sodelujejo v končnici za napredovanje, lahko spreminjalo, zato se je struktura turnirja spreminjala glede na število ekip, ki so sodelovale. Tretjeuvrščena ekipa bi še vedno neposredno napredovala, če bi imela od četrtega mesta več kot 9 točk razlike. Od sezone 2017–2018 naprej v končnici sodelujejo ekipe, uvrščene od 3. do 8. mesta (brez upoštevanja razlike med njima), vendar razlika v točkah med 3. in 4. mestom ne sme presegati štirinajstih točk (namesto devetih). Format ni več spremenljiv glede na število sodelujočih ekip. '''Trenutni format''': Ekipe, uvrščene od 5. do 8. mesta, se uvrstijo v predhodni krog: 5. mesto se pomeri z 8. mestom, 6. mesto pa s 7. mestom. Na koncu sezone je samo ena tekma na domu višje uvrščene ekipe, v primeru neodločenega izida pa se igrajo podaljški. Če je po 120 minutah izid še vedno neodločen, se v polfinale uvrsti višje uvrščena ekipa v rednem delu sezone. Ekipi, uvrščeni na 3. in 4. mesto, samodejno napredujeta v polfinale, skupaj z dvema zmagovalcema predhodnega kroga. Tretjeuvrščena ekipa se pomeri z zmagovalcem tekme med 6. in 7. mestom iz predhodnega kroga. Polfinalne tekme se igrajo doma in v gosteh, v primeru neodločenega izida po 90 minutah povratne tekme pa se v finale uvrsti ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone. Izločilna igra za napredovanje, je sestavljen iz ene domače in ene gostujoče tekme. Če je po 180 minutah skupni izid neodločen, se ekipa, ki je bolje uvrščena v rednem delu sezone, uvrsti v Serie A. Le če obe ekipi sezono končata z enakim številom točk, se od sezone 2015–2016 naprej izvajajo podaljški in morebitni enajstmetrovke. V polfinalu in finalu se pravilo golov v gosteh ne uporablja. '''Izločilni boj''' Izločilni boj je bila uvedena v sezoni 2003–04, da bi se določila četrta ekipa, ki izpade v Serie C: spodnje tri ekipe neposredno izpadejo, sledi pa jim predzadnja ekipa, če razlika do predzadnje ekipe presega štiri točke (5 točk v sezoni 2003–04). V nasprotnem primeru se končnica odigra z domačo in gostujočo tekmo: v primeru neodločenega končnega izida ekipa, ki je na koncu sezone uvrščena na predzadnje mesto, ohrani svoje mesto v Serie B. Le če sta obe ekipi sezono končali z enakim številom točk na lestvici, od sezone 2015–16 naprej gostujoča tekma vključuje podaljške in morebitne enajstmetrovke. Tako kot v končnici tudi v končnici pravilo o golih v gosteh ne velja. == Najbolj uspešni klubi == {| class="wikitable" |- ! ! 1 ! 2 ! 3 |- | [[Serie B 1929-30|1929–30]] | [[A.S. Casale Calcio|Casale]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[U.C. Sampdoria|La Dominante]]) |- | [[Serie B 1930-31|1930–31]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | ([[U.S. Città di Palermo|Palermo]]) |- | [[Serie B 1931-32|1931–32]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Hellas Verona F.C.|Verona]]) |- | [[Serie B 1932-33|1932–33]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1933-34|1933–34]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampierdarenese]]'' | ([[A.S. Bari|Bari]]) | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1934-35|1934–35]] | [[Genoa C.F.C.|Genova 1893]] | [[A.S. Bari|Bari]] | – |- | [[Serie B 1935-36|1935–36]] | [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]] | [[Novara Calcio|Novara]] | ([[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]) |- | [[Serie B 1936-37|1936–37]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1937-38|1937–38]] | ''[[Modena F.C.|Modena]]'' | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' | ([[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]) |- | [[Serie B 1938-39|1938–39]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Atalanta B.C.|Atalanta]]) |- | [[Serie B 1939-40|1939–40]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] | ([[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]) |- | [[Serie B 1940-41|1940–41]] | [[U.C. Sampdoria|Liguria]] | [[Modena F.C.|Modena]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1941-42|1941–42]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1942-43|1942–43]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[S.S.C. Napoli|Napoli]]) |- | [[Serie B Alta Italia 1945-46|1945–46]] | [[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]] | ([[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]) | ([[Vigevano Calcio|Vigevano]]) |- | [[Serie B 1946-47|1946–47]] | ''Gir. A'': [[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]<br />''Gir. B'': [[A.S. Lucchese-Libertas|Lucchese]]<br />''Gir. C'': [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | ''Gir. A'': ([[A.C. Legnano|Legnano]])<br />''Gir. B'': ([[Calcio Padova|Padova]])<br />''Gir. C'': ([[Ternana Calcio|Ternana]]) | ''Gir. A'': ([[Novara Calcio|Novara]])<br />''Gir. B'': ([[Empoli F.C.|Empoli]])<br />''Gir. C'': ([[Pescara Calcio|Pescara]]) |- | [[Serie B 1947-48|1947–48]] | ''Gir. A'': [[Novara Calcio|Novara]]<br />''Gir. B'': [[Calcio Padova|Padova]]<br />''Gir. C'': [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ''Gir. A'': ([[Brescia Calcio|Brescia]])<br />''Gir. B'': ([[Hellas Verona F.C.|Verona]])<br />''Gir. C'': ([[Pisa Calcio|Pisa]]) | ''Gir. A'': ([[Calcio Como|Como]])<br />''Gir. B'': ([[SPAL 1907|Spal]])<br />''Gir. C'': ([[U.S. Lecce|Lecce]]) |- | [[Serie B 1948-49|1948–49]] | [[Calcio Como|Como]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | ([[Vicenza Calcio|Vicenza]]) |- | [[Serie B 1949-50|1949–50]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | ([[A.C. Legnano|Legnano]]) |- | [[Serie B 1950-51|1950–51]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] | [[A.C. Legnano|Legnano]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1951-52|1951–52]] | [[A.S. Roma|Roma]] | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) | ([[F.C. Messina Peloro|Messina]]) |- | [[Serie B 1952-53|1952–53]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | ''[[A.C. Legnano|Legnano]]'' | ([[Calcio Catania|Catania]]) |- | [[Serie B 1953-54|1953–54]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]]'' | ([[Cagliari Calcio|Cagliari]]) |- | [[Serie B 1954-55|1954–55]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | [[Calcio Padova|Padova]] | ([[Modena F.C.|Modena]]) |- | [[Serie B 1955-56|1955–56]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Como|Como]]) |- | [[Serie B 1956-57|1956–57]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[U.S. Alessandria Calcio 1912|Alessandria]]'' | ([[Brescia Calcio|Brescia]]) |- | [[Serie B 1957-58|1957–58]] | [[U.S. Triestina Calcio|Triestina]] | ''[[A.S. Bari|Bari]]'' | ([[S.S.C. Venezia|Venezia]]) |- | [[Serie B 1958-59|1958–59]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | ([[Calcio Lecco 1912|Lecco]]) |- | [[Serie B 1959-60|1959–60]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1960-61|1960–61]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[A.C. Mantova|Ozo Mantova]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1961-62|1961–62]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Modena F.C.|Modena]] |- | [[Serie B 1962-63|1962–63]] | [[F.C. Messina Peloro|Messina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1963-64|1963–64]] | [[Varese F.C.|Varese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1964-65|1964–65]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Spal 1907|S.P.A.L.]] |- | [[Serie B 1965-66|1965–66]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] |- | [[Serie B 1966-67|1966–67]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | ([[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]) |- | [[Serie B 1967-68|1967–68]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] |- | [[Serie B 1968-69|1968–69]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1969-70|1969–70]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Calcio Catania|Catania]] |- | [[Serie B 1970-71|1970–71]] | [[A.C. Mantova|Mantova]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[F.C. Catanzaro|Catanzaro]]'' |- | [[Serie B 1971-72|1971–72]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] |- | [[Serie B 1972-73|1972–73]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1973-74|1973–74]] | [[A.S. Varese 1910|Varese]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Ternana Calcio|Ternana]] |- | [[Serie B 1974-75|1974–75]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] | [[Calcio Como|Como]] | ''[[Hellas Verona F.C.|Verona]]'' |- | [[Serie B 1975-76|1975–76]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] |- | [[Serie B 1976-77|1976–77]] | [[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]] | ''[[Atalanta B.C.|Atalanta]]'' | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1977-78|1977–78]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[F.C. Catanzaro|Catanzaro]] | [[U.S. Avellino|Avellino]] |- | [[Serie B 1978-79|1978–79]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | ''[[Pescara Calcio|Pescara]]'' |- | [[Serie B 1979-80|1979–80]] | [[Calcio Como|Como]] | [[A.C. Pistoiese|Pistoiese]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1980-81|1980–81]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] |- | [[Serie B 1981-82|1981–82]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] |- | [[Serie B 1982-83|1982–83]] | [[A.C. Milan|Milan]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] | ''[[Calcio Catania|Catania]]'' |- | [[Serie B 1983-84|1983–84]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Como|Como]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1984-85|1984–85]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.S. Bari|Bari]] |- | [[Serie B 1985-86|1985–86]] | [[Ascoli Calcio 1898|Ascoli]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | ([[Vicenza Calcio|Lanerossi Vicenza]]) |- | [[Serie B 1986-87|1986–87]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | ''[[A.C. Cesena|Cesena]]'' |- | [[Serie B 1987-88|1987–88]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[S.S. Lazio|Lazio]] |- | [[Serie B 1988-89|1988–89]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] |- | [[Serie B 1989-90|1989–90]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Pisa Calcio|Pisa]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1990-91|1990–91]] | [[U.S. Foggia|Foggia]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] |- | [[Serie B 1991-92|1991–92]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Pescara Calcio|Pescara]] | [[A.C. Ancona|Ancona]] |- | [[Serie B 1992-93|1992–93]] | [[A.C. Reggiana 1919|Reggiana]] | [[U.S. Cremonese|Cremonese]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] |- | [[Serie B 1993-94|1993–94]] | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 1994-95|1994–95]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[Udinese Calcio|Udinese]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] |- | [[Serie B 1995-96|1995–96]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Perugia Calcio|Perugia]] |- | [[Serie B 1996-97|1996–97]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] | [[Empoli F.C.|Empoli]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 1997-98|1997–98]] | [[Salernitana Calcio 1919|Salernitana]] | [[S.S.C. Venezia|Venezia]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- | [[Serie B 1998-99|1998–99]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 1999-00|1999-00]] | [[Vicenza Calcio|Vicenza]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Brescia Calcio|Brescia]] |- | [[Serie B 2000-01|2000–01]] | [[Torino F.C.|Torino]] | [[Piacenza Calcio|Piacenza]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] |- | [[Serie B 2001-02|2001–02]] | [[Calcio Como|Como]] | [[Modena F.C.|Modena]] | [[Reggina Calcio|Reggina]] |- | [[Serie B 2002-03|2002–03]] | [[A.C. Siena|Siena]] | [[U.C. Sampdoria|Sampdoria]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] |- | [[Serie B 2003-04|2003–04]] | [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | [[A.S. Livorno Calcio|Livorno]] |- | [[Serie B 2004-05|2004–05]] | ([[Genoa C.F.C.|Genoa]]) | [[Empoli F.C.|Empoli]] | (''[[Torino F.C.|Torino]]'') |- | [[Serie B 2005-06|2005–06]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Calcio Catania|Catania]] | ''[[Torino F.C.|Torino]]'' |- | [[Serie B 2006-07|2006–07]] | [[Juventus F.C.|Juventus]] | [[S.S.C. Napoli|Napoli]] | [[Genoa C.F.C.|Genoa]] |- | [[Serie B 2007-08|2007–08]] | [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] | [[Bologna F.C. 1909|Bologna]] | ''[[U.S. Lecce|Lecce]]'' |- | [[Serie B 2008-09|2008–09]] | [[A.S. Bari|Bari]] | [[Parma F.C.|Parma]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |- | [[Serie B 2009-10|2009–10]] | [[U.S. Lecce|Lecce]] | [[A.C. Cesena|Cesena]] | ''[[Brescia Calcio|Brescia]]'' |- | [[Serie B 2010-11|2010–11]] | [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | [[Siena Calcio|Siena]] | ''[[Novara Calcio|Novara]]'' |- | [[Serie B 2011-12|2011-12]] | [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] | [[Torino F.C.|Torino]] | ''[[U.C. Sampdoria|Sampdoria]]'' |- | [[Serie B 2012-13|2012-13]] | [[U.S. Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | [[Hellas Verona F.C.|Verona]] | ''[[A.S. Livorno Calcio|Livorno]]'' |- |[[2013–14 Serie B|2013–14]]||'''[[Palermo FC|Palermo]]'''||[[Empoli FC|Empoli]]||[[AC Cesena|Cesena]] |- |[[2014–15 Serie B|2014–15]]||'''[[Carpi F.C. 1909|Carpi]]'''||[[Frosinone Calcio|Frosinone]]||[[Bologna FC 1909|Bologna]] |- |[[2015–16 Serie B|2015–16]]||'''[[Cagliari Calcio|Cagliari]]'''||[[FC Crotone|Crotone]]||[[Delfino Pescara 1936|Pescara]] |- |[[2016–17 Serie B|2016–17]]||'''[[SPAL]]'''||[[Hellas Verona FC|Hellas Verona]]||[[Benevento Calcio|Benevento]] |- |[[2017–18 Serie B|2017–18]]||'''[[Empoli FC|Empoli]]'''||[[Parma Calcio 1913|Parma]]||[[Frosinone Calcio|Frosinone]] |- |[[2018–19 Serie B|2018–19]]||'''[[Brescia Calcio|Brescia]]'''||[[US Lecce|Lecce]]||[[Hellas Verona FC|Hellas Verona]] |- |[[2019–20 Serie B|2019–20]]||'''[[Benevento Calcio|Benevento]]'''||[[FC Crotone|Crotone]]||[[Spezia Calcio|Spezia]] |- |[[2020–21 Serie B|2020–21]]||'''[[Empoli FC|Empoli]]'''||[[US Salernitana 1919|Salernitana]]||[[Venezia F.C.|Venezia]] |- |[[2021–22 Serie B|2021–22]]||'''[[U.S. Lecce|Lecce]]'''||[[US Cremonese|Cremonese]]||[[A.S. Monaco|Monza]] |- |[[2022–23 Serie B|2022–23]]||'''[[Frosinone Calcio|Frosinone]]'''||[[Genoa CFC|Genoa]]||[[Cagliari Calcio|Cagliari]] |- |[[2023–24 Serie B|2023–24]]||'''Parma'''||[[Como 1907|Como]]||[[Venezia FC|Venezia]] |- |[[2024–25 Serie B|2024–25]]||'''[[US Sassuolo Calcio|Sassuolo]]'''||[[Pisa SC|Pisa]]||[[US Cremonese|Cremonese]] |- |[[2025–26 Serie B|2025–26]]||'''[[Venezia F.C.|Venezia]]'''||[[Frosinone Calcio|Frosinone]]||[[AC Monza|Monza]] |} == Klubi zmagovalci in drugo uvrščeni == {| class="wikitable" |- ! Club ! Winners ! Runners-up ! Winning years |- | [[Genoa CFC|Genoa]] | 6 | 2 | 1935, 1953, 1962, 1973, 1976, 1989 |- | [[Atalanta BC|Atalanta]] | 6 | 3 | 1928, 1940, 1959, 1984, 2006, 2011 |- | [[Palermo FC|Palermo]] | 5 | 2 | 1932, 1948, 1968, 2004, 2014 |- | [[SSC Bari|Bari]] | 4 | 6 | 1935, 1942, 1946, 2009 |- | [[Brescia Calcio|Brescia]] | 4 | 6 | 1965, 1992, 1997, 2019 |- | [[Hellas Verona FC|Hellas Verona]] | 3 | 5 | 1957, 1982, 1999 |- | [[Como 1907|Como]] | 3 | 3 | 1949, 1980, 2002 |- | [[Venezia FC|Venezia]] | 3 | 3 | 1961, 1966, 2026 |- | [[Torino FC|Torino]] | 3 | 2 | 1960, 1990, 2001 |- | [[SSD Varese Calcio|Varese]] | 3 | 1 | 1964, 1970, 1974 |- | [[LR Vicenza|Vicenza]] | 3 | 1 | 1955, 1977, 2000 |- | [[Empoli FC|Empoli]] | 3 | 1 | 2005, 2018, 2021 |- | [[ACF Fiorentina|Fiorentina]] | 3 | – | 1931, 1939, 1994 |- | [[SSC Napoli|Napoli]] | 2 | 3 | 1946, 1950 |- | [[US Lecce|Lecce]] | 2 | 2 | 2010, 2022 |- | [[Delfino Pescara 1936|Pescara]] | 2 | 2 | 1987, 2012 |- | [[Udinese Calcio|Udinese]] | 2 | 2 | 1956, 1979 |- | [[Ascoli Picchio FC 1898|Ascoli]] | 2 | 1 | 1978, 1986 |- | [[Bologna FC 1909|Bologna]] | 2 | 1 | 1988, 1996 |- | [[US Livorno 1915|Livorno]] | 2 | 1 | 1933, 1937 |- | [[Novara FC|Novara]] | 2 | 1 | 1938, 1948 |- | [[US Salernitana 1919|Salernitana]] | 2 | 1 | 1947, 1998 |- | [[Lucchese 1905|Lucchese]] | 2 | – | 1936, 1947 |- | [[AC Milan|Milan]] | 2 | – | 1981, 1983 |- | [[Associazione Calcio Sampierdarenese|Sampierdarenese]] | 2 | – | 1934, 1941 |- | [[US Sassuolo Calcio|Sassuolo]] | 2 | – | 2013, 2025 |- | [[SPAL]] | 2 | – | 1951, 2017 |- | [[Pisa SC|Pisa]] | 1 | 4 | 1985 |- | [[Modena FC 2018|Modena]] | 1 | 4 | 1943 |- | [[Cagliari Calcio|Cagliari]] | 1 | 3 | 2016 |- | [[Calcio Padova|Padova]] | 1 | 3 | 1948 |- | [[Frosinone Calcio|Frosinone]] | 1 | 2 | 2023 |- | [[SS Lazio|Lazio]] | 1 | 2 | 1969 |- | [[Parma Calcio 1913|Parma]] | 1 | 2 | 2024 |- | [[AC Perugia Calcio|Perugia]] | 1 | 2 | 1975 |- | [[Aurora Pro Patria 1919|Pro Patria]] | 1 | 2 | 1947 |- | [[US Alessandria Calcio 1912|Alessandria]] | 1 | 1 | 1946 |- | [[Calcio Catania|Catania]] | 1 | 1 | 1954 |- | [[Calcio Foggia 1920|Foggia]] | 1 | 1 | 1991 |- | [[Mantova FC|Mantova]] | 1 | 1 | 1971 |- | [[Piacenza Calcio 1919|Piacenza]] | 1 | 1 | 1995 |- | [[AC Reggiana 1919|Reggiana]] | 1 | 1 | 1993 |- | [[UC Sampdoria|Sampdoria]] | 1 | 1 | 1967 |- | [[Siena FC SSD|Siena]] | 1 | 1 | 2003 |- | [[Ternana Calcio|Ternana]] | 1 | 1 | 1972 |- | [[Benevento Calcio|Benevento]] | 1 | – | 2020 |- | [[Carpi FC 1909|Carpi]] | 1 | – | 2015 |- | [[Casale FBC|Casale]] | 1 | – | 1930 |- | [[AC ChievoVerona|Chievo]] | 1 | – | 2008 |- | [[Juventus FC|Juventus]] | 1 | – | 2007 |- | [[ACR Messina|Messina]] | 1 | – | 1963 |- | [[AS Roma|Roma]] | 1 | – | 1952 |- | [[US Triestina|Triestina]] | 1 | – | 1958 |- | [[AC Legnano|Legnano]] | – | 4 | – |- | [[US Catanzaro 1929|Catanzaro]] | – | 2 | – |- | [[AC Cesena|Cesena]] | – | 2 | – |- | [[US Cremonese|Cremonese]] | – | 2 | – |- | [[FC Crotone|Crotone]] | – | 2 | – |- | [[Calcio Lecco 1912|Lecco]] | – | 2 | – |- | [[US Pistoiese 1921|Pistoiese]] | – | 1 | – |- | [[Treviso FBC 1993|Treviso]] | – | 1 | – |} == Sklici in opombe == {{sklici}} * [http://www.resultsfromfootball.com/seriea-seasons.html Serie A] — Rezultati in statistike od leta 1929 dalje ... {{Football in Italy}} [[Kategorija:Nogomet v Italiji]] 901j0d2ngldrrniqszxy6oomaai77hx 0 372850 6742787 6740557 2026-08-26T07:24:44Z Neka oseba 238731 6742787 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2026/27|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], <br> [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |Dravograd | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |Aluminij Kidričevo | colspan="2" |Radio Krka |- |1997/98 | colspan="2" |Pohorje | colspan="2" |Tabor Sežana |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |Avtoplus Korte |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |Izola |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |Avtoplus Korte |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |Nafta Lendava |Šoštanj |Avtoplus Korte |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Šenčur |- |2005/06 | colspan="2" |Mura 05 | colspan="2" |Bonifika |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2007/08 | colspan="2" |Rudar Velenje | colspan="2" |Olimpija Ljubljana |- |2008/09 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |Šmartno 1928 | colspan="2" |Adria Miren |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |Kalcer Radomlje |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |Krka |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |TKK Tolmin |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |Ajdovščina Škou |Zarica Kranj |- |2015/16 |Lušt Beltinci |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |Nafta 1903 |Maribor B |Cherrybox24 Tabor Sežana |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |Bilje |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |Koper |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |Ilirija 1911 |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |Brinje Grosuplje |- |2022/23 | colspan="2" |Dravinja | colspan="2" |Tolmin |- |2023/24 | colspan="2" |Drava Ptuj | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |Krško Posavje | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Vzhod == V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Čarda]] |4. mesto |1 |[[Nogometno igrišče v Martjancih]] |500 |- |[[NK Korotan Prevalje]] |3. mesto | |[[Športni park Ugasle peči]] |500 |- |[[NK Fužinar Ravne]] |5.mesto | |[[Mestni stadion Ravne]] |600 |- |[[NK Ljutomer]] |12. mesto | |[[Športni park Ljutomer]] |300 |- |[[NK Dobrovce]] |13. mesto | |[[Nogometno igrišče Dobrovce]] |300 |- |[[NK Drava Ptuj]] |bgcolor="FFE4E1"| '''14. mesto''' |2 |[[Mestni stadion Ptuj]] |2207 |- |[[NK Podvinci]] |9. mesto | |Igrišče Podvinci |300 |- |[[NK Rače]] |10. mesto | |Športnega parka Rače |300 |- |[[NK Rogaška]] |11.mesto |1 |Mestni stadion Rogaška Slatina |400 |- |[[NK Hajdina]] |6. mesto | |Športni park Hajdina |300 |- |[[NK Zavrč]] |7. mesto |3 |Športni park Zavrč |300 |- |[[NK Šmartno 1928]] |8. mesto |1 |Stadion Šmartno |500 |- |[[NK Videm]] |bgcolor="gold"| '''1. mesto''' |1 |Športni park Videm pri Ptuju |500 |- |NK |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Zahod == V 3. SNL Zahod nastopajo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Interblock|NK Interblok]] |8. mesto | |[[Športni park Štefan Bele]] |500 |- |[[NK Izola|MNK Izola]] |5. mesto |1 |[[Mestni stadion Izola]] |5.085 |- |[[NK Jesenice]] |bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Druga slovenska nogometna liga |2. SNL]], 16. mesto}}''' |1 |[[Športni park Podmežakla]] |500 |- |[[ND Adria Miren]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Stadion Pri Štantu |300 |- |[[NK Lesce]] |7. mesto | |[[Nogometno igrišče Lesce]] |300 |- |[[NK Svoboda Ljubljana]] |12. mesto | |[[Športni park Svoboda]] |500 |- |[[NK Škofja Loka]] |9. mesto | |[[Nogometno igrišče Puštal]] |300 |- |[[NK Tolmin]] |4. mesto |2 | [[Športni park Brajda]] |500 |- |[[NK Vipava]] |11.mesto | |[[Stadion ob Beli]] |300 |- |[[NK Žiri]] |10. mesto | |[[Stadion Polje]] |300 |- |[[ŠD Dob]] |3. mesto |2 |[[Športni park Dob]] |400 |- |[[NK Trbovlje]] |8. mesto | |[[Športni park Rudar]] |1000 |- |[[NK Šenčur]] |2. mesto |2 |[[Športni park Šenčur]] |524 |- |[[NK Litija]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Športni park Praporšče |580 |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=258 Tretja slovenska nogometna liga - Vzhod] na nzs.si * [https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=300 Tretja slovenska nogometna liga - Zahod] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] osq3ldtfrysdblkp3wl5z3s3m4uyjpg 6742789 6742787 2026-08-26T07:38:14Z Neka oseba 238731 6742789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2026/27|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], <br> [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |[[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |[[NK Dravograd|Dravograd]] | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |[[Aluminij Kidričevo]] | colspan="2" |[[NK Krka|Radio Krka]] |- |1997/98 | colspan="2" |Pohorje | colspan="2" |[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |[[NK Izola|Izola]] |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |[[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] |Šoštanj |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Šenčur|Šenčur]] |- |2005/06 | colspan="2" |[[Mura 05]] | colspan="2" |[[NK Bonifika|Bonifika]] |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Krka|Krka]] |- |2007/08 | colspan="2" |[[Rudar Velenje]] | colspan="2" |[[Olimpija Ljubljana]] |- |2008/09 | colspan="2" |[[ND Dravinja|Dravinja]] | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |[[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | colspan="2" |[[ND Adria Miren|Adria Miren]] |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |[[NK Radomlje|Kalcer Radomlje]] |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Krka|Krka]] |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |[[NK Tolmin|TKK Tolmin]] |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |[[ND Primorje Ajdovščina|Ajdovščina Škou]] |Zarica Kranj |- |2015/16 |[[NK Beltinci|Lušt Beltinci]] |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |[[NK Nafta|Nafta 1903]] |Maribor B |[[NK Tabor Sežana|Cherrybox24 Tabor Sežana]] |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |[[ND Bilje|Bilje]] |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |[[FC Koper|Koper]] |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |[[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |[[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |- |2022/23 | colspan="2" |[[ND Dravinja|Dravinja]] | colspan="2" |[[NK Tolmin|Tolmin]] |- |2023/24 | colspan="2" |[[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |[[NK Krško Posavje|Krško Posavje]] | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Vzhod == V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Čarda]] |4. mesto |1 |[[Nogometno igrišče v Martjancih]] |500 |- |[[NK Korotan Prevalje]] |3. mesto | |[[Športni park Ugasle peči]] |500 |- |[[NK Fužinar Ravne]] |5.mesto | |[[Mestni stadion Ravne]] |600 |- |[[NK Ljutomer]] |12. mesto | |[[Športni park Ljutomer]] |300 |- |[[NK Dobrovce]] |13. mesto | |[[Nogometno igrišče Dobrovce]] |300 |- |[[NK Drava Ptuj]] |bgcolor="FFE4E1"| '''14. mesto''' |2 |[[Mestni stadion Ptuj]] |2207 |- |[[NK Podvinci]] |9. mesto | |Igrišče Podvinci |300 |- |[[NK Rače]] |10. mesto | |Športnega parka Rače |300 |- |[[NK Rogaška]] |11.mesto |1 |Mestni stadion Rogaška Slatina |400 |- |[[NK Hajdina]] |6. mesto | |Športni park Hajdina |300 |- |[[NK Zavrč]] |7. mesto |3 |Športni park Zavrč |300 |- |[[NK Šmartno 1928]] |8. mesto |1 |Stadion Šmartno |500 |- |[[NK Videm]] |bgcolor="gold"| '''1. mesto''' |1 |Športni park Videm pri Ptuju |500 |- |NK |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Zahod == V 3. SNL Zahod nastopajo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Interblock|NK Interblok]] |8. mesto | |[[Športni park Štefan Bele]] |500 |- |[[NK Izola|MNK Izola]] |5. mesto |1 |[[Mestni stadion Izola]] |5.085 |- |[[NK Jesenice]] |bgcolor="FFE4E1"|'''{{sort|1|[[Druga slovenska nogometna liga |2. SNL]], 16. mesto}}''' |1 |[[Športni park Podmežakla]] |500 |- |[[ND Adria Miren]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Stadion Pri Štantu |300 |- |[[NK Lesce]] |7. mesto | |[[Nogometno igrišče Lesce]] |300 |- |[[NK Svoboda Ljubljana]] |12. mesto | |[[Športni park Svoboda]] |500 |- |[[NK Škofja Loka]] |9. mesto | |[[Nogometno igrišče Puštal]] |300 |- |[[NK Tolmin]] |4. mesto |2 | [[Športni park Brajda]] |500 |- |[[NK Vipava]] |11.mesto | |[[Stadion ob Beli]] |300 |- |[[NK Žiri]] |10. mesto | |[[Stadion Polje]] |300 |- |[[ŠD Dob]] |3. mesto |2 |[[Športni park Dob]] |400 |- |[[NK Trbovlje]] |8. mesto | |[[Športni park Rudar]] |1000 |- |[[NK Šenčur]] |2. mesto |2 |[[Športni park Šenčur]] |524 |- |[[NK Litija]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Športni park Praporšče |580 |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=258 Tretja slovenska nogometna liga - Vzhod] na nzs.si * [https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=300 Tretja slovenska nogometna liga - Zahod] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] 8x6nki6nc38mikvdqdyk9jo1nzbjurr 6742793 6742789 2026-08-26T07:49:57Z Neka oseba 238731 6742793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga|name=3. Slovenska nogometna liga|current_season=2026/27|sport=Nogomet|last_season=2024/25|upcoming_season=2026/27|founded=[[1992]]|administrator=[[NZS]]|divisions=[[3. SNL Vzhod]], <br> [[3. SNL Zahod]]|teams=28|confed=[[NZS]]|continent=[[Evropa]]|website=https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=258|country={{SVN}}|logo=[[File:Tretja_liga.png]]|promotion=[[2.SNL]]|relegation=[[MNL|Medobčinske nogometne lige]]}} '''Tretja slovenska nogometna liga''' je tretji kakovostni razred [[Nogometni klub|klub]]skega [[nogomet]]a v [[Republika Slovenija|Sloveniji]]. Odvija se od leta 1992. Liga je sestavljena iz dveh enot (vzhod in zahod). Trenutno pa v ligi nastopa 28 ekip. Tekmovanje poteka pod okriljem [[Nogometna zveza Slovenije|NZS]].<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Tekmovalni sistem<ref>{{Navedi splet|title=NZS predpisi|url=https://www.nzs.si//dokument.asp|website=www.nzs.si|accessdate=2025-08-12|language=en|archive-date=2020-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201021050300/https://www.nzs.si/dokument.asp|url-status=dead}}</ref> == Trenutno je liga organizirana v dveh enotah in sicer [[3.SNL Vzhod]] in [[3. SNL Zahod]]. Skupaj je 28 ekip v vsakem odi dveh enot jih je po 14 ekip. Obe enoti imata dvokrožni sistem tekmovanja z 26 krogi. V preteklosti pa je bila organizirana tudi v 4 enote in sicer Vzhod, Zahod, Sever in Center. === Sistem izpadanja in promocij === Sistem je enak pri obeh enotah in sicer: * V [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]] napredujeta obe 1. uvrščeni ekipi, razen če katera ali obe od ekip odklonita promocijo v katerem primeru napreduje naslednja najvišja uvrščena ekipa na lestvici. * Iz lige pa izpadeta 14 in 13. uvrščeni ekipi in potencialno tudi 12. Odvisno glede na koliko ekip izpade iz 2. SNL v določeno enoto. === Sistem popolnjevanja === Sistem je enak pri obeh enotah: * V enoto se ponovno uvrstijo vse ekipe ki niso bile promovirane ali izpadle. Običajno to pomeni da ekipe, ki so končale od 2. do 11. mesta ponovno igrajo v ligi, potencialno lahko tudi 12. uvrščena ekipa iz prejšnje sezone. * V enoto se vključi še 0-2 izpadli ekipi iz 2. SNL in 2-3 ekipe zmagovalke nižjih lig iz ustrezne MNZ. * V 3. SNL Zahod lahko napredujejo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. * V 3. SNL Vzhod pa ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. * Za napredovanje v ustrezno ligo morajo zmagovalke tekmovanj MNZ, če je potrebno igrati izločilne tekme v katerih se določi kdo bo napredoval === Dovoljeno število menjav === Na tekmah 3. SNL in na tekmah Pokala Slovenije lahko vsaka ekipa zamenja največ 5 /pet/ igralcev, menjave pa mora ekipa opraviti v maksimalno treh prekinitvah igre. === Igralci, ki nimajo slovenskega državljanstva oziroma državljanstva držav Evropske unije (EU) === V tretji ligi je tak igralec lahko some 1 v ekipi. == Zgodovina == Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v [[Druga slovenska nogometna liga|2. SNL]]. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Piran|Piran]], sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let. V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil [[NK Mengeš|Mengeš]], na vzhodu pa [[NK Drava Ptuj|Drava]], pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in [[NK Aluminij|Aluminijem]] slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala [[ND Žalec|Žalec]] in [[NK Brežice 1919|Svoboda Brežice]]. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo. Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica. Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še [[NK Bakovci|Bakovci]], Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši [[NK Križevci|Križevci]], [[NK Krka|Krško]], [[NK Izola|Izola]] in [[NK Brinje Grosuplje|Grosuplje]], bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu. Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar. V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša [[NK Olimpija|Olimpija]] in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa [[ND Dravinja|Dravinja]], medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša [[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] in [[ND Adria Miren|Adria Miren]]. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni [[NK Dob|Dob]]. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig. V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni [[NK Dravograd|Dravograd]]. Naslova sta sicer osvojila [[NK Veržej|Veržej]] in [[NK Ankaran|Ankran]]. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša [[ND Dravinja|Dravinja]] in [[NK Tolmin|Tolmin]], izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince. Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je [[NK Bled|Bled]] tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili. Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala [[NK Bistra|Bistrica]], na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni [[NK Slovan|Slovan]]. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava. === Seznam prvakov po sezonah in skupinah === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="4" |Prvak |- |Vzhod |Sever |Zahod |Center |- |1992/93 | colspan="2" |Beltrans Veržej | colspan="2" |Finale Piran |- |1993/94 | colspan="2" |[[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | colspan="2" |Mengeš |- |1994/95 | colspan="2" |Šentjur | colspan="2" |Črnuče |- |1995/96 | colspan="2" |[[NK Dravograd|Dravograd]] | colspan="2" |Goriške opekarne Renče |- |1996/97 | colspan="2" |[[Aluminij Kidričevo]] | colspan="2" |[[NK Krka|Radio Krka]] |- |1997/98 | colspan="2" |Pohorje | colspan="2" |[[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] |- |1998/99 |Črenšovci |Montavar Rogoza |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Ivančna Gorica |- |1999/00 |Renkovci |Dravinja |Brda |Viator&Vektor Komenda |- |2000/01 |Bakovci |Asfalti Ptuj |Renče |Bela krajina |- |2001/02 |Lesoplast Križevci |Krško |[[NK Izola|Izola]] |GPG Grosuplje |- |2002/03 |Čarda |Pohorje |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Svoboda Ljubljana |- |2003/04 |[[NK Nafta Lendava|Nafta Lendava]] |Šoštanj |[[NK Korotan Prevalje|Avtoplus Korte]] |Factor Ježica |- |2004/05 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Šenčur|Šenčur]] |- |2005/06 | colspan="2" |[[Mura 05]] | colspan="2" |[[NK Bonifika|Bonifika]] |- |2006/07 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Krka|Krka]] |- |2007/08 | colspan="2" |[[Rudar Velenje]] | colspan="2" |[[Olimpija Ljubljana]] |- |2008/09 | colspan="2" |[[ND Dravinja|Dravinja]] | colspan="2" |Tinex Šenčur |- |2009/10 | colspan="2" |[[NK Šmartno 1928|Šmartno 1928]] | colspan="2" |[[ND Adria Miren|Adria Miren]] |- |2010/11 | colspan="2" |Odranci | colspan="2" |[[NK Radomlje|Kalcer Radomlje]] |- |2011/12 | colspan="2" |Zavrč | colspan="2" |[[NK Krka|Krka]] |- |2012/13 | colspan="2" |Farmtech Veržej | colspan="2" |AH Mas Tech |- |2013/14 | colspan="2" |Dravinja Kostroj | colspan="2" |[[NK Tolmin|TKK Tolmin]] |- |2014/15 |Odranci |Maribor B |[[ND Primorje Ajdovščina|Ajdovščina Škou]] |Zarica Kranj |- |2015/16 |[[NK Beltinci|Lušt Beltinci]] |Brežice 1919 |Brda |Ilirija 1911 |- |2016/17 |[[NK Nafta|Nafta 1903]] |Maribor B |[[NK Tabor Sežana|Cherrybox24 Tabor Sežana]] |AŠK Bravo |- |2017/18 |Lušt Beltinci |Dravograd Avto Grubelnik |[[ND Bilje|Bilje]] |Bled Hirter |- |2018/19 |Grad |Dravograd |[[FC Koper|Koper]] |Bled Hirter |- |2019/20 | colspan="2" |/ | colspan="2" |/ |- |2020/21 | colspan="2" |Rogaška | colspan="2" |[[ND Ilirija 1911|Ilirija 1911]] |- |2021/22 | colspan="2" |Kety Emmi Bistrica | colspan="2" |[[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |- |2022/23 | colspan="2" |[[ND Dravinja|Dravinja]] | colspan="2" |[[NK Tolmin|Tolmin]] |- |2023/24 | colspan="2" |[[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] | colspan="2" |Roltek Dob |- |2024/25 | colspan="2" |[[NK Krško Posavje|Krško Posavje]] | colspan="2" |Roltek Dob |- |2025/26 | colspan="2" |ZASE Videm | colspan="2" |Vrhnika |- |2026/27 | | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Vzhod == V 3. SNL Vzhod nastopajo ekipe iz [[MNZ Maribor]], [[MNZ Celje]], [[MNZ Ptuj]], [[MNZ Lendava]], [[MNZ Murska Sobota]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Čarda]] |4. mesto |1 |[[Nogometno igrišče v Martjancih]] |500 |- |[[NK Korotan Prevalje]] |3. mesto | |[[Športni park Ugasle peči]] |500 |- |[[NK Fužinar Ravne]] |5.mesto | |[[Mestni stadion Ravne]] |600 |- |[[NK Ljutomer]] |12. mesto | |[[Športni park Ljutomer]] |300 |- |[[NK Dobrovce]] |13. mesto | |[[Nogometno igrišče Dobrovce]] |300 |- |[[NK Drava Ptuj]] |bgcolor="FFE4E1"| '''14. mesto''' |2 |[[Mestni stadion Ptuj]] |2207 |- |[[NK Podvinci]] |9. mesto | |Igrišče Podvinci |300 |- |[[NK Rače]] |10. mesto | |Športnega parka Rače |300 |- |[[NK Rogaška]] |11.mesto |1 |Mestni stadion Rogaška Slatina |400 |- |[[NK Hajdina]] |6. mesto | |Športni park Hajdina |300 |- |[[NK Zavrč]] |7. mesto |3 |Športni park Zavrč |300 |- |[[NK Šmartno 1928]] |8. mesto |1 |Stadion Šmartno |500 |- |[[NK Videm]] |bgcolor="gold"| '''1. mesto''' |1 |Športni park Videm pri Ptuju |500 |- |NK |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | | | |} == 3. Slovenska nogometna liga Zahod == V 3. SNL Zahod nastopajo ekipe iz [[MNZ Ljubljana]], [[MNZ, Kranj]], [[MNZ Koper]] in [[MNZ Nova Gorica]]. {| class="wikitable sortable" |+Seznam ekip lige Vzhod !Ime !Mesto v 2025/26 !Naslov prvaka lige Vzhod !Stadion !Kapaciteta sedežev |- |[[NK Interblock|NK Interblok]] |8. mesto | |[[Športni park Štefan Bele]] |500 |- |[[NK Izola|MNK Izola]] |5. mesto |1 |[[Mestni stadion Izola]] |5.085 |- |[[NK Idrija]] |bgcolor="FFE4E1"| | |Mestni stadion Idrija |300 |- |[[ND Adria Miren]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Stadion Pri Štantu |300 |- |[[NK Lesce]] |7. mesto | |[[Nogometno igrišče Lesce]] |300 |- |[[NK Svoboda Ljubljana]] |12. mesto | |[[Športni park Svoboda]] |500 |- |[[NK Škofja Loka]] |9. mesto | |[[Nogometno igrišče Puštal]] |300 |- |[[NK Tolmin]] |4. mesto |2 | [[Športni park Brajda]] |500 |- |[[NK Vipava]] |11.mesto | |[[Stadion ob Beli]] |300 |- |[[NK Žiri]] |10. mesto | |[[Stadion Polje]] |300 |- |[[ŠD Dob]] |3. mesto |2 |[[Športni park Dob]] |400 |- |[[NK Trbovlje]] |8. mesto | |[[Športni park Rudar]] |1000 |- |[[NK Šenčur]] |2. mesto |2 |[[Športni park Šenčur]] |524 |- |[[NK Litija]] |bgcolor="DDFFDD" |'''{{sort|14|[[Medobčinske nogometne zveze |MNZ]], 1. mesto}}''' | |Športni park Praporšče |580 |} ==Glej tudi== * [[Prva slovenska nogometna liga]] * [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]] == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=258 Tretja slovenska nogometna liga - Vzhod] na nzs.si * [https://www.nzs.si/tekmovanja/?id_menu=300 Tretja slovenska nogometna liga - Zahod] na nzs.si == Sklici == <references /> {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Druga slovenska nogometna liga|*]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] f7zi13ncizrvjhnvdp9rev608cns54c 0 373863 6742726 5161949 2026-08-25T23:10:56Z ~2026-44996-51 264415 /* O */ 6742726 wikitext text/x-wiki == Slovenske pravljičarke == {{CompactTOC2}} == A == == B == *[[Kristina Brenk|Brenk, Kristina]] (1911-2009) == C == *[[Irena Cerar|Cerar, Irena]] (*1970) *[[Marija Cvetek|Cvetek, Marija]] (*1948) == Č == *[[Anica Černej|Černej, Anica]] (*1900) *[[Mateja Črv Sužnik|Črv Sužnik, Mateja]] (*1961) == D == == E == == F == *[[Lea Fatur|Fatur, Lea]] (*1865) == D == *[[Marjeta Dajčman|Dajčman, Marjeta]] (*1934) *[[Marija Cebevc Remec|Debevc Remec, Marija]] (*1869) *[[Mira Dobravec|Dobravec, Mira]] (*1949) == F == * Frlic, Špela == G == * [[Marjana Grassellini-Prosenc|Grassellini-Prosenc, Marjana]] (*1875-1960) * [[Marica Gregorič Stepančič|Gregorič Stepančič, Marica]] (*1874) * [[Marija Grošelj|Grošelj, Marija]] (*1881) * [[Dora Gruden|Gruden, Dora]] (*1900) == H == * [[Gema Hafner|Hafner, Gema]] (*1919) * [[Albina Hintner|Hintner, Albina]] (1872–1952) psevdonim [[Alba Hintner]] * Hribar, Liza (1913-1996) == I == == J == * [[Ljoba Jenče|Jenče, Ljoba]] (*1960) == K == * [[Micka Kajtna|Kajtna, Micka]] * [[Marija Kmet|Kmet, Marija]] (*1891) * [[Marijana Kokalj Željeznov|Kokalj Željeznov, Marijana]] (*1898) * [[Manica Koman|Koman, Manica]] (*1880) * [[Ana Kovač|Kovač, Ana]] * [[Marija Koželj|Koželj, Marija]] * [[Minka Krofta|Krofta, Minka]] == L == * [[Elza Lešnik|Lešnik, Elza]] (Slovenska Bistrica, 27. 10. 1895 - 03. 06 1941) == M == == N == * [[Marica Nadlišek Barol|Nadlišek Bartol, Marica]] (1867-1940) == O == * Okič, Fani == P == * [[Špela Pahor|Pahor, Špela]] * [[Pavlina Pajk|Pajk, Pavlina]] * [[Luiza Pesjak|Pesjak, Luiza]] * [[Tereza Pošepl|Pošepl, Tereza]] * [[Ruža Lucija Petelin|Petelin, Roža Lucija]] (1906-1974) * [[Ljudmila Prunk Utva|Prunk Utva, Ljudmila]] (1878-1947) == R == == S == * [[Sonja Sever|Sever, Sonja]] (1900-1995) * Saksida, Zora (1921-2012) == Š == * [[Anja Štefan|Štefan, Anja]] (1969) * [[Štrubelj, Albina]] (1912-2009) == T == * [[Tomažič, Tona]] * [http://sl.wikipedia.org/wiki/Josipina_Urbančič_Turnograjska Turnograjska, Josipina] * [[Josipina Turnograjska|Turnograjska, Josipina]] (1833-1854) == U == == V == * [[Ilka Vašte| Vašte, Ilka (1891-1967)]] == Z == * [[Zlozna, Tonca]] == Ž == == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Seznami pisateljev]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev]] mm31qbxzx2035yhyuhgd2fjtis6nuz7 0 374168 6742648 6683876 2026-08-25T18:08:23Z TadejM 738 umrla 6742648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Dolly Parton | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | image_size = | alias = | background = solo_singer | birth_name = | origin = | instrument = [[kitara]] | genre = [[country]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1959-danes | label = Dolly | associated_acts =[[Porter Wagoner]], [[Kenny Rogers]], [[Emmylou Harris]], [[Linda Ronstadt]], [[Loretta Lynn]], [[Tammy Wynette]], [[Shania Twain]], [[Stella Parton]], [[Billy Ray Cyrus]], [[Miley Cyrus]], [[The Larkins]], [[Altan]] | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = }} '''Dolly Parton''', [[Američani|ameriška]] [[pevka]], [[country]] [[Glasbenik|glasbenica]], [[Igralec (umetnik)|igralka]] in [[Pevec|pevka]]. * [[19. januar]] [[1946]], † [[25. avgust]] [[2026]]. Bila je tako imenovana »kraljica« country glasbe. Ameriška revija [[Wall Street]] jo je uvrstila med 50 najvplivnejših [[Ženska|žensk]] na svetu. Ustvarila je svoj [[zabaviščni park]] [[Dollywood]], njeno bogastvo pa je ocenjeno na 500 milijonov dolarjev. Poleg tega je bila tudi lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij in raznih klubov. Mnogi jo bolj kot po glasbi poznajo po njenem bujnem [[oprsje|oprsju]] in ogromni [[Pričeska|pričeski]]. Znana je bika tudi po dobrodelnosti, saj je denimo pol milijona dolarjev darovala bolnišnici v njenem majhnem mestu. Leta 2006 ji je takratni predsednik ZDA [[George Walker Bush|George Bush]] podelil nagrado [[center Kennedy|centra Kennedy]] za življenjske dosežke. Leta 2011 je prejela [[Grammy za življenjsko delo|grammyja za življenjsko delo]], leta 2022 pa je bil sprejeta tudi v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi revijo |url=https://variety.com/2022/music/news/rock-roll-hall-fame-inductees-dolly-parton-duran-eminem-judas-priest-1235257791/ |title= Rock & Roll Hall of Fame to Induct Dolly Parton, Eminem, Duran Duran, Pat Benatar, Lionel Richie and More |last=Willman |first=Chris |journal=[[Variety (revija)|Variety]] |date=4. maj 2022 |accessdate=5. februar 2023}}</ref> == Življenje == Njena mati [[Avie Lee Owens]] se je pri 15-tih letih poročila s kmetom [[Robert Lee Parton|Robertom Leejem Partonom]], s katerim je imela dvanajst otrok. Ker je bila njena družina zelo revna, je Dolly sanjala o slavi in bogastvu. Ko je njen stric videl, kako zelo je nadarjena, ji je pomagal priti na televizijo. Po končani srednji šoli je že posnela svoj prvi album. Po dolgem času je Dolly dobila zaposlitev in pisala pesmi za druge, a se s tem vseeno ni mogla preživljati, zato je jedla ostanke v gostilni, v kateri je nekaj časa delala. Leta 1966 se je poročila z uspešnim podjetnikom [[Carel Dean|Carlom Deanom]]. Prvo [[Dolly (ovca)|klonirano ovco]] so poimenovali v čast Dolly Parton. Kljub temu, da je delovala v svoji ekipi, ki bi ji morala kriti stroške, je vsa snemanja [[videospot]]ov in [[Glasbeni album|albumov]] plačevala iz svojega žepa. Nekaj [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertov]] je imela tudi brezplačno. Ker Dolly ni mogla imeti otrok, jih je šest posvojila. Kljub temu še vedno pomaga tudi na stotine drugim otrokom, ki nimajo staršev. S svojim skladom [[Dollywood]] pomaga nadarjenim otrokom do izobrazbe. Pevka, ki je v svoji 50-letni karieri prodala 100 milijonov albumov, je 29. junija 2014 na koncertu v [[Glastonbury]]ju pritegnila toliko oboževalcev kot še noben drug glasbenik, ki je doslej koncertiral na prostem. Zbralo se je preko 100.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/dolly-parton-navdusila-100-000-glavo-mnozico-na-glastonburyju/340678|title=Dolly Parton navdušila 100.000-glavo množico na Glastonburyju |accessdate= |date=29. junij 2014 |format= |work=MMC RTVSLO }}</ref> Njeni največji hiti so bili »''I Will always love you«, »9 to 5«, »Jolene«'' in »''Islands in the stream«.'' [[Slika:Dolly Parton Australia.jpg|thumb|269x269px]| Dolly v Avstraliji leta 2011.]] [[Slika:Dolly Parton 4.jpg|thumb|Dolly leta 2006 ob prejemu Kennedyjeve nagrade.]] ==Filmografija== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Televizijske oddaje ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''Fifty Years of Country Music'' | style="text-align:center;"| 1978 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly and Carol in Nashville'' | style="text-align:center;"| 1979 | Trudy in Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Lily: Sold Out'' | style="text-align:center;"| 1981 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Kenny & Dolly: A Christmas to Remember'' | style="text-align:center;"| 1984 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Smoky Mountain Christmas'' | style="text-align:center;"| 1986 | Lorna Davis |- ! scope="row" | ''Designing Women'' | style="text-align:center;"| 1990 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Wild Texas Wind'' | style="text-align:center;"| 1991 | Thiola "Big T" Rayfield |- ! scope="row" | ''Heavens to Betsy '' | style="text-align:center;"| 1994 | Betsy Baxter |- ! scope="row" | ''Mindin' My Own Business'' | style="text-align:center;"| 1994 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Unlikely Angel'' | style="text-align:center;"| 1996 | Ruby Diamond |- ! scope="row" | ''Magic School Bus'' | style="text-align:center;"| 1996 | Katrina Eloise "Murph" Murphy |- ! scope="row" | ''Blue Valley Songbird'' | style="text-align:center;"| 1999 | Leanna Taylor |- ! scope="row" | ''Reba'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Majors |- ! scope="row" | ''[[Hannah Montana]]'' | style="text-align:center;"| 2006<br>2007<br>2010 | Teta Dolly |- ! scope="row" | ''19 Kids and Counting'' | style="text-align:center;"| 2009 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''A Country Christmas Story'' | style="text-align:center;"| 2013 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly Parton's Coat of Many Colors'' | style="text-align:center;| 2015 | Dolly Parton |} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Filmi ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''9 to 5'' | style="text-align:center;"| 1980 | Doralee Rhodes |- ! scope="row" | ''Best Little Whorehouse in Texas'' | style="text-align:center;"| 1982 | Mona Stangley |- ! scope="row" | ''Rhinestone'' | style="text-align:center;"| 1984 | Jake Farris |- ! scope="row" | ''Steel Magnolias'' | style="text-align:center;"| 1989 | Truvy Jones |- ! scope="row" | ''Straight Talk'' | style="text-align:center;"| 1992 | Shirlee Kenyon |- ! scope="row" | ''Beverly Hillbillies'' | style="text-align:center;"| 1993 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Frank McKlusky, C.I.'' | style="text-align:center;"| 2002 | Edith McKlusky |- ! scope="row" | ''Miss Congeniality 2: Armed and Fabulous'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Gnomeo & Juliet'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Gnome |- ! scope="row" | ''Year Dolly Parton Was My Mom'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''[[Joyful Noise (film)|Joyful Noise]]'' | style="text-align:center;"| 2012 | G.G. Sparrow |- ! scope="row" | ''Hollywood to Dollywood'' | style="text-align:center;"| 2012 | Dolly Parton |} == Diskografija == [[Slika:Young-Dolly-Parton.jpg|thumb|Dolly leta 1977.|328x328_pik]] {{See also|Diskografija Dolly Parton}} ;Studijski albumi {{columns-list| * ''[[Hello, I'm Dolly]]'' (1967) * ''[[Just Because I'm a Woman (album)|Just Because I'm a Woman]]'' (1968) * ''[[In the Good Old Days]]'' (1969) * ''[[My Blue Ridge Mountain Boy]]'' (1969) * ''[[The Fairest of Them All (album)|The Fairest of Them All]]'' (1970) * ''[[The Golden Streets of Glory]]'' (1971) * ''[[Joshua (album)|Joshua]]'' (1971) * ''[[Coat of Many Colors]]'' (1971) * ''[[Touch Your Woman]]'' (1972) * ''[[My Favorite Songwriter: Porter Wagoner]]'' (1972) * ''[[My Tennessee Mountain Home]]'' (1973) * ''[[Bubbling Over (album)|Bubbling Over]]'' (1973) * ''[[Jolene (album)|Jolene]]'' (1974) * ''[[Love Is Like a Butterfly]]'' (1974) * ''[[The Bargain Store]]'' (1975) * ''[[Dolly (album)|Dolly]]'' (1975) * ''[[All I Can Do (album)|All I Can Do]]'' (1976) * ''[[New Harvest – First Gathering|New Harvest... First Gathering]]'' (1977) * ''[[Here You Come Again]]'' (1977) * ''[[Heartbreaker (Dolly Parton album)|Heartbreaker]]'' (1978) * ''[[Great Balls of Fire (Dolly Parton album)|Great Balls of Fire]]'' (1979) * ''[[Dolly, Dolly, Dolly]]'' (1980) * ''[[9 to 5 and Odd Jobs]]'' (1980) * ''[[Heartbreak Express]]'' (1982) * ''[[Burlap & Satin]]'' (1983) * ''[[The Great Pretender (Dolly Parton album)|The Great Pretender]]'' (1984) * ''[[Real Love (Dolly Parton album)|Real Love]]'' (1985) * ''[[Rainbow (Dolly Parton album)|Rainbow]]'' (1987) * ''[[White Limozeen]]'' (1989) * ''[[Eagle When She Flies]]'' (1991) * ''[[Slow Dancing with the Moon]]'' (1993) * ''[[Something Special (Dolly Parton album)|Something Special]]'' (1995) * ''[[Treasures (Dolly Parton album)|Treasures]]'' (1996) * ''[[Hungry Again]]'' (1998) * ''[[The Grass Is Blue]]'' (1999) * ''[[Little Sparrow]]'' (2001) * ''[[Halos & Horns]]'' (2002) * ''[[For God and Country (Dolly Parton album)|For God and Country]]'' (2003) * ''[[Those Were the Days (Dolly Parton album)|Those Were the Days]]'' (2005) * ''[[Backwoods Barbie]]'' (2008) * ''[[Better Day (album)|Better Day]]'' (2011) * ''[[Blue Smoke (album)|Blue Smoke]]'' (2014) * ''[[Pure & Simple (album)|Pure & Simple]]'' (2016) }} == Galerija == {{Galerija |width=160 | height=180 | lines=4 |File:Hollywood Star Dolly Parton.jpg|Zvezda Dolly Parton na pločniku slavnih v Hollywoodu. |File:Porter Wagoner and Dolly Parton 1969.jpg|Porter Wagoner in Dolly Parton leta 1969. |File:2006 Kennedy Center honorees.jpg|Dolly skupaj z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem in prvo damo Lauro Bush. }} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{wikiquote}} {{commons}} * {{Official website|http://dollyparton.com}} * {{IMDb name|0000573}} {{Dolly Parton}} {{Kennedy Center Honorees 2000s}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parton, Dolly}} [[Kategorija:Ameriški country glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] [[Kategorija:Dolly Parton| ]] b791nloqy87qccn0yk8dtpat9yhdz18 6742660 6742648 2026-08-25T19:14:52Z Yerpo 8417 pospravljanje, [[WP:BIO]] 6742660 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Dolly Parton | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | image_size = | alias = | background = solo_singer | birth_name = | origin = | instrument = [[kitara]] | genre = [[country]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1959-danes | label = Dolly | associated_acts =[[Porter Wagoner]], [[Kenny Rogers]], [[Emmylou Harris]], [[Linda Ronstadt]], [[Loretta Lynn]], [[Tammy Wynette]], [[Shania Twain]], [[Stella Parton]], [[Billy Ray Cyrus]], [[Miley Cyrus]], [[The Larkins]], [[Altan]] | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = }} '''Dolly Parton''', [[Američani|ameriška]] [[country]] [[kantavtor]]ica, [[Igralec (umetnik)|igralka]] in [[poslovnež|poslovnica]], * [[19. januar]] [[1946]], [[Pittman Center, Tennessee|Pittman Center]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]], † [[25. avgust]] [[2026]], [[Nashville, Tennessee|Nashville]]. Bila je tako imenovana »kraljica« country glasbe. Ameriška revija [[Wall Street]] jo je uvrstila med 50 najvplivnejših [[Ženska|žensk]] na svetu. Ustvarila je svoj [[zabaviščni park]] [[Dollywood]], njeno bogastvo pa je ocenjeno na 500 milijonov dolarjev. Poleg tega je bila tudi lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij in raznih klubov. Mnogi jo bolj kot po glasbi poznajo po njenem bujnem [[oprsje|oprsju]] in ogromni [[Pričeska|pričeski]]. Znana je bika tudi po dobrodelnosti, saj je denimo pol milijona dolarjev darovala bolnišnici v njenem majhnem mestu. Leta 2006 ji je takratni predsednik ZDA [[George Walker Bush|George Bush]] podelil nagrado [[center Kennedy|centra Kennedy]] za življenjske dosežke. Leta 2011 je prejela [[Grammy za življenjsko delo|grammyja za življenjsko delo]], leta 2022 pa je bil sprejeta tudi v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi revijo |url=https://variety.com/2022/music/news/rock-roll-hall-fame-inductees-dolly-parton-duran-eminem-judas-priest-1235257791/ |title= Rock & Roll Hall of Fame to Induct Dolly Parton, Eminem, Duran Duran, Pat Benatar, Lionel Richie and More |last=Willman |first=Chris |journal=[[Variety (revija)|Variety]] |date=4. maj 2022 |accessdate=5. februar 2023}}</ref> == Življenje == Njena mati [[Avie Lee Owens]] se je pri 15-tih letih poročila s kmetom [[Robert Lee Parton|Robertom Leejem Partonom]], s katerim je imela dvanajst otrok. Ker je bila njena družina zelo revna, je Dolly sanjala o slavi in bogastvu. Ko je njen stric videl, kako zelo je nadarjena, ji je pomagal priti na televizijo. Po končani srednji šoli je že posnela svoj prvi album. Po dolgem času je Dolly dobila zaposlitev in pisala pesmi za druge, a se s tem vseeno ni mogla preživljati, zato je jedla ostanke v gostilni, v kateri je nekaj časa delala. Leta 1966 se je poročila z uspešnim podjetnikom [[Carel Dean|Carlom Deanom]]. Kljub temu, da je delovala v svoji ekipi, ki bi ji morala kriti stroške, je vsa snemanja [[videospot]]ov in [[Glasbeni album|albumov]] plačevala iz svojega žepa. Nekaj [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertov]] je imela tudi brezplačno. Ker Dolly ni mogla imeti otrok, jih je šest posvojila. Kljub temu še vedno pomaga tudi na stotine drugim otrokom, ki nimajo staršev. S svojim skladom [[Dollywood]] pomaga nadarjenim otrokom do izobrazbe. Pevka, ki je v svoji 50-letni karieri prodala 100 milijonov albumov, je 29. junija 2014 na koncertu v [[Glastonbury]]ju pritegnila toliko oboževalcev kot še noben drug glasbenik, ki je doslej koncertiral na prostem. Zbralo se je preko 100.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/dolly-parton-navdusila-100-000-glavo-mnozico-na-glastonburyju/340678|title=Dolly Parton navdušila 100.000-glavo množico na Glastonburyju |accessdate= |date=29. junij 2014 |format= |work=MMC RTVSLO }}</ref> Njeni največji hiti so bili »I Will always love you«, »9 to 5«, »Jolene« in »Islands in the stream«. Prvo [[Dolly (ovca)|klonirano ovco]] so poimenovali v čast Dolly Parton. [[Slika:Dolly Parton Australia.jpg|thumb|Parton v Avstraliji leta 2011.]] [[Slika:Dolly Parton 4.jpg|thumb|Parton leta 2006 ob prejemu Kennedyjeve nagrade.]] ==Filmografija== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Televizijske oddaje ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''Fifty Years of Country Music'' | style="text-align:center;"| 1978 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly and Carol in Nashville'' | style="text-align:center;"| 1979 | Trudy in Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Lily: Sold Out'' | style="text-align:center;"| 1981 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Kenny & Dolly: A Christmas to Remember'' | style="text-align:center;"| 1984 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Smoky Mountain Christmas'' | style="text-align:center;"| 1986 | Lorna Davis |- ! scope="row" | ''Designing Women'' | style="text-align:center;"| 1990 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Wild Texas Wind'' | style="text-align:center;"| 1991 | Thiola "Big T" Rayfield |- ! scope="row" | ''Heavens to Betsy '' | style="text-align:center;"| 1994 | Betsy Baxter |- ! scope="row" | ''Mindin' My Own Business'' | style="text-align:center;"| 1994 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Unlikely Angel'' | style="text-align:center;"| 1996 | Ruby Diamond |- ! scope="row" | ''Magic School Bus'' | style="text-align:center;"| 1996 | Katrina Eloise "Murph" Murphy |- ! scope="row" | ''Blue Valley Songbird'' | style="text-align:center;"| 1999 | Leanna Taylor |- ! scope="row" | ''Reba'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Majors |- ! scope="row" | ''[[Hannah Montana]]'' | style="text-align:center;"| 2006<br>2007<br>2010 | Teta Dolly |- ! scope="row" | ''19 Kids and Counting'' | style="text-align:center;"| 2009 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''A Country Christmas Story'' | style="text-align:center;"| 2013 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly Parton's Coat of Many Colors'' | style="text-align:center;| 2015 | Dolly Parton |} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Filmi ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''9 to 5'' | style="text-align:center;"| 1980 | Doralee Rhodes |- ! scope="row" | ''Best Little Whorehouse in Texas'' | style="text-align:center;"| 1982 | Mona Stangley |- ! scope="row" | ''Rhinestone'' | style="text-align:center;"| 1984 | Jake Farris |- ! scope="row" | ''Steel Magnolias'' | style="text-align:center;"| 1989 | Truvy Jones |- ! scope="row" | ''Straight Talk'' | style="text-align:center;"| 1992 | Shirlee Kenyon |- ! scope="row" | ''Beverly Hillbillies'' | style="text-align:center;"| 1993 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Frank McKlusky, C.I.'' | style="text-align:center;"| 2002 | Edith McKlusky |- ! scope="row" | ''Miss Congeniality 2: Armed and Fabulous'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Gnomeo & Juliet'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Gnome |- ! scope="row" | ''Year Dolly Parton Was My Mom'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''[[Joyful Noise (film)|Joyful Noise]]'' | style="text-align:center;"| 2012 | G.G. Sparrow |- ! scope="row" | ''Hollywood to Dollywood'' | style="text-align:center;"| 2012 | Dolly Parton |} == Diskografija == {{See also|Diskografija Dolly Parton}} ;Studijski albumi {{columns-list| * ''[[Hello, I'm Dolly]]'' (1967) * ''[[Just Because I'm a Woman (album)|Just Because I'm a Woman]]'' (1968) * ''[[In the Good Old Days]]'' (1969) * ''[[My Blue Ridge Mountain Boy]]'' (1969) * ''[[The Fairest of Them All (album)|The Fairest of Them All]]'' (1970) * ''[[The Golden Streets of Glory]]'' (1971) * ''[[Joshua (album)|Joshua]]'' (1971) * ''[[Coat of Many Colors]]'' (1971) * ''[[Touch Your Woman]]'' (1972) * ''[[My Favorite Songwriter: Porter Wagoner]]'' (1972) * ''[[My Tennessee Mountain Home]]'' (1973) * ''[[Bubbling Over (album)|Bubbling Over]]'' (1973) * ''[[Jolene (album)|Jolene]]'' (1974) * ''[[Love Is Like a Butterfly]]'' (1974) * ''[[The Bargain Store]]'' (1975) * ''[[Dolly (album)|Dolly]]'' (1975) * ''[[All I Can Do (album)|All I Can Do]]'' (1976) * ''[[New Harvest – First Gathering|New Harvest... First Gathering]]'' (1977) * ''[[Here You Come Again]]'' (1977) * ''[[Heartbreaker (Dolly Parton album)|Heartbreaker]]'' (1978) * ''[[Great Balls of Fire (Dolly Parton album)|Great Balls of Fire]]'' (1979) * ''[[Dolly, Dolly, Dolly]]'' (1980) * ''[[9 to 5 and Odd Jobs]]'' (1980) * ''[[Heartbreak Express]]'' (1982) * ''[[Burlap & Satin]]'' (1983) * ''[[The Great Pretender (Dolly Parton album)|The Great Pretender]]'' (1984) * ''[[Real Love (Dolly Parton album)|Real Love]]'' (1985) * ''[[Rainbow (Dolly Parton album)|Rainbow]]'' (1987) * ''[[White Limozeen]]'' (1989) * ''[[Eagle When She Flies]]'' (1991) * ''[[Slow Dancing with the Moon]]'' (1993) * ''[[Something Special (Dolly Parton album)|Something Special]]'' (1995) * ''[[Treasures (Dolly Parton album)|Treasures]]'' (1996) * ''[[Hungry Again]]'' (1998) * ''[[The Grass Is Blue]]'' (1999) * ''[[Little Sparrow]]'' (2001) * ''[[Halos & Horns]]'' (2002) * ''[[For God and Country (Dolly Parton album)|For God and Country]]'' (2003) * ''[[Those Were the Days (Dolly Parton album)|Those Were the Days]]'' (2005) * ''[[Backwoods Barbie]]'' (2008) * ''[[Better Day (album)|Better Day]]'' (2011) * ''[[Blue Smoke (album)|Blue Smoke]]'' (2014) * ''[[Pure & Simple (album)|Pure & Simple]]'' (2016) }} == Galerija == {{Galerija |width=160 | height=180 | lines=4 |File:Hollywood Star Dolly Parton.jpg|Zvezda Dolly Parton na pločniku slavnih v Hollywoodu. |File:Porter Wagoner and Dolly Parton 1969.jpg|Porter Wagoner in Dolly Parton leta 1969. |File:2006 Kennedy Center honorees.jpg|Dolly skupaj z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem in prvo damo Lauro Bush. }} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{wikiquote}} {{commons}} * {{Official website|http://dollyparton.com}} * {{IMDb name|0000573}} {{Dolly Parton}} {{Kennedy Center Honorees 2000s}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parton, Dolly}} [[Kategorija:Ameriški country glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] [[Kategorija:Dolly Parton| ]] d5z3kbhqekso9wg9s4qzx5nglqwczq9 6742679 6742660 2026-08-25T20:15:23Z A09 188929 {{nedavno umrli}} 6742679 wikitext text/x-wiki {{nedavno umrli}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Dolly Parton | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | image_size = | alias = | background = solo_singer | birth_name = | origin = | instrument = [[kitara]] | genre = [[country]] | occupation = <!-- Wikidata --> | years_active = 1959-danes | label = Dolly | associated_acts =[[Porter Wagoner]], [[Kenny Rogers]], [[Emmylou Harris]], [[Linda Ronstadt]], [[Loretta Lynn]], [[Tammy Wynette]], [[Shania Twain]], [[Stella Parton]], [[Billy Ray Cyrus]], [[Miley Cyrus]], [[The Larkins]], [[Altan]] | website = <!-- Wikidata --> | notable_instruments = }} '''Dolly Parton''', [[Američani|ameriška]] [[country]] [[kantavtor]]ica, [[Igralec (umetnik)|igralka]] in [[poslovnež|poslovnica]], * [[19. januar]] [[1946]], [[Pittman Center, Tennessee|Pittman Center]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike]], † [[25. avgust]] [[2026]], [[Nashville, Tennessee|Nashville]]. Bila je tako imenovana »kraljica« country glasbe. Ameriška revija [[Wall Street]] jo je uvrstila med 50 najvplivnejših [[Ženska|žensk]] na svetu. Ustvarila je svoj [[zabaviščni park]] [[Dollywood]], njeno bogastvo pa je ocenjeno na 500 milijonov dolarjev. Poleg tega je bila tudi lastnica radijske in TV postaje, modnih hiš, restavracij in raznih klubov. Mnogi jo bolj kot po glasbi poznajo po njenem bujnem [[oprsje|oprsju]] in ogromni [[Pričeska|pričeski]]. Znana je bika tudi po dobrodelnosti, saj je denimo pol milijona dolarjev darovala bolnišnici v njenem majhnem mestu. Leta 2006 ji je takratni predsednik ZDA [[George Walker Bush|George Bush]] podelil nagrado [[center Kennedy|centra Kennedy]] za življenjske dosežke. Leta 2011 je prejela [[Grammy za življenjsko delo|grammyja za življenjsko delo]], leta 2022 pa je bil sprejeta tudi v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref>{{navedi revijo |url=https://variety.com/2022/music/news/rock-roll-hall-fame-inductees-dolly-parton-duran-eminem-judas-priest-1235257791/ |title= Rock & Roll Hall of Fame to Induct Dolly Parton, Eminem, Duran Duran, Pat Benatar, Lionel Richie and More |last=Willman |first=Chris |journal=[[Variety (revija)|Variety]] |date=4. maj 2022 |accessdate=5. februar 2023}}</ref> == Življenje == Njena mati [[Avie Lee Owens]] se je pri 15-tih letih poročila s kmetom [[Robert Lee Parton|Robertom Leejem Partonom]], s katerim je imela dvanajst otrok. Ker je bila njena družina zelo revna, je Dolly sanjala o slavi in bogastvu. Ko je njen stric videl, kako zelo je nadarjena, ji je pomagal priti na televizijo. Po končani srednji šoli je že posnela svoj prvi album. Po dolgem času je Dolly dobila zaposlitev in pisala pesmi za druge, a se s tem vseeno ni mogla preživljati, zato je jedla ostanke v gostilni, v kateri je nekaj časa delala. Leta 1966 se je poročila z uspešnim podjetnikom [[Carel Dean|Carlom Deanom]]. Kljub temu, da je delovala v svoji ekipi, ki bi ji morala kriti stroške, je vsa snemanja [[videospot]]ov in [[Glasbeni album|albumov]] plačevala iz svojega žepa. Nekaj [[Koncert (glasbena prireditev)|koncertov]] je imela tudi brezplačno. Ker Dolly ni mogla imeti otrok, jih je šest posvojila. Kljub temu še vedno pomaga tudi na stotine drugim otrokom, ki nimajo staršev. S svojim skladom [[Dollywood]] pomaga nadarjenim otrokom do izobrazbe. Pevka, ki je v svoji 50-letni karieri prodala 100 milijonov albumov, je 29. junija 2014 na koncertu v [[Glastonbury]]ju pritegnila toliko oboževalcev kot še noben drug glasbenik, ki je doslej koncertiral na prostem. Zbralo se je preko 100.000 ljudi.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/dolly-parton-navdusila-100-000-glavo-mnozico-na-glastonburyju/340678|title=Dolly Parton navdušila 100.000-glavo množico na Glastonburyju |accessdate= |date=29. junij 2014 |format= |work=MMC RTVSLO }}</ref> Njeni največji hiti so bili »I Will always love you«, »9 to 5«, »Jolene« in »Islands in the stream«. Prvo [[Dolly (ovca)|klonirano ovco]] so poimenovali v čast Dolly Parton. [[Slika:Dolly Parton Australia.jpg|thumb|Parton v Avstraliji leta 2011.]] [[Slika:Dolly Parton 4.jpg|thumb|Parton leta 2006 ob prejemu Kennedyjeve nagrade.]] ==Filmografija== {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Televizijske oddaje ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''Fifty Years of Country Music'' | style="text-align:center;"| 1978 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly and Carol in Nashville'' | style="text-align:center;"| 1979 | Trudy in Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Lily: Sold Out'' | style="text-align:center;"| 1981 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Kenny & Dolly: A Christmas to Remember'' | style="text-align:center;"| 1984 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Smoky Mountain Christmas'' | style="text-align:center;"| 1986 | Lorna Davis |- ! scope="row" | ''Designing Women'' | style="text-align:center;"| 1990 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Wild Texas Wind'' | style="text-align:center;"| 1991 | Thiola "Big T" Rayfield |- ! scope="row" | ''Heavens to Betsy '' | style="text-align:center;"| 1994 | Betsy Baxter |- ! scope="row" | ''Mindin' My Own Business'' | style="text-align:center;"| 1994 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Unlikely Angel'' | style="text-align:center;"| 1996 | Ruby Diamond |- ! scope="row" | ''Magic School Bus'' | style="text-align:center;"| 1996 | Katrina Eloise "Murph" Murphy |- ! scope="row" | ''Blue Valley Songbird'' | style="text-align:center;"| 1999 | Leanna Taylor |- ! scope="row" | ''Reba'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Majors |- ! scope="row" | ''[[Hannah Montana]]'' | style="text-align:center;"| 2006<br>2007<br>2010 | Teta Dolly |- ! scope="row" | ''19 Kids and Counting'' | style="text-align:center;"| 2009 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''A Country Christmas Story'' | style="text-align:center;"| 2013 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Dolly Parton's Coat of Many Colors'' | style="text-align:center;| 2015 | Dolly Parton |} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" |- |+Filmi ! scope="col" | Naslov ! scope="col" | Leto ! scope="col" | Vloga |- ! scope="row" | ''9 to 5'' | style="text-align:center;"| 1980 | Doralee Rhodes |- ! scope="row" | ''Best Little Whorehouse in Texas'' | style="text-align:center;"| 1982 | Mona Stangley |- ! scope="row" | ''Rhinestone'' | style="text-align:center;"| 1984 | Jake Farris |- ! scope="row" | ''Steel Magnolias'' | style="text-align:center;"| 1989 | Truvy Jones |- ! scope="row" | ''Straight Talk'' | style="text-align:center;"| 1992 | Shirlee Kenyon |- ! scope="row" | ''Beverly Hillbillies'' | style="text-align:center;"| 1993 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Frank McKlusky, C.I.'' | style="text-align:center;"| 2002 | Edith McKlusky |- ! scope="row" | ''Miss Congeniality 2: Armed and Fabulous'' | style="text-align:center;"| 2005 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''Gnomeo & Juliet'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Gnome |- ! scope="row" | ''Year Dolly Parton Was My Mom'' | style="text-align:center;"| 2011 | Dolly Parton |- ! scope="row" | ''[[Joyful Noise (film)|Joyful Noise]]'' | style="text-align:center;"| 2012 | G.G. Sparrow |- ! scope="row" | ''Hollywood to Dollywood'' | style="text-align:center;"| 2012 | Dolly Parton |} == Diskografija == {{See also|Diskografija Dolly Parton}} ;Studijski albumi {{columns-list| * ''[[Hello, I'm Dolly]]'' (1967) * ''[[Just Because I'm a Woman (album)|Just Because I'm a Woman]]'' (1968) * ''[[In the Good Old Days]]'' (1969) * ''[[My Blue Ridge Mountain Boy]]'' (1969) * ''[[The Fairest of Them All (album)|The Fairest of Them All]]'' (1970) * ''[[The Golden Streets of Glory]]'' (1971) * ''[[Joshua (album)|Joshua]]'' (1971) * ''[[Coat of Many Colors]]'' (1971) * ''[[Touch Your Woman]]'' (1972) * ''[[My Favorite Songwriter: Porter Wagoner]]'' (1972) * ''[[My Tennessee Mountain Home]]'' (1973) * ''[[Bubbling Over (album)|Bubbling Over]]'' (1973) * ''[[Jolene (album)|Jolene]]'' (1974) * ''[[Love Is Like a Butterfly]]'' (1974) * ''[[The Bargain Store]]'' (1975) * ''[[Dolly (album)|Dolly]]'' (1975) * ''[[All I Can Do (album)|All I Can Do]]'' (1976) * ''[[New Harvest – First Gathering|New Harvest... First Gathering]]'' (1977) * ''[[Here You Come Again]]'' (1977) * ''[[Heartbreaker (Dolly Parton album)|Heartbreaker]]'' (1978) * ''[[Great Balls of Fire (Dolly Parton album)|Great Balls of Fire]]'' (1979) * ''[[Dolly, Dolly, Dolly]]'' (1980) * ''[[9 to 5 and Odd Jobs]]'' (1980) * ''[[Heartbreak Express]]'' (1982) * ''[[Burlap & Satin]]'' (1983) * ''[[The Great Pretender (Dolly Parton album)|The Great Pretender]]'' (1984) * ''[[Real Love (Dolly Parton album)|Real Love]]'' (1985) * ''[[Rainbow (Dolly Parton album)|Rainbow]]'' (1987) * ''[[White Limozeen]]'' (1989) * ''[[Eagle When She Flies]]'' (1991) * ''[[Slow Dancing with the Moon]]'' (1993) * ''[[Something Special (Dolly Parton album)|Something Special]]'' (1995) * ''[[Treasures (Dolly Parton album)|Treasures]]'' (1996) * ''[[Hungry Again]]'' (1998) * ''[[The Grass Is Blue]]'' (1999) * ''[[Little Sparrow]]'' (2001) * ''[[Halos & Horns]]'' (2002) * ''[[For God and Country (Dolly Parton album)|For God and Country]]'' (2003) * ''[[Those Were the Days (Dolly Parton album)|Those Were the Days]]'' (2005) * ''[[Backwoods Barbie]]'' (2008) * ''[[Better Day (album)|Better Day]]'' (2011) * ''[[Blue Smoke (album)|Blue Smoke]]'' (2014) * ''[[Pure & Simple (album)|Pure & Simple]]'' (2016) }} == Galerija == {{Galerija |width=160 | height=180 | lines=4 |File:Hollywood Star Dolly Parton.jpg|Zvezda Dolly Parton na pločniku slavnih v Hollywoodu. |File:Porter Wagoner and Dolly Parton 1969.jpg|Porter Wagoner in Dolly Parton leta 1969. |File:2006 Kennedy Center honorees.jpg|Dolly skupaj z nekdanjim ameriškim predsednikom Georgeem W. Bushem in prvo damo Lauro Bush. }} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{wikiquote}} {{commons}} * {{Official website|http://dollyparton.com}} * {{IMDb name|0000573}} {{Dolly Parton}} {{Kennedy Center Honorees 2000s}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Parton, Dolly}} [[Kategorija:Ameriški country glasbeniki]] [[Kategorija:Ameriški pianisti]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ameriški country pevci]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] [[Kategorija:Dolly Parton| ]] bipyjkpz0y8u4s7hd95g9zmussfez8a 0 375062 6742791 6655914 2026-08-26T07:46:46Z ~2026-46508-19 264862 6742791 wikitext text/x-wiki [[Slika:Batillus tanker in Saint-Nazaire.jpg|sličica|Tanker razreda Batillus]] '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. ==Ladje razred Batillus== * ''[[Batillus]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1985.<ref>{{navedi splet| url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| title=Batillus| author=Auke Visser| work=International Super Tankers| date=10 June 2010| accessdate=29 June 2010| archiveurl=https://web.archive.org/web/20100713231051/http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| archivedate=2010-07-13| url-status=live}}</ref> * ''[[Bellamya]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1986.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id42.htm |title=Bellamya | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Pierre Guillaumat (supertanker)|Pierre Guillaumat]]'', zgrajen 1977, razgrajen 1983.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id38.htm |title=Pierre Guillaumat | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Prairial (supertanker)|Prairial]]'', zgrajen 1979,preimenovan v ''Sea Brilliance'', potem ''Hellas Fos'', in na koncu ''Sea Giant'', razgrajen 2003<ref name=prairial>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id37.htm |title=Prairial | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> ==Specifikacije== *'''Tip:''' [[Supertanker]] (ULCC) *'''Tonaža:''' 275 268 GT; 225,473 NT *'''Nosilnost:''' 555 000 ton *'''Izpodriv:''' 74 140 [[dolga tona|dolgih ton]] (lahek) in 629 191 dolgih ton (polno naložen) *'''Dolžina:''' 414,22 m (1 359,0 ft) *'''Širina:''' 63,01 m (206,7 ft) *'''[[Ugrez]]:''' 28,5 m (94 ft) *'''Moč motorjev:''' 64 800 KM (48,3 MW) *'''Pogon:''' 4 × Stal-Laval [[parna turbina|parne turbine]] 2 propelerja *'''Hitrost:''' 16 vozlov (30 km/h; 18 mph) ==Glej tudi== *[[Seznam najdaljših ladij na svetu]] *[[Knock Nevis]] *[[TI razred (supertankerji)]] *[[Prelude]] LUFTBILDER; ULCC Batillus, ULCC Esso Mediterranean, ULCC Esso Madrid ULCC Esso Pacific, ULCC Prairial; Upload am 22. Oktober 2016 https://www.facebook.com/groups/shipbreaking/permalink/10155225237063943 (4 Bilder) https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/467956098_10160754302925036_7367327520150269947_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1470&ctp=s2048x1470&_nc_cat=107&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=1UZSorBJ3jAQ7kNvwGaF2aT&_nc_oc=AdrV7J1yb7kvPXh0HJVd3fpvx4FL--bZc45sX13yvN-pO3womGJkWwWLEsefCnJTv-xEXHHVP6AX8k-v8Dzo11uA&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=-OF-8cjVJm_q9DYPge_mRQ&_nc_ss=7a2a8&oh=00_AQGEitbiscIAvAqlnWN-QgA4lbOlXTpLx3qrFA8IikjbNw&oe=6A91F3AC = https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/467956098_10160754302925036_7367327520150269947_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1470&ctp=s2048x1470&_nc_cat=107&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=1UZSorBJ3jAQ7kNvwEuBUV-&_nc_oc=Adolht9oDGoqsJNtkNkROraKLGjuKjiCwjGfCprIgW9431BDEPHlQXcchfLoFfa5XjG1j_TBZo_s0YuFuJtD__Qx&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=okdZVM8nlkgBQblE9Buwaw&_nc_ss=7b289&oh=00_AQFH2RhmC0rgtbEUK7I2RBAqB9wHjBG3Bf5EOZKoHzuA8g&oe=6A945E6C https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/468028375_10160754302915036_5421973032519397895_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1597&ctp=s2048x1597&_nc_cat=109&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=day7nHYH8egQ7kNvwGRzVfH&_nc_oc=Adq-8VCfNvlcrqf5FUtYD2yX55Q1eBH1sj0ZNDiuBuBR1jY1ENcS3y74pdUYREnEy0OcqLgiOfH8BiYuWiwEwJnJ&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=-OF-8cjVJm_q9DYPge_mRQ&_nc_ss=7a2a8&oh=00_AQFewuP5lcdm-_tBfxj6TfwjSJkDxILX84-RYsrkWDiWqg&oe=6A91FAEE = https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/468028375_10160754302915036_5421973032519397895_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1597&ctp=s2048x1597&_nc_cat=109&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=day7nHYH8egQ7kNvwHaD_sW&_nc_oc=AdrDsKGyHMiWPA_qr-_9uL8_LlAXpWDnYBXSI_tZIw0B6oFdtWD_9dvjQCy7uZmfKOSjhU4yQ9PaPE_ghTLv9XL3&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=069EYyxaHcedyMO579pmAQ&_nc_ss=7b289&oh=00_AQFYU-0LOpEpeF_vUn7P1tvorzp1D5gNUNJrKZOpU2yGeg&oe=6A9465AE https://scontent-fra3-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/467730954_10160754302935036_2607967817134742095_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1480&ctp=s2048x1480&_nc_cat=111&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=1qtVs3E9phUQ7kNvwFXYZU6&_nc_oc=Ado7-aNOnCYqem0hJ-1boJi1y64DzcAmQevh9HFnP45J2pkn0CcgaHdaJfUCAMZZ23CMFTmLWlOLJB9R0Pud_7Rt&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra3-2.xx&_nc_gid=-OF-8cjVJm_q9DYPge_mRQ&_nc_ss=7a2a8&oh=00_AQH8Nht6blONFzopzSjzQCSfBCcvihicbGYHyslht7E4_w&oe=6A920827 = https://scontent-fra3-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/467730954_10160754302935036_2607967817134742095_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1480&ctp=s2048x1480&_nc_cat=111&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=Na9rsS4PVCIQ7kNvwFbm_bv&_nc_oc=AdoPOlhFAV-4OfXCLm--460bUBqVduCwk2i4tGtJ_OPFBT9afUyt9salh2gLOHWTvL0Z2RzHRfT4zYU7gIvFBHYp&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra3-2.xx&_nc_gid=6NSKhHwOWPFHB9FlNwNw3w&_nc_ss=7b289&oh=00_AQG1REkXb3eLM5ZCi2Kgjp7xiN82cmgKoMMSWTalJERWEw&oe=6A9472E7 https://scontent-fra5-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/468039683_10160754302895036_1553712301015311494_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1572&ctp=s2048x1572&_nc_cat=100&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=SGE415pB9dsQ7kNvwHs0CO0&_nc_oc=AdrdVb9_t97qmNmuWK6-7T9WcTZhvr0LXT1vfqQ20Dn8C7fRaY_b_cmxxYh6gNxE8MlWiOPrups084nZhPhlJLTo&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-1.xx&_nc_gid=-OF-8cjVJm_q9DYPge_mRQ&_nc_ss=7a2a8&oh=00_AQG1tpah7axZQahRDPfZ37zc3BlGy38GBVrbpaOBVy8fxw&oe=6A920732 = https://scontent-fra5-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/468039683_10160754302895036_1553712301015311494_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx2048x1572&ctp=s2048x1572&_nc_cat=100&ccb=1-7&_nc_sid=33274f&_nc_ohc=SGE415pB9dsQ7kNvwF5Qzi_&_nc_oc=AdpKoFsnaP4QvWnjKI3pi70otsqbiCLEk_g4EgDdc5A2tzdhuPdoo_WOjyfUhnJal1lLoeqqPigg9whEpun1SEme&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-1.xx&_nc_gid=GQYhnAxk8AcASVFlN9cXxw&_nc_ss=7b289&oh=00_AQHuwwnbjRiDiQt6TLlH95BNrBwU7grTd1YpM32Z7HlkMQ&oe=6A9471F2 <br>Kommentar; „soon to be 6..“; Upload am 23. Oktober 2016 https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1075962252516862&set=p.1075962252516862&type=3 (1 Bild) Kommentar: „yes BELLAMYA will be joining them” https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/511014858_23965244299828666_1088578556975258657_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx1024x468&ctp=s1024x468&_nc_cat=106&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=4k9h2NQHBjMQ7kNvwG5nrnI&_nc_oc=Adp_sIoamyii0kgzmvVQvgfYNgOLOVM5ajcPso9Rm2Iyba-oYj2V-HbHWp12CXwHws4jQRkvmkuvN5Z_SShvnaw7&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=nlitB9NjMblAbCryImRNjg&_nc_ss=7a2a8&oh=00_AQE0_ZvoYvxDMi7f3KazcT4Y9IkNTFj7MTRg128LfQ5S7Q&oe=6A91FA90 = https://scontent-fra5-2.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/511014858_23965244299828666_1088578556975258657_n.jpg?stp=dst-jpg_tt6&cstp=mx1024x468&ctp=s1024x468&_nc_cat=106&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=w_MA8vbCLP4Q7kNvwEnlm7r&_nc_oc=AdovA_kJo7JnEpRfF5Fvx50Hzc7f1Okjv9b9sqTEQ6AfhES5aOuaIDcesOfj9j8HxOEIEB7agP8gXz8TmrVm7rMK&_nc_zt=23&_nc_ht=scontent-fra5-2.xx&_nc_gid=zYVNeJciXHsAc40trQcc3w&_nc_ss=7b289&oh=00_AQEaAo-l0iHoo7m9VMy691FDKHAXuH_rd-bkvFcfq7v7sA&oe=6A946550 ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.aukevisser.nl/supertankers/id316.htm Building the Batillus] *[http://www.facebook.com/photo.php?pid=3191496&op=1&o=all&view=all&subj=6884293942&aid=-1&oid=6884293942&id=746795035 ''Sea Giant'', ex ''Prairial'', at breakers] https://www.helderline.com/tanker/batillus https://u-boot.fandom.com/de/wiki/Batillus-Klasse?file=SeaGiant-ex-Prairial1-1-.jpg https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453873574_7776008102524683_7418471165434897665_n.jpg?_nc_cat=102&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=Q11Vqmxldn4Q7kNvgF-9lKC&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYAcEfRp7jkGkFQJC-A9bz-4aPizypnECmyWSak2al46aw&oe=66B5229C https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453865569_7776002222525271_2265504850417057928_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=xh6bbj3HDakQ7kNvgEEafs4&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYBvaR1K4LAi1pr1O-YPKHA1KHYdP59bb_KXEKbIDoO5mw&oe=66B53E0E [[Kategorija:Tankerji]] rw7mapkc2xvw0io02gs31nwhkb042b4 6742792 6742791 2026-08-26T07:47:50Z ~2026-46508-19 264862 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6742791|6742791]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-46508-19|~2026-46508-19]] ([[User talk:~2026-46508-19|pogovor]]) 6742792 wikitext text/x-wiki [[Slika:Batillus tanker in Saint-Nazaire.jpg|sličica|Tanker razreda Batillus]] '''Razred supertankerjev Batillus''' je bil razred štirih [[supertanker]]jev, ki so jih zgradili v 1970ih v francoski [[ladjedelnica|ladjedelnici]] [[Chantiers de l'Atlantique]] v kraju [[Saint-Nazaire]], [[Francija]]. Vse štiri ladje so [[Razgradnja ladij|razgradili]]. Imeli so [[nosilnost (ladja)|nosilnost]] 555 000 metričnih ton in dolžino 414 metrov. Z [[Tonaža (ladja)|gros tonažo ]] 275 268 GT so postavili rekord, ki še vedno stoji danes. Edina večja ladja po nosilnosti in izpodrivom je bil supertanker [[Knock Nevis]], ki pa je imel manjšo gros tonažo in sicer 260 581 GT. Ugrez je bil skoraj 28,5 metrov. Za razliko od večine drugih supertankerjev je Batillus imel dva propelerja, dva bojlerja in dve smerni krmili. Lahko je deloval tudi samo z enim propelerjem in enim bojlerjem. ==Ladje razred Batillus== * ''[[Batillus]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1985.<ref>{{navedi splet| url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| title=Batillus| author=Auke Visser| work=International Super Tankers| date=10 June 2010| accessdate=29 June 2010| archiveurl=https://web.archive.org/web/20100713231051/http://www.aukevisser.nl/supertankers/id22.htm| archivedate=2010-07-13| url-status=live}}</ref> * ''[[Bellamya]]'', zgrajen 1976, razgrajen 1986.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id42.htm |title=Bellamya | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Pierre Guillaumat (supertanker)|Pierre Guillaumat]]'', zgrajen 1977, razgrajen 1983.<ref>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id38.htm |title=Pierre Guillaumat | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> * ''[[Prairial (supertanker)|Prairial]]'', zgrajen 1979,preimenovan v ''Sea Brilliance'', potem ''Hellas Fos'', in na koncu ''Sea Giant'', razgrajen 2003<ref name=prairial>{{navedi splet |url=http://www.aukevisser.nl/supertankers/id37.htm |title=Prairial | author=Auke Visser | work=International Super Tankers| date=10 June 2010 | accessdate=29 June 2010}}</ref> ==Specifikacije== *'''Tip:''' [[Supertanker]] (ULCC) *'''Tonaža:''' 275 268 GT; 225,473 NT *'''Nosilnost:''' 555 000 ton *'''Izpodriv:''' 74 140 [[dolga tona|dolgih ton]] (lahek) in 629 191 dolgih ton (polno naložen) *'''Dolžina:''' 414,22 m (1 359,0 ft) *'''Širina:''' 63,01 m (206,7 ft) *'''[[Ugrez]]:''' 28,5 m (94 ft) *'''Moč motorjev:''' 64 800 KM (48,3 MW) *'''Pogon:''' 4 × Stal-Laval [[parna turbina|parne turbine]] 2 propelerja *'''Hitrost:''' 16 vozlov (30 km/h; 18 mph) ==Glej tudi== *[[Seznam najdaljših ladij na svetu]] *[[Knock Nevis]] *[[TI razred (supertankerji)]] *[[Prelude]] ==Sklici in reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.aukevisser.nl/supertankers/id316.htm Building the Batillus] *[http://www.facebook.com/photo.php?pid=3191496&op=1&o=all&view=all&subj=6884293942&aid=-1&oid=6884293942&id=746795035 ''Sea Giant'', ex ''Prairial'', at breakers] https://www.helderline.com/tanker/batillus https://u-boot.fandom.com/de/wiki/Batillus-Klasse?file=SeaGiant-ex-Prairial1-1-.jpg https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453873574_7776008102524683_7418471165434897665_n.jpg?_nc_cat=102&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=Q11Vqmxldn4Q7kNvgF-9lKC&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYAcEfRp7jkGkFQJC-A9bz-4aPizypnECmyWSak2al46aw&oe=66B5229C https://scontent-ham3-1.xx.fbcdn.net/v/t39.30808-6/453865569_7776002222525271_2265504850417057928_n.jpg?_nc_cat=105&ccb=1-7&_nc_sid=bd9a62&_nc_ohc=xh6bbj3HDakQ7kNvgEEafs4&_nc_ht=scontent-ham3-1.xx&oh=00_AYBvaR1K4LAi1pr1O-YPKHA1KHYdP59bb_KXEKbIDoO5mw&oe=66B53E0E [[Kategorija:Tankerji]] lc3izhu91zwmr2dt3la6b48lkrycsdl 0 383558 6742700 6530528 2026-08-25T20:56:51Z A09 188929 /* vrh */ pp 6742700 wikitext text/x-wiki [[File:University of Salamanca.jpg|thumb|250px|Fasada Univerze v Salamanci]] [[File:Hostal dos Reis Católicos. Praza do obradoiro. Santiago de Compostela.jpg|thumb|250px|Bolnica katoliških monarhov, Santiago de Compostela]] '''Plateresco''', ({{jezik-es|platero||rezbarstvo}}) je španski dekorativni slog pozne gotike in zgodnje renesanse. Plateresco je bilo umetniško gibanje, predvsem [[arhitektura|arhitekturi]], ki je tradicionalno nastajala v [[Španija|Španiji]] in njenih ozemljih, ki se je pojavilo v pozni [[Gotika|gotiki]] in zgodnji [[Renesansa|renesansi]] v poznem 15. stoletju in razširilo v naslednjih dveh stoletjih. Je bila sprememba gotskih prostorskih konceptov in eklektična mešanica [[Mudéjar]], razposajene gotike in lombardskih dekorativnih elementov in renesančnih elementov toskanskega izvora. <ref name="bozal">Bozal, Valeriano; ''Art history in Spain: From the origins to the Enlightenment'', pp. 157, 165. Ed Akal (1978). ISBN 978-84-7090-025-9.</ref> Primeri tega [[sinkretizem|sinkretizma]] so vključitev ščitov in [[fiala|fial]] na fasadah, stebri zgrajeni na renesančno neoklasičen način in fasade razdeljen na tri dele (v renesančni arhitekturi so razdeljene v dva). V času vladavine [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]], zlasti v [[Salamanca|Salamanci]], je dosegel vrhunec, cvetel pa je tudi v drugih mestih na Iberskem polotoku ([[León]] in [[Burgos]]) in na območju Nove Španije, ki je zdaj [[Mehika]]. Plataresco mnogi štejejo za renesančni slog. Drugi, da je svoj stil in ga včasih imenujejo protorenesansa. <ref name="arias" /><ref name="marias">Marías, Fernando; ''The 16th century: Gothic and Renaissance'', p. 24. Ed. Silex Ediciones (2002). ISBN 978-84-7737-037-6.</ref> Za slog so značilne bogato okrašene dekorativne fasade, prekrite s cvetlični vzorci, lestenci, venci, fantastičnimi bitji in vse mogočo konfiguracijo. Prostorska ureditev pa je bolj jasno gotska. V Novi Španiji je plateresco pridobil svojo konfiguracijo, tesno se oklepa svoje Mudéjar dediščine in se meša z indijanskimi vplivi. V 19. stoletju, z vzponom historizma, je plateresco arhitekturni slog oživel pod imenom Monterrey slog. == Etimologija == Ime plateresco izhaja iz trgovine s srebrnino. Diego Ortiz de Zúñiga jo uporablja prvič, ko se sklicuje na kraljevo kapelo katedrale v [[Sevilja|Sevilji]] v 17. stoletju. == Problem z geografskim območjem in obravnavo kot sloga == [[File:Cañas-Monsteriuo de Santa Maria del Salvador.jpg|thumb|left|220px|Oltar plateresco v cistercianskem amostanu Santa María del Salvador, v Cañas (La Rioja, Španija)]] [[File:Burgos - Convento Sta Dorotea 03.JPG|thumb|left|220px|Grobnica sv. Juan de Ortega v samostanski cerkvi Santa Dorotea, Burgos]] Tradicionalno je bil plateresco slog izključno "španski", izraz se uporablja tudi za španska ozemlja, ki jih je španska krona posedovala med 15. in 17. stoletjem. Vendar pa je obveljalo sredi 20. stoletja, v skladu s trditvami več avtorjev, predvsem Camona Aznarja (1945) in Rosenthala (1958), da je plateresco enoten skupek elementov - gotike, muslimanske umetnosti in renesanse. Aznar ga ne obravnava kot slog označen kot renesansa, Rosenthal pa poudarja povezanost z nekaterimi zgradbami v drugih evropskih državah, predvsem v Franciji in na Portugalskem, pa tudi v Nemčiji in drugih. <ref name="arias">Arias de Cossío, Ana María; ''The Art of the Spanish Renaissance'', pp. 90–91. Ed. Encuentro (2009). ISBN 978-84-7490-909-8.</ref><ref name="alonso">Alonso Ruiz, Begoña; ''Late Gothic architecture in Castile: los Rasines'', p. 23. Ed. University of Cantabria (2003). ISBN 978-84-8102-304-6.</ref><ref>Nieto Alcaide, Víctor Manuel; Morales, Alfredo José; Checa Cremades, Fernando; ''Renaissance architecture in Spain, 1488–1599'', p. 60. Ed. Cátedra (1989). ISBN 978-84-376-0830-3.</ref> Ta problem izpostavlja netočnost imena plateresco in težavah v zvezi z njim, ki opisujejo produkcijo iz obdobja zmede in prehoda med slogi, še posebej, ker je zanj značilno dekorativno obilje in kaže na poskus, da bi prikrili napako španskih arhitektov pri razvoju novih struktur in prostorskih idej. Bilo je tudi predlagano, da bi se lahko ta problem rešil z opredelitvijo, kaj se imenuje plateresco kot zamenjavo za gotsko dekoriranje z groteskami, ki se zgleduje po delih Italijana Sebastiano Serlioja. Treba je priznati, da je bilo plateresco ali protorenesansa umetniško gibanje, ki je odgovorilo na zahteve vladajočih razredov imperialne Španije, ki je pravkar zaključila Reconquisto in začela kolonizacijo Amerik. Španci so razvijanje zavesti o njihovi povečani moči in bogastvu in v svoji živahnosti začeli obdobje gradnje velikih spomenikov kot simbola nacionalnega bogastva. == Značilnost == {{glavni|Plateresco}} === Španski plateresco === Tipične plateresco fasade, kot so tiste iz oltarnih podob, so bile tako natančno in obilno narejene, kot če bi bile dela zlatarjev. Okras, čeprav iz različnih navdihov, je bil predvsem rastlinskega izvora, imeli so tudi obilico medaljonov, heraldičnih elementov in figure živali in drugo. Plateresco je uporabljal veliko materialov. Na koncu prve tretjine 16. stoletja so se pojavila večbarvni dela, k heraldični vršaci zgodovinskega izvora in dolge [[balustrada|balustrade]], če omenimo samo eno vrsto manj uporabljane dekoracije. Širjenje dekoracije na vse arhitekturne površine je vodilo k oblikovanju novih površin in podprostorov, ki so se v zameno obilno krasili, kot so niše in kapelice. Tudi italijanski elementi so se postopoma razvili kot dekoracija. [[rustika (arhitektura)|Rustika]], klasični [[kapitel]]i, rimski [[obok]]i in zlasti [[groteska|groteske]]. Okras je imel posebne pomene in ga ni mogoče brati kot zgolj dekorativnega; lovorike, vojaški ščiti in rogovi so bili uporabljeni v hišah vojaškega osebja. Podobno je bilo z grškimi in rimskimi miti, ki predstavljajo abstraktne humanistične ideale, tako da je dekoracija postala sredstvo za izražanje in širjenje renesančnih idealov. Plataresco uvaja in daje prednost novim prostorskim vidikom, kot ''caustrales'' ali stopnice odprtih lož. Bilo je mnogo prostorskih sprememb glede na gotsko tradicijo. === Ameriški plateresco === V Ameriki, še posebej v današnji Mehiki, so bile znane različne avtohtone kulture v določenih fazah razvoja, ki jih je mogoče obravnavati kot [[barok]], ko so Španci s seboj prinesli slog plateresco. Ta evropski fenomen so mešali složno z lokalnimi tradicijami, tako da čisto gotska arhitektura v Ameriki ni bila zgrajena, temveč so se v plateresco mešali indijanski vplivi. == Zgodovina == Slog plateresco sledi liniji Isabelline, kjer se dekorativni elementi italijanskega izvora kombinirajo tistimi tradicionalnimi iz Iberskega polotoka, ki tvorijo okrasne komplekse, ki prekrivajo gotske strukture. Lahko govorimo o platerescu, ki ohranja gotske oblike kot osnovo do leta 1530. Po tem datumu, čeprav se je še naprej uporabljal in so se plateresco okraski še vedno razvijali, je postal del arhitekture, ki se začne z vključitvijo renesančne ideje. Leta 1563, z začetkom gradnje samostana San Lorenzo de [[El Escorial]], se je arhitektura renesanse očistila skozi dela Juana de Herrere, ki so končala sijaj in širjenje platerescoja na Iberskem polotoku. Toda v Mehika ni bil pozabljen, kar vodi v slog neoplateresco v 18. stoletju. V vsakem primeru plateresco, ne kot slog in/ali izključno španski ali širše Evrope, predstavlja prehod med gotiko in renesanso. === Isabellina gotika (15. stoletje) === {{glavni|Izabelina gotika}} V 15. stoletju je nastala težnja, da se razposajeno okrasje začne razvijati v kraljevski Kastiliji po vzoru flamske, islamske in kastiljske arhitekture, za katero se je prijelo ime Isabellinina gotika, saj je bila večina gradbenih del narejena na ukaz [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I. Kastiljske]]. To okrasje ni vplivalo na notranjo strukturo stavb. Nekaj podobnega se je zgodilo v istem obdobju na Portugalskem, kar je postalo znano kot Manueline. === Plateresco gotika (pozno 15. st. – 1530) === Gibanje se je začelo v poznem 15. stoletju v Španiji, da bi prikrili gotske stavbe s cvetlično dekoracijo, predvsem groteske, vendar uporaba tega načela ni spremenila prostorske kvalitete ali arhitekturne strukturo stavb. Ta proces se je začel, ko je renesansa prispela v Španijo in so arhitekti začeli kopirati renesančne arhitekturne značilnosti brez razumevanja novih idej, ki so stale za njimi, to pomeni, da niso opuščali srednjeveških oblik in idej. Številne plateresco stavbe so že bile zgrajene, in so jim dodali le plasti renesančnega okrasja, še posebej okoli odprtin (oken in vrat) in na splošno, vsem nearhitekturnim elementom, z nekaterimi izjemami. Čeprav se označba "plateresco" običajno uporablja za dejanja, ki prekrijejo nove renesančne elemente na formah, ki jih urejajo srednjeveške smernice v arhitekturi, je ta trend opaziti tudi v španskem slikarstvu in kiparstvu tistega časa. === Plateresco renesansa (1530–1560) === To je obdobje, v katerem se je renesansa na Iberskem polotoku razmahnila, čeprav še ni dosegla vrhunca. To se je zgodilo s spremembami, ki jih je vpeljal [[Juan de Herrera]] in [[Filip II. Španski]] pri zasnovi samostana El Escorial, katerega gradnja se je začela leta 1563. Do takrat je bilo okrasje še vedno obilno, popolnoma z italijanskimi parametri in se je uporabljalo za stavbe, namenjene po logiki renesančnih idej. === Monterrey slog (19. st. in prva tretjina 20. st.) === [[File:Palacio de Monterrey de la Duquesa de Alba.JPG|thumb|250px|Palača Monterrey]] [[File:Ayto2.JPG|thumb|270px|Fasada mestne hiše v Sevilji na Plaza de San Francisco, delo Diega de Riaña]] Slog Monterrey je nastal v 19. stoletju. Ime je dobil po palači Monterrey v Salamanci, ki je bila zgrajena v slogu neoplateresco, historizem plateresca. Slog je preživel vse do začetka 20. stoletja in se kaže v nacionalnem in regionalnem "oživljanju". Je zelo razširjen in čeprav ni bil sprejet v akademskih krogih, je lahko nekaj primerov najti na Gran Via [[Madrid]]. V Mehiki se je nova ponovitev plateresca, ki se je razširil na jugovzhodu Združenih držav Amerike, začela v prvi polovici 18. stoletja. Ta neoplateresco se ne sme zamenjati z Španijo konec 19. in v začetku 20. stoletja, tako imenovani slog Monterrey == Primeri == === Plateresco arhitekti in umetniki === * Prvi plateresco. ** Diego de Alcázar<ref>Fernando Chueca Goitia; ''Ars Hispaniae: Architecture of the 16th century''. Ed. Plus-Ultra (1953).</ref> ** [[Alonso de Covarrubias]]<ref>Camón Aznar, José; ''La arquitectura plateresca''. Ed. Instituto Diego Velázquez (1945).</ref> ** Martín de Gainza<ref name="aguado" /> ** [[Rodrigo Gil de Hontañón]] ** [[Gil de Siloé]]<ref>Soldevila, Ferrán; ''History of Spain, vol. 3''. Ed. Ariel (1999).</ref> ** [[Andrés de Vandelvira]]<ref name="aguado" /> ** [[Diego de Riaño]]<ref name="aguado">Aguado Bleye, Pedro, y Alcázar Molina, Cayetano; ''Manual of History of Spain: Christian Monarchs. House of Habsburg (1474–1700)'', p. 1064. Ed. Espasa-Calpe (1963).</ref> ** [[Diego Siloe]] ** Vasco de la Zarza<ref>Rivas Carmona, Jesús; ''The retrochoir of spanish cathedrals: a study of an architectural typology'', p. 93. Ed. Editum (1994). ISBN 978-84-7684-572-1.</ref> * Neoplateresco. ** Eduardo Adaro Magro<ref>Bozal, Valeriano; ''History of the Art in Spain. From Goya to the present day'', p. 67. Ed. Akal (1991). ISBN 978-84-7090-027-3.</ref> ** José López Sallaberry<ref>Bueno Fidel, María José; ''Architecture and nationalism: Spanish pabillions in the 19th century universal expositions'', cap. 6. Ed. University of Málaga and Colegio de Arquitectos (1987).</ref> === Plateresco zgradbe, arhitekturni elementi in druga dela === * Fasada samostana San Marcos (León) * Stolp Guadramiro, (Salamanca) * Grad Calle Maqueda * Fasada Univerze v Salamanci * Hostal de los Reyes Católicos Santiago de Compostela * Fasada Nove stolnice v Salamanci * Fasada samostana sv. Štefana, Salamanca * Convento de las Dueñas v Salamanci * Fasada cerkve Sancti Spiritus, Salamanca * Fasada Colegio Mayor de San Ildefonso, Univerza Alcalá de Henares * Casa de las Conchas, Salamanca * Samostan San Marcos, León * Casa consistorial de Sevilla, Sevilla * Fasada Perdón y el Balcón de las Reliquias, katedrala Coria * Puerta de la Pellejería , [[stolnica v Burgosu]] * Hospital del Rey, Burgos * El trascoro y antecripta , stolnica Palencia * Univerza v Oñati * Puerta de Carlos V., Vivero in druge == Skici == {{sklici}} == Literatura == * Bozal, Valeriano (1978). Historia del arte en España. Desde los orígenes hasta la Ilustración. Istmo. ISBN 978-84-7090-025-9. * — (1991). Historia del arte en España. Desde Goya hasta nuestros días. Istmo. ISBN 978-84-7090-027-3. * Navascués, Pedro; Quesada Martín, María Jesús (1992). El siglo XIX bajo el signo del romanticismo. Introducción al arte español 8. Madrid: Silex Ediciones. ISBN 84-7737-043-5. * —; Alonso Pereira, José Ramón (2002). La Gran Vía de Madrid: Noventa años de la historia de Madrid. Madrid: Encuentro. ISBN 8485777018. == Zunanje povezave == * [https://es.wikipedia.org/wiki/Arquitectura_g%C3%B3tica_en_Espa%C3%B1a Arquitectura gótica en España] * [https://es.wikipedia.org/wiki/G%C3%B3tico_isabelino Gotika Isabellina] [[Kategorija: Španska arhitektura]] [[Kategorija:Umetniške smeri]] [[Kategorija:Renesančna arhitektura]] 63j9cr7d37vschzovglo81gqn1ss4cz 0 386383 6742656 6705348 2026-08-25T19:05:57Z ~2026-46244-11 264851 /* K */ 6742656 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Robert Berginc]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Jože Brodar]] *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941 - 2026 *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] *[[Borut Franca]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *Dušan Kerin *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Borut Kocet]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *Anita Leskovec *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Mirko Nunič]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *[[Otokar Praper]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Simon Šipek]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Robert Vehovec]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] f561d2ez50yw9wng28wo85re0wvtiku 0 404701 6742715 6543348 2026-08-25T22:01:03Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742715 wikitext text/x-wiki '''[[Pokal Nogometne zveze Slovenije]] 2015/16''' je potekal že petindvajsetič v sezoni. Prvak v sezoni 2014/15 je postal [[FC Koper|Koper]]. V finalu so premagali [[NK Celje|Celje]] in tako osvojili svoj tretji naslov. ==Potek tekmovanja== {|class="wikitable" style="font-size:90%" |- !width=90|Krog !width=150|Datum !width=90|Število ekip !Detajli tekmovanja<ref>{{navedi splet | title = Pravila pokala | url = http://www.scoresway.com/?sport=soccer&page=competition&id=185&view=rules | publisher = Scoresway | author = | date = | accessdate = 24. junij 2015 | language = en | archive-date = 2018-08-15 | archive-url = https://web.archive.org/web/20180815024636/http://www.scoresway.com/?sport=soccer&page=competition&id=185&view=rules | url-status = dead }}</ref> |- |Prvi krog |19 avgust 2015 | style="text-align:center;"|24 | 18 klubov na nivoju medobčinskih nogometnih zvez, ki so kvalificirani preko regionalnih pokalov + 6 klubov iz [[Prva slovenska nogometna liga 2014/15|PrveLige 2014/15]], ki ne tekmujejo v Evropskih tekmovanjih, bodisi [[Liga prvakov|Ligi prvakov]], bodisi [[Evropska liga|Evropski ligi]]. NZS ima možnost regijske razporeditve parov, pri čemer se klubi iz iste MNZ ne morejo srečati. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. |- |Drugi krog |9 september 2015 | style="text-align:center;"|12+4 | 12 klubov iz prvega kroga in 4 klubov, ki tekmujejo v Evropskih tekmovanjih. Klubi iz iste MNZ se tudi v tem krogu ne morejo srečati med seboj. Ekipe odigrajo med seboj po eno tekmo, prizorišče je odvisno od žreba. |- |Četrtfinale |21 & 28 oktober 2015 | style="text-align:center;"|8 | 8 klubov se pomeri v dveh tekmah. Eno tekmo odigrajo doma in eno v gosteh. Prizorišče prve tekme je odvisno od žreba. |- |Polfinale |13 & 20 april 2016 | style="text-align:center;"|4 | 4 klubi se pomerijo v dveh tekmah. Eno tekmo odigrajo doma in eno v gosteh. Prizorišče prve tekme je odvisno od žreba. |- |'''Finale''' |25 maj 2016 | style="text-align:center;"|2 | Od sezone 2004–05 se spet odigra ena tekma. Igra se na vnaprej določenem prizorišču, ki ga določi NZS. Zmagovalec pokala igra v prvem kvalifikacijskem krogu za Ligo Evropo za naslednjo sezono, razen če že zmagovalec pokala igra v kvalifikacijah za Ligo prvakov.. |} ==Sodelujoči klubi== {{col-begin}} {{col-break}} ===Ekipe PrveLige 2014/15=== *[[NK Celje|Celje]] *[[NK Domžale|Domžale]] *[[ND Gorica|Gorica]] *[[FC Koper|Koper]] *[[NK Krka|Krka]] *[[NK Maribor|Maribor]] *[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] *[[NK Radomlje|Radomlje]] *[[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] *[[NK Zavrč|Zavrč]] {{col-break}} ===Ekipe MNZ regionalnega pokala=== *MNZ Celje: [[NK Šampion|Šampion]] and [[NK Rogaška|Rogaška]] *MNZ Koper: [[NK Ankaran Hrvatini|Ankaran Hrvatini]] and [[MNK Izola|Izola]] *MNZ Kranj: [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] and [[NK Kranj|Zarica Kranj]] *MNZ Lendava: [[NK Odranci|Odranci]] and [[NK Hotiza|Hotiza]] *MNZ Ljubljana: [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] and [[ND Ilirija|Ilirija]] *MNZ Maribor: [[NK Fužinar|Fužinar]] and [[NK Pesnica|Pesnica]] *MNZ Murska Sobota: [[NK Veržej|Veržej]] and [[NŠ Mura|Mura]] *MNZ Nova Gorica: [[NK Brda|Brda]] and [[NK Tolmin|Tolmin]] *MNZ Ptuj: [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] and [[NK Stojnci|Stojnci]] {{col-end}} ==Prvi krog== Klubi [[Prva slovenska nogometna liga|PrveLige]] [[NK Celje|Celje]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Maribor|Maribor]] in [[NK Domžale|Domžale]] se priključijo tekmovanju v drugem krogu.<ref>{{navedi novice | title = Pokal Slovenije: Znani pari prvega kroga | url = http://www.nzs.si/novice/2015-06-23-Pokal-Slovenije-Znani-pari-prvega-kroga | publisher = NZS | author = MKo | date = 23. junij 2015 | accessdate = 23. junij 2015 | language = | archive-date = 2016-03-04 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160304073324/http://www.nzs.si/novice/2015-06-23-Pokal-Slovenije-Znani-pari-prvega-kroga | url-status = dead }}</ref><ref>{{navedi novice | title = Pokal Slovenije: Razpored in rezultati | url = http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije/razpored | publisher = NZS | author = | date = 30. junij 2015 | accessdate = 1. julij 2015 | language = | archive-date = 2015-07-02 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150702060250/http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije/razpored | url-status = dead }}</ref> {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Rogaška|Rogaška]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] (1) |goli1 = |goli2 = |stadion = Mestni stadion Rogaška Slatina, [[Rogaška Slatina]]<br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Hotiza|Hotiza]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NŠ Drava Ptuj|Drava Ptuj]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Stadion NK Hotiza, [[Hotiza]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Odranci|Odranci]] (3) |goli1 = |goli2 = |stadion = Stadion Ivančna Gorica, [[Ivančna Gorica]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Fužinar|Fužinar]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Krka|Krka]] (1) |goli1 = |goli2 = |stadion = Mestni stadion, [[Ravne na Koroškem]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Brda|Brda]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Kranj|Zarica]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Stadion Vipolže, [[Vipolže]]<br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Tolmin|Tolmin]] (2) |izid = v |ekipa2 = [[NK Ankaran|Ankaran Hrvatini]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Športni park Brajda, [[Tolmin]]<br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NŠ Mura|Mura]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[ND Gorica|Gorica]] (1) |goli1 = |goli2 = |stadion = Mestni stadion Fazanerija, [[Murska Sobota]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Ilirija|Ilirija]] (2) |izid = v |ekipa2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Športni park Ilirija, [[Ljubljana]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[MNK Izola|Izola]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Veržej|Veržej]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Mestni stadion Izola, [[Izola]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Pesnica|Pesnica]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]] (1) |goli1 = |goli2 = |stadion = Športni park Pesnica, [[Pesnica pri Mariboru|Pesnica]]<br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Stojnci|Stojnci]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Triglav|Triglav]] (2) |goli1 = |goli2 = |stadion = Športni park Stojnci, [[Stojnci]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} {{footballbox |datum= 19 avgust 2015 |čas = |ekipa1 = [[NK Šampion|Šampion]] (3) |izid = v |ekipa2 = [[NK Zavrč|Zavrč]] (1) |goli1 = |goli2 = |stadion = Arena Petrol, [[Celje]] <br/> |gledalcev = |sodnik = |poročilo = [Poročilo] }} ==Zunanje povezave== *[http://www.nzs.si/tekmovanja/pokal-slovenije Uradna stran] ==Reference== {{sklici|1}} [[Kategorija:Pokal Nogometne zveze Slovenije]] [[Kategorija:2015 v športu]] [[Kategorija:2016 v športu]] cnk8qhqvrtggjt8tdr7hwieprg57gaf 0 404705 6742567 6252345 2026-08-25T15:29:16Z ~2026-46258-00 264807 /* Viri */ Цибулькін В. В. та ін. Згубні промені «Чорного сонця»: Монографія / В. В. Цибулькін, Д. О. Богуш, П. В. Монтаг, В. М. Петрик, М. М. Присяжнюк, М. М. Сердюченко. – Київ: Видавничий центр «Кафедра», 2026. – С. 221–224 ISBN 978-966-370-317-6 6742567 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giulio Cesare Andrea Evola''', krajše '''Julius Evola''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[slikar]] in [[ezoterik]], * [[19. maj]] [[1898]], [[Rim]], † [[11. junij]] [[1974]], Rim. ==Filozofija== Evola je opredeljeval svoj nazor in spiritualne vrednote kot aristokratske, moške, tradicionalne, junaške in še posebej reakcionarne. Predstavil je svoj pogled na tradicijo. Njegovo najpomembnejše delo je trilogija v angleškem prevodu ''Revolt Against the Modern World, Men Among the Ruins'' in ''Ride the Tiger''. Evola je eden najbolj poznanih predstavikov [[Tradicionalizem| tradicionalistične filozofije]]. Po mnenju preučevalca Evole, „bi lahko opredelili filozofijo Evole kot najbolj radikalno in dosledno antiegalitarno, antiliberalno, antidemokratično in antipopularno v dvajsetem stoletju.<ref>Ferraresi, Franco: "The Radical Right in Postwar Italy," Politics & Society, 1988 16:71-119, str. 84</ref> Njegova filozofska usmeritev pokriva teme kot hermetizem, metafizika vojne, seksa, tantre, budizma, taoizma, gorništva in iskanja Svetega grala, zgodovino civilizacij, dekadence in mnogo različnih filozofij in verskih tradicij antike in Orienta. Nikoli ni bil član italijanske fašistične stranke (PNF) ali italijanske socialne republike (RSI). Bil je kritik fašizma in se je deklariral kot anti-fašist. <ref>A. James Gregor and Andreas Umland. "Dugin Not a Fascist?" (6 texts). Erwägen-Wissen-Ethik, 2005</ref> Simpatiziral je z desno usmerjenimi intelektualci. Po drugi svetovni vojni je mnogo podpornikov radikalnih tradicionalistov, Nove desnice in Tretje poti videlo inspiracijo v Evoli, kakor tudi mnogi okultisti. ==Življenjepis== ===Zgodnja leta=== Okoli leta 1929 ga je pritegnil spiritualizem. Veliko je bral različne ezoterične tekste in se globlje posvečal okultizmu, alkimiji in magiji. V tem času je uporabljal tudi halucinogene droge, da je izkusil drugačne stanje zavesti, vendar je kasneje v knjigi Osedlati tigra kritiziral tako početje. Leta 1927 je skupaj z italijanskimi ezoteriki ustanovil Gruppo di Ur, ki je hotela oživiti nekdanje rimsko poganstvo <ref>Isotta Poggi. "Alternative Spirituality in Italy." In: James R. Lewis, J. Gordon Melton. Perspectives on the New Age. SUNY Press, 1992. Page 276.</ref> ===Po drugi svetovni vojni=== Po drugi svetovni vojni je Evola nadaljeval svoje delo. Napisal je številne knjige in članke o magiji seksa in drugi ezoteriki, vključno z The Yoga of Power: Tantra, Shakti, and the Secret Way (1949), Eros and the Mysteries of Love: The Metaphysics of Sex (1958), Meditations on the Peaks: Mountain Climbing as Metaphor for the Spiritual Quest (1974), The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries (1977). Napisal je tudi dve svoji politični knjigi: Men Among the Ruins: Post-War Reflections of a Radical Traditionalist (1953), Ride the Tiger: A Survival Manual for the Aristocrats of the Soul (1961) in svojo avtobiografijo: The Path of Cinnabar (1963). ===Smrt=== Evola je umrl neporočen, brez otrok, 11. Junija 1974 v Rimu. == Izbrane knjige in članki == {{Refbegin|2}} *''[[Arte Astratta, posizione teorica]]'' (1920) *''[[La parole obscure du paysage intérieur]]'' (1920) *''[[Saggi sull'idealismo magico]]'' (1925) *''L'individuo e il divenire del mondo'' (1926) *''L'uomo come potenza'' (1927) *''[[Teoria dell'individuo assoluto]]'' (1927) *''Imperialismo pagano'' (1928; Angleški prevod: ''[[Heathen Imperialism]]'', 2007) *''Introduzione alla magia'' (1927-1929; 1971; Angleški prevod: ''[[Introduction to Magic|Introduction to Magic: Rituals and Practical Techniques for the Magus]]'', 2001) *''[[Fenomenologia dell'individuo assoluto]]'' (1930) *''La tradizione ermetica'' (1931; Angleški prevod: ''[[The Hermetic Tradition|The Hermetic Tradition: Symbols and Teachings of the Royal Art]]'', 1995) *''[[Maschera e volto dello spiritualismo contemporaneo: Analisi critica delle principali correnti moderne verso il sovrasensibile]]'' (1932) *''Rivolta contro il mondo moderno'' (1934; druga izdaja: 1951; Angleški prevod: ''[[Revolt Against the Modern World|Revolt Against the Modern World: Politics, Religion, and Social Order in the Kali Yuga]]'', 1995) *''Tre aspetti del problema ebraico'' (1936; Angleški prevod: ''[[Three Aspects of the Jewish Problem]]'', 2003) *''Il Mistero del Graal e la Tradizione Ghibellina dell'Impero'' (1937; Angleški prevod: ''[[The Mystery of the Grail|The Mystery of the Grail: Initiation and Magic in the Quest for the Spirit]]'', 1997) *''[[Il mito del sangue. Genesi del Razzismo]]'' (1937) *''Indirizzi per una educazione razziale'' (1941; Angleški prevod: ''[[The Elements of Racial Education]]'' 2005) *''[[Synthesis of the Doctrine of Race|Sintesi di dottrina della razza]]'' (1941; Nemški prevod: ''Grundrisse der Faschistischen Rassenlehre'', 1943) *''Die Arische Lehre von Kampf und Sieg'' (1941; Angleški prevod: ''[[The Aryan Doctrine of Battle and Victory]]'', 2007) *''[[Gli Ebrei hanno voluto questa Guerra]]'' (1942) *''La dottrina del risveglio'' (1943; Angleški prevod: ''The Doctrine of Awakening: A Study on the Buddhist Ascesis'', 1951; ''[[The Doctrine of Awakening|The Doctrine of Awakening: The Attainment of Self-Mastery According to the Earliest Buddhist Texts]]'', 1995) *''Lo Yoga della potenza'' (1949; Angleški prevod: ''[[The Yoga of Power|The Yoga of Power: Tantra, Shakti, and the Secret Way]]'', 1992) *''[[Orientamenti, undici punti]]'' (1950) *''Gli uomini e le rovine'' (1953; Angleški prevod: ''[[Men Among the Ruins|Men Among the Ruins: Post-War Reflections of a Radical Traditionalist]]'', 2002) *''Metafisica del sesso'' (1958; Angleški prevod: ''The Metaphysics of Sex'', 1983; ''[[Eros and the Mysteries of Love|Eros and the Mysteries of Love: The Metaphysics of Sex]]'', 1991) *''L'«Operaio» nel pensiero di [[Ernst Jünger]]'' (1960) *''Cavalcare la tigre'' (1961; Angleški prevod: ''[[Ride the Tiger|Ride the Tiger: A Survival Manual for the Aristocrats of the Soul]]'', 2003) *''Il cammino del cinabro'' (1963; second edition, 1970; Angleški prevod: ''[[The Path of Cinnabar|The Path of Cinnabar: An Intellectual Autobiography]]'', 2009) *''Il Fascismo. Saggio di una analisi critica dal punto di vista della destra'' (1964; druga izdaja, 1970; Angleški prevod: ''[[Fascism Viewed from the Right]]'', 2013) *''[[L'arco e la clava]]'' (1968) *''Raâga blanda , Composizioni 1916-1922'' (1969) *''Il taoismo'' (1972; Angleški prevod: ''[[Il Taoismo|Taoism: The Magic, the Mysticism]]'', 1994) *''Meditazioni delle vette'' (1974; Angleški prevod: ''[[Meditations on the Peaks|Meditations on the Peaks: Mountain Climbing as Metaphor for the Spiritual Quest]]'', 1998) *''Il Fascismo visto dalla destra; Note sul terzo Reich'' (1974; Angleški prevod: ''[[Notes on the Third Reich]]'', 2013) *''[[Ultimi scritti]]'' (1977) *''La via della realizzazione di sé secondo i misteri di Mitra'' (1977; Angleški prevod: ''[[The Path of Enlightenment|The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries]]'', 1994, ISBN 1-55818-228-4) *''Lo Zen'' (1981; Angleški prevod: ''[[Zen: The Religion of the Samurai]]'', 1993) *''Un Maestro dei tempi moderni: René Guénon'' (1984; Angleški prevod: ''[[Rene Guenon: A Teacher for Modern Times]]'', 1994)<ref>{{navedi splet|title=Bibliografia di J. Evola|url=http://www.fondazionejuliusevola.it/Biblio.htm|website=[[Fondazione Julius Evola]]|accessdate=25 April 2015|archive-date=2015-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429220929/http://www.fondazionejuliusevola.it/Biblio.htm|url-status=dead}} </ref> *''[[Metaphysics of War|Metaphysics of War: Battle, Victory and Death in the World of Tradition]]'' (2007) {{Refend}} ==Viri== *Aprile, Mario (1984), "Julius Evola: An Introduction to His Life and Work," ''The Scorpion'' No. 6 (Winter/Spring): 20-21. *[[Kerry Bolton|Bolton, Kerry]] (1997), "Julius Evola — Above the Ruins," ''The Nexus'', # 10. *Coletti, Guillermo (1996), "Against the Modern World: An Introduction to the Work of Julius Evola," ''Ohm Clock'' No. 4 (Spring): 29-31. *Coogan, Kevin (1998), ''Dreamer of the Day: Francis Parker Yockey and the Postwar Fascist International'' (Brooklyn, NY: [[Autonomedia]], ISBN 1-57027-039-2). * De Benoist, Alain. "Julius Evola, réactionnaire radical et métaphysicien engagé. Analyse critique de la pensée politique de Julius Evola," ''Nouvelle Ecole'', No. 53–54 (2003), pp. 147–69. *Drake, Richard H. (1986), "Julius Evola and the Ideological Origins of the Radical Right in Contemporary Italy," in Peter H. Merkl (ed.), ''Political Violence and Terror: Motifs and Motivations'' ([[University of California]] Press, ISBN 0-520-05605-1) 61-89. *Drake, Richard H. (1988), "Julius Evola, Radical Fascism and the Lateran Accords," ''[[The Catholic Historical Review]]'' 74: 403-419. *Drake, Richard H. (1989), "The Children of the Sun," in ''The Revolutionary Mystique and Terrorism in Contemporary Italy'' (Bloomington: [[Indiana University Press]], ISBN 0-253-35019-0), 114-134. *Faerraresi, Franco (1987), "Julius Evola: Tradition, Reaction, and the Radical Right," ''European Journal of Sociology'' 28: 107-151. *Furlong, Paul (2011), ''Introduction to the Social and Political Thought of Julius Evola'' London: Routledge. *[[Joscelyn Godwin|Godwin, Joscelyn]] (1996), ''Arktos: The Polar Myth in Science, Symbolism, and Nazi Survival'' (Kempton, IL: [[Adventures Unlimited Press]], ISBN 0-932813-35-6), 57-61. *Gelli, Frank (2012), ''Julius Evola: The Sufi of Rome'' *Godwin, Joscelyn (2002), "Julius Evola, A Philosopher in the Age of the Titans," ''[[TYR: Myth—Culture—Tradition]]'' Volume 1 (Atlanta, GA: Ultra Publishing, ISBN 0-9720292-0-6), 127-142. *[[Nicholas Goodrick-Clarke|Goodrick-Clarke, Nicholas]] (2001), ''[[Black Sun (Goodrick-Clarke book)|Black Sun: Aryan Cults, Esoteric Nazism and the Politics of Identity]]'' (New York: [[New York University Press]], ISBN 0-585-43467-0, ISBN 0-8147-3124-4, ISBN 0-8147-3155-4), 52-71. *[[Roger Griffin|Griffin, Roger]] (1985), "Revolts against the Modern World: The Blend of Literary and Historical Fantasy in the Italian New Right," ''Literature and History'' 11 (Spring): 101-123. *Griffin, Roger (1995) (ed.), ''[[Fascism (book)|Fascism]]'' ([[Oxford University Press]], ISBN 0-19-289249-5), 317-318. *Hansen, H. T. (1994), "A Short Introduction to Julius Evola," ''Theosophical History'' 5 (January): 11-22; reprinted as introduction to Evola, ''[[Revolt Against the Modern World]]'', (Vermont: Inner Traditions, 1995). *Hansen, H. T. (2002), "Julius Evola's Political Endeavors," introduction to Evola, ''[[Men Among the Ruins]]'', (Vermont: Inner Traditions). *[[Michael Moynihan (journalist)|Moynihan, Michael]] (2003), "Julius Evola's Combat Manuals for a Revolt Against the Modern World," in [[Richard Metzger]] (ed.), ''Book of Lies: The Disinformation Guide to Magick and the Occult'' ([[The Disinformation Company]], ISBN 0-9713942-7-X) 313-320. *[[Philip Rees|Rees, Philip]] (1991), ''[[Biographical Dictionary of the Extreme Right Since 1890]]'' (New York: Simon & Schuster, ISBN 0-13-089301-3), 118-120. *[[Mark Sedgwick|Sedgwick, Mark]] (2004) ''Against the Modern World: Traditionalism and the Secret Intellectual History of the Twentieth Century'' (Oxford University Press, ISBN 0-19-515297-2). *Sheehan, Thomas (1981) "Myth and Violence: The Fascism of Julius Evola and [[Alain de Benoist]]," ''Social Research'', 48 (Spring): 45-83. *[[Troy Southgate]], ed., ''Evola: Thoughts & Perspectives, Volume One'', Black Front Press, 2011. *[[Troy Southgate]], "Anti-Tradition in the Age of Iron" in ''Le Salon: Journal de Cercle de la Rose Noire, Volume 1'', Black Front Press, 2012. *Stucco, Guido (1992), "Translator's Introduction," in Evola, ''[[The Yoga of Power]]'' (Vermont: Inner Traditions), ix-xv. *Stucco, Guido (1994), "Introduction," in Evola, ''[[The Path of Enlightenment|The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries]]'', ''[[Zen: The Religion of the Samurai]]'', ''[[Rene Guenon: A Teacher for Modern Times]]'', and ''[[Taoism: The Magic, the Mysticism]]'' ([[Edmonds, WA]]: Holmes Publishing Group) *Stucco, Guido (2002). [http://toqonline.com/archives/v2n3/TOQv2n3Stucco.pdf "The Legacy of a European Traditionalist: Julius Evola in Perspective"]. ''The Occidental Quarterly'' '''3''' (2), pp.&nbsp;21–44. *Wasserstrom, Steven M. (1995), "The Lives of Baron Evola," ''Alphabet City'' 4 + 5 (December): 84-89. *[[Robin Waterfield|Waterfield, Robin]] (1990), 'Baron Julius Evola and the Hermetic Tradition', ''[[Gnosis]]'' 14, (Winter): 12-17. *Цибулькін В. В. та ін. Згубні промені «Чорного сонця»: Монографія / В. В. Цибулькін, Д. О. Богуш, П. В. Монтаг, В. М. Петрик, М. М. Присяжнюк, М. М. Сердюченко. – Київ: Видавничий центр «Кафедра», 2026. – С. 221–224 <nowiki>ISBN 978-966-370-317-6</nowiki> == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{Wikiquote}} *[http://www.juliusevola.net/ JuliusEvola.net], slike in arhiv člankov *[http://thompkins_cariou.tripod.com/id3.html Evola As He Is] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060221034929/http://thompkins_cariou.tripod.com/id3.html |date=2006-02-21 }}, Zbirka neobjavljenih člankov *[http://www.juliusevola.com Julius Evola: Tradionalist Visionary], Spletna stran združenja Julius Evola {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Evola, Julius}} [[Kategorija:Italijanski filozofi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Okultisti]] [[Kategorija:Italijanski monarhisti]] 6vrzrn5zwvttsuiqu7hksdjzwqlpv2i 6742602 6742567 2026-08-25T17:34:08Z An empty bliss beyond 264374 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6742567|6742567]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-46258-00|~2026-46258-00]] ([[User talk:~2026-46258-00|pogovor]]) cross-wiki spam (see [[Special:CentralAuth/~2026-46258-00]]) 6742602 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Giulio Cesare Andrea Evola''', krajše '''Julius Evola''', [[Italijani|italijanski]] [[filozof]], [[slikar]] in [[ezoterik]], * [[19. maj]] [[1898]], [[Rim]], † [[11. junij]] [[1974]], Rim. ==Filozofija== Evola je opredeljeval svoj nazor in spiritualne vrednote kot aristokratske, moške, tradicionalne, junaške in še posebej reakcionarne. Predstavil je svoj pogled na tradicijo. Njegovo najpomembnejše delo je trilogija v angleškem prevodu ''Revolt Against the Modern World, Men Among the Ruins'' in ''Ride the Tiger''. Evola je eden najbolj poznanih predstavikov [[Tradicionalizem| tradicionalistične filozofije]]. Po mnenju preučevalca Evole, „bi lahko opredelili filozofijo Evole kot najbolj radikalno in dosledno antiegalitarno, antiliberalno, antidemokratično in antipopularno v dvajsetem stoletju.<ref>Ferraresi, Franco: "The Radical Right in Postwar Italy," Politics & Society, 1988 16:71-119, str. 84</ref> Njegova filozofska usmeritev pokriva teme kot hermetizem, metafizika vojne, seksa, tantre, budizma, taoizma, gorništva in iskanja Svetega grala, zgodovino civilizacij, dekadence in mnogo različnih filozofij in verskih tradicij antike in Orienta. Nikoli ni bil član italijanske fašistične stranke (PNF) ali italijanske socialne republike (RSI). Bil je kritik fašizma in se je deklariral kot anti-fašist. <ref>A. James Gregor and Andreas Umland. "Dugin Not a Fascist?" (6 texts). Erwägen-Wissen-Ethik, 2005</ref> Simpatiziral je z desno usmerjenimi intelektualci. Po drugi svetovni vojni je mnogo podpornikov radikalnih tradicionalistov, Nove desnice in Tretje poti videlo inspiracijo v Evoli, kakor tudi mnogi okultisti. ==Življenjepis== ===Zgodnja leta=== Okoli leta 1929 ga je pritegnil spiritualizem. Veliko je bral različne ezoterične tekste in se globlje posvečal okultizmu, alkimiji in magiji. V tem času je uporabljal tudi halucinogene droge, da je izkusil drugačne stanje zavesti, vendar je kasneje v knjigi Osedlati tigra kritiziral tako početje. Leta 1927 je skupaj z italijanskimi ezoteriki ustanovil Gruppo di Ur, ki je hotela oživiti nekdanje rimsko poganstvo <ref>Isotta Poggi. "Alternative Spirituality in Italy." In: James R. Lewis, J. Gordon Melton. Perspectives on the New Age. SUNY Press, 1992. Page 276.</ref> ===Po drugi svetovni vojni=== Po drugi svetovni vojni je Evola nadaljeval svoje delo. Napisal je številne knjige in članke o magiji seksa in drugi ezoteriki, vključno z The Yoga of Power: Tantra, Shakti, and the Secret Way (1949), Eros and the Mysteries of Love: The Metaphysics of Sex (1958), Meditations on the Peaks: Mountain Climbing as Metaphor for the Spiritual Quest (1974), The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries (1977). Napisal je tudi dve svoji politični knjigi: Men Among the Ruins: Post-War Reflections of a Radical Traditionalist (1953), Ride the Tiger: A Survival Manual for the Aristocrats of the Soul (1961) in svojo avtobiografijo: The Path of Cinnabar (1963). ===Smrt=== Evola je umrl neporočen, brez otrok, 11. Junija 1974 v Rimu. == Izbrane knjige in članki == {{Refbegin|2}} *''[[Arte Astratta, posizione teorica]]'' (1920) *''[[La parole obscure du paysage intérieur]]'' (1920) *''[[Saggi sull'idealismo magico]]'' (1925) *''L'individuo e il divenire del mondo'' (1926) *''L'uomo come potenza'' (1927) *''[[Teoria dell'individuo assoluto]]'' (1927) *''Imperialismo pagano'' (1928; Angleški prevod: ''[[Heathen Imperialism]]'', 2007) *''Introduzione alla magia'' (1927-1929; 1971; Angleški prevod: ''[[Introduction to Magic|Introduction to Magic: Rituals and Practical Techniques for the Magus]]'', 2001) *''[[Fenomenologia dell'individuo assoluto]]'' (1930) *''La tradizione ermetica'' (1931; Angleški prevod: ''[[The Hermetic Tradition|The Hermetic Tradition: Symbols and Teachings of the Royal Art]]'', 1995) *''[[Maschera e volto dello spiritualismo contemporaneo: Analisi critica delle principali correnti moderne verso il sovrasensibile]]'' (1932) *''Rivolta contro il mondo moderno'' (1934; druga izdaja: 1951; Angleški prevod: ''[[Revolt Against the Modern World|Revolt Against the Modern World: Politics, Religion, and Social Order in the Kali Yuga]]'', 1995) *''Tre aspetti del problema ebraico'' (1936; Angleški prevod: ''[[Three Aspects of the Jewish Problem]]'', 2003) *''Il Mistero del Graal e la Tradizione Ghibellina dell'Impero'' (1937; Angleški prevod: ''[[The Mystery of the Grail|The Mystery of the Grail: Initiation and Magic in the Quest for the Spirit]]'', 1997) *''[[Il mito del sangue. Genesi del Razzismo]]'' (1937) *''Indirizzi per una educazione razziale'' (1941; Angleški prevod: ''[[The Elements of Racial Education]]'' 2005) *''[[Synthesis of the Doctrine of Race|Sintesi di dottrina della razza]]'' (1941; Nemški prevod: ''Grundrisse der Faschistischen Rassenlehre'', 1943) *''Die Arische Lehre von Kampf und Sieg'' (1941; Angleški prevod: ''[[The Aryan Doctrine of Battle and Victory]]'', 2007) *''[[Gli Ebrei hanno voluto questa Guerra]]'' (1942) *''La dottrina del risveglio'' (1943; Angleški prevod: ''The Doctrine of Awakening: A Study on the Buddhist Ascesis'', 1951; ''[[The Doctrine of Awakening|The Doctrine of Awakening: The Attainment of Self-Mastery According to the Earliest Buddhist Texts]]'', 1995) *''Lo Yoga della potenza'' (1949; Angleški prevod: ''[[The Yoga of Power|The Yoga of Power: Tantra, Shakti, and the Secret Way]]'', 1992) *''[[Orientamenti, undici punti]]'' (1950) *''Gli uomini e le rovine'' (1953; Angleški prevod: ''[[Men Among the Ruins|Men Among the Ruins: Post-War Reflections of a Radical Traditionalist]]'', 2002) *''Metafisica del sesso'' (1958; Angleški prevod: ''The Metaphysics of Sex'', 1983; ''[[Eros and the Mysteries of Love|Eros and the Mysteries of Love: The Metaphysics of Sex]]'', 1991) *''L'«Operaio» nel pensiero di [[Ernst Jünger]]'' (1960) *''Cavalcare la tigre'' (1961; Angleški prevod: ''[[Ride the Tiger|Ride the Tiger: A Survival Manual for the Aristocrats of the Soul]]'', 2003) *''Il cammino del cinabro'' (1963; second edition, 1970; Angleški prevod: ''[[The Path of Cinnabar|The Path of Cinnabar: An Intellectual Autobiography]]'', 2009) *''Il Fascismo. Saggio di una analisi critica dal punto di vista della destra'' (1964; druga izdaja, 1970; Angleški prevod: ''[[Fascism Viewed from the Right]]'', 2013) *''[[L'arco e la clava]]'' (1968) *''Raâga blanda , Composizioni 1916-1922'' (1969) *''Il taoismo'' (1972; Angleški prevod: ''[[Il Taoismo|Taoism: The Magic, the Mysticism]]'', 1994) *''Meditazioni delle vette'' (1974; Angleški prevod: ''[[Meditations on the Peaks|Meditations on the Peaks: Mountain Climbing as Metaphor for the Spiritual Quest]]'', 1998) *''Il Fascismo visto dalla destra; Note sul terzo Reich'' (1974; Angleški prevod: ''[[Notes on the Third Reich]]'', 2013) *''[[Ultimi scritti]]'' (1977) *''La via della realizzazione di sé secondo i misteri di Mitra'' (1977; Angleški prevod: ''[[The Path of Enlightenment|The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries]]'', 1994, ISBN 1-55818-228-4) *''Lo Zen'' (1981; Angleški prevod: ''[[Zen: The Religion of the Samurai]]'', 1993) *''Un Maestro dei tempi moderni: René Guénon'' (1984; Angleški prevod: ''[[Rene Guenon: A Teacher for Modern Times]]'', 1994)<ref>{{navedi splet|title=Bibliografia di J. Evola|url=http://www.fondazionejuliusevola.it/Biblio.htm|website=[[Fondazione Julius Evola]]|accessdate=25 April 2015|archive-date=2015-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150429220929/http://www.fondazionejuliusevola.it/Biblio.htm|url-status=dead}} </ref> *''[[Metaphysics of War|Metaphysics of War: Battle, Victory and Death in the World of Tradition]]'' (2007) {{Refend}} ==Viri== *Aprile, Mario (1984), "Julius Evola: An Introduction to His Life and Work," ''The Scorpion'' No. 6 (Winter/Spring): 20-21. *[[Kerry Bolton|Bolton, Kerry]] (1997), "Julius Evola — Above the Ruins," ''The Nexus'', # 10. *Coletti, Guillermo (1996), "Against the Modern World: An Introduction to the Work of Julius Evola," ''Ohm Clock'' No. 4 (Spring): 29-31. *Coogan, Kevin (1998), ''Dreamer of the Day: Francis Parker Yockey and the Postwar Fascist International'' (Brooklyn, NY: [[Autonomedia]], ISBN 1-57027-039-2). * De Benoist, Alain. "Julius Evola, réactionnaire radical et métaphysicien engagé. Analyse critique de la pensée politique de Julius Evola," ''Nouvelle Ecole'', No. 53–54 (2003), pp. 147–69. *Drake, Richard H. (1986), "Julius Evola and the Ideological Origins of the Radical Right in Contemporary Italy," in Peter H. Merkl (ed.), ''Political Violence and Terror: Motifs and Motivations'' ([[University of California]] Press, ISBN 0-520-05605-1) 61-89. *Drake, Richard H. (1988), "Julius Evola, Radical Fascism and the Lateran Accords," ''[[The Catholic Historical Review]]'' 74: 403-419. *Drake, Richard H. (1989), "The Children of the Sun," in ''The Revolutionary Mystique and Terrorism in Contemporary Italy'' (Bloomington: [[Indiana University Press]], ISBN 0-253-35019-0), 114-134. *Faerraresi, Franco (1987), "Julius Evola: Tradition, Reaction, and the Radical Right," ''European Journal of Sociology'' 28: 107-151. *Furlong, Paul (2011), ''Introduction to the Social and Political Thought of Julius Evola'' London: Routledge. *[[Joscelyn Godwin|Godwin, Joscelyn]] (1996), ''Arktos: The Polar Myth in Science, Symbolism, and Nazi Survival'' (Kempton, IL: [[Adventures Unlimited Press]], ISBN 0-932813-35-6), 57-61. *Gelli, Frank (2012), ''Julius Evola: The Sufi of Rome'' *Godwin, Joscelyn (2002), "Julius Evola, A Philosopher in the Age of the Titans," ''[[TYR: Myth—Culture—Tradition]]'' Volume 1 (Atlanta, GA: Ultra Publishing, ISBN 0-9720292-0-6), 127-142. *[[Nicholas Goodrick-Clarke|Goodrick-Clarke, Nicholas]] (2001), ''[[Black Sun (Goodrick-Clarke book)|Black Sun: Aryan Cults, Esoteric Nazism and the Politics of Identity]]'' (New York: [[New York University Press]], ISBN 0-585-43467-0, ISBN 0-8147-3124-4, ISBN 0-8147-3155-4), 52-71. *[[Roger Griffin|Griffin, Roger]] (1985), "Revolts against the Modern World: The Blend of Literary and Historical Fantasy in the Italian New Right," ''Literature and History'' 11 (Spring): 101-123. *Griffin, Roger (1995) (ed.), ''[[Fascism (book)|Fascism]]'' ([[Oxford University Press]], ISBN 0-19-289249-5), 317-318. *Hansen, H. T. (1994), "A Short Introduction to Julius Evola," ''Theosophical History'' 5 (January): 11-22; reprinted as introduction to Evola, ''[[Revolt Against the Modern World]]'', (Vermont: Inner Traditions, 1995). *Hansen, H. T. (2002), "Julius Evola's Political Endeavors," introduction to Evola, ''[[Men Among the Ruins]]'', (Vermont: Inner Traditions). *[[Michael Moynihan (journalist)|Moynihan, Michael]] (2003), "Julius Evola's Combat Manuals for a Revolt Against the Modern World," in [[Richard Metzger]] (ed.), ''Book of Lies: The Disinformation Guide to Magick and the Occult'' ([[The Disinformation Company]], ISBN 0-9713942-7-X) 313-320. *[[Philip Rees|Rees, Philip]] (1991), ''[[Biographical Dictionary of the Extreme Right Since 1890]]'' (New York: Simon & Schuster, ISBN 0-13-089301-3), 118-120. *[[Mark Sedgwick|Sedgwick, Mark]] (2004) ''Against the Modern World: Traditionalism and the Secret Intellectual History of the Twentieth Century'' (Oxford University Press, ISBN 0-19-515297-2). *Sheehan, Thomas (1981) "Myth and Violence: The Fascism of Julius Evola and [[Alain de Benoist]]," ''Social Research'', 48 (Spring): 45-83. *[[Troy Southgate]], ed., ''Evola: Thoughts & Perspectives, Volume One'', Black Front Press, 2011. *[[Troy Southgate]], "Anti-Tradition in the Age of Iron" in ''Le Salon: Journal de Cercle de la Rose Noire, Volume 1'', Black Front Press, 2012. *Stucco, Guido (1992), "Translator's Introduction," in Evola, ''[[The Yoga of Power]]'' (Vermont: Inner Traditions), ix-xv. *Stucco, Guido (1994), "Introduction," in Evola, ''[[The Path of Enlightenment|The Path of Enlightenment According to the Mithraic Mysteries]]'', ''[[Zen: The Religion of the Samurai]]'', ''[[Rene Guenon: A Teacher for Modern Times]]'', and ''[[Taoism: The Magic, the Mysticism]]'' ([[Edmonds, WA]]: Holmes Publishing Group) *Stucco, Guido (2002). [http://toqonline.com/archives/v2n3/TOQv2n3Stucco.pdf "The Legacy of a European Traditionalist: Julius Evola in Perspective"]. ''The Occidental Quarterly'' '''3''' (2), pp.&nbsp;21–44. *Wasserstrom, Steven M. (1995), "The Lives of Baron Evola," ''Alphabet City'' 4 + 5 (December): 84-89. *[[Robin Waterfield|Waterfield, Robin]] (1990), 'Baron Julius Evola and the Hermetic Tradition', ''[[Gnosis]]'' 14, (Winter): 12-17. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{Wikiquote}} *[http://www.juliusevola.net/ JuliusEvola.net], slike in arhiv člankov *[http://thompkins_cariou.tripod.com/id3.html Evola As He Is] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060221034929/http://thompkins_cariou.tripod.com/id3.html |date=2006-02-21 }}, Zbirka neobjavljenih člankov *[http://www.juliusevola.com Julius Evola: Tradionalist Visionary], Spletna stran združenja Julius Evola {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Evola, Julius}} [[Kategorija:Italijanski filozofi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski slikarji v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ezoteriki]] [[Kategorija:Okultisti]] [[Kategorija:Italijanski monarhisti]] eq05rn50jx7608r4i8hui2zr8w78t2s 0 404754 6742775 6737126 2026-08-26T06:26:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742775 wikitext text/x-wiki [[slika:RiemannCriticalLine.svg|thumb|right|250px|Realni (rdeče) in imaginarni del (modro) [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije ζ]] vzdolž kritične premice <math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </math> in <math>\pm 25,011\, </math>.]] '''Riemannova domneva''' je v [[matematika|matematiki]] [[domneva]], da imajo vse netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije ζ]] [[realni del]] enak [[polovica|1/2.]] Predlagal jo je [[Bernhard Riemann]] leta [[1859 v znanosti|1859]].<ref name="riemann_1859">{{sktxt|Riemann|1859}}.</ref> Ime domneve je povezano tudi z nekaterimi drugimi zelo sorodnimi pojmi, kot na primer [[lkrajevna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. Riemannova domneva obsega rezultate o porazdelitvi [[praštevilo|praštevil]]. Skupaj z ustreznimi posplošitvami jo imajo nekateri matematiki za najpomembnejši [[nerešeni matematični problemi|nerešeni problem]] v [[čista matematika|čisti matematiki]].<ref name="bombieri_2000">{{sktxt|Bombieri|2000}}.</ref> Riemannova domneva je skupaj z [[Goldbachova domneva|Goldbachovo domnevo]] del [[Hilbertov osmi problem|Hilbertovega osmega problema]] na [[David Hilbert|Hilbertovem]] seznamu [[Hilbertovi problemi|23-ih nerešenih problemov]] iz leta 1900. Kot edini problem s Hilbertovega seznama je uvrščena tudi med [[problemi tisočletne nagrade]] [[Clayjev matematični inštitut|Clayjevega matematičnega inštituta]]. Riemannova funkcija ζ(''s'') je [[funkcija]], katere [[argument funkcije|argument]] ''s'' je lahko poljubno [[kompleksno število]] različno od [[1 (število)|1]] in katere vrednosti so tudi kompleksne. Njene ničle se pojavljajo pri [[negativno število|negativnih]] [[sodo število|sodih]] [[celo število|celih številih]] – <math>\zeta (s) = 0\, </math>, kadar je <math>s = -2n = -2, -4, -6, \ldots\, </math> Te ničle se imenujejo '''trivialne ničle'''. [[Odvod]] Riemannove funkcije ζ v trivialnih ničlah je dan analitično:<ref>{{sktxt|Broughan|Barnett|2002}}.</ref><ref name="wolf_2009">{{sktxt|Wolf|2009}}.</ref> : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} n} \zeta(-2n) = (-1)^{n} \frac{n(2n-1)!}{(2\pi)^{2n}} \zeta (2n+1) \!\, , </math> tako da se predznak odvoda izmenično spreminja. Vendar te ničle niso edine vrednosti za katere je vrednost funkcije ζ enaka [[0|nič]]. Druge ničle se imenujejo ''netrivialne ničle''. Riemannova domneva zadeva lege teh netrivialnih ničel in pravi: : da je realni del vseh netrivialnih ničel Riemannove funkcije ζ enak&nbsp;{{sfrac|2}} (<math>\sigma \equiv \Re(s) = \frac{1}{2}\, </math>), oziroma enakovredno, <math>\zeta (s) \ne 0\, </math> za <math>\sigma > \frac{1}{2}\, </math>.<ref>{{sktxt|Christ|2013}}.</ref> V novejšem času se k zgornji definiciji doda pogoj, da so netrivialne ničle enostavne, kar pomeni, da je v njih odvod različen od nič:<ref name="wolf_2009" /> : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta(s) \ne 0 \!\, .</math> Če je domneva pravilna, tako vse netrivialne ničle ležijo na '''kritični premici''', ki vsebuje kompleksna števila <math>s = \sigma + it\, </math>, kjer je ''t'' [[realno število]], ''i'' pa [[imaginarna enota]], in so enostavne. Zapis <math>s = \sigma + it\, </math> je standarden že od Riemannovega izvirnega članka.<ref name="aim_2004">{{navedi splet|title= Riemann hypothesis|url= http://www.aimath.org/WWN/rh/|work= [[Ameriški matematični inštitut]]|date= 2004-06-17|accessdate= 2015-06-19|language= en}}</ref> Sicer se rabijo tudi drugačni zapisi, na primer še posebej za netrivialne ničle <math>\rho = \beta + i\gamma\, </math>. Prve vrednosti ''t'' so: {| class="wikitable" |- ! ''n'' <br /> &nbsp; ! <math>t_{n}\, </math> <br /> &nbsp; ! [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij|OEIS]] <br /> &nbsp; ! <math> \lfloor t_{n} \rfloor \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A013629}} ! <math> \lfloor t_{n} \rceil \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A002410}} ! <math> \lceil t_{n} \rceil \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A092783}} ! <math> \lfloor t_{n+1} - t_{n} \rfloor\, </math> <br /> {{OEIS2|id=A153595}} ! <math> \lfloor t_{n+1} - t_{n+1} \rceil\, </math> <br /> {{OEIS2|id=A161914}} |- | 1 || 14,134725141734... || {{OEIS2C|id=A058303}} || 14 || 14 || 15 || 14 || 14 |- | 2 || 21,022039638771... || {{OEIS2C|id=A065434}} || 21 || 21 || 22 || 6 || 7 |- | 3 || 25,010857580145... || {{OEIS2C|id=A065452}} || 25 || 25 || 26 || 3 || 4 |- | 4 || 30,424876125859... || {{OEIS2C|id=A065453}} || 30 || 30 || 31 || 5 || 5 |- | 5 || 32,935061587739... || {{OEIS2C|id=A192492}} || 32 || 33 || 33 || 2 || 3 |- | 6 || 37,586178158825... || {{OEIS2C|id=A305741}} || 37 || 38 || 38 || 4 || 5 |- | 7 || 40,918719012147... || {{OEIS2C|id=A305742}} || 40 || 41 || 41 || 3 || 3 |- | 8 || 43,327073280914... || {{OEIS2C|id=A305743}} || 43 || 43 || 44 || 2 || 2 |- | 9 || 48,005150881167... || {{OEIS2C|id=A305744}} || 48 || 48 || 49 || 4 || 5 |- | 10 || 49,773832477672... || {{OEIS2C|id=A306004}} || 49 || 50 || 50 || 1 || 2 |} Iz prvih vrednosti je razvidno, da je <math>t_{n} > n\, </math>, vendar se pri ''n''&nbsp;9137 neenakost obrne, saj je:<ref name="wolf_2014">{{sktxt|Wolf|2014|pp=7}}.</ref> : <math> t_{9137} = 9136,6792 \ldots \, </math> : <math> t_{9136} = 9136,1396 \ldots \, </math> Naslednja ničla je spet večja od ''n'' pri <math>t_{9138}\, </math>. Potem naprej vse do ''n''&nbsp;10⁷ neenakost spet velja in se verjame, da velja naprej. Riemannova funkcija ζ in njen [[logaritemski odvod]] sta povezana:<ref>{{sktxt|Lagarias|Mehta|2015|pp=10}}.</ref> : <math> \frac{\frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta (s)}{\zeta (s)} = - \sum_{n=1}^{\infty} \frac{\Lambda (n)}{n^{s}} \!\, , </math> kjer je Λ [[von Mangoldtova funkcija]]. Ničle se lahko zapišejo z [[zaporedje]]m: : <math> t_{n} = \Re(t_{n}) + i \Im(t_{n}), \qquad ( n \in \mathbb{N} = \{ 1, 2, 3, \ldots \} ) \!\, . </math> [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher]] je [[pogojni dokaz|dokazal]], da če je Riemannova domneva pravilna, imaginarni deli tega zaporedja tvorijo enakomerno porazdeljeno zaporedje. [[Edmund Hlawka|Hlawka]] je [[matematični dokaz|pokazal]] kako se lahko Rademacherjev rezultat dokaže brez privzetka o pravilnosti Riemannove domneve.<ref>{{sktxt|Calude|Hertling|Khoussainov|1997}}.</ref> [[Rademacher-Hlawkov izrek]] pravi, da so za vsako realno število <math>t\ne 0\, </math> ulomljeni deli <math>f_{n}(t)\, </math> zaporedja: : <math> \frac{1}{2\pi} \Im (s_{n}) \!\, </math> enakomerno porazdeljeni v smislu, da za vsak podinterval <math> [a, b] \subseteq [0, 1] \!\, </math> del točk <math>f_{0}(t), \ldots , f_{N}(t)\, </math> iz podintervala težijo k <math>b - a\, </math>, ko gre <math>N \to \infty\, </math>. O Riemannovi domnevi obstaja več netehničnih knjig, kot npr. avtorjev: [[John Derbyshire|Derbyshire]],<ref>{{sktxt|Derbyshire|2003}}.</ref> Rockmore,<ref>{{sktxt|Rockmore|2005}}.</ref> [[Karl Sabbagh|Sabbagh]],<ref>{{sktxt|Sabbagh|2003a}}.</ref><ref>{{sktxt|Sabbagh|2003b}}.</ref> [[Marcus du Sautoy|du Sautoy]].<ref>{{sktxt|du Sautoy|2003}}.</ref> Knjige avtorjev: [[Harold Mortimer Edwards|Edwards]],<ref name="edwards_1974">{{sktxt|Edwards|1974}}.</ref> Patterson,<ref name="patterson_1988">{{sktxt|Patterson|1988}}.</ref>, [[Peter Borwein|Borwein]] ''idr.'',<ref>{{sktxt|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}.</ref> in [[Barry Mazur|Mazur]]; [[William Arthur Stein|Stein]]<ref>{{sktxt|Mazur|Stein|2015}}.</ref> podajajo matematični uvod, [[Edward Charles Titchmarsh|Titchmarsh]],<ref name="titchmarsh_1986">{{sktxt|Titchmarsh|1986}}.</ref> [[Aleksandar Ivić|Ivić]],<ref name="ivic_1985">{{sktxt|Ivić|1985}}.</ref> in [[Anatolij Aleksejevič Karacuba|Karacuba]]; Voronin<ref>{{sktxt|Karacuba|Voronin|1992}}.</ref> pa so naprednejše monografije. == Riemannova funkcija ζ == Riemannova funkcija ζ je definirana za kompleksni ''s'' z realnim delom večjim od 1 z [[absolutna konvergenca|absolutno konvergentno]] [[neskončna vrsta|neskončno vrsto]]: : <math> \zeta(s) = \sum_{n=1}^\infty \frac{1}{n^s} = \frac{1}{1^s} + \frac{1}{2^s} + \frac{1}{3^s} + \cdots \!\, . </math> [[Leonhard Euler]] je pokazal, da je ta vrsta enaka [[Eulerjev produkt|Eulerjevemu produktu]]: : <math> \begin{align} \zeta(s) &= \prod_{p \in \mathbb{P}} \frac{1}{1 - \frac{1}{p^{s}}} = \prod_{p \in \mathbb{P}} \frac{1}{1 - p^{-s}} = \frac{1}{1-2^{-s}}\cdot\frac{1}{1-3^{-s}}\cdot\frac{1}{1-5^{-s}}\cdot\frac{1}{1-7^{-s}} \cdots \frac{1}{1-p^{-s}} \cdots \\ & = \left(1 + \frac{1}{2^{s}} + \frac{1}{2^{2s}} + \cdots \right) \left(1 + \frac{1}{3^{s}} + \frac{1}{3^{2s}} + \cdots \right) \cdots \left(1 + \frac{1}{p^{s}} + \frac{1}{p^{2s}} + \cdots \right) \cdots \!\, , \end{align} </math> kjer [[neskončni produkt]] poteka po vseh praštevilih ''p'' in spet konvegira za kompleksni ''s'' z realnim delom večjim od 1. [[Limita funkcije|Konvergenca]] Eulerjevega produkta kaže, da funkcija ζ(''s'') nima ničel v tem območju, saj je vsak faktor brez ničel. Riemannova domneva obravnava ničle zunaj območja konvergence te vrste, zato mora zanjo obstajati [[analitično nadaljevanje]] na vse kompleksne ''s''. To se lahko doseže, da se jo razvije z [[Dirichletova funkcija eta|Dirichletovo funkcijo η]] kot sledi. Če je realni del ''s'' večji od 1, za funkcijo ζ velja: : <math> \left(1-\frac{2}{2^s}\right)\zeta(s) = \sum_{n=1}^\infty \frac{(-1)^{n+1}}{n^s} = \frac{1}{1^s} - \frac{1}{2^s} + \frac{1}{3^s} - \cdots \!\, . </math> Vendar vrsta na desni konvergira ne samo, kadar je ''s'' večji od 1, ampak splošneje kadar ima ''s'' pozitivni realni del. Ta alternativna vrsta razširja funkcijo ζ iz območja {{nowrap|Re(''s'') > 1}} v večjo območje {{nowrap|Re(''s'') > 0}} in izključuje ničle <math>s = 1 + 2\pi in/\ln(2)</math> funkcij <math>1-2/2^s</math>. Tudi funkcija ζ se lahko razširi na te vrednosti z limitami, ki dajo končno vrednost za vse vrednosti ''s'' s pozitivnim realnim delom , razen za [[enostavni pol]] v ''s''&nbsp;=&nbsp;1. V traku {{nowrap|0 < Re(''s'') < 1}} za funkcijo ζ velja [[funkcijska enačba]]: : <math> \zeta(s) = 2^s\pi^{s-1}\ \sin\left(\frac{\pi s}{2}\right)\ \Gamma(1-s)\ \zeta(1-s) \!\, , </math> kjer je Γ [[funkcija gama|funkcija Γ]]. Lahko se definira ζ(''s'') za vsa preostala kompleksna števila ''s'', če se privzame, da ta enačba velja tudi zunaj traku in, da je funkcija ζ(''s'') enaka desni strani enačbe, kadar ''s'' nima pozitivnega realnega dela. Če je ''s'' negativno celo število, potem je ζ(''s'') = 0, ker se faktor sin(π''s''/2) poniči – to so trivialne ničle funkcije ζ.{{efn|Če je ''s'' pozitivno celo število, ta argument ne velja, ker se ničle funkcije [[trigonometrična funkcija|sinus]] poničijo s poli funkcije Γ, ker zavzame negativne celoštevilske argumente.}} Vrednost [[1 + 1 + 1 + 1 + · · ·|ζ(0)&nbsp;=&nbsp;−1/2]] ni določena s funkcijsko enačbo, ampak je limitna vrednost funkcije ζ(''s''), ko se ''s'' približuje ničli. Iz funkcijske enačbe tudi sledi, da funkcija ζ nima ničel z negativnim realnim delom razen trivialnih ničel, in tako vse netrivialne ničle ležijo na kritični premici, kjer ima ''s'' realni del med 0 in 1. == Ozadje in zgodovina == {{quote box|align=right|width=30%|quote=»{{jezik|de|…es ist sehr wahrscheinlich, dass alle Wurzeln reell sind. Hiervon wäre allerdings ein strenger Beweis zu wünschen; ich habe indess die Aufsuchung desselben nach einigen flüchtigen vergeblichen Versuchen vorläufig bei Seite gelassen, da er für den nächsten Zweck meiner Untersuchung entbehrlich schien.}}«<br /><br />»…zelo verjetno je, da so vse ničle realne. Seveda je želja imeti tukaj dokaz; sam sem do sedaj po nekaj bežnih neuspešnih poskusih začasno dal na stran iskanje zanj, ker je verjetno nebistven za naslednji cilj moje raziskave.«|source=Riemannova izjava Riemannove domneve iz članka.<ref name="riemann_1859" /> (Obravnaval je različico funkcije ζ, modificirano tako, da so njene ničle realne in ne ležijo na kritični premici.)}} [[Slika:Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse.pdf|thumb|right|250px|Prva stran [[Bernhard Riemann|Riemannovega]] članka ''O številu praštevil, manjših od dane velikosti'' (''Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse'') iz leta 1859]] V svojem članku iz leta 1859 ''O številu praštevil, manjših od dane velikosti'' (''Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse'') je Riemann našel [[eksplicitne formule (L-funkcija)|eksplicitne formule]] za [[število praštevil]] π(''x'') manjše od danega števila ''x''. Njegova formula je dana s pomočjo povezane funkcije: : <math> \begin{align}\Pi(x) &= \pi(x) +\tfrac{1}{2}\pi(x^{\frac{1}{2}}) +\tfrac{1}{3}\pi(x^{\frac{1}{3}}) +\tfrac{1}{4}\pi(x^{\frac{1}{4}}) \\ &\ \ \ \ +\tfrac{1}{5}\pi(x^{\frac{1}{5}}) +\tfrac{1}{6}\pi(x^{\frac{1}{6}}) +\cdots \!\, , \end{align} </math> ki šteje praštevila in praštevilske potence do ''x'', praštevilske potence ''p''^''n'' kot 1/''n'' praštevila. Število praštevil se lahko izvede iz te funkcije z: : <math> \begin{align} \pi(x) &= \sum_{n=1}^{\infty}\frac{\mu(n)}{n}\Pi(x^{\frac{1}{n}}) \\ &= \Pi(x) -\frac{1}{2}\Pi(x^{\frac{1}{2}}) -\frac{1}{3}\Pi(x^{\frac{1}{3}}) -\frac{1}{5}\Pi(x^{\frac{1}{5}}) + \frac{1}{6}\Pi(x^{\frac{1}{6}}) -\cdots \!\, , \end{align}</math> kjer je μ [[Möbiusova funkcija]]. Riemannova formula je potem: : <math> \Pi_0(x) = \operatorname{Li}(x) - \sum_{t} \operatorname{Li}(x^{t}) -\ln 2) + \int_x^\infty\frac{\mathrm{d} t}{t(t^2-1)\ln t} \!\, , </math> kjer vsota poteka po netrivialnih ničlah funkcije ζ in kjer je Π₀ malo modificirana različica Π, ki zamenja njegovo vrednost v točkah neveznosti s povprečjem njegove zgornje in spodnje limite: : <math> \Pi_0(x) = \lim_{\varepsilon \to 0}\frac{\Pi(x-\varepsilon)+\Pi(x+\varepsilon)}2 \!\, . </math> Vsota Riemannove formule ni absolutno konvergenta, lahko pa se izračuna z ničlami ''t'' po velikosti absolutne vrednosti njihovega imaginarnega dela. Funkcija Li, ki se pojavlja v prvem členu, je funkcija ([[ordinatni logaritemski integral|ordinatnega]]) [[logaritemski integral|logaritemskega integrala]], ki je dan s [[jeva glavna vrednost|Cauchyjevo glavno vrednostjo]] divergentnega integrala: : <math> \operatorname{Li} (x) = \int_0^{x} \frac{\mathrm{d} t}{\ln t} \!\, . </math> Člene funkcije Li(''x''^ρ), ki vsebujejo ničle funkcije ζ, je treba previdno definirati, ker ima funkcija Li [[vejišče|vejišči]] v 0 in 1, in so definirani (za ''x''&nbsp;>&nbsp;1) z analitičnim nadaljevanjem kompleksne spremenljivke ρ v območju Re(ρ)&nbsp;>&nbsp;0, kar pomeni, da jih je treba obravnavati kot [[eksponentni integral|Ei]](ρ ln ''x''). Tudi drugi členi odgovarjajo ničlam: prevladujoči člen funkcije Li(''x'') izhaja iz pola v ''s''&nbsp;=&nbsp;1, če se ga obravnava kot ničla multiplikativnosti −1, preostali manjši členi pa izhajajo iz trivialnih ničel. Za nekatere grafe vsot prvih členov te vrste glej Riesel; Göhl<ref>{{sktxt|Riesel|Göhl|1970}}.</ref> ali Zagier.<ref>{{sktxt|Zagier|1977}}.</ref> Ta formula pravi, da ničle Riemannove funkcije ζ nadzorujejo nihanja praštevil okrog njihovih »pričakovanih« leg. Riemann je vedel, da so netrivialne ničle funkcije ζ simetrično porazdeljene okrog premice {{nowrap|''s'' {{=}} 1/2 + ''it'',}} prav tako je vedel, da morajo vse njene netrivialne ničle ležati v območju {{nowrap|0 ≤ Re(''s'') ≤ 1.}} Preveril je, da nekatere ničle ležijo na kritični premici z realnim delom enakim 1/2 in predlagal, da vse ležijo tam, kar je tudi domneva sama. == Posledice Riemannove domneve == Praktična raba Riemannove domneve vključuje več predlogov, ki veljajo, če je Riemannova domneva pravilna, in tiste, ki naj bi bili njej enakovredni. === Porazdelitev praštevil === [[eksplicitne formule (L-funkcija)|Riemannova eksplicitna formula]] za število praštevil, manjših od danega števila, s členi vsote prek vseh ničel Riemannove funkcije ζ pravi, da velikost nihanj praštevil okrog njihovih pričakovanih leg nadzorujejo realni deli ničel funkcije ζ. Še posebej je člen napake v [[praštevilski izrek|praštevilskem izreku]] tesno povezan z legami ničel. Na primer [[supremum]] realnih delov ničel je [[infimum]] takšnih števil β, da je napaka O(''x''^β).<ref>{{sktxt|Ingham|1932}}.</ref> [[Helge von Koch|Von Koch]] je leta 1901 dokazal, da Riemannova domneva nakazuje »najbolj možno« mejo napake za praštevilski izrek.<ref>{{sktxt|von Koch|1901}}.</ref> Točna različica von Kochovega rezultata po {{sktxt|Schoenfeld|1976}} pravi, da Riemannova domneva nakazuje: : <math> |\pi(x) - \operatorname{Li}(x)| < \frac{1}{8\pi} \sqrt{x} \log(x), \qquad (x \ge 2657) \!\, . </math> [[Lowell Schoenfeld|Schoenfeld]] je leta 1976 tudi pokazal, da Riemannova domneva nakazuje: : <math> |\psi(x) - x| < \frac{1}{8\pi} \sqrt{x} \log^2(x), \qquad (x \ge 73,2) \!\, , </math> kjer je ψ(''x'') [[funkcija Čebišova|druga funkcija Čebišova]]. === Rast aritmetičnih funkcij === Riemannova domneva nakazuje močne meje rasti mnogo drugih [[aritmetična funkcija|aritmetičnih funkcij]] poleg funkcije števila praštevil. En zgled je Möbiusova funkcija μ. Izjava, da enačba: : <math> \frac{1}{\zeta(s)} = \sum_{n=1}^\infty \frac{\mu(n)}{n^s} \!\, </math> velja za vsak ''s'' z realnim delom večjim od 1/2, kjer vsota na desni konvergira, je enakovredna Riemannovi domnevi. Od tod se lahko zaključi tudi, da, če je [[Mertensova funkcija]] definirana kot: : <math> M(x) = \sum_{n \le x} \mu(n) \!\, , </math> potem je trditev, da: : <math> M(x) = \mathcal{O} (x^{\frac{1}{2}+\varepsilon}) \!\, </math> za vsak pozitiven ε, enakovredna Riemannovi domnevi.{{efn|[[John Edensor Littlewood|Littlewood]], 1912; glej na primer razdelek 14.25 v Titchmarshevem delu.<ref name="titchmarsh_1986" />}}{{efn|Za pomen teh simbolov glej [[O notacija|Landauov simbol]].}} Determinanta [[Redhefferjeva matrika|Redhefferjeve matrike]] reda ''n'' je enaka ''M''(''n''), tako da se lahko Riemannova domneva izrazi kot pogoj za rast teh determinant. Riemannova domneva da precej ozko mejo rasti ''M'', ker sta [[Andrew Michael Odlyzko|Odlyzko]] in [[Herman te Riele|te Riele]] leta 1985 dokazala nepravilnost malo močnejše [[Mertensova domneva|Mertensove domneve]]:<ref>{{sktxt|Odlyzko|te Riele|1985}}.</ref> : <math> |M(x)| \le \sqrt x \!\, . </math> Riemannova domneva je enakovredna mnogim drugim domnevam o stopnji rasti drugih aritmetičnih funkcij poleg Möbiusove funkcije μ(''n''). Tipični zgled je [[Robinov izrek]],<ref name="robin_1984">{{sktxt|Robin|1984}}.</ref> ki pravi, da, če je σ(''n'') funkcija [[vsota deliteljev|vsote deliteljev]], podana z: : <math> \sigma(n) = \sum_{d\mid n} d \!\, , </math> potem velja: : <math> \sigma(n) < e^\gamma n \log \log n , \qquad (n \ge 5040) \!\, , </math> [[če in samo če]] je Riemannova domneva pravilna. Tu je γ [[Euler-Mascheronijeva konstanta]]. Drug primer je našel [[Jérôme Franel]] in ga razširil [[Edmund Landau|Landau]].<ref>{{sktxt|Franel|Landau|1924}}.</ref> Riemannova domneva je enakovredna več izjavam, ki kažejo, da so členi [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevega zaporedja]] regularni. Ena takšna ekvivalenca je: če je ''F''_''n'' Fareyjevo zaporedje reda ''n'' in se začne z 1/''n'' in konča z 1/1, potem je trditev, da za vse ε > 0: : <math> \sum_{i=1}^m|F_n(i) - \tfrac{i}{m}| = \mathcal{O} (n^{\frac{1}{2}+\varepsilon}) \!\, </math> enakovredna Riemannovi domnevi. Tukaj je: : <math> m = \sum_{i=1}^n\phi(i) \!\, </math> število členov v Fareyjevem zaporedju reda ''n''. Za zgled iz [[teorija grup|teorije grup]], če je ''g''(''n'') [[Landauova funkcija]] podana z največjim redom elementov [[simetrična grupa|simetrične grupe]] ''S''_''n'' stopnje ''n'', potem je Riemannova domneva enakovredna meji:<ref>{{sktxt|Massias|Nicolas|Robin|1988}}.</ref> : <math> \log g(n) < \sqrt{\operatorname{Li}^{-1}(n)} \!\, </math> za vse dovolj velike ''n''. === Lindelöfova domneva in rast funkcije ζ === Riemannova domneva ima tudi več šibkejših posledic. Ena je [[Lindelöfova domneva]]<ref>{{sktxt|Lindelöf|1908}}.</ref> o stopnji rasti funkcije ζ na kritični premici iz leta 1908, ki pravi, da za vsak <math>\varepsilon > 0\, </math> velja: : <math> \zeta\left(\frac{1}{2} + it\right) = \mathcal{O} (t^\varepsilon) \!\, , </math> ko gre <math>t \to \infty\, </math>. Iz Riemannove domneve izhajajo tudi precej ostre meje za stopnjo rasti funkcije ζ v drugih območjih kritičnega traku. Na primer: : <math> e^\gamma\le \limsup_{t\rightarrow +\infty}\frac{|\zeta(1+it)|}{\log\log t}\le 2e^\gamma \!\, </math> : <math> \frac{6}{\pi^2}e^\gamma\le \limsup_{t\rightarrow +\infty}\frac{1/|\zeta(1+it)|}{\log\log t}\le \frac{12}{\pi^2}e^\gamma \!\, , </math> tako da bi bila stopnja rasti ζ(1+''it'') in njenega inverza znana vse do faktorja 2.<ref name="titchmarsh_1986" /> === Domneva velikih praštevilskih vrzeli === [[Slika:Wikipedia primegaps.png|thumb|right|250px|[[praštevilska vrzel|Vrzeli]] med zaporednimi [[praštevilo|praštevili]] do <math>10^{20}\,</math>]] Po praštevilskem izreku je povprečno [[praštevilska vrzel|vrzel]] med praštevilom <math>p_{n}\, </math> in naslednjim praštevilom <math>p_{n+1}\, </math> enaka: : <math> g_{n} = p_{n+1} - p_{n} = \log p \!\, . </math> Nekatere vrzeli pa so lahko veliko večje od povprečja. [[Harald Cramér|Cramér]] je dokazal, da je ob privzetku pravilnosti Riemannove domneve vsaka vrzel enaka: : <math> g_{n} = \mathcal{O} (\sqrt{p} \log p) \!\, . </math> To je primer, v katerem je tudi najboljša meja, ki se jo lahko dokaže s pravilnostjo Riemannove domneve, veliko šibkejša od tistega, kar se zdi resnično: [[Cramérjeva domneva]] pravi, da je vsaka vrzel med zaporednima prašteviloma enaka: : <math> g_{n} = \mathcal{O} ((\log p_n)^2) \!\, , </math> ki je sicer večja od povprečne vrzeli, vendar veliko manjša od meje, ki sledi iz Riemannove domneve. Numerični računi podpirajo Cramérjevo domnevo.<ref>{{sktxt|Nicely|1999}}.</ref> === Kriteriji enakovredni Riemannovi domnevi === Obstaja več kot sto izjav, ki so enakovredne Riemannovi domnevi, vendar do sedaj nobena ni vodila k napredku pri njenem dokazovanju (ali ovržbi). Sledijo nekateri tipični zgledi. Drugi vključujejo funkcijo [[število deliteljev|števila deliteljev σ(''n'')]]. [[Rieszov kriterij]] je podal [[Marcel Riesz]] leta 1916.<ref>{{sktxt|Riesz|1916}}.</ref> Meja: : <math> -\sum_{k=1}^\infty \frac{(-x)^k}{(k-1)! \zeta(2k)}= \mathcal{O} \left(x^{\frac{1}{4}+\varepsilon}\right) \!\, </math> velja za vse <math>\varepsilon > 0\, </math>, če in samo če je Riemannova domneva pravilna. Nyman<ref>{{sktxt|Nyman|1950}}.</ref> je leta 1950 dokazal, da je Riemannova domneva pravilna, če in samo če je prostor funkcij oblike: : <math> f(x) = \sum_{\nu=1}^nc_\nu\rho \left(\frac{\theta_\nu}{x} \right) \!\, , </math> kjer je ρ(''z'') ulomljeni del ''z'', {{nowrap|0 ≤ θ_ν ≤ 1}}, in je: : <math> \sum_{\nu=1}^nc_\nu\theta_\nu=0 \!\, , </math> gosta v [[Hilbertov prostor|Hilbertovem prostoru]] ''L''²(0,1) kvadratnointegrabilnih funkcij v [[enotski interval|enotskem intervalu]]. [[Arne Beurling|Beurling]]<ref>{{sktxt|Beurling|1955}}.</ref> je leta 1955 to razširil in pokazal, da funkcija ζ nima ničel z realnim delom večjim od 1/''p'', če in samo če je ta funkcijski prostor gost v ''L^p''(0,1). [[Weilov kriterij]] je izjava, da je pozitivnost določene funkcije enakovredna Riemannovi domnevi. [[Enrico Bombieri|Bombieri]] in [[Jeffrey Lagarias|Lagarias]] sta pokazala, da sorodni [[Lijev kriterij|Li-Keiperjev kriterij]] sledi iz Weilovega kriterija za [[posplošena Riemannova domneva|posplošeno Riemannovo domnevo]]. Li-Keiperjev kriterij je izjava o pozitivnosti določenega zaporedja števil, ki je enakovredna Riemannovi domnevi.<ref>{{sktxt|Li|1997}}.</ref> Vse vrednosti členov [[zaporedje|zaporedja]] λ_''n''&nbsp;&gt;&nbsp;0 za vse pozitivne ''n''. Števila <math>\lambda_n\, </math>, imenovana Li-Keiperjeve konstante<ref name="coffey_2007">{{sktxt|Coffey|2007}}.</ref> ali Keiper-Lijevi koeficienti,<ref>{{sktxt|Arias de Reyna|2011}}.</ref> se lahko izrazijo z netrivialnimi ničlami Riemannove funkcije ζ: : <math> P_{n} (\gamma_{0}, \ldots , \gamma_{n-1}) = \lambda_n = \sum_{\rho} \left[1- \left(1-\frac{1}{\rho}\right)^n\right] \!\, , </math> kjer vsota poteka po ρ, netrivialnih ničlah Riemannove funkcije ζ po vrsti <math>|\Im(\rho)|</math>, <math>P_{n}\, </math> pa je [[polinom]] končno mnogo [[Stieltjesove konstante|Steiltjesovih konstant]].<ref name="matijasevič_2014">{{sktxt|Matijasevič|2014}}.</ref> To [[pogojna konvergenca|pogojno konvergentno]] vsoto je treba razumeti v smislu, ki se po navadi rabi v [[teorija števil|teoriji števil]], tako da velja limita: : <math> \sum_{\rho} = \lim_{N\to\infty} \sum_{|\Im(\rho)|\le N} \rho \!\, . </math> [[Andreas Speiser|Speiser]]<ref>{{sktxt|Speiser|1934}}.</ref> je leta 1934 dokazal, da je Riemannova domneva enakovredna izjavi, da odvod funkcije ζ(''s''): : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta(s)\!\, </math> nima ničel v traku: : <math> 0 < \Re(s) < \frac12 \!\, . </math> Da ima funkcija ζ le enostavne ničle na kritični premici, je enakovredno dejstvu, da njen odvod nima ničel na kritični premici. ==== Integralski kriteriji ==== [[Raphaël Salem|Salem]]<ref>{{sktxt|Salem|1953}}.</ref> je leta 1953 pokazal, da je Riemannova domneva pravilna, če in samo če [[integralska enačba]]: : <math> \int_{0}^\infty\frac{z^{-\sigma-1}\phi(z) \, \mathrm{d} z}{{e^{x/z}}+1}=0 \!\, </math> nima netrivialnih omejenih rešitev <math>\phi\, </math> za <math>1/2<\sigma\, <1</math>. Volčkov<ref>{{sktxt|Volčkov|1995}}.</ref><ref>{{sktxt|He|Jejjala|Minic|2015}}.</ref> je leta 1995 podal ekvivalent Riemannove domneve v obliki eksaktnega integrala: : <math> \int_{0}^{\infty} \frac{1-12t^{2}}{(1+4t^{2})^{3}} \, \mathrm{d} t \int_{\frac1{2}}^{\infty} \ln | \zeta (\sigma + it) | \, \mathrm{d} \sigma = \frac {\pi(3-\gamma)}{32} \!\, , </math> kjer je <math>\gamma\, </math> [[Euler-Mascheronijeva konstanta]]. Od tedaj so odkrili več enakovrednih formulacij Riemannove domneve z integrali logaritmov funkcije ζ. Posebna primera sta naslednja kriterija: * Balazard-Saias-Yorov kriterij: Riemannova domneva je enakovredna integralu: :: <math> \int_{-\infty}^{\infty} \frac{\ln | \zeta (\frac1{2} + it) |} {\frac1{4} + t^{2}} \, \mathrm{d} t = 0 \!\, . </math> * kriterij Volčkova: Riemannova domneva je enakovredna integralu: :: <math> \int_{0}^{\infty} \frac{2t \arg | \zeta (\frac1{2} + it) |} {(\frac1{4} + t^{2})^{2}} \, \mathrm{d} t = \pi (\gamma - 3) \!\, . </math> ==== Elementarni kriteriji ==== Leta 1915 je [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan]] s privzetkom o pravilnosti Riemannove domneve dokazal, da velja (Robinova neenakost): : <math> \sigma(n) < e^\gamma n \log \log n \!\, </math> za dovolj velike ''n''.<ref>{{sktxt|Ramanudžan|1997}}.</ref> Leta 1984 je [[Guy Robin|Robin]] dokazal, da neenakost velja za vse ''n''&nbsp;≥&nbsp;5041, če je Riemannova domneva pravilna (Robinov izrek).<ref name="robin_1984" /> Največje znano število, za katerega neenakost ne velja, je ''n''&nbsp;=&nbsp;5040. Če je Riemannova domneva pravilna, ne obstaja večja izjema. Če je Riemannova domneva nepravilna, je Robin pokazal, da obstaja neskončno mnogo vrednosti ''n'', za katera neenakost ne velja. Znano je, da mora biti najmanjše takšno število ''n''&nbsp;≥&nbsp;5041 [[superobilno število]].<ref>{{sktxt|Akbary|Friggstad|2009}}.</ref> Neenakost velja za velika liha in [[deljivost brez kvadrata|s kvadratom nedeljiva]] cela števila, Riemannova domneva pa je enakovredna neenakosti le za ''n'' deljive s peto potenco praštevila.<ref>{{sktxt|Choie|Lichiardopol|Moree|Solé|2007}}.</ref> Lagarias<ref>{{sktxt|Lagarias|2002}}.</ref> je leta 2000 podal podoben elementarni kriterij. Riemannova domneva je enakovredna neenakostim:<ref>{{sktxt|Cisło|Wolf|2008}}.</ref> : <math> \sigma (n) \equiv \sum_{d | n} d \le H_{n} + e^{H_{n}} \log H_{n}, \qquad (n > 0) \!\, , </math> kjer je <math>H_{n}\, </math> ''n''-to [[harmonično število]]: : <math> H_{n} = \sum_{k=1}^{n} \frac{1}{k} \!\, , </math> <math>\sigma(n)\, </math> pa je funkcija vsote vseh deliteljev ''n''. Enakost velja le za ''n''&nbsp;=&nbsp;1. Robin je tudi brezpogojno dokazal, da velja neenakost: : <math>\ \sigma(n) < e^{\gamma} n \log \log n + \frac{0,6483\ n}{\log \log n}, \qquad (n \ge 3) \!\, , </math> Lagarias pa je dal še malo manjšo oceno: : <math> H_{n} + e^{H_{n}} \log H_{n} \le e^{\gamma} n \log \log n + \frac{7n}{\log n}, \qquad (n \ge 20) \!\, . </math> === Posledice posplošene Riemannove domneve === Več uporab rabi posplošeno Riemannovo domnevo za [[Dirichletova L-funkcija|Dirichletovo ''L''-vrsto]] ali funkcije ζ številskih obsegov namesto samo Riemannove domneve. Več osnovnih lastnosti Riemannove funkcije ζ se lahko preprosto posploši na vse Dirichletove L-vrste, tako da je smiselno, da bo metoda, ki dokaže Riemannovo domnevo za Riemannovo funkcijo ζ, delovala tudi za posplošeno Riemannovo domnevo za Dirichletove ''L''-funkcije. Več rezultatom, ki so bili dokazani s pomočjo posplošene Riemannove domneve, so kasneje dali dokaze brez nje, čeprav so bili po navadi veliko težji. Več posledic na naslednjem seznamu je vzetih iz Conradovega dela.<ref>{{sktxt|Conrad|2010}}.</ref> * [[Thomas Hakon Grönwall|Grönwall]] je leta 1913 pokazal, da posplošena Riemannova domneva nakazuje, da je [[Carl Friedrich Gauss|Gaussov]] [[problem razrednega števila|seznam imaginarnih kvadratnih številskih obsegov z razrednim številom 1]] poln, čeprav so Baker, Stark in Heegner kasneje podali brezpogojne dokaze za to brez posplošene Riemannove domneve. * [[Godfrey Harold Hardy|Hardy]] in Littlewood sta leta 1917 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja domneva Čebišova: :: <math> \lim_{x\to 1^-}\sum_{p>2}(-1)^{(p+1)/2}x^p=+\infty \!\, , </math> : ki pravi, da so v nekem smislu praštevila 3 mod 4 običajnejša od praštevil 1 mod 4. * Hardy in Littlewood sta leta 1923 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja šibka oblika [[Goldbachova domneva|Goldbachove domneve]] za liha števila: da je vsako dovolj veliko liho število vsota treh praštevil. [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov]] pa je leta 1937 za to podal brezpogojni dokaz. [[Jean-Marc Deshouillers|Deshouillers]], Effinger, te Riele in Zinovjev so leta 1997 pokazali, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je vsako liho število večje od 5 vsota treh praštevil. * [[Sarvadaman Čovla|Čovla]] je leta 1934 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je prvo praštevilo v [[aritmetično zaporedje|aritmetičnem zaporedju]] ''a'' mod ''m'' je vsaj ''Km''²log(''m'')² za neko določeno konstanto ''K''. * [[Christopher Hooley|Hooley]] je leta 1967 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja [[Artinova domneva o primitivnih korenih]]. * [[Peter Jay Weinberger|Weinberger]] je leta 1973 pokazal, da obstaja vsaj še eno [[idonejsko število]] in, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je Eulerjev in Gaussov seznam 65-ih idonejskih števil poln. * Weinberger<ref>{{sktxt|Weinberger|1973}}.</ref> je leta 1973 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve za funkcije ζ vseh obsegov argebrskih števil izhaja, da je vsak obseg z razrednim številom 1 ali [[evklidska domena|evklidski]] ali imaginarni kvadratni številski obseg diskriminant −19, −43, −67 ali −163. * [[Gary Lee Miller|Miller]] je leta 1976 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da se lahko iz [[test praštevilskosti|testa praštevilskosti]] v polinomskem času preskusi ali je število praštevilo s pomočjo [[Miller-Rabinov test praštevilskosti|Miller-Rabinovega testa]]. [[Manindra Agraval|Agraval]], [[Niradž Kajal|Kajal]] in [[Nitin Saksena|Saksena]] so leta 2002 dokazali ta rezultat brezpogojno s pomočjo [[test praštevilskosti AKS|testa praštevilskosti AKS]]. * Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1990}}.</ref> je leta 1990 obravnaval, kako se lahko posplošeno Riemannovo domnevo uporabi za ostrejše ocene diskriminant in [[razredno število|razrednega števila]] številskih obsegov. * [[Ken Ono|Ono]] in [[Kannan Soundararajan|Soundararajan]]<ref>{{sktxt|Ono|Soundararajan|1997}}.</ref> sta leta 1997 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da obstaja točno 18 lihih celih števil, ki niso oblike [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma|Ramanudžanove integralske kvadratne forme]] ''x''² +''y''² + 10''z''²: 3, 7, 21, 31, 33, 43, 67, 79, 87, 133, 217, 219, 223, 253, 307, 391, 679, 2719. === Izključena tretja možnost === Nekatere posledice Riemannove domneve so tudi posledice njene negacije, in so zato izreki. V svoji razpravi o izrekih Hecheja, Deuringa, Mordella in Heilbronna Ireland in [[Michael Ira Rosen|Rosen]] pravita:<ref>{{sktxt|Ireland|Rosen|1990|p=359}}.</ref> <blockquote>»Tukaj je metoda dokaza resnično neverjetna. Če je posplošena Riemannova domneva pravilna, potem je izrek pravilen. Če je posplošena Riemannova domneva nepravilna, potem je izrek pravilen. Zato je izrek pravilen!!« &nbsp; &nbsp; (klicaja sta v izvirniku)</blockquote> Treba je biti previden pri razumevanju kaj je mišljeno, da je posplošena Riemannova domneva nepravilna: treba je točno navesti kateri razred Dirichletovih vrst ima [[protiprimer]]. ==== Littlewoodov izrek ==== Izrek obravnava predznak napake v praštevilskem izreku. Izračunali so, da je funkcija števila praštevil π(''x'') < Li(''x'') za vse ''x'' ≤ 10²³. Ni znana nobena vrednost ''x'', za katero bi veljalo π(''x'') > Li(''x''). Littlewood je leta 1914 dokazal, da obstajajo poljubno velike vrednosti ''x'' za katere velja: : <math> \pi(x)>\operatorname{Li}(x) +\frac13\frac{\sqrt x}{\log x}\log\log\log x \!\, , </math> in, da obstajajo poljubno velike vrednosti ''x'' za katere velja: : <math> \pi(x)<\operatorname{Li}(x) -\frac13\frac{\sqrt x}{\log x}\log\log\log x \!\, . </math> Tako razlika med funkcijama π(''x'') − Li(''x'') spremeni predznak neskončno mnogokrat. Ogromno [[Skewesovo število]] je ocena vrednosti ''x'', ki bi odgovarjala prvi spremembi predznaka. Littlewoodov dokaz je razdeljen na dva primera: v prvem Riemannova domneva velja za nepravilno (približno pol strani v Inghamovem delu<ref>{{sktxt|Ingham|1932|loc=§V}}.</ref>), v drugem pa naj bi bila pravilna (več ducatov strani). ==== Gaussova domneva o razrednem številu ==== To je [[problem razrednega števila|domneva]] (prvič navedena v članku 303 Gaussovega dela ''[[Disquisitiones Arithmeticae]]''), da obstaja le končno število imaginarnih kvadratnih obsegov z danim razrednim številom. Ena pot dokaza bi bila, da se pokaže, da, ko gre diskriminanta ''D'' → −∞, gre razredno število ''h''(''D'') → ∞. Naslednji niz izrekov, ki vsebujejo Riemannovo domnevo, je opisan v delu Irelanda in Rosena:<ref>{{sktxt|Ireland|Rosen|1990|pp=358–361}}.</ref> <blockquote>Izrek (Hecke; 1918). Naj bo ''D'' < 0 diskriminanta imaginarnega kvadratnega številskega obsega ''K''. Privzame se posplošena Riemannova domneva za ''L''-funkcije vseh imaginarnih kvadratnih Dirichletovih karakterjev. Potem obstaja takšna konstanta ''C'', da velja: : <math> h(D) > C\frac{\sqrt{|D|}}{\log |D|} \!\, . </math></blockquote> <blockquote>Izrek (Deuring; 1933). Če je Riemannova domneva nepravilna, potem je ''h''(''D'') > 1, če je |''D''| dovolj velika.</blockquote> <blockquote>Izrek (Mordell; 1934). Če je Riemannova domneva nepravilna, potem gre ''h''(''D'') → ∞, ko gre ''D'' → −∞.</blockquote> <blockquote>Izrek (Heilbronn; 1934). Če je posplošena Riemannova domneva nepravilna za ''L''-funkcijo kakšnega imaginarnega kvadratnega Dirichletovega karakterja, potem gre ''h''(''D'') → ∞, ko gre ''D'' → −∞. {{efn|V delu Heckeja in Heilbronna so edine ''L''-funkcije, ki se pojavljajo, tiste povezane z imaginarnim kvadratnim karakterjem, in le tistim ''L''-funkcijam, za katere je posplošena Riemannova domneva pravilna ali nepravilna, je namenjena; nepravilnost splošne Riemannove domneve za ''L''-funkcije kubičnega Dirichletovega karakterja bi strogo govoreč pomenilo, da je splošna Riemannova domneva nepravilna, vendar takšne vrste nepravilnosti splošne Riemannove domneve Heilbronn ni imel v mislih, tako da je bil njegov privzetek bolj omejen kot le to, da je splošna Riemannova domneva napravilna.}}</blockquote> [[Carl Siegel|Siegel]] je leta 1935 podal močnejši rezultat brez kakršnekoli rabe Riemannove ali posplošene Riemannove domneve. ==== Rast Eulerjeve funkcije φ ==== [[Jean-Louis Nicolas|Nicolas]] je leta 1983 dokazal, da velja:<ref>{{sktxt|Ribenboim|1996|pp=320}}</ref> : <math> \varphi(n) < e^{-\gamma}\frac {n} {\log \log n} \!\, </math> za neskončno mnogo ''n'', kjer je φ(''n'') [[Eulerjeva funkcija fi|Eulerjeva funkcija φ]]. [[Paulo Ribenboim|Ribenboim]] je pripomnil, da: <blockquote>»je metoda dokaza zanimiva v smislu, da neenakost velja pod privzetkom pravilnosti Riemannove domneve, in drugič pod nasprotnim privzetkom.«</blockquote> == Posplošitve in analogoni Riemannove domneve == === Dirichletova L-vrsta in drugi obsegi === Riemannova domneva se lahko posploši z zamenjavo Riemannove funkcije ζ s formalno podobnimi, vendar veliko splošnejšimi globalnimi [[L-funkcija|''L''-funkcijami]]. V tem širšem pogledu se pričakuje, da imajo netrivialne ničle globalnih ''L''-funkcij realni del enak 1/2. Te domneve namesto klasične Riemannove domneve le za Riemannovo funkcijo ζ kažejo resnično pomembnost Riemannove domneve v matematiki. Posplošena Riemannova domneva razširi Riemannovo domnevo na vse Dirichletove ''L''-funkcije. Iz nje še posebej izhaja, da [[Sieglova ničla|Sieglove ničle]] (ničle ''L''-funkcij med 1/2 in 1) ne obstajajo. [[Razširjena Riemannova domenva]] razširi Riemannovo domnevo za vse [[Dedekindova funkcija zeta|Dedekindove funkcije ζ]] [[obseg algebrskih števil|obsegov algebrskih števil]]. Razširjena Riemannova domneva za abelovsko razširitev [[racionalno števil|racionalnih števil]] je enakovredna posplošeni Riemannovi domnevi. Tudi Riemannovo domnevo se lahko razširi na ''L''-funkcije [[Heckejev karakter|Heckejevih karakterjev]] obsegov. [[Velika Riemannova domneva]] razširi Riemannovo domnevo na vse [[avtomorfna L-funkcija|avtomorfne funkcije ζ]], kot so [[Mellinova transformacija|Mellinove transformacije]] Heckejevih [[lastna forma|lastnih form]]. === Funkcijski obsegi in funkcije ζ varietet končnih obsegov === [[Emil Artin|Artin]]<ref>{{sktxt|Artin|1924}}.</ref> je leta 1924 vpeljal globalne funkcije ζ (kvadratnih) [[funkcijski obseg algebrske varietete|funkcijskih obsegov]] in zanje postavil analogon Riemannove domneve. Dokazal ga je [[Helmut Hasse|Hasse]] za primer roda 1, v splošnem pa [[André Weil|Weil]] leta 1948.<ref>{{sktxt|Weil|1948}}.</ref> Dejstvo, da je absolutna vrednost [[kvadratna Gaussova vsota|Gaussove vsote]] kvadratnega karakterja [[končni obseg|končnega obsega]] velikosti ''q'' (kjer je ''q'' lih) enaka: : <math> \sqrt{q} \!\, , </math> je dejansko vrsta Riemannove domneve v okvirju funkcijskega obsega. To je vodilo Weila,<ref>{{sktxt|Weil|1949}}.</ref> da je leta 1949 domneval podobno izjavo za vse [[algebrska varieteta|algebrske varietete]]; [[Weilove domneve]] je dokazal [[Pierre Deligne|Deligne]] leta 1974 in 1980.<ref name="deligne_1974">{{sktxt|Deligne|1974}}.</ref><ref name="deligne_1980">{{sktxt|Deligne|1980}}.</ref> === Aritmetična funkcija ζ aritmetičnih shem in njihovi ''L''-faktorji === [[aritmetična funkcija zeta|Aritmetične funkcije ζ]] posplošijo Riemannovo in Dedekindove funkcije ζ kakor tudi funkcije ζ varietet čez končne obsege na vsako aritmetično shemo ali shemo končnega tipa čez cela števila. Aritmetična funkcija ζ regularno povezane [[enakorazsežnost|enakorazsežne]] aritmetične sheme s Kroneckerjevo razsežnostjo ''n'' se lahko faktorizira v produkt ustrezno definiranih ''L''-faktorjev in pomožnega faktorja.<ref>{{sktxt|Serre|1969–1970}}.</ref> Če se privzame funkcijska enačba in meromorfno nadaljevanje, posplošena Riemannova domneva za ''L''-faktor pravi, da njegove ničle znotraj kritičnega traku <math>\Re(s)\in (0,n)</math> ležijo na osrednji premici. Ustrezno temu posplošena Riemannova domneva za aritmetično funkcijo ζ regularno povezane enakorazsežne aritmetične sheme pravi, da njene ničle znotraj kritičnega traku ležijo na navpičnih premicah <math>\Re(s)=1/2,3/2,\dots,n-1/2</math> in njeni poli znotraj kritičnega traku na navpičnih premicah <math>\Re(s)=1, 2, \dots,n-1</math>. To je znano za sheme v pozitivni karakteristiki in izhaja iz Deligneovega rezultata,<ref name="deligne_1974" /><ref name="deligne_1980" />, vendar ostaja popolnoma neznano za ničelno karakteristiko. === Selbergove funkcije ζ === {{glavni|Selbergova funkcija zeta}} [[Atle Selberg|Selberg]]<ref>{{sktxt|Selberg|1956}}.</ref> je leta 1956 vpeljal [[Selbergova funkcija zeta|Selbergovo funkcijo ζ]] [[Riemannova ploskev|Riemannove ploskve]]. Te so podobne Riemannovi funkciji ζ: imajo funkcijsko enačbo in neskončni produkt podoben Eulerjevemu produktu, vendar ta poteka čez sklenjene [[geodetka|geodetke]] in ne čez praštevila. [[Selbergova sledna formula]] je analogon za te funkcije [[eksplicitna formula (L-funkcija)|eksplicitnih formul]] v teoriji praštevil. Selberg je dokazal, da za Selbergovo funkcijo ζ velja analogon Riemannove domneve, z imaginarnimi deli njihovih ničel, ki so povezane z lastnimi vrednostmi [[Laplaceov operator|Laplaceovega operatorja]] Riemannove ploskve. === Iharove funkcije ζ === [[Iharova funkcija zeta|Iharova funkcija ζ]] končnega grafa je analogon Selbergove funkcije ζ, ki jo je prvič uvedel [[Jasutaka Ihara|Ihara]] v kontekstu diskretnih [[podgrupa|podgrup]] p-adične specialne linearne grupe dva krat dva. Regularni končni graf je [[Ramanudžanov graf]], matematični model učinkovitih komunikacijskih mrež, če in samo če za Iharovo funkcijo ζ velja analogon Riemannove domneve, kot je pokazal [[Tošikazu Sunada|Sunada]]. === Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji === [[Hugh Lowell Montgomery|Montgomery]] je leta 1973<ref>{{sktxt|Montgomery|1973}}.</ref> predlagal [[Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji|domnevo o parni korelaciji]], da je lahko korelacijska funkcija (ustrezno normaliziranih) ničel funkcije ζ enaka kot tiste lastnih vrednosti [[slučajna matrika|slučajne]] [[hermitska matrika|hermitske matrike]]. Odlyzko<ref name="odlyzko_1987">{{sktxt|Odlyzko|1987}}.</ref> je leta 1987 pokazal, da to podpirajo numerični izračuni velikega obsega teh korelacijskih funkcij. Montgomery je (s privzetkom Riemannove domneve) pokazal, da je vsaj 2/3 od vseh ničel enostavnih. Povezana domneva je, da so vse ničle funkcije ζ enostavne (oziroma bolj splošno nimajo netrivialnih celoštevilskih linearnih relacij med svojimi imaginarnimi deli). Dedekindove funkcje ζ obsegov algebrskih števil, ki posplošijo Riemannovo funkcijo ζ, imajo običajno mnogokratne kompleksne ničle.<ref>{{sktxt|Radziejewski|2007}}.</ref> To je zato, ker se Dedekindove funkcije ζ faktorizirajo kot produkt potenc [[Artinova L-funkcija|Artinovih ''L''-funkcij]], tako da Artinove ''L''-funkcije včasih dajo mnogokratne ničle Dedekindovih funkcij ζ. Drug primer funkcij ζ z mnogokratnimi ničlami so ''L''-funkcije kakšnih [[eliptična krivulja|eliptičnih krivulj]]: te imajo lahko mnogokratne ničle v realni točki svoje kritične premice; [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] predvideva, da je multiplikativnost te ničle rang eliptične krivulje. === Druge funkcije ζ === Obstaja [[funkcija zeta|več drugih primerov]] funkcij ζ z analogoni Riemannove domneve, od katerih so nekateri že dokazani. [[Gossova funkcija zeta|Gossove funkcije ζ]] funkcijskih obsegov imajo Riemannovo domnevo, ki jo je dokazal Sheats<ref name="sheats_1998">{{sktxt|Sheats|1998}}.</ref> leta 1998. [[glavna domneva Ivasavove teorije|Glavna domneva]] [[Ivasavova teorija|Ivasavove teorije]], ki sta jo dokazala Mazur in [[Andrew Wiles|Wiles]] za [[ciklotomski obseg|ciklotomske obsege]], in Wiles za [[totalni realni številski obseg|totalno realne obsege]], istoveti ničle ''p''-adične ''L''-funkcije z lastnimi vrednostmi operatorja, zato se jo lahko obravnava kot analogon [[Hilbert-Pólyeva domneva|Hilbert-Pólyeve domneve]] za [[p-adična L-funkcija|''p''-adične ''L''-funkcije]].<ref>{{sktxt|Wiles|2000}}.</ref> == Poskusi dokaza Riemannove domneve == Več matematikov je reševalo Riemannovo domnevo, vendar nobenega njihovega poskusa še niso sprejeli za pravilno rešitev. Watkins<ref>{{sktxt|Watkins|2007}}.</ref> navaja nekatere nepravilne rešitve, več pa [http://arxiv.org/find/grp_math/1/AND+ti:+AND+Riemann+hypothesis+subj:+AND+General+mathematics/0/1/0/all/0/1 jih pogosto najavijo]. === Teorija operatorjev === {{glavni|Hilbert-Pólyeva domneva}} Hilbert in [[George Pólya|Pólya]] sta predlagala eno pot za rešitev Riemannove domneve, kjer bi se našel [[sebiadjungirani operator]], iz katerega obstoja bi izhajala izjava o realnih delih funkcije ζ(''s''), če bi se uporabil kriterij na realne [[lastna vrednost|lastne vrednosti]]. Ena podpora te zamisli izhaja iz več analogonov Riemannove funkcije ζ, katere ničle odgovarjajo lastnim vrednostim kakšnega operatorja: ničle funkcije ζ varietete čez končni obseg odgovarjajo lastnim vrednostim [[Frobeniusov element|Frobeniusovega elementa]] na grupi [[kohomologija étale|kohomologije étale]], ničle Selbergove funkcije ζ so lastne vrednosti Laplaceovega operatoraja Riemannove ploskve, ničle [[p-adična funkcija zeta|''p''-adične funkcije ζ]] pa odgovarjajo lastnim vrednostim Galoisove akcije na [[grupa idealnega razreda|grupah idealnih razredov]]. Odlyzko<ref name="odlyzko_1987" /> je leta 1987 pokazal, da porazdelitev ničel Riemannove funkcije ζ deli nekatere statistične lastnosti z lastnimi vrednostmi [[slučajna matrika|slučajnih matrik]], izvedenih iz [[gaussovski enotski ansambel|gaussovskega enotskega ansambla]]. To da nekaj podpore Hilbert-Pólyevi domnevi. [[Michael Victor Berry|Berry]] in [[Jon Keating|Keating]] sta leta 1999 domnevala, da obstaja neka neznana kvantizacija <math>\hat H\, </math> klasične [[Hamiltonova funkcija|Hamiltonove funkcije]] ''H'' = ''xp'', da velja: : <math> \zeta (1/2+i\hat H) = 0 \!\, </math> in še močneje, da ničle Riemannove funkcije ζ sovpadajo s spektrom operatorja <math>1/2 + i \hat H\, </math>. To je v nasprotju s [[kanonična kvantizacija|kanonično kvantizacijo]], kar vodi do Heisenbergovega [[načelo nedoločenosti|načela nedoločenosti]] <math>[x,p]=1/2\, </math> in [[naravno število|naravnim številom]] kot spektru [[kvantni harmonični oscilator|kvantnega harmoničnega oscilatorja]]. Odločilna točka je, da mora biti Hamiltonova funkcija sebiadjungirani operator, da bo kvantizacija uresničitev Hilbert-Pólyevega programa. V povezavi s tem kvantnomehanskim problemom sta Berry in Connes predlagala, da je inverz potenciala Hamiltonove funkcije povezan s polodvodom funkcije: : <math> N(s)= \frac{1}{\pi}\operatorname{Arg}\xi(1/2+i\sqrt s) \!\, , </math> potem v Berry-Connesovem pristopu velja:<ref name="#1">{{sktxt|Connes|1999}}.</ref> : <math> V^{-1}(x) = \sqrt{4\pi} \frac{\mathrm{d}^{1/2}N(x)}{\mathrm{d} x^{1/2}} \!\, . </math> To vodi do Hamiltonove funkcije, katere lastne vrednosti so kvadrat imaginarnega dela ničel Riemannove funkcije ζ in tudi funkcijska determinanta tega Hamiltonovega operatorja je samo [[Riemannova funkcija ksi|Riemanova funkcija ξ]]. Dejansko bo Riemannova funkcija ξ sorazmerna s funkcijsko determinanto (Hadamardov produkt): : <math> \det(H+1/4+s(s-1)) \!\, , </math> kakor so dokazali Connes in drugi, v tem pristopu velja: : <math> \frac{\xi(s)}{\xi(0)}=\frac{\det(H+s(s-1)+1/4)}{\det(H+1/4)} \!\, . </math> Analogija z Riemannovo domnevo čez končne obsege nakazuje, da bi Hilbertov prostor, ki vsebuje lastne vektorje odgovarjajoče ničlam, lahko bil neke vrste prva kohomološka grupa [[spekter kolobarja|spektra]] Spec('''Z''') celih števil. [[Christopher Deninger|Deninger]]<ref>{{sktxt|Deninger|1998}}.</ref> je leta 1998 opisal nekatere poskuse iskanja takšne teorije kohomologije.<ref>{{sktxt|Leichtnam|2005}}.</ref> [[Don Zagier|Zagier]]<ref>{{sktxt|Zagier|1981}}.</ref> je leta 1981 skonstruiral naravni prostor invariantnih funkcij na zgornji polravnini, ki ima lastne vrednosti pod Laplaceovim operatorjem, ki odgovarjajo ničlam Riemannove funkcije ζ. Pripomnil je, da bi se z malo verjetnostjo lahko pokazal obstoj ustreznega pozitivno definitnega [[skalarni produkt|notranjega produkta]] na tem prostoru, od koder bi izhajala Riemannova domneva. [[Pierre Emile Jean Cartier|Cartier]]<ref>{{sktxt|Cartier|1982}}.</ref> je leta 1982 obravnaval povezan soroden primer, kjer je zaradi nenavadnega hrošča računalniški program navedel ničle Riemannove funkcije ζ kot lastne vrednosti istega Laplaceovega operatorja. Schumayer in [[John Irwin Hutchinson|Hutchinson]]<ref>{{sktxt|Schumayer|Hutchinson|2011}}.</ref> sta leta 2011 podala pregled poskusov konstrukcije ustreznega fizikalnega modela povezanega z Riemannovo funkcijo ζ. === Lee-Yangov izrek === [[Lee-Yangov izrek]] pravi, da vse ničle določenih [[particijska funkcija|particijskih funkcij]] v statistični mehaniki ležijo na »kritični premici« z realnim delom enakim 0. To je vodilo do razglabljanja o povezavi z Riemannovo domnevo.<ref>{{sktxt|Knauf|1999}}.</ref> === Turánov rezulat === [[Pál Turán|Turán]]<ref>{{sktxt|Turán|1948}}.</ref> je leta 1948 pokazal, da če funkcije: : <math> \sum_{n=1}^{N} \frac{1}{n^{s}} \!\, </math> nimajo ničel, ko je realni del ''s'' večji od 1, potem velja: : <math> T(x) = \sum_{n=1}^{x} \frac{\lambda(n)}{n} \ge 0 \!\, , </math> kjer je λ(''n'') [[Liouvillova funkcija]] podana za (−1)^''r'', če ima ''n'' ''r'' prafaktorjev. Pokazal je, da bi iz tega po vrsti izhajala pravilnost Riemannove domneve. Vendar je Haselgrove<ref>{{sktxt|Haselgrove|1958}}.</ref> leta 1958 dokazal, da je ''T''(''x'') negativna za neskončno mnogo ''x'' (in tudi ovrgel tesno povezano [[Pólyeva domneva|Pólyevo domnevo]]), [[Peter Borwein]], Ferguson in Mossinghoff<ref>{{sktxt|Borwein|Ferguson|Mossinghoff|2008}}.</ref> pa so leta 2008 pokazali, da je najmanjši takšen ''x'' enak 72&nbsp;185&nbsp;376&nbsp;951&nbsp;205. Spira<ref>{{sktxt|Spira|1968}}.</ref> je leta 1968 z numeričnim izračunom pokazal, da ima zgornja končna Dirichletova vrsta nad ''N''&nbsp;=&nbsp;19 ničlo z realnim delom večjim od 1. Turán je tudi pokazal, da bi iz nekoliko šibkejšega privzetka, neobstoj ničel z realnim delom večjim od <math>1 + N^{-1/2 + \varepsilon}\, </math> za velike ''N'' v zgornji končni Dirichletovi vrsti, tudi izhajala Riemannova domneva. Vendar je Montgomery<ref>{{sktxt|Montgomery|1983}}.</ref> leta 1983 pokazal, da imajo za vse dovolj velike ''N'' te vrste ničle z realnim delom večjim od <math>1 + (\log \log N)/(4 \log N)\, </math>. Tako je Turánov rezultat [[prazna resnica|prazno pravilen]] in ga ni moč uporabiti za dokaz Riemannove domneve. === Nekomutativna geometrija === [[Alain Connes|Connes]]<ref name="#1"/><ref>{{sktxt|Connes|2000}}.</ref> je leta 1999 in 2000 opisal povezavo med Riemannovo domnevo in [[nekomutativna geometrija|nekomutativno geometrijo]]. Pokazal je, da bi iz ustreznega analogona Selbergove sledne formule za akcijo [[adelska algebrska grupa|idelske razredne grupe]] na adelski razredni prostor izhajala Riemannova domneva. Nekaj od teh zamisli izčrpno navaja Lapidus.<ref>{{sktxt|Lapidus|2008}}.</ref> === Hilbertovi prostori celih funkcij === [[Louis de Branges|De Branges]]<ref>{{sktxt|de Branges|1992}}.</ref> je leta 1992 pokazal, da bi Riemannova domneva izhajala iz kriterija pozitivnosti na določenem Hilbertovem prostoru [[cela funkcija|celih funkcij]]. Vendar sta [[Brian Conrey|Conrey]] in [[Xian-Jin Li|Li]]<ref>{{sktxt|Conrey|Li|2000}}.</ref> leta 2000 pokazala, da potrebni kriteriji pozitivnosti ne veljajo. === Kvazikristali === Iz Riemannove domneve izhaja, da ničle funkcije ζ tvorijo [[kvazikristal]], kar pomeni porazdelitev nezvezne opore, katere [[Fourierova transformacija]] ima tudi nezvezno oporo. [[Freeman John Dyson|Dyson]]<ref>{{sktxt|Dyson|2009}}.</ref> je leta 2009 predlagal poskus dokaza Riemannove domneve s klasifikacijo, oziroma vsaj z raziskovanjem 1-razsežnih kvazikristalov, ki imajo dosti bogatejšo vsebino od na primer trirazsežnih. Nekateri menijo, da njegova definicija kvazikristalov ni ustrezna. === Aritmetične funkcije ζ modelov eliptičnih krivulj številskih obsegov === Če se prestopi iz geometrične razsežnosti 1, na primer obsega algebrskih števil, na geometrično razsežnost 2, na primer model eliptične krivulje čez številski obseg, dvorazsežni del posplošene Riemannove domneve za aritmetično funkcijo ζ modela obravnava pole funkcije ζ. V razsežnosti 1 raziskovanje integrala ζ v [[tateova disertacija|tateovi disertaciji]] ne vodi do novih pomembnih informacij o Riemannovi domnevi. V nasprotju s tem, [[Ivan Borisovič fesenko|Fesenkovo]] delo v razsežnosti 2 o dvorazsežni posplošitvi Tateove disertacije vsebuje integralsko reprezentacijo integrala ζ, ki je tesno povezan s funkcijo ζ. V teh novih razmerah, ki v razsežnosti 1 niso možne, se lahko poli funkcije ζ raziskujejo prek integrala ζ in priključenih adelskih grup. Sorodna Fesenkova domneva<ref>{{sktxt|Fesenko|2010}}.</ref> iz leta 2010 o pozitivnosti četrtega odvoda mejne funkcije povezane z integralom ζ bistveno nakazuje polov del posplošene Riemannove domneve. Suzuki <ref>{{sktxt|Suzuki|2011}}.</ref> je leta 2011 dokazal, da zadnje skupaj z nekaterimi tehničnimi privzetki nakazuje Fesenkovo domnevo. === Mnogokratne funkcije ζ === Delignejev dokaz Riemannove domneve čez končne obsege je uporabil funkcije ζ produktov varietet, katerih ničle in poli odgovarjajo vsotam ničel in polov izvirne funkcije ζ, da bi se omejili realni deli ničel izvirne funkcije ζ. Po analogiji je Kurokava<ref>{{sktxt|Kurokava|1992}}.</ref> leta 1992 uvedel mnogokratne funkcije ζ, katerih ničle in poli odgovarjajo vsotam ničel in polov Riemannove funkcije ζ. Da bi vrsta konvergirala, je omejil vsote ničel ali polov z nenegativnim imaginarnim delom. Do sedaj znane meje ničel ali polov mnogokratnih funkcij ζ niso dovolj močne, da bi dale ocene za ničle Riemannove funkcije ζ. == Lastnosti ničel in njihova lega == === Število ničel === Funkcijska enačba kombinirana z [[načelo argumenta|načelom argumenta]] nakazuje, da je število ničel funkcije ζ z imaginarnim delom med 0 in ''T'' dano z izrazom: : <math> N(T)=\frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\xi(s)) = \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\Gamma(\tfrac{s}{2})\pi^{-\frac{s}{2}}\zeta(s)s(s-1)/2) \!\, </math> za ''s''=1/2+i''T'', kjer je argument definiran s stalnim spreminjanjem vzdolž premice z Im(''s'')=''T'', z začetnim argumentom 0 v ∞+i''T''. To je vsota velikega, vendar dobro znanega člena: : <math> \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\Gamma(\tfrac{s}{2})\pi^{-s/2}s(s-1)/2) = \frac{T}{2\pi}\log\frac{T}{2\pi}-\frac{T}{2\pi} + 7/8 + \mathcal{O} (1/T) \!\, </math> in manjšega, vendar skrivnostnega člena: : <math> S(T) = \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\zeta(1/2+iT)) = \mathcal{O} (\log(T)) \!\, . </math> Tako je gostota ničel z imaginarnim delom blizu ''T'' približno enaka log(''T'')/2π, funkcija ''S'' pa opiše majhne odklone od tega. Funkcija ''S''(''t'') skače po 1 v vsaki ničli funkcije ζ, in za {{nowrap|''t'' ≥ 8}} monotono pada med ničlami z odvodom blizu −log ''t''. Karacuba je leta 1996 dokazal, da vsak interval (''T'', ''T''+''H''] za <math>H \ge T^{\frac{27}{82}+\varepsilon}</math> vsebuje vsaj: : <math> H(\ln T)^{\frac{1}{3}}e^{-c\sqrt{\ln\ln T}} \!\, </math> točk, kjer funkcija ''S''(''t'') spremeni predznak. Selberg<ref name="#2">{{sktxt|Selberg|1946}}.</ref> je leta 1946 pokazal, da so povprečni momenti sodih potenc funkcije ''S'' dani z: : <math> \int_0^T|S(t)|^{2k}dt = \frac{(2k)!}{k!(2\pi)^{2k}}T(\log \log T)^k + \mathcal{O} (T(\log \log T)^{k-1/2}) \!\, . </math> To nakazuje, da je ''S''(''T'')/(log log ''T'')^1/2 podobno [[normalna porazdelitev|gaussovski slučajni spremenljivki]] s [[srednja vrednost|povprečjem]] 0 in [[varianca|varianco]] 2π². To dejstvo je dokazal Ghosh leta 1983.<ref>{{sktxt|Ghosh|1983}}.</ref> Še posebej je |''S''(''T'')| po navadi približno okrog (log log ''T'')^1/2, občasno pa je veliko večja. Točna stopnja rasti ''S''(''T'') ni znana. Ne obstaja brezpogojna izboljšava Riemannove izvirne meje ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T''), čeprav iz Riemannove domneve izhaja rahlo manjša meja ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T''/log log ''T'').<ref name="titchmarsh_1986" /> Prava stopnja velikosti je lahko malo manjša od tega, ker imajo slučajne funkcije z enako porazdelitvijo kot ''S''(''T'') rast reda približno log(''T'')^1/2. V drugi smeri ne more biti premajhna: Selberg<ref name="#2"/> je leta 1946 pokazal, da {{nowrap|''S''(''T'') ≠ o((log ''T'')^1/3/(log log ''T'')^7/3)}}, in s privzetkom pravilnosti Riemannove domneve je Montgomery pokazal, da {{nowrap|''S''(''T'') ≠ o((log ''T'')^1/2/(log log ''T'')^1/2)}}. Numerični izračuni potrjujejo, da ''S'' raste zelo počasi: |''S''(''T'')|&nbsp;&lt;&nbsp;1 za {{nowrap|''T'' < 280}}, |''S''(''T'')|&nbsp;&lt;&nbsp;2 za ''T''&nbsp;&lt;&nbsp;6&nbsp;800&nbsp;000, največja vrednost |''S''(''T'')| najdena do sedaj je veliko večja kot 3.<ref>{{sktxt|Odlyzko|2002}}.</ref> Iz Riemannove ocene ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T'') izhaja, da so vrzeli med ničlami omejene. Littlewood je to malenkost izboljšal in pokazal, da vrzeli med njihovimi imaginarnimi deli težijo k 0. === Hadamardov in La Vallée Poussinov izrek === [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard]]<ref>{{sktxt|Hadamard|1896}}.</ref> in [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin]]<ref>{{sktxt|La Vallée Poussin|1896}}.</ref> sta leta 1896 neodvisno dokazala, da nobena ničla ne more ležati na premici Re(''s'') = 1. Skupaj s funkcijsko enačbo in dejstvom, da ne obstaja nobena ničla z realnim delom večjim od 1, je to pokazalo, da morajo vse netrivialne ničle ležati v notranjosti kritičnega traku {{nowrap|0 < Re(''s'') < 1}}. To je bil odločilni korak v njihovih prvih dokazih praštevilskega izreka. Oba izvirna dokaza, da funkcija ζ nima ničel z realnim delom enakim 1, sta podobna, in sta odvisna od razkritja, da, če se <math>\zeta (1+it)\, </math> izniči, potem je <math>\zeta (1+2it)\, </math> edina, kar ni možno. En način za to je z uporabo neenakosti: : <math> |\zeta(\sigma)^3\zeta(\sigma+it)^4\zeta(\sigma+2it)|\ge 1 \!\, , </math> za σ > 1, ''t'' realno število in iskanje limite, ko gre σ → 1. Ta neenakost sledi, če se vzame realni del logaritma Eulerjevega produkta: : <math> |\zeta(\sigma+it)| = \exp\Re\sum_{p^n}\frac{p^{-n(\sigma+it)}}{n}=\exp\sum_{p^n}\frac{p^{-n\sigma}\cos(t\log p^n)}{n} \!\, , </math> kjer vsota poteka po vseh praštevilskih potencah ''p''^''n'', tako da je: : <math> |\zeta(\sigma)^3\zeta(\sigma+it)^4\zeta(\sigma+2it)| = \exp\sum_{p^n}p^{-n\sigma}\frac{3+4\cos(t\log p^n)+\cos(2t\log p^n)}{n} \!\, , </math> kar je vsaj enako 1, ker so vsi členi v vsoti pozitivni, zaradi neenakosti: : <math> 3 + 4\cos \theta + \cos (2\theta) = 2 (1 + \cos(\theta))^2 \ge 0 \!\, . </math> === Območja brez ničel === [[Slika:Zero-free region for the Riemann zeta-function.svg|right|thumb|250px|Razen trivialnih ničel Riemannova funkcija ζ nima ničel desno od <math>\sigma = 1\, </math> in levo od <math>\sigma = 0\, </math>. Ničle tudi ne morejo ležati preblizu teh dveh premic. Poleg tega so netrivialne ničle simetrične glede na realno os in kritično premico <math>\sigma = 1/2\, </math>. Po Riemannovi domnevi vse ležijo na njej.]] La Vallée Poussin<ref>{{sktxt|La Vallée Poussin|1899–1900}}.</ref> je med letoma 1899 in 1900 dokazal, da če je <math>\sigma + i \, t\, </math> ničla Riemannove funkcije ζ, potem velja {{nowrap|1 − σ ≥ <big>{{sfrac|''C''|log(''t'')}}</big>}} za kakšno pozitivno konstanto ''C''. Z drugimi besedami ničle ne morejo biti preblizu premici {{nowrap|σ {{=}} 1:}} tam obstaja območje brez ničel blizu te premice. To območje brez ničel je več avtorjev povečalo z metodami, kot je na primer [[izrek Vinogradova o srednji vrednosti]]. Ford<ref>{{sktxt|Ford|2002}}.</ref> je leta 2002 podal različico z eksplicitnimi številskimi konstantami: <math>\zeta (\sigma + i \, t) \ne 0\, </math>, kadar je {{nowrap begin}}|''t''&thinsp;| ≥ 3{{nowrap end}} in: : <math> \sigma\ge 1-\frac{1}{57.54(\log{|t|})^{2/3}(\log{\log{|t|}})^{1/3}} \!\, . </math> == Ničle na kritični premici == Hardy<ref>{{sktxt|Hardy|1914}}.</ref> in Littlewood<ref>{{sktxt|Hardy|Littlewood|1921}}.</ref> sta leta 1914 in 1921 pokazala, da obstaja neskončno mnogo ničel na kritični premici z upoštevanjem momentov določenih funkcij povezanih s funkcijo ζ. Selberg<ref name="#3">{{sktxt|Selberg|1942}}.</ref> je leta 1942 dokazal, da vsaj (majhen) pozitiven delež ničel leži na premici. [[Norman Levinson|Levinson]]<ref>{{sktxt|Levinson|1974}}.</ref> je leta 1974 izboljšal to na eno tretjino ničel s povezavo ničel funkcije ζ s tistimi iz odvoda. Conrey<ref>{{sktxt|Conrey|1989}}.</ref> je leta 1989 to še izboljšal na dve petini ničel. Večina ničel leži blizu kritične premice. [[Harald Bohr|Bohr]] in Landau<ref>{{sktxt|Bohr|Landau|1914}}.</ref> sta leta 1914 točneje pokazala, da za vsak pozitiven ε, vse ničle, razen neskončno majhnega deleža ničel, leži znotraj razdalje ε od kritične premice. Ivić<ref name="ivic_1985" /> je leta 1985 dal več točnejših različic tega rezultata, in jih imenoval ''ocene z ničelno gostoto''. Te omejujejo ničle v območjih z imaginarnim delom največ ''T'' in realnim delom vsaj 1/2&nbsp;+&nbsp;ε. === Hardy-Littlewoodove domneve === Hardy je leta 1914 dokazal, da ima <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> neskončno mnogo realnih ničel. Naj je ''N''(''T'') celotno število realnih ničel, <math>N_0(T)\, </math> celotno število ničel lihega reda funkcije: : <math> \zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right) \!\, , </math> ki ležijo na intervalu (0, ''T'']. Naslednji dve domnevi Hardyja in Littlewooda o razdalji med realnimi ničlami funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> in o gostoti ničel funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> na intervalih (''T'', ''T''+''H''] za dovolj velike ''T'' > 0, <math>H = T^{a + \varepsilon}\, </math> in z najmanjšo možno vrednostjo ''a'' > 0, kjer je ε > 0 poljubno majhno število, sta odprli nove smeri pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ: : 1. za poljubni ε > 0 obstaja takšen <math>T_0 = T_0(\varepsilon) > 0\, </math>, da za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,25+\varepsilon}\, </math> interval <math>(T,T+H]\, </math> vsebuje ničlo lihega reda funkcije <math>\zeta\bigl(\tfrac{1}{2}+it\bigr)\, </math>. : 2. za poljubni ε > 0 obstajata takšna <math>T_0 = T_0(\varepsilon) > 0\, </math> in ''c'' = ''c''(ε) > 0, da za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,5+\varepsilon}\, </math> velja neenakost <math>N_0(T+H)-N_0(T) \geq cH\, </math>. === Selbergova domneva === : Ta razdelek ni o [[Selbergova domneva o 1/4|Selbergovi domnevi o 1/4]] ampak o [[Selbergova domneva o funkciji zeta|Selbergovi domnevi o funkciji ζ]]. Selberg<ref name="#3"/> je leta 1942 raziskal Hardy-Littlewoodov problem 2 in dokazal, da za poljubni <math>\varepsilon > 0\, </math> obstajata takšna <math>T_{0} = T_{0}(\varepsilon) > 0\, </math> in <math>c = c(\varepsilon) > 0\, </math>, da bo za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,5+\varepsilon}\, </math> veljala neenakost <math>N(T+H)-N(T) \geq cH\log T\, </math>. Selberg je domneval, da se to lahko zoži na <math>H=T^{0,5}\, </math>. Karacuba<ref>{{sktxt|Karacuba|1984a}}.</ref><ref>{{sktxt|Karacuba|1984b}}.</ref><ref>{{sktxt|Karacuba|1985}}.</ref> je med letoma 1984 in 1985 dokazal, da za fiksni <math>\varepsilon\, </math>, za katerega velja pogoj <math>0 < \varepsilon < 0,001\, </math>, dovolj veliki <math>Tq, </math> in <math>H = T^{a+\varepsilon}\, </math>, <math>a = \tfrac{27}{82} = \tfrac{1}{3} -\tfrac{1}{246}\, </math>, interval <math>(T, T+H)\, </math> vsebuje vsaj <math>cH \ln T\, </math> realnih ničel Riemannove funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> in tako potrdil Selbergovo domnevo. Selbergove in Karacubove ocene se ne dajo izboljšati glede na stopnjo rasti, ko gre <math>T \to \infty\, </math>. Karacuba<ref>{{sktxt|Karacuba|1992}}.</ref> je leta 1992 dokazal, da analogon Selbergove domneve velja za skoraj vse intervale <math>(T, T+H ]\, </math>, <math>H = T^{\varepsilon}\, </math>, kjer je <math>\varepsilon\, </math> poljubno majhno fiksno pozitivno število. Karacubova metoda dovoljuje raziskavo ničel Riemannove funkcije ζ na »superkratkih« intervalih kritične premice, to je na intervalih <math>(T, T+H ]\, </math>, dolžina <math>H\, </math>, ki se povečuje počasneje kot katerakoli, četudi poljubno majhna stopnja <maath>T\, </math>. Dokazal je še posebej, da za poljuno število <math>\varepsilon\, </math>, <math>\varepsilon_{1}\, </math>, za katerega veljajo pogoji <math>0 < \varepsilon, \varepsilon_{1} < 1\, </math>, skoraj vsi intervali <math>(T, T+H] \, </math> za <math>H \ge \exp{\{(\ln T)^{\varepsilon}\}}\, </math> vsebujejo vsaj <math>H(\ln T)^{1-\varepsilon_{1}}\, </math> ničel funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math>. Ta ocena je zelo blizu tisti, ki izhaja iz Riemannove domneve. === Numerični izračuni === [[Slika:Riemann zeta function absolute value.png|thumb|right|250px|Absolutna vrednost Riemannove funkcije ζ]] Funkcija: : <math> \pi^{-\frac{s}{2}}\Gamma(\tfrac{s}{2})\zeta(s) \!\, </math> ima enake ničle kot funkcija ζ na kritičnem traku, in je realna na kritični premici zradi funkcijske enačbe, tako da se lahko dokaže obstoj ničel točno na realni premici med dvema točkama z numeričnim preverjanjem, ali ima funkcija nasprotna predznaka v teh točkah. Po navadi se zapiše: : <math> \zeta(\tfrac{1}{2} +it) = Z(t)e^{-i\theta(t)} \!\, </math> kjer sta Hardyjeva funkcija [[funkcija Z|''Z'']] in [[Riemann-Sieglova funkcija theta|Riemann-Sieglova funkcija θ]] posebno definirani s tem in s pogojem, da sta gladki realni funkciji z vrednostjo <math>\theta (0) = 0\, </math>. Z iskanjem več intervalov, kjer funkcija ''Z'' spremeni predznak, se lahko pokaže, da obstaja mnogo ničel na kritični premici. Da se preveri Riemannova domneva do danega imaginarnega dela <math>T\, </math> ničel, je treba preveriti tudi, da ne obstajajo druge ničle zunaj premice v tem območju. To se lahko doseže z računanjem celotnega števila ničel v območju in s preverjanjem, ali je enako kot število ničel najdenih na premici. Na ta način se lahko preveri Riemannova domneva do poljubne vrednosti <math>T\, </math> (s tem, da se zagotovi, da so vse ničle funkcije ζ v tem območju enostavne in na kritični premici). Nekateri izračuni ničel funkcije ζ so navedeni v spodnji razpredelnici. Do sedaj vse preverjene ničle ležijo na kritični premici in so enostavne.{{efn|Mnogokratne ničle bi povzročile težave za algoritme iskanja ničel, ki so odvisni od iskanja sprememb predznaka med ničlami.}} Za razpredelnice ničel glej delo Haselrovea in Millerja<ref>{{sktxt|Haselgrove|Miller|1960}}</ref> ali delo Odlyzka.<ref>{{harvnb|Odlyzko}}.</ref> {| class="wikitable" |- ! leto ! število ničel ! avtor |- |1859? |3 |[[Bernhard Riemann|B. Riemann]] je uporabil [[Riemann-Sieglova formula|Riemann-Sieglovo formulo]] (neobjavljeno, vendar navedeno v Siglovem delu<ref>{{sktxt|Siegel|1932}}.</ref>). |- |1903 |15 |[[Jørgen Pedersen Gram|J. P. Gram]]<ref>{{sktxt|Gram|1903}}.</ref> je uporabil [[Euler-Maclaurinova formula|Euler-Maclaurinovo vsoto]] in odkril Gramov zakon. Pokazal je, da vseh 10 ničel z imaginarnim delom največ 50 leži na kritični premici z realnim delom enakim 1/2 z računanjem vsote inverza 10-ih potenc korenov, ki jih je našel. |- |1914 |79 (γ_''n'' ≤ 200) |R. J. Backlund<ref>{{sktxt|Backlund|1914}}.</ref> je uvedel boljšo metodo za preverjanje vseh ničel do dane točke ali ležijo na premici z raziskovanjem argumenta ''S''(''T'') funkcije ζ. |- |1925 |138 (γ_''n'' ≤ 300) |[[John Irwin Hutchinson|J. I. Hutchinson]]<ref>{{sktxt|Hutchinson|1925}}.</ref> je našel prvo neskladje z Gramovim zakonom, v Gramovi točki ''g''₁₂₆. |- |1935 |195 |[[Edward Charles Titchmarsh|E. C. Titchmarsh]]<ref>{{sktxt|Titchmarsh|1935}}.</ref> je uporabil nedavno ponovno odkrito [[Riemann-Sieglova formula|Riemann-Sieglovo formulo]], ki je veliko hitrejša od Euler-Maclaurinove vsote. Potrebno je približno ''O''(''T''^3/2+ε) korakov za preverbo ničel z imaginarnim delom manjšim od ''T'', Euler-Maclaurinova metoda pa zahteva približno ''O''(''T''^2+ε) korakov. |- |1936 |1041 |E. C. Titchmarsh<ref>{{sktxt|Titchmarsh|1936}}.</ref> in L. J. Comrie sta bila zadnja, ki sta iskala ničle na roke. |- |1953 |1104 |[[Alan Turing|A. M. Turing]]<ref name="turing_1953">{{sktxt|Turing|1953}}.</ref> je našel učinkovitejši način preverjanja, da so vse ničle do neke točke upoštevane z ničlami na premici, tako da se preveri ali ima funkcija ''Z'' pravilni predznak v več zaporednih Gramovih točkah in z uporabo dejstva, da je srednja vrednost ''S''(''T'') enaka 0. To ne zahteva skoraj nobenega dodatnega dela, ker je predznak funkcije ''Z'' v Gramovih točkah že znan iz iskanja ničel. Ta metoda se običajno še vedno uporablja. To je bila prva raba digitalnega računalnika za izračun ničel. |- |1956 |15 000 |[[Derrick Henry Lehmer|D. H. Lehmer]]<ref name="lehmer_1956">{{sktxt|Lehmer|1956}}.</ref> je odkril nekaj primerov, kjer ima funkcija ζ ničle, ki ležijo »komaj« na premici: dve ničli funkcije ζ sta tako blizu skupaj, da je izredno težko najti spremembo predznaka med njima. To se imenuje »[[Lehmerjev par]]« in se prvič pojavi pri ničlah z imaginarnima deloma 7005,063 in 7005,101, ki se razlikujeta le za 0,04, medtem ko je povprečna vrzel med drugimi ničlami blizu te točke približno enaka 1. |- |1956 |25 000 |D. H. Lehmer |- |1958 |35 337 |N. A. Meller |- |1966 |250 000 |[[Russell Sherman Lehman|R. S. Lehman]] |- |1968 |3 500 000 |Rosser, Yohe in Schoenfeld<ref name="#4">{{sktxt|Rosser|Yohe|Schoenfeld|1969}}.</ref> so navedli Rosserjevo pravilo (opisano spodaj). |- |1977 |40 000 000 |[[Richard Peirce Brent|R. P. Brent]] |- |1979 |81 000 001 |R. P. Brent |- |1982 |200 000 001 |R. P. Brent, [[Johan van de Lune|J. van de Lune]], [[Herman te Riele|H. J. J. te Riele]], D. T. Winter |- |1983 |300 000 001 |J. van de Lune, H. J. J. te Riele |- |1986 |1 500 000 001 |J. van de Lune, H. J. J. te Riele in D. T. Winter<ref>{{sktxt|van de Lune|te Riele|Winter|1986}}.</ref> so podali nekaj statističnih podatkov o ničlah in izdelali več grafov funkcije ''Z'' na mestih kjer se neobičajno obnaša. |- |1987 |nekaj z veliko višino (~10¹²) |[[Andrew Michael Odlyzko|A. M. Odlyzko]]<ref name="odlyzko_1987" /> je izračunal majhno število ničel z veliko večjo višino, približno 10¹², do visoke točnosti za preverbo [[Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji|Montgomeryjeve domneve o parni korelaciji]]. |- |1992 |nekaj z veliko višino (~10²⁰) |A. M. Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1992}}.</ref> je izračunal 175 milijonov ničel z višinami približno 10²⁰ in nekaj z višinami približno 2{{e|20}}, in podal obširno razpravo o rezultatih. |- |1998 |10000 z veliko višino (~10²¹) |A. M. Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1998}}.</ref> je izračunal nekaj ničel z višino približno 10²¹ |- |2001 |10 000 000 000 |J. van de Lune (neobjavljeno) |- |2004 |900 000 000 000 |S. Wedeniwski (distribuirano računanje [[ZetaGrid]]) |- |2004 |10 000 000 000 000 in nekaj z velikimi višinami (do ~10²⁴) |X. Gourdon<ref>{{sktxt|Gourdon|2004}}.</ref> in Patrick Demichel sta uporabila [[Odlyzko-Schönhageov algoritem]]. Preverila sta tudi dve milijardi ničel z višinami približno 10¹³, 10¹⁴, ... , 10²⁴. |} === Gramove točke === [[Gramova točka]] je točka na kritični premici 1/2&nbsp;+&nbsp;''it'', kjer je funkcija ζ realna in neničelna. S pomočjo izraza za funkcijo ζ na kritični premici ζ(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'') = ''Z''(''t'')e^{&nbsp;−&nbsp;''i''θ(''t'')}, kjer je Hardyjeva funkcija ''Z'' realna za realni ''t'', θ pa je Riemann-Sieglova funkcija θ, se vidi, da je funkcija ζ realna, ko je sin(θ(''t'')) = 0. Iz tega izhaja, da je θ(''t'') celoštevilski mnogokratnik števila ''π'', kar omogoča, da se lega Gramovih točk izračuna dokaj preprosto z inverzom formule za θ. Po navadi so označene z ''g''_''n'' za ''n'' = 0, 1, ..., kjer je ''g''_''n'' edina rešitev θ(''t'') = ''n''π. Gram je opazil, da je bila med dvema Gramovima točkama pogosto točno ena ničla funkcije ζ. Hutchinson je poimenoval to opažanje Gramov zakon. Obstaja več drugih tesno povezanih izjav, ki se včasih tudi imenujejo Gramov zakon, na primer: * (−1)^''n''''Z''(''g''_''n'') je po navadi pozitiven, ali * funkcija ''Z''(''t'') ima po navadi nasprotni predznak v naslednjih Gramovih točkah. Imaginarni deli γ_''n'' prvih ničel (modro) in prvih nekaj Gramovih točk ''g''_''n'' podaja naslednja razpredelnica {| class="wikitable" |- | | |''g''₋₁ |style="background: #eef"|γ₁ |''g''₀ |style="background: #eef"|γ₂ |''g''₁ |style="background: #eef"|γ₃ |''g''₂ |style="background: #eef"|γ₄ |''g''₃ |style="background: #eef"|γ₅ |''g''₄ |style="background: #eef"|γ₆ |''g''₅ |- |0,000 |3,436 |9,667 |style="background: #eef"|14,135 |17,846 |style="background: #eef"|21,022 |23,170 |style="background: #eef"|25,011 |27,670 |style="background: #eef"|30,425 |31,718 |style="background: #eef"|32,935 |35,467 |style="background: #eef"|37,586 |38,999 |} [[Slika:Zeta polar.svg|thumb|right|250px|Prikaz vrednosti <math>\zeta (1/2+it)\, </math> v kompleksni ravnini za <math>0 \le t \le 34\, </math>. (Za <math>t =0\, </math> vrednost <math>\zeta (1/2) \approx -1,460\, </math> odgovarja najbolj levi točki na rdeči krivulji.) Gramov zakon pravi, da krivulja po navadi prečka realno os enkrat med ničlami.]] Prvo neskladje Gramovega zakona se pojavi pri 127-i ničli in Gramovi točki ''g''₁₂₆, ki sta v »nepravilnem« vrstnem redu. {| class="wikitable" |- |''g''₁₂₄ |style="background: #eef"|γ₁₂₆ |''g''₁₂₅ |''g''₁₂₆ !style="background: #eef"|γ₁₂₇ |style="background: #eef"|γ₁₂₈ |''g''₁₂₇ |style="background: #eef"|γ₁₂₉ |''g''₁₂₈ |- |279,148 |style="background: #eef"|279,229 |280,802 |282,455 !style="background: #eef"|282,465 |style="background: #eef"|283,211 |284,104 |style="background: #eef"|284,836 |285,752 |} Gramova točka ''t'' je dobra, če je funkcija ζ pozitivna v 1/2 + ''it''. Indeksi »slabih« Gramovih točk, kjer ima funkcija ''Z'' »napačni« predznak, so: 126, 134, 195, 211 ... {{OEIS|id=A114856}}. Gramov blok je interval omejen z dvema dobrima Gramovima točkama, tako da so vse Gramove točke med njimi slabe. Izboljšava Gramovega zakona, imenovana Rosserjevo pravilo<ref name="#4"/> pravi, da je v Gramovih blokih pogosto pričakovano število ničel (enako kot število Gramovih intervalov), četudi v katerem od posameznih Gramovih intervalov v bloku mogoče ni točno ene ničle. Interval omejen s točkama ''g''₁₂₅ in ''g''₁₂₇ je na primer Gramov blok, ki vsebuje edino slabo Gramovo točko ''g''₁₂₆, in vsebuje pričakovano število dveh ničel, čeprav v nobenem od njegovih dveh Gramovih intervalov ni posamezne ničle. Rosser je s sodelavci preveril izjeme v Rosserjevem pravilu v prvih treh milijonih ničel, čeprav obstaja neskončno mnogo izjem Rosserjevega pravila na celi funkciji ζ. Gramov zakon in Rosserjevo pravilo oba pravita, da v nekem smislu ničle ne zaidejo predaleč od svojih pričakovanih leg. Razdaljo ničle od njene pričakovane lege podaja funkcija ''S'' definirana zgoraj. Ta raste izredno počasi: njena povprečna vrednost je reda (log log ''T'')^1/2 in doseže vrednost 2 šele za T približno 10²⁴. To pomeni, da obe pravili veljata večino časa za majhne ''T'', pogosto pa ne veljata. Trudgian<ref>{{sktxt|Trudgian|2011}}.</ref> je leta 2011 res pokazal, da Gramov zakon in Rosserjevo pravilo ne veljata v pozitivnem deležu primerov. Pričakuje se, da bosta v približno 73 % primerov posamezno ničlo obkrožali dve zaporedni Gramovi točki, v 14 % primerov nobena, v 13 % primerov pa sta sčasoma dve ničli v takšnem Gramovem intervalu. == Argumenti za Riemannovo domnevo in proti njej == Matematični članki o Riemannovi domnevi so o njeni pravilnosti previdno zadržani. Od avtorjev, ki izrazijo mnenje, jih večina, kot na primer Riemann<ref name="riemann_1859" /> ali Bombieri<ref name="bombieri_2000" /> nakaže, da pričakujejo (ali vsaj upajo), da je pravilna. Med avtorji, ki izražajo resnični dvom o njej, sta Ivić,<ref name="ivic_2008">{{sktxt|Ivić|2008}}.</ref> ki navaja nekatere razloge za dvom, in Littlewood,<ref>{{sktxt|Littlewood|1962}}.</ref> ki naravnost navaja svoje prepričanje, da je nepravilna in, da zanjo ne obstaja noben dokaz in predstavljiv vzrok za pravilnost. Med avtorji, ki so dvomili o pravilnosti Riemannove domneve, je bil tudi Turing.<ref name="turing_1953" /><ref name="wolf_2009" /> V svojem članku je zapisal: »Naredili so se izračuni v optimističnem upanju, da bi se našla ničla zunaj kritične premice.« Turing je našel, da vse ničle do <math>t = 1540\, </math> ležijo na kritični premici. [[Pregledni članek|Pregledni članki]] so si enotni, da je pokazateljev zanjo precej, vendar ne ogromno, tako da, medtem ko je verjetno pravilna, obstaja več upravičenih dvomov.<ref name="bombieri_2000" /><ref name="conrey_2003">{{sktxt|Conrey|2003}}.</ref><ref name="sarnak_2008">{{sktxt|Sarnak|2008}}.</ref> Nekatere argumente za (ali proti) Riemannovi domnevi so navedli [[Peter Sarnak|Sarnak]],<ref name="sarnak_2008" /> Conrey<ref name="conrey_2003" /> in Ivić.<ref name="ivic_2008" /> Med njimi so naslednji razlogi: * dokazali so že več analogonov Riemannove domneve. Deligneov dokaz za varietete čez končne obsege<ref name="deligne_1974" /> je verjetno najmočnejši posamezen teoretični razlog v prid Riemannovi domnevi. To zagotavlja nekaj pokazateljev za splošnejšo domnevo, da za vse funkcije ζ, povezane z avtomorfnimi formami, velja Riemannova domneva, ki vsebuje klasično Riemannovo domnevo kot posebni primer. Podobno za Selbergove funkcije ζ velja analogon Riemannove domneve in so na nek način podobne Riemannovi funkciji ζ s funkcijsko enačbo in razvoj v neskončni produkt podoben razvoju v Eulerjev produkt. Obstaja pa nekaj večjih razlik: niso na primer podane s kakšno Dirichletovo vrsto. Riemannovo domnevo za Gossovo funkcijo ζ je dokazal Sheats.<ref name="sheats_1998" /> Z razliko od teh pozitivnih primerov za nekatere [[Epsteinova funkcija zeta|Epsteinove funkcije ζ]] Riemannova domneva ne velja, četudi imajo neskončno število ničel na kritični premici.<ref name="titchmarsh_1986" /> Te funkcije so zelo podobne Riemannovi funkciji ζ, lahko se jih razvije s kakšno Dirichletovo vrsto in imajo funkcijsko enačbo, vendar tiste, za katere ne velja Riemannova domneva, nimajo Eulerjevega produkta in niso neposredno povezane z [[avtomorfna reprezentacija|avtomorfnimi reprezentacijami]]. * kot prvo se numerično preverjanje, da mnogo ničel leži na premici, zdi močan pokazatelj. Vendar je bilo v analitični teoriji števil veliko domnev, ki so jih podpirale velike količine numeričnih izračunov, pa so bile nepravilne. Glej [[Skewesovo število]] za značilni zgled, kje se prva izjema verjetni domnevi povezani z Riemannovo domnevo morda lahko pojavi pri približno številu 10³¹⁶; protiprimer Riemannovi domnevi z imaginarnim delom takšne velikosti bi bil precej daleč proč od tega, kar se trenutno lahko izračuna z neposrednim pristopom. Problem je, ker na obnašanje velikokrat vplivajo zelo počasi naraščajoče funkcije, kot je npr. log log ''T'', in težijo k neskončnosti, vendar zelo počasi, kar je nemogoče zaznati z računanjem. Takšne funkcije se pojavljajo v teoriji funkcij ζ in od njih je odvisno obnašanje njihovih ničel. Zgornja funkcija ''S''(''T'') ima na primer povprečno velikost (log log ''T'')^1/2. Kot vrednost funkcije ''S''(''T'') naraste vsaj za 2 v kakšnem protiprimeru Riemannove domneve, bi bilo pričakovati, da se bodo protiprimeri Riemannove domneve začeli pojavljati le kadar vrednost funkcije ''S''(''T'') postane velika. Njena vrednost ni skoraj nikoli dosti večja od 3, kakor kažejo dosedanji izračuni, vendar je znano, da je neomejena, kar nakazuje, da izračuni še niso dosegli območja značilnega obnašanja funkcije ζ. * [[Arnaud Denjoy|Denjoy]]ev verjetnostni argument za Riemannovo domnevo<ref name="edwards_1974" /> temelji na opažanju, da, če je μ(''x'') naključno zaporedje števil »1« in »−1«, potem so za vsak {{nowrap|ε > 0}} [[delna vsota|delne vsote]]: :: <math> M(x) = \sum_{n \le x} \mu(n) \!\, </math> : (vrednosti, ki so lege v [[enostavni naključni sprehod|enostavnem naključnem sprehodu]]) omejene z: :: <math> M(x) = \mathcal{O} (x^{1/2+\varepsilon}) </math> : z [[skoraj gotovo|verjetnostjo enako 1]]. Riemannova domneva je enakovredna tej meji za Möbiusovo funkcijo&nbsp;μ in Mertensovo funkcijo ''M'', ki sta izpeljani iz nje na enak način. IZ drugimi besedami je v nekem smislu Riemannova domneva enakovredna izjavi, da se μ(''x'') obnaša kot naključno zaporedje metanja kovancev. Kadar je μ(''x'') neničelna, njen predznak da parnost števila prafaktorjev ''x'', in tako Riemannova domneva neformalno pravi, da se parnost števila prafaktorjev celega števila obnaša naključno. Takšni verjetnostni argumenti v teoriji števil velikokrat dajo pravilen odgovor, vendar jih je težko strogo definirati, včasih pa dajo tudi nepravilen odgovor za kakšne rezultate, kot na primer za [[Maierjev izrek]]. * Odlyzkovi izračuni<ref name="odlyzko_1987" /> kažejo, da se ničle funkcije ζ obnašajo zelo podobno kot lastne vrednosti slučajne hermitske matrike, kar nakazuje, da so lastne vrednosti kakšnega sebiadjungiranega operatorja, od koder bi lahko izhajala pravilnost Riemannove domneve. Vsi poskusi najti takšen operator pa so do sedaj spodleteli. * obstaja več izrekov, kot je na primer [[Goldbachova šibka domneva]] za dovolj velika liha števila, ki so bili najprej dokazani s privzetkom o pravilnosti posplošene Riemannove domneve, kasneje pa so se pokazali, da so pravilni brezpogojno. To se lahko obravnava kot šibek pokazatelj za pravilnost posplošene Riemannove domneve, saj se je več njenih »predvidenj« izkazalo za pravilne. * [[Lehmerjev par]],<ref name="lehmer_1956" /> kjer sta dve ničli včasih zelo blizu skupaj, je včasih dan kot razlog za nepravilnost Riemannove domneve. Vendar se to pričakuje, da se to slučajno pojavi le občasno četudi bi bila Riemannova domneva pravilna. Odlyzkovi izračuni nakazujejo, da se bližnji pari ničel pojavljajo ravno tako pogosto kot napoveduje Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji. Ni znano ali obstaja neskončno mnogo Lehmerjevih parov. * Patterson<ref name="patterson_1988" /> predlaga, da je najbolj brezpogojen razlog za Riemannovo domnevo za večino matematikov upanje, da so praštevila porazdeljena enakomerno kot je mogoče. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[razširjena Riemannova domneva]] * [[posplošena Riemannova domneva]] * [[velika Riemannova domneva]] * [[Hilbertov osmi problem]] * [[problemi tisočletne nagrade]] * [[krajevna funkcija zeta]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Akbary | first1= Amir | last2= Friggstad | first2= Zachary | title= Superabundant numbers and the Riemann hypothesis | journal= [[American Mathematical Monthly]] | date= 2009 | volume= 116 | issue= 3 | pages= 273&ndash;275 | doi= 10.4169/193009709X470128 | url= http://webdocs.cs.ualberta.ca/~zacharyf/Papers/superabundant.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20140411041855/http://webdocs.cs.ualberta.ca/~zacharyf/papers/superabundant.pdf | archive-date= 2014-04-11 | url-status= dead }} * {{citat | last1= Arias de Reyna | first1= Juan | title= X-Ray of Riemann zeta-function | date= 2003-09-26 | arxiv= math/0309433}} * {{citat | last1= Arias de Reyna | first1= Juan | title= Asymptotics of Keiper-Li Coefficients | date= 2011-01-31 | url= http://personal.us.es/arias/56-2RHB.pdf }} * {{citat | last1= Artin | first1= Emil | authorlink1= Emil Artin | title= Quadratische Körper im Gebiete der höheren Kongruenzen. II. Analytischer Teil| journal= [[Mathematische Zeitschrift]] | date= 1924 | volume= 19 | issue= 1 | pages= 207&ndash;246 | doi= 10.1007/BF01181075}} * {{citat | last1= Backlund | first1= R. J. | title= Sur les Zéros de la Fonction ζ(s) de Riemann | journal= C. R. Acad. Sci. Paris | date= 1914 | volume= 158 | pages= 1979&ndash;1981 | url= http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3111d/f1983.image }} * {{citat | last1= Beurling | first1= Arne | authorlink1= Arne Beurling | title= A closure problem related to the Riemann zeta-function | journal= [[Proceedings of the National Academy of Sciences|Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America]] | date= 1955 | volume= 41 | issue= 5 | pages= 312&ndash;314 | doi= 10.1073/pnas.41.5.312 | mr= 0070655}} * {{citat | last1= Bohr | first1= Harald | authorlink1= Harald Bohr | last2= Landau | first2= Edmund | authorlink2= Edmund Landau | title= Ein Satz über Dirichletsche Reihen mit Anwendung auf die ζ-Funktion und die ''L''-Funktionen | journal= [[Rendiconti del Circolo Matematico di Palermo]] | date= 1914 | volume= 37 | issue= 1 | pages= 269&ndash;272 | doi= 10.1007/BF03014823}} * {{citat | last1= Bombieri | first1= Enrico | authorlink1= Enrico Bombieri | title= The Riemann Hypothesis – official problem description | date= 2000 | publisher= [[Clayjev matematični inštitut]] | format= PDF | url= http://www.claymath.org/sites/default/files/official_problem_description.pdf | accessdate= 2008-10-25 | archive-url= https://web.archive.org/web/20151222090027/http://www.claymath.org/sites/default/files/official_problem_description.pdf | archive-date= 2015-12-22 | url-status= dead }}. Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat |title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike | series= (CMS Books in Mathematics) | publisher= Springer | location= New York | date= 2008 | editor1-first= Peter | editor1-last= Borwein | editor1-link= Peter Borwein | editor2-first= Stephen | editor2-last= Choi | editor3-first= Brendan | editor3-last= Rooney | editor4-first= Andrea | editor4-last= Weirathmueller | display-editors= etal | isbn= 978-0-387-72125-5 | doi= 10.1007/978-0-387-72126-2}} * {{citat | last1= Borwein | first1= Peter | authorlink1= | last2= Ferguson | first2= Ron | last3= Mossinghoff | first3= Michael J. | title= Sign changes in sums of the Liouville function | journal= [[Mathematics of Computation]] | date= 2008 | volume= 77 | issue= 263 | pages= 1681&ndash;1694 | doi= 10.1090/S0025-5718-08-02036-X | mr= 2398787}} * {{citat |last1= de Branges | first1= Louis | authorlink1= Louis de Branges | title= The convergence of Euler products | journal= Journal of Functional Analysis | date= 1992 | volume= 107 | issue= 1 | pages= 122&ndash;210 | doi= 10.1016/0022-1236(92)90103-P | mr= 1165869}} * {{citat | last1= Broughan | first1= Kevin A. | last2= Barnett | first2= A. Ross | title= The holomorphic flow of the Riemann Zeta function | date= april 2002 | url= http://www.math.waikato.ac.nz/~kab/papers/zeta.pdf | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2015-06-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150627020444/http://www.math.waikato.ac.nz/~kab/papers/zeta.pdf | url-status= dead }} * {{citat | last1= Calude | first1= Cristian S. | last2= Hertling | first2= Peter H. | last3= Khoussainov | first3= Bakhadyr | title= Do the Zeros of Riemann's Zeta-Function Form a Random Sequence ? | date= april 1997 | url= http://www.cs.auckland.ac.nz/CDMTCS//researchreports/032crisRR.pdf | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2010-06-04 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100604071903/http://www.cs.auckland.ac.nz/CDMTCS//researchreports/032crisRR.pdf | url-status= dead }} * {{citat | last1= Cartier | first1= Pierre Emile Jean | authorlink1= Pierre Emile Jean Cartier | title= Seminar on Number Theory, Paris 1980–81 (Paris, 1980/1981) | date= 1982 | publisher= Birkhäuser Boston | location= Boston, MA | series= (Progr. Math.) | volume= 22 | chapter= Comment l'hypothèse de Riemann ne fut pas prouvée | pages= 35&ndash;48 | mr = 693308}} * {{citat | last1= Choie | first1= YoungJu | authorlink1= YoungJu Choie | last2= Lichiardopol | first2= Nicolas | last3= Moree | first3= Pieter | authorlink3= Pieter Moree | last4= Solé | first4= Patrick | title= On Robin's criterion for the Riemann hypothesis | journal= Journal de théorie des nombres de Bordeaux | date= 2007 | volume= 19 | issue= 2 | pages= 357&ndash;372 | issn= 1246-7405 | doi= 10.5802/jtnb.591 | mr= 2394891 | zbl= 1163.11059 | arxiv= math.NT/0604314 | url= http://jtnb.cedram.org/item?id=JTNB_2007__19_2_357_0 | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2015-06-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150627020827/http://jtnb.cedram.org/item?id=JTNB_2007__19_2_357_0 | url-status= dead }} * {{navedi arXiv | last1= Christ | first1= Thomas | title= Value-distribution of the Riemann zeta-function and related functions near the critical line | date= 2013 | arxiv= 1405.1553 | class= math.NT}}. Doktorska disertacija, Univerza v Würzburgu. * {{navedi arXiv | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Wolf | first2= Marek | title= Criteria equivalent to the Riemann Hypothesis |date= 2008-08-13 | arxiv= 0808.0640 | class= math.NT}} * {{citat |last1= Coffey | first1= Mark W. | title= The theta-Laguerre calculus formulation of the Li/Keiper constants | journal= [[Journal of Approximation Theory]] | date= junij 2007 | volume= 146 | issue= 2 | pages= 267&ndash;275 | doi= 10.1016/j.jat.2006.10.006}} * {{citat | last1= Connes | first1= Alain | authorlink1= Alain Connes | title= Trace formula in noncommutative geometry and the zeros of the Riemann zeta function | journal= Selecta Mathematica. New Series | date= 1999 | volume= 5 | issue= 1 | pages= 29&ndash;106 | doi= 10.1007/s000290050042 | arxiv= math/9811068 | mr= 1694895}} * {{citat | last1= Connes | first1= Alain | authorlink1= | title= Mathematics: frontiers and perspectives | publisher= [[Ameriško matematično društvo]] | location= Providence, R.I. | mr= 1754766 | date= 2000 | chapter= Noncommutative geometry and the Riemann zeta function | pages= 35&ndash;54}} * {{citat | last1= Conrey | first1= John Brian | authorlink1= Brian Conrey | title= More than two fifths of the zeros of the Riemann zeta function are on the critical line | journal= [[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]] | date= 1989 | volume= 399 | pages= 1&ndash;16 | doi= 10.1515/crll.1989.399.1 | mr= 1004130 | url= http://www.digizeitschriften.de/resolveppn/GDZPPN002206781 }} * {{citat|last1= Conrey|first1= John Brian|authorlink1= |title= The Riemann Hypothesis|journal= Notices of the American Mathematical Society|date= 2003|pages= 341–353|url= http://www.ams.org/notices/200303/fea-conrey-web.pdf|format= PDF}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Conrey|first1= John Brian|authorlink1= |last2= Li|first2= Xian-Jin|authorlink2= Xian-Jin Li|title= A note on some positivity conditions related to zeta and L-functions|doi= 10.1155/S1073792800000489|arxiv= math/9812166|mr= 1792282|date= 2000|journal= International Mathematics Research Notices|issue= 18|pages= 929–940|volume= 2000}} * {{citat|last1= Deligne|first1= Pierre|authorlink1= Pierre Deligne|title= La conjecture de Weil. I|url= http://www.numdam.org/item?id=PMIHES_1974__43__273_0|mr= 0340258|date= 1974|journal= [[Publications Mathématiques de l'IHÉS]]|volume= 43|pages= 273–307|doi= 10.1007/BF02684373}} * {{citat|last1= Deligne|first1= Pierre|authorlink1= |title= La conjecture de Weil : II|url= http://www.numdam.org/item?id=PMIHES_1980__52__137_0|date= 1980|journal= Publications Mathématiques de l'IHÉS|volume= 52|pages= 137–252|doi= 10.1007/BF02684780}} * {{citat|last1= Deninger|first1= Christopher|authorlink1= Christopher Deninger|title= Proceedings of the International Congress of Mathematicians, Vol. I (Berlin, 1998)|url= http://www.mathematik.uni-bielefeld.de/documenta/xvol-icm/00/Deninger.MAN.html|mr= 1648030|date= 1998|series= Documenta Mathematica|chapter= Some analogies between number theory and dynamical systems on foliated spaces|pages= 163–186}} * {{citat|last1= Derbyshire|first1= John|authorlink1= John Derbyshire|title= [[Prime Obsession]]|publisher= Joseph Henry Press, Washington, DC|isbn= 978-0-309-08549-6|mr= 1968857|date= 2003}} * {{citat|last1= Dyson|first1= Freeman John|authorlink1= Freeman John Dyson|title= Birds and frogs|url= http://www.ams.org/notices/200902/rtx090200212p.pdf|mr= 2483565|date= 2009|journal= [[Notices of the American Mathematical Society]]|volume= 56|issue= 2|pages= 212–223}} * {{citat|last1= Edwards|first1= Harold Mortimer|authorlink1= Harold Mortimer Edwards|title= Riemann's Zeta Function|publisher= [[Dover Publications]]|location= New York|isbn= 978-0-486-41740-0|mr= 0466039|date= 1974}} * {{citat|last1= Fesenko|first1=Ivan Borisovič|authorlink1= Ivan Borisovič Fesenko|title= Analysis on arithmetic schemes. II|date= 2010|journal= Journal of K-theory|volume= 5|issue= 3|pages= 437–557|doi= 10.1017/is010004028jkt103}} * {{citat|last1= Ford|first1= Kevin|title= Vinogradov's integral and bounds for the Riemann zeta function|doi= 10.1112/S0024611502013655|mr= 1936814|date= 2002|journal= Proceedings of the London Mathematical Society. Third Series|volume= 85|issue= 3|pages= 565–633}} * {{citat|last1= Franel|first1= Jérôme|authorlink1= Jérôme Franel|last2= Landau|first2=Edmund|authorlink2= Edmund Landau|title= Les suites de Farey et le problème des nombres premiers" (Franel, 198–201); "Bemerkungen zu der vorstehenden Abhandlung von Herrn Franel (Landau, 202–206)|journal= Göttinger Nachrichten|pages= 198–206|date= 1924}} * {{citat|last1= Ghosh|first1= Amit|title= On the Riemann zeta function—mean value theorems and the distribution of &#124;S(T)&#124;|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1983|volume= 17|issue= |pages= 93–102|doi= 10.1016/0022-314X(83)90010-0}} * {{citat|last1= Gourdon|first1= Xavier|url= http://numbers.computation.free.fr/Constants/Miscellaneous/zetazeros1e13-1e24.pdf|format= PDF|title= The 10¹³ first zeros of the Riemann Zeta function, and zeros computation at very large height|date= 2004}} * {{citat|last1= Gram|first1= Jørgen Pedersen|authorlink1= Jørgen Pedersen Gram|title= Note sur les zéros de la fonction ζ(s) de Riemann|journal= Acta Mathematica|date= 1903|volume= 27|pages= 289–304|doi= 10.1007/BF02421310}} * {{citat|last1= Granville|first1= Andrew|authorlink1= Andrew Granville|last2= Martin|first2= Greg|title= Prime Number Races |journal= Amer. Math. Monthly|date= 2006|volume= 113|issue= |pages= 1–33|arxiv=math/0408319}} * {{citat|last1= Hadamard|first1= Jacques Salomon|authorlink1= Jacques Salomon Hadamard|title= Sur la distribution des zéros de la fonction ζ(s) et ses conséquences arithmétiques|journal= Bulletin Société Mathématique de France|date= 1896|volume= 14|pages= 199–220|url= http://www.numdam.org/item?id=BSMF_1896__24__199_1}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= Godfrey Harold Hardy|title= Sur les Zéros de la Fonction ζ(s) de Riemann|journal= C. R. Acad. Sci. Paris|date= 1914|volume= 158|pages= 1012–1014|url= http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3111d.image.f1014.langEN|jfm= 45.0716.04}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= |last2= Littlewood|first2= John Edensor|authorlink2= John Edensor Littlewood|title= The zeros of Riemann's zeta-function on the critical line|journal= Math. Z.|date= 1921|volume= 10|pages= 283–317|doi= 10.1007/BF01211614|issue= 3–4}} * {{citat|last1= Haselgrove|first1= Colin Brian|authorlink1= Colin Brian Haselgrove|title= A disproof of a conjecture of Pólya|mr= 0104638|date= 1958|journal= Mathematika|volume= 5|pages= 141–145|doi= 10.1112/S0025579300001480|issue= 2|issn= 0025-5793|zbl= 0085.27102}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Haselgrove|first1= Colin Brian|authorlink1= |last2= Miller|first2= Jeffrey Charles Percy|authorlink2= Jeffrey Charles Percy Miller|title= Tables of the Riemann zeta function|publisher= [[Cambridge University Press]]|series= Royal Society Mathematical Tables, Vol. 6|mr= 0117905|date= 1960|isbn= 978-0-521-06152-0}} [http://www.jstor.org/stable/2003098 Pregled] * {{navedi arXiv|last1= He|first1= Yang-Hui|last2= Jejjala|first2= Vishnu|last3= Minic|first3= Djordje|title= From Veneziano to Riemann: A String Theory Statement of the Riemann Hypothesis|date= 2015-01-08|arxiv= 1501.01975|class= hep-th}} * {{citat|last1= Hutchinson|first1= John Irwin|authorlink1= John Irwin Hutchinson|title= On the Roots of the Riemann Zeta-Function|jstor= 1989163|date= 1925|journal= [[Transactions of the American Mathematical Society]]|volume= 27|pages= 49–60|doi= 10.2307/1989163|issue= 1}} * {{citat|last1= Ingham|first1= Albert Edward|authorlink1= Albert Edward Ingham|title= The Distribution of Prime Numbers|publisher= Cambridge University Press|series= Cambridge Tracts in Mathematics and Mathematical Physics|volume= 30|date= 1932}}. Ponatisnjeno 1990, ISBN 978-0-521-39789-6, {{MathSciNet|1074573}} * {{citat|last1= Ireland|first1= Kenneth|last2= Rosen |first2= Michael Ira|authorlink2= Michael Ira Rosen|title= A Classical Introduction to Modern Number Theory (Second edition)|publisher = [[Springer Science+Business Media|Springer]]|location= New York|date= 1990|isbn= 0-387-97329-X}} * {{citat|last1= Ivić|first1=Aleksandar|authorlink1= Aleksandar Ivić|title= The Riemann Zeta Function|publisher= [[John Wiley & Sons]]|location= New York|isbn= 978-0-471-80634-9|mr= 0792089|date= 1985}} (Ponatisnjeno Dover 2003) * {{citat|last1= Ivić|first1= Aleksandar|authorlink1= |chapter= On some reasons for doubting the Riemann hypothesis|isbn= 978-0-387-72125-5|pages= 131–160|title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike|series= CMS Books in Mathematics|publisher= Springer|location= New York|date= 2008|editor1-last= Borwein|editor1-first= Peter|editor2-last= Choi|editor2-first= Stephen|editor3-last= Rooney|editor3-first=Brendan|editor4-last= Weirathmueller|editor4-first= Andrea|display-editors= etal|arxiv= math.NT/0311162}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= Anatolij Aleksejevič Karacuba|title= Zeros of the function ζ(s) on short intervals of the critical line|pages= 569–584|journal= Izv. Akad. Nauk SSSR, Ser. Mat.|volume= 48|issue= 3|date= 1984a|mr= 0747251|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= Distribution of zeros of the function ''ζ''(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'')|pages= 1214–1224|journal= Izv. Akad. Nauk SSSR, Ser. Mat.|volume= 48|issue= 6|date= 1984b|mr= 0772113|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= Zeros of the Riemann zeta-function on the critical line|pages= 167–178|journal= Trudy Mat. Inst. Steklov.|issue= 167|date= 1985|mr= 0804073|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= On the number of zeros of the Riemann zeta-function lying in almost all short intervals of the critical line|pages= 372–397|journal= Izv. Ross. Akad. Nauk, Ser. Mat.|volume= 56|issue= 2|date= 1992|language= ru|mr= 1180378}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |last2= Voronin|first2= Sergej Mihajlovič|title= The Riemann zeta-function|publisher= Walter de Gruyter & Co.|location= Berlin|series= de Gruyter Expositions in Mathematics|isbn= 978-3-11-013170-3|mr= 1183467|date= 1992|volume= 5|cobiss= 2634073}} * {{citat|last1= Keating|first1= Jonathan P.|last2= Snaith|first2= Nina C.|authorlink2= Nina Snaith|title= Random matrix theory and ''ζ''(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'')|doi= 10.1007/s002200000261|mr= 1794265|date= 2000|journal= Communications in Mathematical Physics|volume= 214|issue= 1|pages= 57–89}} * {{citat|last1= Knauf|first1= Andreas|title= Number theory, dynamical systems and statistical mechanics|mr= 1714352|date= 1999|journal= Reviews in Mathematical Physics. A Journal for Both Review and Original Research Papers in the Field of Mathematical Physics|volume= 11|issue= 8|pages= 1027–1060|doi= 10.1142/S0129055X99000325}} * {{citat|last1= von Koch|first1= Helge|authorlink1= Helge von Koch|doi= 10.1007/BF02403071|title= Sur la distribution des nombres premiers|journal= Acta Mathematica|volume= 24|date= 1901|pages= 159–182}} * {{citat|last1= Kurokava|first1= Nobušige|title= Zeta functions in geometry (Tokyo, 1990)|publisher= Kinokuniya|location= Tokio|series= Adv. Stud. Pure Math.|mr= 1210791|date= 1992|volume= 21|chapter= Multiple zeta functions: an example|pages= 219–226}} * {{citat|last1= Lagarias|first1= Jeffrey Clark|authorlink1= Jeffrey Lagarias|title= An elementary problem equivalent to the Riemann Hypothesis|journal= Amer. Math. Monthly|date= 2002|volume= 109|issue= |pages= 534–543}} * {{navedi arXiv|last1= Lagarias|first1= Jeffrey Clark|authorlink1= |last2= Mehta|first2= Harsh|title= Products of Farey fractions|date= 2015-03-01|arxiv= 1503.00199|class= math.NT}} * {{citat|last1= Lapidus|first1= Michel L.|title= In search of the Riemann zeros|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|isbn= 978-0-8218-4222-5|mr= 2375028|date= 2008}} * {{citat|last1= Lavrik|first1= A. F.|contribution= Zeta-function|date= 2001|editor1-last= Hazewinkel|editor1-first= Michiel|title= Encyclopedia of Mathematics|publisher= Springer|isbn= 978-1-55608-010-4}} * {{citat|last1= Lehmer|first1= Derrick Henry|authorlink1= Derrick Henry Lehmer|title= Extended computation of the Riemann zeta-function|mr= 0086083|date= 1956|journal= Mathematika. A Journal of Pure and Applied Mathematics|volume= 3|pages= 102–108|doi= 10.1112/S0025579300001753|issue= 2}} * {{citat|last1= Leichtnam|first1= Eric|authorlink1= Eric Leichtnam|contribution= An invitation to Deninger's work on arithmetic zeta functions|location= Providence, RI|mr= 2180209|pages= 201–236|publisher= Ameriško matematično društvo|series= Contemp. Math.|title= Geometry, spectral theory, groups, and dynamics|volume= 387|date= 2005}} * {{citat|last1= Levinson|first1= Norman|authorlink1= Norman Levinson|title= More than one-third of the zeros of Riemann's zeta function are on σ = 1/2|journal= Adv. In Math.|volume= 13|date= 1974|pages= 383–436|mr= 0564081|doi= 10.1016/0001-8708(74)90074-7|issue= 4}} * {{citat|last1= Li|first1= Xian-Jin|title= The positivity of a sequence of numbers and the Riemann hypothesis|journal=[[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1997|volume= 65|issue= 2|pages=325–333|doi= 10.1006/jnth.1997.2137|MR=98d.11101}} * {{citat|last1= Lindelöf|first1= Ernst Leonard|authorlink1= Ernst Leonard Lindelöf|title= Quelques remarques sur la croissance de la fonction ζ(s)|date= 1908|journal= Bull. Sci. Math.|volume= 32|pages= 341–356}} * {{citat|last1= Littlewood|first1= John Edensor|authorlink1= John Edensor Littlewood|title= The scientist speculates: an anthology of partly baked idea|chapter= The Riemann hypothesis|date= 1962|publisher= Basic books|location= New York}} * {{citat|last1= van de Lune|first1= J.|last2= te Riele|first2= Herman J. J.|authorlink2= Herman te Riele|last3= Winter|first3= D. T.|title= On the zeros of the Riemann zeta function in the critical strip. IV|jstor= 2008005|mr= 829637|date= 1986|journal= Mathematics of Computation|volume= 46|issue= 174|pages= 667–681|doi= 10.2307/2008005}} * {{citat|last1= Massias|first1= J.-P.|last2= Nicolas|first2= Jean-Louis|authorlink2= Jean-Louis Nicolas|last3= Robin|first3= Guy|title= Évaluation asymptotique de l'ordre maximum d'un élément du groupe symétrique|url= http://matwbn.icm.edu.pl/tresc.php?wyd=6&tom=50&jez=|mr= 960551|date= 1988|journal= Polska Akademia Nauk. Instytut Matematyczny. Acta Arithmetica|volume= 50|issue= 3|pages= 221–242}} * {{citat|last1= Matijasevič|first1= Jurij Vladimirovič|authorlink1= Jurij Vladimirovič Matijasevič|title= Yet another representation for the sum of reciprocals of the nontrivial zeros of the Riemann zeta-function|date=2014-10-26|arxiv=1410.7036}} * {{citat|last1= Mazur|first1= Barry|authorlink1= Barry Mazur|last2= Stein|first2= William Arthur|authorlink2= William Arthur Stein|date= 2007|url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/notes/rh.pdf|format= PDF|title= What is Riemann’s Hypothesis?|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2009-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181331/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/notes/rh.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Mazur|first1= Barry|authorlink1= |last2= Stein|first2= William Arthur|authorlink2= |date= 2015|title= Prime Numbers and the Riemann Hypothesis|url= http://modular.math.washington.edu/rh/|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-06-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20150627021846/http://modular.math.washington.edu/rh/|url-status= dead}} * {{citat|last1= Montgomery|first1= Hugh Lowell|authorlink1= Hugh Lowell Montgomery|title= Analytic number theory|series= Proc. Sympos. Pure Math.|volume= XXIV|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|mr= 0337821|date= 1973|chapter= The pair correlation of zeros of the zeta function|pages= 181–193}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Montgomery|first1= Hugh Lowell|authorlink1= |editor1-last= Erdős|editor1-first= Paul|editor1-link= Paul Erdős|title= Studies in pure mathematics. To the memory of Paul Turán|publisher= Birkhäuser|location= Basel, Boston, Berlin|isbn= 978-3-7643-1288-6|mr= 820245|date= 1983|chapter= Zeros of approximations to the zeta function|pages= 497–506}} * {{citat|last1= Nicely|first1= Thomas R.|title= New maximal prime gaps and first occurrences|doi= 10.1090/S0025-5718-99-01065-0|mr= 1627813|journal= Mathematics of Computation|date= 1999|volume= 68|issue= 227|pages= 1311–1315|url= http://www.trnicely.net/gaps/gaps.html|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2014-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20141230023254/http://www.trnicely.net/gaps/gaps.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Nyman|first1= Bertil|title= On the One-Dimensional Translation Group and Semi-Group in Certain Function Spaces|publisher= Univerza v Uppsali|location= Univerza v Uppsali|series= PhD Thesis|mr= 0036444|date= 1950}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= Andrew Michael Odlyzko|last2= te Riele|first2= Herman J. J.|authorlink2= Herman te Riele|title= Disproof of the Mertens conjecture|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=262633|mr= 783538|date= 1985|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|volume= 357|issue= 357|pages= 138–160|doi= 10.1515/crll.1985.357.138}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= On the distribution of spacings between zeros of the zeta function|jstor= 2007890|mr= 866115|date= 1987|journal= Mathematics of Computation|volume= 48|issue= 177|pages= 273–308|doi= 10.2307/2007890}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= Bounds for discriminants and related estimates for class numbers, regulators and zeros of zeta functions: a survey of recent results|url= http://www.numdam.org/item?id=JTNB_1990__2_1_119_0|mr= 1061762|date= 1990|journal= Séminaire de Théorie des Nombres de Bordeaux|series= Série 2|volume= 2|issue= 1|pages= 119–141|doi= 10.5802/jtnb.22}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= The 10²⁰-th zero of the Riemann zeta function and 175 million of its neighbors|date= 1992|url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/unpublished/zeta.10to20.1992.pdf}} Ta neobjavljena knjiga opisuje implementacijo algoritma in podrobno obravnava rezultate. * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= The 10²¹st zero of the Riemann zeta function|date= 1998|url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/unpublished/zeta.10to21.pdf}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= An improved bound for the de Bruijn-Newman constant|journal= Numerical Algorithms|date= 2000|volume= 25|issue= 1|pages= 293–303}} * {{citat|last1= Ono|first1= Ken|authorlink1= Ken Ono|last2= Soundararajan|first2= Kannan|authorlink2= Kannan Soundararajan|date= 1997|title= Ramanujan's ternary quadratic form|journal= [[Inventiones Mathematicae]]|volume= 130|issue= 3|pages= 415–454|doi= 10.1007/s002220050191|url= http://www.mathcs.emory.edu/~ono/publications-cv/pdfs/025.pdf|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-09-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20150915212626/http://www.mathcs.emory.edu/~ono/publications-cv/pdfs/025.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Patterson|first1= S. J.|title= An introduction to the theory of the Riemann zeta-function|publisher= Cambridge University Press|series= Cambridge Studies in Advanced Mathematics|isbn= 978-0-521-33535-5|mr= 933558|date= 1988|volume= 14}} * {{citat|last1= Radziejewski|first1 = Maciej|doi= 10.1090/S0002-9947-06-04078-5|issue= 5|journal= Transactions of the American Mathematical Society|mr= 2276625|pages = 2383–2394|quote= Obstaja neskončno mnogo neizomorfnih obsegov algebrskih števil katerih Dedekindove funkcije ζ imajo neskončno mnogo netrivialnih mnogokratnih ničel.|title= Independence of Hecke zeta functions of finite order over normal fields|volume= 359|date= 2007}} * {{citat|last1= Ramanudžan|first1= Srinivasa Ajangar|authorlink1= Srinivasa Ajangar Ramanudžan|title= Highly composite numbers, annotated by [[Jean-Louis Nicolas]] and [[Guy Robin]]|doi= 10.1023/A:1009764017495|mr= 1606180|date= 1997|journal= The Ramanujan Journal|issn= 1382-4090|volume= 1|issue= 2|pages= 119–153}} * {{citat|last1= Ribenboim|first1= Paulo|authorlink1 = Paulo Ribenboim|title= The New Book of Prime Number Records|publisher= [[Springer Science+Business Media|Springer]]|location= New York|date= 1996|isbn= 0-387-94457-5}} * {{citat|last1= Riemann|first1= Bernhard|authorlink1= Bernhard Riemann|url= http://www.maths.tcd.ie/pub/HistMath/People/Riemann/Zeta/|title= {{sic|hide=y|Ueber}} die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen {{sic|hide=y|Grösse}}|date= 1859|journal= Monatsberichte der Berliner Akademie}}. V ''Gesammelte Werke'', Teubner, Leipzig (1892), ponatisnjeno Dover, New York (1953). [http://www.claymath.org/millennium/Riemann_Hypothesis/1859_manuscript/ Izvirni rokopis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130523061451/http://www.claymath.org/millennium/Riemann_Hypothesis/1859_manuscript/ |date=2013-05-23 }} (z angleškim prevodom). Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}} in {{harv|Edwards|1974}} * {{citat|last1= Riesel|first1= Hans|authorlink1= Hans Riesel|last2= Göhl|first2= Gunnar|title= Some calculations related to Riemann's prime number formula|doi= 10.2307/2004630|mr= 0277489|date= 1970|journal= Mathematics of Computation|volume= 24|issue= 112|pages= 969–983|jstor= 2004630}} * {{citat|last1= Riesz|first1= Marcel|authorlink1= Marcel Riesz|title= Sur l'hypothèse de Riemann|journal= Acta Mathematica|date= 1916|volume= 40|pages= 185–190|doi= 10.1007/BF02418544}} * {{citat|last1= Robin|first1= Guy|authorlink1= Guy Robin|title= Grandes valeurs de la fonction somme des diviseurs et hypothèse de Riemann|mr= 774171|date= 1984|journal= [[Journal de Mathématiques Pures et Appliquées]]|series= Neuvième Série|volume= 63|issue= 2|pages= 187–213}} * {{citat|last1= Rockmore|first1= Dan|title= Stalking the Riemann hypothesis|publisher= Pantheon Books|isbn= 978-0-375-42136-5|mr= 2269393|date= 2005}} * {{citat|last1= Rosser|first1= John Barkley|authorlink1= John Barkley Rosser|last2= Yohe|first2= J. M.|last3= Schoenfeld|first3= Lowell|authorlink3= Lowell Schoenfeld|title= Information Processing 68 (Proc. IFIP Congress, Edinburgh, 1968), Vol. 1: Mathematics, Software|publisher= North-Holland|location= Amsterdam|mr= 0258245|date= 1969|chapter= Rigorous computation and the zeros of the Riemann zeta-function. (With discussion)|pages= 70–76}} * {{citat|last1= Rudin|first1= Walter|authorlink1= Walter Rudin|title= Functional Analysis, 1st edition (January 1973)|publisher= [[McGraw-Hill]]|location= New York|date= 1973|isbn= 0-070-54225-2}} * {{citat|last1= Sabbagh|first1= Karl|authorlink1= Karl Sabbagh|title= The Riemann hypothesis|publisher= Farrar, Straus and Giroux|location= New York|isbn= 978-0-374-25007-2|mr= 1979664|date= 2003a}} * {{citat|last1= Sabbagh|first1= Karl|authorlink1= |title= Dr. Riemann's zeros|publisher= Atlantic Books|location= London|isbn= 978-1-843-54101-1|date= 2003b|url= http://books.google.com/?id=JesSAQAAMAAJ}} * {{citat|last1= Salem|first1= Raphaël|authorlink1= Raphaël Salem|title= Sur une proposition équivalente à l'hypothèse de Riemann|mr= 0053148|date= 1953|journal= [[Les Comptes rendus de l'Académie des sciences]]|volume= 236|pages= 1127–1128}} * {{citat|last1= Sarnak|first1= Peter|authorlink1= Peter Sarnak|url= http://www.claymath.org/sites/default/files/sarnak_rh_0.pdf|format= PDF|chapter= Problems of the Millennium: The Riemann Hypothesis|pages= 107–115|isbn= 978-0-387-72125-5|editor1-last= Borwein|title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike|series= CMS Books in Mathematics|publisher= Springer|location= New York|date= 2008|editor1-first= Peter|editor2-first= Stephen|editor2-last= Choi|editor3-first= Brendan|editor3-last= Rooney|editor4-first= Andrea|editor4-last= Weirathmueller|display-editors= etal|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2016-04-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160413060551/http://www.claymath.org/sites/default/files/sarnak_rh_0.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= du Sautoy|first1= Marcus|authorlink1= Marcus du Sautoy|title= The music of the primes|publisher= HarperCollins Publishers|isbn= 978-0-06-621070-4|mr= 2060134|date= 2003}} * {{citat|last1= Schoenfeld|first1= Lowell|authorlink1= Lowell Schoenfeld|title= Sharper bounds for the Chebyshev functions θ(x) and ψ(x). II|doi= 10.2307/2005976|mr= 0457374|date= 1976|journal= Mathematics of Computation|volume= 30|issue= 134|pages= 337–360|jstor= 2005976}} * {{navedi arXiv|last1= Schumayer|first1= Daniel|last2= Hutchinson|first2= David A. W.|title= Physics of the Riemann Hypothesis|date= 2011|arxiv= 1101.3116|class= math-ph}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= Atle Selberg|title= On the zeros of Riemann's zeta-function|journal= Skr. Norske Vid. Akad. Oslo I.|date= 1942|volume= 10|pages= 59 pp|mr= 0010712}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= |title= Contributions to the theory of the Riemann zeta-function|mr= 0020594|date= 1946|journal= Arch. Math. Naturvid.|volume= 48|issue= 5|pages= 89–155}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= |title= Harmonic analysis and discontinuous groups in weakly symmetric Riemannian spaces with applications to Dirichlet series|mr= 0088511|date= 1956|journal= J. Indian Math. Soc. (N.S.)|volume= 20|pages= 47–87}} * {{citat|last1= Serre|first1= Jean-Pierre|authorlink1= Jean-Pierre Serre|title= Facteurs locaux des fonctions zeta des varietés algébriques (définitions et conjectures)|journal= Séminaire Delange-Pisot-Poitou|date= 1969–1970|volume= 19|url= https://eudml.org/doc/110758}} * {{citat|last1= Sheats|first1= Jeffrey T.|title= The Riemann hypothesis for the Goss zeta function for '''F'''_q[T]|doi= 10.1006/jnth.1998.2232|mr= 1630979|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1998|volume= 71|issue= 1|pages= 121–157}} * {{citat|last1= Siegel|first1= Carl Ludwig|authorlink1= Carl Ludwig Siegel|title= Über Riemanns Nachlaß zur analytischen Zahlentheorie|journal= Quellen Studien zur Geschichte der Math. Astron. und Phys. Abt. B: Studien 2|pages= 45–80|date= 1932}} Ponatisnjeno v Gesammelte Abhandlungen, Vol. 1. Berlin: Springer-Verlag, 1966. * {{citat|last1= Speiser|first1= Andreas|authorlink1= Andreas Speiser|title= Geometrisches zur Riemannschen Zetafunktion|date= 1934|journal= [[Mathematische Annalen]]|volume= 110|pages= 514–521|doi= 10.1007/BF01448042|jfm= 60.0272.04|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/index.php?id=11&PPN=PPN235181684_0110&DMDID=DMDLOG_0032&L=1|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-06-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20150627115412/http://gdz.sub.uni-goettingen.de/index.php?id=11&PPN=PPN235181684_0110&DMDID=DMDLOG_0032&L=1|url-status= dead}} * {{citat|last1= Spira|first1= Robert|journal= [[Mathematics of Computation]]|mr= 0228456|pages= 163–173|title= Zeros of sections of the zeta function. II|volume= 22|date= 1968|doi= 10.2307/2004774}} * {{citat|last1= Suzuki|first1= Masatoši|title= Positivity of certain functions associated with analysis on elliptic surfaces|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 2011|volume= 131|issue= 10|pages= 1770–1796|doi= 10.1016/j.jnt.2011.03.007}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= Edward Charles Titchmarsh|title= The Zeros of the Riemann Zeta-Function|jstor= 96545|publisher= Kraljeva družba|date= 1935|journal= Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences|volume= 151|issue= 873|pages= 234–255|doi= 10.1098/rspa.1935.0146}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= |title= The Zeros of the Riemann Zeta-Function|jstor= 96692|publisher= Kraljeva družba|date= 1936|journal= Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences|volume= 157|issue= 891|pages= 261–263|doi= 10.1098/rspa.1936.0192}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= |title= The theory of the Riemann zeta-function|publisher= The Clarendon Press Oxford University Press|edition= 2.|isbn= 978-0-19-853369-6|mr= 882550|date= 1986}} * {{citat|last1= Trudgian|first1= Timothy|title= On the success and failure of Gram's Law and the Rosser Rule|date= 2011|journal= Acta Arithmetica|volume= 125|issue= 3|pages= 225–256|doi= 10.4064/aa148-3-2}} * {{citat|last1= Turán|first1= Paul|authorlink1= Pál Turán|title= On some approximative Dirichlet-polynomials in the theory of the zeta-function of Riemann|mr= 0027305|date= 1948|journal= Danske Vid. Selsk. Mat.-Fys. Medd.|volume= 24|issue= 17|pages= 36}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Turing|first1= Alan Mathison|authorlink1= Alan Turing|title= Some calculations of the Riemann zeta-function|doi= 10.1112/plms/s3-3.1.99|mr= 0055785|date= 1953|journal= [[Proceedings of the London Mathematical Society|Proc. London Math. Soc.]]. Third Series|volume= 3|issue= 1|pages= 99–117}} * {{citat|last1= La Vallée Poussin|first1= Charles-Jean de|authorlink1= Charles-Jean de La Vallée Poussin|title= Recherches analytiques sur la théorie des nombers premiers|journal= Ann. Soc. Sci. Bruxelles|volume= 20|date= 1896|pages= 183–256}} * {{citat|last1= La Vallée Poussin|first1= Charles-Jean de|authorlink1= |title= Sur la fonction ζ(s) de Riemann et la nombre des nombres premiers inférieurs à une limite donnée|journal= Mem. Couronnes Acad. Sci. Belg.|volume= 59|issue= 1|date= 1899–1900}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Volčkov|first1= V. V.|title= On an equality equivalent to the Riemann hypothesis|journal= Ukrainian Mathematical Journal|date= marec 1995|volume= 47|issue= 3|pages= 491–493|doi= 10.1007/BF01056314}} * {{citat|last1= Weil|first1= André|authorlink1= André Weil|title= Sur les courbes algébriques et les variétés qui s'en déduisent|publisher= Hermann et Cie., Paris|series= Actualités Sci. Ind., no. 1041 = Publ. Inst. Math. Univ. Strasbourg 7 (1945)|mr= 0027151|date= 1948}} * {{citat|last1= Weil|first1= André|authorlink1= |title= Numbers of solutions of equations in finite fields|doi= 10.1090/S0002-9904-1949-09219-4|mr= 0029393|date= 1949|journal= [[Bulletin of the American Mathematical Society]]|volume= 55|pages= 497–508|issue= 5}} Ponatisnjeno v in Oeuvres Scientifiques/Collected Papers by Andre Weil ISBN 0-387-90330-5 * {{citat|last1= Weinberger|first1= Peter Jay|authorlink1= Peter Jay Weinberger|title= Analytic number theory ( St. Louis Univ., 1972)|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|series= Proc. Sympos. Pure Math.|mr= 0337902|date= 1973|volume= 24|chapter= On Euclidean rings of algebraic integers|pages= 321–332}} * {{citat|last1= Wiles|first1= Andrew|authorlink1= Andrew Wiles|title= Mathematics: frontiers and perspectives|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|isbn= 978-0-8218-2697-3|mr= 1754786|date= 2000|chapter= Twenty years of number theory|pages= 329–342}} * {{navedi arXiv | last1= Wolf | first1= Marek | authorlink1= Marek Wolf (fizik) | title= Failed attempt to disproof the Riemann Hypothesis | date= 2009-10-08 | arxiv= 0910.1534 | class= math.NT}} * {{navedi arXiv | last1= Wolf | first1= Marek | authorlink1= | title= Will a physicists prove the Riemann Hypothesis? | date= 2014-10-09 | arxiv= 1410.1214 | class= math-ph}} * {{citat | last1= Zagier | first1= Don | authorlink1= Don Zagier | title= The first 50 million prime numbers | journal= Math. Intelligencer | date= 1977 | volume= 0 | pages= 7&ndash;19 | format= PDF | publisher= Springer | location= | mr= 643810 | doi= 10.1007/BF03039306 | url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/misc/zagier-the_first_50_million_prime_numbers.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181245/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/misc/zagier-the_first_50_million_prime_numbers.pdf | archive-date= 2009-03-27 | url-status= dead }} * {{citat | last1= Zagier | first1= Don | authorlink1= | title= Automorphic forms, representation theory and arithmetic (Bombay, 1979) | date= 1981 | publisher= Tata Inst. Fundamental Res., Bombay | series= (Tata Inst. Fund. Res. Studies in Math.) | volume= 10 | chapter= Eisenstein series and the Riemann zeta function | pages= 275&ndash;301 | mr= 633666}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [[Ameriški matematični inštitut]], [http://www.aimath.org/WWN/rh/ Riemann hypothesis] {{ikona en}} * {{citat | last1= Apostol | first1= Tom Mike | authorlink1= Tom Mike Apostol | title= Where are the zeros of zeta of s? | lang= en | url= http://www.math.wisc.edu/~robbin/funnysongs.html#Zeta}} Pesem o Riemannovi domnevi, [http://www.olimu.com/RIEMANN/Song.htm avtor] [[John Derbyshire]]. * {{citat | last1= Borwein | first1= Peter | authorlink1= Peter Borwein | title= The Riemann Hypothesis | format= PDF | lang= en | url= http://oldweb.cecm.sfu.ca/~pborwein/COURSE/MATH08/LECTURE.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181245/http://oldweb.cecm.sfu.ca/~pborwein/COURSE/MATH08/LECTURE.pdf | archive-date= 2009-03-27 | url-status= dead}} (diapozitivi za predavanje) * {{citat | last1= Conrad | first1= K. | title= Consequences of the Riemann hypothesis | date= 2010 | lang= en | url= http://mathoverflow.net/questions/17232}} * {{citat | last1= Conrey | first1= J. Brian | last2= Farmer | first2= David W. | title= Equivalences to the Riemann hypothesis | lang= en | url= http://aimath.org/pl/rhequivalences | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100316235054/http://aimath.org/pl/rhequivalences | archive-date= 2010-03-16 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Gourdon | first1= Xavier | first2= Pascal | last2= Sebah | title= Computation of zeros of the Zeta function | date= 2004 | lang= en | url= http://numbers.computation.free.fr/Constants/Miscellaneous/zetazeroscompute.html}} (Pregledi domneve GUE, priložena je tudi obsežna bibliografija). * {{citat | last1= Odlyzko | first1= Andrew Michael | authorlink1= Andrew Michael Odlyzko | title= Home page | lang= en | url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/}} vključno s [http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/doc/zeta.html članki o ničlan funkcije zeta] in [http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/zeta_tables/index.html razpredelnicami ničel funkcije zeta] * {{citat | last1= Odlyzko | first1= Andrew Michael | authorlink1= | title= Zeros of the Riemann zeta function: Conjectures and computations |date= 2002 |format= PDF |lang= en | url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/talks/riemann-conjectures.pdf}}. Diapozitivi predavanja * {{citat | last1= Pegg | first1= Ed | authorlink1= Ed Pegg | title= Ten Trillion Zeta Zeros |date= 2004 | publisher= Math Games website | lang= en | url= http://www.maa.org/editorial/mathgames/mathgames_10_18_04.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20041102173644/http://www.maa.org/editorial/mathgames/mathgames_10_18_04.html | archive-date= 2004-11-02 | url-status= dead}}. Razprava o izračunu Xavierja Gourdona prvih deset bilijonov netrivialnih ničel * {{citat | last1= Pugh | first1= Glen | title= The Riemann Hypothesis in a Nutshell, Java applet for plotting Z(t) | lang= en | url= http://web.viu.ca/pughg/RiemannZeta/RiemannZetaLong.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150630024946/https://web.viu.ca/pughg/RiemannZeta/RiemannZetaLong.html | archive-date= 2015-06-30 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Rubinstein | first1= Michael | title= algorithm for generating the zeros | lang= en | url= http://pmmac03.math.uwaterloo.ca/~mrubinst/l_function_public/L.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20070427221654/http://pmmac03.math.uwaterloo.ca/~mrubinst/l_function_public/L.html | archive-date= 2007-04-27 | url-status= dead}} * {{citat | last1= du Sautoy | first1= Marcus | authorlink1= Marcus du Sautoy | title= Prime Numbers Get Hitched | publisher= Seed Magazine | date= 2006 | lang= en | url= http://www.seedmagazine.com/news/2006/03/prime_numbers_get_hitched.php | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20170922145127/http://seedmagazine.com/content/article/prime_numbers_get_hitched/ | archive-date= 2017-09-22 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Stein | first1= William Arthur | authorlink1= William Arthur Stein | title= What is Riemann's hypothesis | lang= en | url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/index.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090104104251/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/index.html | archive-date= 2009-01-04 | url-status= dead}} * {{citat | last1= de Vries | first1= Andreas | title= The Graph of the Riemann Zeta function ζ(s) | date= 2004 |lang= en | url= http://math-it.org/Mathematik/Riemann/RiemannApplet.html}}, preprosti animirani Java applet. * {{citat |last1= Watkins |first1= Matthew R. | title= Proposed proofs of the Riemann Hypothesis | date= 2007-07-18 | lang= en | url= http://secamlocal.ex.ac.uk/~mwatkins/zeta/RHproofs.htm}}{{slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''[http://www.zetagrid.net/ Zetagrid]'' (2002) Distribuirani računalniški projekt, ki je poskušal ovreči Riemannovo domnevo; zaključen novembra 2005 {{ikona en}} {{-}} {{L-funkcije}} {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Funkcije zeta in L-funkcije]] [[Kategorija:Matematične domneve]] [[Kategorija:Hilbertovi problemi]] [[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]] [[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]] [[Kategorija:Analitična teorija števil]] [[Kategorija:Bernhard Riemann]] [[Kategorija:1859 v znanosti]] o25dbsqk78pn4iuhfkdh5tmis42w2sa 0 405614 6742598 6252411 2026-08-25T16:49:45Z Rastofan 255314 6742598 wikitext text/x-wiki {{Infobox company |name = Lavočkin |logo = |type = [[Vladno podjetje]] |slogan = |foundation = 11937 |location = |key_people = [[Semjon Lavočkin]] (oblikovalec) |num_employees = |industry = Letalsko-vesoljska in obrambna |products = Letala, sateliti, sonde |revenue = |homepage = http://www.laspace.ru }} [[Slika:LaGG-3 Moscow.jpg|sličica|LaGG-3]] '''NPO Lavočkin''' ('''[[OKB]]-301''', {{jezik-ru|НПО имени С. А. Лавочкина}}) je ruski proizvajalec vesoljske in obrambne tehnike, v preteklosti tudi [[letalo|letal]]. Biro [[OKB]]-301 je bil ustanovljen leta [[1937]], vodja je bil [[Vladimir P. Gorbunov.|Vladimir P. Gorbunov]]. Kasneje, leta [[1945]], je [[Semjon Lavočkin]] postal glavni načrtovalec. Podjetje je sprva proizvajalo [[Batni motor|batno gnana]] (propelerska) letala, po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa [[reaktivni motor|reaktivna]]. Lavočkin je znan tudi po vesoljski tehniki, kot so vozilo za vožnjo po Luni - [[Lunohod 1]], zgornja stopnja [[Fregat]], sonda [[Fobos-Grunt]], sistem [[Oko (satelit)|Oko]] za zgodnje opozarjanje pred balističnimi raketami. Trenutni vodja biroja Lavočkin je [[Viktor Hartov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.space-travel.com/reports/Russia_starts_building_Moon_spaceship_eyes_Lunar_base_999.html|title=Russia starts building Moon spaceship, eyes Lunar base|publisher=Space Travel|date=2012-07-24}}</ref> ==Letala== {{multicol}} * [[Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-1|LaGG-1]] * [[Lavočkin-Gorbunov-Gudkov LaGG-3|LaGG-3]] * [[Goudkov Gu-82|Gu-82]] * [[Goudkov K-37|K-37]] * [[Goudkov Gu-1|Gu-1]] * [[Lavočkin La-5|La-5]] * [[Lavočkin La-7|La-7 "Fin"]] * [[Lavočkin La-9|La-9 "Fritz"]] * [[Lavočkin La-11|La-11 "Fang"]] * [[Lavočkin La-15|La-15 "Fantail"]] * [[Lavočkin La-17|La-17]] * [[Lavočkin La-126|La-120]] * [[Lavočkin La-126|La-126]] {{multicol-break}} * [[Lavočkin La-9|La-130]] * [[Lavočkin La-9|La-132]] * [[Lavočkin La-11|La-134]] * [[Lavočkin La-138|La-138]] * [[Lavočkin La-140|La-140]] * [[Lavočkin La-150|La-150]] * [[Lavočkin La-152|La-152]] * [[Lavočkin La-154|La-154]] * [[Lavočkin La-156|La-156]] {{multicol-break}} * [[Lavočkin La-160|La-160]] * [[Lavočkin La-168|La-168]] * [[Lavočkin La-15|La-174]] * [[Lavočkin La-176|La-176]] * [[Lavočkin La-15|La-180]] * [[Lavočkin La-190|La-190]] * [[Lavočkin La-200|La-200]] * [[S-25 Berkut|La-205]] * [[Lavočkin La-250|La-250 ''Anakonda'']] {{multicol-end}} ===Rakete površje-zrak=== * [[S-25 Berkut|S-25 Berkut (SA-1 "Guild")]] * [[S-75 Dvina|S-75 Dvina (SA-2 "Guideline")]] ==Vesolje== {{multicol}} * [[Astron]] * [[Elektro-L]] - satelit ** [[Elektro-L No.1]] ** [[Elektro-L No.2]] * [[Fobos-Grunt]] - Sonda * [[Granat]] - satelit *[[Living Interplanetary Flight Experiment]] - sonda *[[Luna-Glob]] *[[Luna program]] **[[Luna 9]] **[[Luna 10]] **[[Luna 11]] **[[Luna 12]] **[[Luna 13]] **[[Luna 14]] **[[Luna 15]] **[[Luna 16]] **[[Luna 17]] **[[Luna 18]] **[[Luna 19]] **[[Luna 20]] **[[Luna 21]] **[[Luna 22]] **[[Luna 23]] **[[Luna 24]] **[[Luna E-8 No.201]] **[[Luna E-8-5 No.402]] **[[Luna E-8-5 No.405]] **[[Luna E-8-5M No.412]] *[[Lunohod program]] ** [[Lunohod 1]] ** [[Lunohod 2]] {{multicol-break}} * [[Mars program]] ** [[Mars 2M No.521]] ** [[Mars 2M No.522]] ** [[Mars 4]] ** [[Mars 5]] ** [[Mars 5M]] ** [[Mars 6]] ** [[Mars 7]] * [[Mars-96]] * [[Mars-Grunt]] - sonda * [[Oko (satelit)|Oko]] - satelite z zgornje opozarjanje * [[Spektr-R]] - satelit * [[Spektr-RG]] - satelit * [[US-K]] - satelit * [[US-KMO]] - satelit * [[US-KS]] -satelit * [[Venera program]] ** [[Venera 3]] ** [[Venera 4]] ** [[Venera 5]] ** [[Venera 7]] ** [[Venera 8]] ** [[Venera 9]] ** [[Kosmos 167]] * [[Vega program]] ** [[Vega 1]] ** [[Vega 2]] * [[Burya|La-350 Burja]] - [[manevrirna raketa]] * [[Fregat]] - zgornja stopnja nosilne rakete {{multicol-end}} ==Načrtovalci== * [[Georgij Babakin]] * [[Semjon Lavočkin]] * [[Juri Koptev]] ==Glej tudi== * [[Iljušin]] * [[Suhoj]] * [[Mikojan-Gurevič]] * [[Jakovljev (podjetje)|Jakovljev]] * [[United Aircraft Corporation]] - OAK ==Sklici== {{sklici|2}} ==Bibliografija== * William H Mott, Robert B Sheldon, L Philip Sheldon (2000). ''Laser Satellite Communication: The Third Generation''. Greenwood Publishing Group. pp.&nbsp;132. ISBN 1-56720-329-9 ==Zunanje povezave== {{commons category|Lavochkin}} * [http://www.globalsecurity.org/space/world/russia/npolav.htm GlobalSecurity.org] {{Lavočkin}} {{Proizvajalci letal}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Proizvajalci letal]] [[Kategorija:Letala Lavočkin]] [[Kategorija:Vesoljska podjetja]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1937]] klkqveksod48asruqk1brmlbif6shy5 0 410617 6742518 6742482 2026-08-25T12:32:32Z ~2026-45085-22 264465 /* V */ 6742518 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] r1ley9qtl3kmkialaaco3rvrryarmqh 6742523 6742518 2026-08-25T12:49:35Z ~2026-45085-22 264465 /* M */ 6742523 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] h2zhn8fogb1vkv4dsvgx1gsuumo9i2a 6742539 6742523 2026-08-25T13:55:27Z ~2026-45085-22 264465 /* S */ 6742539 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] p6kfu02ny4ahb7vukh6kyo84x3dowre 6742698 6742539 2026-08-25T20:52:58Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6742698 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Andrej Jakobčič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 590r1irne1ufcnf74b0woyz1pr9g1si 0 412974 6742553 4773371 2026-08-25T14:44:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742553 wikitext text/x-wiki '''Operácija''' je v [[medicina|medicini]] zdravniški poseg z namenom odstraniti oboleli ali poškodovani del [[telo|telesa]] ali tujek ali vzpostaviti normalno delovanje dela telesa.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530517/operacija?query=operacija&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 11. 1. 2016.</ref> Operacije so lahko nujne ali načrtovane. Nujni kirurški posegi so lahko urgentni (treba jih je izvesti takoj) ali pa odloženi. Načrtovani posegi so na primer tisti kirurški posegi, s katerimi popravi funkcijo ali izgled določenega dela telesa (na primer pri prirojeni anomaliji, [[poškodba]]h, [[tumor]]jih).<ref>http://www.ztm.si/uploads/publication/1047/1066.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160309062343/http://www.ztm.si/uploads/publication/1047/1066.pdf |date=2016-03-09 }} Arnež Z. Tveganje in varnost kirurškega posega. V: 3. podiplomski seminar: Zdravljenje s krvno kirurgijo - Zagotavljanje varnosti. Portorož, 14.-20. 12. 2000: str. 104–109.</ref> Zdravniki, ki operirajo, se imenujejo kirurgi ali kirurginje. Veliko kirurgov je specializiranih za določeno področje. Obstajajo zelo preproste operacije kot odstranitev zoba in zelo zahtevne kot odstranitev [[malignost|malignega]] tumorja. Operacijske sobe, inštrumenti in kirurgi morajo biti čisti, da se izognemo kirurškim [[okužba]]m. Vsi v operacijski tako nosijo posebna oblačila, čepice, čevlje, rokavice in maske. V operacijski smejo biti le zdravniki, sestre in pacienti, v primeru, da je pacient mlajši otrok in je pod lokalno anestezijo, pa tudi eden od njegovih staršev. == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Kirurški posegi| ]] {{normativna kontrola}} tbi07cte6cptngvsx18rr2969tlg4uv 0 416481 6742888 6678737 2026-08-26T10:15:03Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev sv. Marije na Škriljinah]] na [[Cerkev sv. Marije, Beram]]: navadno je razločitev na podlagi kraja, ne vzpetine 6678721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev svete Marije na Škriljinah | fullname = | image = <!-- wd --> | caption = Cerkev na pokopališču v Beramu | pushpin map = Hrvaška | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Beram]], [[Istra]] | country = {{Zastava|Hrvaška}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Marija]] | side altars = 0 | relics = | status = [[pokopališka cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 13. stoletje | founder = | groundbreaking = | completed date = | construction cost = | dedicated date = | consecrated date = | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = | people = | architect = | architectural type = | style = gotska arhitektura | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = 1 | bell weight = neznano | parish = | deanery = | diocese = [[Škofija Pazin|Pazin]] | metropolis = | extra = }} [[Slika:Beram (Kirche Maria Im Fels) 2.jpg|thumb|Pokopališče]] [[Slika:Sveta Marija na Škriljinah porta.jpg|thumb|Vhodni portal]] '''Cerkev svete Marije na Škriljinah''' je [[podružnična cerkev|podružnična oz. pokopališka cerkev]] iz 13. stoletja, ki se nahaja v bližini [[Hrvaška|hrvaškega]] mesta [[Beram]]. Umetnostnozgodovinsko so pomembne njene gotske freske iz leta 1474, ki jih je naslikal [[Vincenc iz Kastva]]. Cerkev je približno kilometer severovzhodno od Berama v [[Istrska županija|Istri]], na vaškem [[pokopališče|pokopališču]]. Imenuje se po skalnih plasteh, na katerih je bila zgrajena. Pri obnovi je bila kritina strehe ponovno izdelana s kamnitimi ploščami. == Zgodovina == Okoli leta je 1000 je bila tu benediktinska opatija. O tem, kdaj je bil samostan opuščen, ni zgodovinskih virov. Menijo, da je bil opuščen v 12. in 13. stoletju, ko so benediktinci v glavnem izginili s tega območja. <ref name="istrianetmaria">[http://www.istrianet.org/istria/architecture/churches/beram/smaria.htm Beram – Vermo. Churches and Cemeteries. Cemetery and Sanctuary of St. Mary of Beram (Vermo)] bei istrianet.org</ref> Cerkev svete Marije na Škriljinah je bila zgrajena v 13. stoletju. Leta 1474 je Vincenc iz Kastva naslikal freske na notranjih stenah zgradbe. Pri gradnji v 18. stoletju je bil cerkvi dodan [[portik]]. Nekatere slike na zahodni steni so bile odstranjene ali poškodovane, ker so bila prebita nova okna. Tudi rebrasti obok je bil odstranjen. <ref name="ivancevic7">Radovan Ivančević: ''Beram''. izdaja Jugoslavija, Beograd 1965 </ref> Izdelan je bil raven kasetirani strop (1707), zato je pogled na strešno konstrukcijo skrit in dodana je poslikava stropa nad ladjo. V središču kasetiranega stropa je upodobljeno ''Marijino vnebovzetje''. Freske na stenah so bile daljše obdobje prekrite z ometom. Leta 1913 so bile ponovno izpostavljene. V primerjavi s freskami v drugih srednjeveških cerkvah, ki so bile narejene v baroku ali pozneje z mavcem, so bile take slike odkrite šele po drugi svetovni vojni. == Arhitektura in notranjost == [[Slika:Grundriss Maria im Fels Beram.png|thumb|Tloris cerkve]] [[Slika:Altar Maria im Fels Beram.JPG|thumb|Oltar]] Cerkev ima prezbiterij v širini ladje, portik (lopica) s tremi loki ter zvonik z oknom (bifora) in zvonom. Ima podolgovat tloris s pravokotno ladjo. Glavni vhod je na zahodni strani zaprt z rdečimi vrati, ki imajo polkrožen zaključek. Stranski vhod je narejen iz navpično postavljenih monolitov v ravnini stene in vodoravno nameščenih kamnov, kar je značilnost [[Romanska arhitektura|romanike]]. Na desni je v zunanji steni vgrajena posoda za sveto vodo, ki je bila narejena iz kosa apnenca. V glavnem vhodu je polkrožna niša z ostanki Marijinega portreta. Ob straneh sta poleg okroglih oken v apsidi vgrajeni dve majhni okni; okni sta na zahodni steni, levo in desno od glavnih vrat. Notranjost je razdeljena s krožnim lokom, ki omejuje prezbiterij, kjer je majhen oltar, od ladje. Tla so prekrita s pravokotnimi ploščami iz apnenca. Za cerkvijo so grobovi na pokopališču, ki je obdano z visokim zidom iz apnenca. == Freske == [[Slika:Decke Maria im Fels Beram.JPG|thumb|Poslikan kasetirani strop]] Cerkev je danes znana predvsem po svojih 46 gotskih freskah, vključno z ''mrtvaškim plesom'', ki je južno od Alp zelo redek. <ref>Dietrich Höllhuber: ''Kroatien''. DuMont Reiseverlag, 2006, ISBN 3-7701-7609-X. S. 194 ([http://books.google.de/books?id=6XYY9mJitu0C Scan] bei Google Buchsuche)</ref> Je 38 slikovnih kompozicij in osem manjših slik, vključno s tremi rastlinskimi okraski, grbom, Veronikinim robcem, napisom in fragmenti, kar pokriva površino približno 75 kvadratnih metrov ali skoraj celotno površino sten cerkvene ladje in manjših površin prezbiterija, katerega stene so bile prvotno v celoti poslikane. Freske so med najpomembnejšimi slikami srednjeveške umetnosti v Istri in veljajo za enega najbolj znanih spomenikov občine. Obdelane so v številnih strokovnih publikacijah, najprej leta 1923 [[Franc Stele|Franceta Steleta]]. Freske so izjemne predvsem zaradi močnega razvoja gotskega idealizma. Glede na napis nad južnimi stranskimi vrati je freske leta 1474 naslikal Vincenc iz Kastva, podpisan Vincentius de Castua. Verjetno je oče [[Janez iz Kastva |Janeza iz Kastva]], ki je leta 1490 oblikoval [[Cerkev sv. Trojice, Hrastovlje |cerkev svete Trojice]] v [[Hrastovlje|Hrastovljah]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. === Teme === Na južni in severni steni cerkve je cikel fresk, ki prikazujejo prizore iz življenja Marije in Jezusa Kristusa skupaj z vmes ležečimi slikami različnih svetnikov in osebnosti iz Stare zaveze. Na zahodni steni so simbolne, alegorične freske na temo smrti. Na vseh treh stenah so freske razporejene v dveh vrstah. ==== Južna stran ==== Na južni steni se cikel začne v ladji desno spredaj. V zgornji vrsti so od leve proti desni: ''Marijino rojstvo, Marijina pot v tempelj, Marijina zaroka, oznanjenje, obiskovanje, rojstvo Kristusa, Kristusa prinesejo v tempelj''. V spodnji vrsti od desne proti levi je nadaljevanje: ''sveti Janez Evangelist in sveti Florijan, krst Jezusa v reki Jordan, dvanajstletni Jezus v templju, sveti Mihael, sveti Boštjan/Sebastijan, beg v Egipt, poboj nedolžnih otročičev''. V območju oken je zgoraj ''kralj David in preroki'' in spodaj sta ''sveta Uršula in Katarina''. Kronološki vrstni red ni povsem pravilen, ''beg v Egipt'' je pred ''pobojem nedolžnih otročičev''. <gallery widths="200"> Slika:Fresken Maria im Fels 1.JPG|Zgoraj od leve proti desni: Marijino rojstvo, Marijina pot v tempelj, Marijina zaroka<br />Spodaj od leve proti desni: sveti Janez Evangelist in sveti Florijan, krst Jezusa v reki Jordan, dvanajstletni Jezus v templju Slika:Fresken Maria im Fels Beram 2.JPG|Zgoraj od leve proti desni: Marijina zaroka, oznanjenje, obiskovanje<br /> Spodaj od leve proti desni: dvanajstletni Jezus v templju, sveti Mihael, sveti Boštjan/Sebastijan Slika:Fresken Maria im Fels Beram 3.JPG|Zgoraj od leve proti desni: rojstvo Kristusa, Kristusa prinesejo v tempelj <br /> Spodaj od leve proti desni: beg v Egipt, poboj nedolžnih otročičev </gallery> ==== Severna stran ==== Na severni steni se prizori v zgornji vrsti ne nadaljujejo kronološko. Od leve proti desni sta le dve sliki, ker se prva razteza v dolžini osem metrov in zato zavzema širino šestih območij. To je ''čaščenje svetih Treh kraljev'' po podobi ''Kristusovega rojstva''. Naslednja je ''zadnja večerja'', ki je dejansko imela svoje mesto po ''vstopu Jezusa v Jeruzalem''. V ospredju te freske je upodobljen ''Kristus, ki svojim učencem umije noge''. V spodnji vrsti se ponovno kaže pravilna kronologija Jezusovega življenja, od leve proti desni so prikazani: ''Jezusova skušnjava v puščavi, sveta Apolonija, sveti Leonhard, sveta Barbara, sveti Martin, sveti Jurij, vstop Jezusa v Jeruzalem'', prikazana je tudi ''molitev na Oljski gori'' in ''Kristusa primejo'', ko ''Peter z mečem Malhusu odseka uho''. Med okni vidimo štiri latinske cerkvene očete, zgoraj levo Jurija Velikega, ob njem Jeroma, levo Avguština in desno Ambroža. Jezusovo življenje se je prvotno nadaljevalo z njegovim trpljenjem in zmago na stenah apside. Ostajata dva svetnika na severni strani apside, sveti Štefan in preroki Mojzes, Elija in Daniel ter na južni strani dva svetnika. V oboku so bili verjetno simboli štirih evangelistov in angel. <gallery widths="200"> Slika:Fresken Maria im Fels Beram 4.JPG|Zgoraj: poklon svetih Treh kraljev <br /> Spodaj od leve proti desni: skušnjava v puščavi, Apolonija, Leonhard, Barbara in sveti Martin Slika:Fresken Maria im Fels Beram 7.JPG|Zgoraj: poklon svetih Treh kraljev (nadaljevanje)<br /> Spodaj od leve proti desni: Apolonija, Leonhard, Barbara in sveti Martin, sveti Jurij, vstop v Jeruzalem Slika:Fresken Maria im Fels Beram 5.JPG| Zgoraj od leve proti desni: poklon svetih Treh kraljev, zadnja večerja <br /> Spodaj od leve proti desni: vhod v Jeruzalem, molitev na Oljski gori, Kristusa primejo Slika:Beram Einzug in Jerusalem.JPG|Vstop v Jeruzalem'' </gallery> ==== Zahodna stran ==== Na zahodni steni je končnost človeškega življenja prikazana alegorično. V spodnji vrsti je južno od vhoda ''izgon iz raja'', severno pa ''kolo življenja''. Več kot polovica teh dveh fresk je bila uničena z namestitvijo oken. Po celotni širini stene v dolžini sedmih metrov se razteza ''mrtvaški ples''. Smrt je v obliki okostij in vodi posameznike vseh vrst, od leve proti desni so trgovec, vitez, pohabljenec, otrok, gostitelj, kraljica, kralj, škof, kardinal in papež. Trgovec zaman sega na mizo, na kateri leži denar, s katerim se hoče odkupiti. Manjka kmet kot glavni obiskovalec cerkve, ki je bil verjetno levo od praznoverja. Eden izmed skeletov igra instrument s strunami, podoben mandolini, nadaljnji instrumenti so pihala; eden nosi lok in puščice, drugi koso. Tudi skrajni desni je okostnjak, igra na dude nad odprtim grobom. Umetnik je želel pokazati, da so vsi ljudje enaki pred smrtjo, ne glede na to, kdo so. <gallery widths="200"> Slika:Fresken Maria im Fels Beram 6.JPG|''Mrtvaški ples'' </gallery> === Oblikovanje === Značilnost fresk v cerkvi svete Marije na Škriljinah je enostavnost in naivnost, pri čemer nastane povezava med ljudsko slikarsko tradicijo in mednarodno umetnostjo pozne gotike. Poleg tega je v ciklu združenih več slogov in ustvarjalnih predlog. ==== Vplivi ==== Freske iz Berama so delo vsaj dveh umetnikov, ki jima je mogoče priznati različne slogovne značilnosti. Te razlike so lahko posledica več različnih predlog, uporabljenih pri delu. Poleg tega so lahko bile spremenjene med obnovitvenimi deli. Verjetno je Vincenc ustvaril freske na južni strani. Dokazano je, da sta ''mrtvaški ples'' in ''Judežev poljub'' narejena po modelu nizozemskega slikarja ''Mojster s transparenti''; za prizor ''rojstva'' je bila uporabljena predloga ''mojstra E. S.'' Znaki so prepoznavni na slikah, kot so trde gube draperije ali napake pri podpisu. Čeprav avtor prihaja iz Kastva, imajo freske v Beramu furlanske značilnosti, ki so pod vplivom nemško-tirolsko-koroškega slikarstva. Severne vplive je mogoče videti med drugim tudi v gubah Marijine halje. Italijanski vplivi so vidni na oblačilih nekaterih plemenitašev, dolgih vzporednih gubah zaves in motivu ''procesije'', ki ga je pogosto mogoče najti predvsem v italijanski zgodnji renesansi (''quattrocento)''. ==== Slog ==== Prav tako so na slikah opazni različni slogi: idealizem med drugim vsebuje motiv ''Matere božje'', poznogotski naturalizem se kaže na primer v freski ''krvavečega Kristusa'', ''molitvi na Oljski gori'' ali pri ''ubijanju nedolžnih otrok'', renesančni realizem je mogoče videti v Marijinem ciklusu, zlasti v ''begu v Egipt'' in ''procesiji mrtvih''. Poleg tega se približa perspektivi – tlak na freski svetega Martina. Na skoraj vseh slikah ciklusa najdemo metodo [[anahronizem|anahronizma]]. Prizori iz življenja Marije in Kristusa so upodobljeni iz 1. stoletja našega štetja. Kljub temu da so Kristus in apostoli starinsko oblečeni, so vse druge osebe v sodobnih oblačilih pozne gotike in renesanse, kot je običajno v krščanski umetnosti. Poleg tega so tu tudi srednjeveški vitezi in arhitektura. Na slikah je težko najti globino prostora. Razen prizorišča svetega Martina predstavitve igrajo zelo majhno vlogo, kot je na primer pri freskah v cerkvi svetega Martina. Pri ''begu v Egipt'', eni najtišjih, najbolj realističnih, je ustvarjen občutek globine, ki ni v celoti uspel. Vendar je na treh ravneh, v ospredju je travnik z dvema prašičema, zadaj so Marija in njene tovarišice in v ozadju je pokrajina z dvema mestoma, kar naj bi ustvarilo prostor z navidezno ozkostjo v slikah, na katerih na primer noge, pokrivala, instrumenti ali predmeti štrlijo iz okvirja. V nekaterih prizorih so liki v ospredju v okvirju, pri gradnji ozadja zunaj njih. Lahko opazimo sorazmerno znižanje oddaljenih likov. Prodor iz okvirja lahko opazimo predvsem v prizoru ''Judežev poljub''. Ta predstavitev kaže satirično naravo. Služabnik na dnu slike z eno roko kaže naklonjenost gledalca, hkrati pa deluje nekoliko smešno. To še naprej poudarja, da je oblikovanje živahnejše. Poleg tega je ustvarjen kontrast med svečanim poljubom in vojaki v ozadju. Na nekaterih slikah si lahko ogledamo predstavitev zaporedja postopka, pri katerem se osebe, ki sodelujejo, lahko pojavijo več kot enkrat (časovna ali prostorska istočasnost). Slike so zelo barvite in mnoge opremljene s preprostimi okraski, ki vključujejo zvezde na dnevnem nebu ali okraske na oblačilih, narejeni po predlogah ali z žigi. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Dario Alberi: ''Vermo – Beram.'' In: ''Istria. Storia, arte, cultura''. Lint, Triest 1997, S. 1453–1461. ([http://www.istriadalmazia.it/scoprire/paesi/vermo/Vermo_01.pdf PDF; 117 kB], Quelle für Angaben ohne Einzelnachweise) * Radovan Ivančević: ''Beram''. Aus dem Serbokroatischen von Zora Keran. Verlag Jugoslavija, Belgrad 1965. * Jože Kastelic: ''Beram. Die Fresken von Istrien''. Jugoslavija, Belgrad 1955. (französisch ''Beram. Les fresques d’Istre'', englisch ''Beram. Istrian frescoes'') == Zunanje povezave == {{Commons category|Sveta Marija na Škriljinah (Beram)}} *[https://www.istria-culture.com/si/razisci-s45?g=23 Cerkev sv. Marije na Škriljinah na Istra Culture] *[https://www.pazin.hr/kultura/zastita-kulturnih-dobara/opcenito-o-kulturnim-dobrima/crkva-sv-marije-na-skriljinah/ Crkva sv. Marije na Škriljinah na Grad Pazin] {{Istra}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve na Hrvaškem|Marija, Škriljine]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Hrvaškem]] [[Kategorija: Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1474]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Beram]] jbu058cedbp35zx5p0q56nd9f0nw655 0 419610 6742708 6742038 2026-08-25T21:23:54Z Marko3 1829 6742708 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Dolinar Horvat''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[16. marec]] [[1983]], [[Kranj]].<ref name=sigledal>http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611153521/http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ |date=2016-06-11 }}, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> == Življenjepis == Ana Dolinar Horvat je študirala dramsko igro in umetniško besedo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] je igrala že med študijem, od leta 2009 pa je njegova članica.<ref name=sigledal/> Je hči igralke [[Bernarda Oman|Bernarde Oman]] in radijskega voditelja Janeza Dolinarja. Poročena je z režiserjem [[Sebastijan Horvat|Sebastijanom Horvatom]], s katerim ima dve hčeri in sina; Ronjo je rodila leta 2011<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/igralka-ana-dolinar-horvat-rodila-hcerko-ronjo/268842, vpogled: 1. 6. 2016.</ref>, Nano Amo je leta 2015 [[posvojitev|posvojila]] iz [[Gana|Gane]],<ref>http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/igralka-ana-dolinar-v-narocju-drzi-posvojenko, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> sin Lun pa se je rodil leta 2019.<ref>https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/ana-dolinar-horvat-sina-rodila-doma.html, vpogled: 15. 2. 2021.</ref> V [[Špas teater|Špas teatru]] je igrala v gledališki uspešnici ''Ženske&Moški.com.'' Igrala je v televizijski nadaljevanki ''Svingerji.''<ref>{{Navedi splet |title=Ana Dolinar Horvat |url=https://sigledal.org/geslo/Ana_Dolinar_Horvat |access-date=25. 8. 2026 |website=www.sigledal.org}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175189634 Ana Dolina Horvat]. Med štirimi stenami (12. januar 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolinar Horvat, Ana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] ptgw4l9rsamm2ogq2toq7d8x77r58rd 6742709 6742708 2026-08-25T21:24:55Z Marko3 1829 6742709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Dolinar Horvat''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[16. marec]] [[1983]], [[Kranj]].<ref name=sigledal>http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611153521/http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ |date=2016-06-11 }}, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> == Življenjepis == Ana Dolinar Horvat je študirala dramsko igro in umetniško besedo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] je igrala že med študijem, od leta 2009 pa je njegova članica.<ref name=sigledal/> V [[Špas teater|Špas teatru]] je igrala v gledališki uspešnici ''Ženske&Moški.com.'' Med drugim je igrala v televizijski nadaljevanki ''Svingerji.''<ref>{{Navedi splet |title=Ana Dolinar Horvat |url=https://sigledal.org/geslo/Ana_Dolinar_Horvat |access-date=25. 8. 2026 |website=www.sigledal.org}}</ref> Je hči igralke [[Bernarda Oman|Bernarde Oman]] in radijskega voditelja Janeza Dolinarja. Poročena je z režiserjem [[Sebastijan Horvat|Sebastijanom Horvatom]], s katerim ima dve hčeri in sina; Ronjo je rodila leta 2011<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/igralka-ana-dolinar-horvat-rodila-hcerko-ronjo/268842, vpogled: 1. 6. 2016.</ref>, Nano Amo je leta 2015 [[posvojitev|posvojila]] iz [[Gana|Gane]],<ref>http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/igralka-ana-dolinar-v-narocju-drzi-posvojenko, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> sin Lun pa se je rodil leta 2019.<ref>https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/ana-dolinar-horvat-sina-rodila-doma.html, vpogled: 15. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175189634 Ana Dolina Horvat]. Med štirimi stenami (12. januar 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolinar Horvat, Ana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] c0vms1rtzsakakzz7lrw31cb8w2ahr7 6742711 6742709 2026-08-25T21:25:41Z Marko3 1829 6742711 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Dolinar Horvat''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[16. marec]] [[1983]], [[Kranj]].<ref name=sigledal>http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611153521/http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ |date=2016-06-11 }}, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> == Življenjepis == Ana Dolinar Horvat je študirala dramsko igro in umetniško besedo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] je igrala že med študijem, od leta 2009 pa je njegova članica.<ref name=sigledal/> V [[Špas teater|Špas teatru]] je igrala v gledališki uspešnici ''Ženske&Moški.com.'' Med drugim je igrala v televizijski nadaljevanki ''Svingerji.''<ref>{{Navedi splet |title=Ana Dolinar Horvat |url=https://sigledal.org/geslo/Ana_Dolinar_Horvat |access-date=25. 8. 2026 |website=www.sigledal.org}}</ref> == Zasebno == Je hči igralke [[Bernarda Oman|Bernarde Oman]] in radijskega voditelja Janeza Dolinarja. Poročena je z režiserjem [[Sebastijan Horvat|Sebastijanom Horvatom]], s katerim ima dve hčeri in sina; Ronjo je rodila leta 2011<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/igralka-ana-dolinar-horvat-rodila-hcerko-ronjo/268842, vpogled: 1. 6. 2016.</ref>, Nano Amo je leta 2015 [[posvojitev|posvojila]] iz [[Gana|Gane]],<ref>http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/igralka-ana-dolinar-v-narocju-drzi-posvojenko, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> sin Lun pa se je rodil leta 2019.<ref>https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/ana-dolinar-horvat-sina-rodila-doma.html, vpogled: 15. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175189634 Ana Dolina Horvat]. Med štirimi stenami (12. januar 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolinar Horvat, Ana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 3vxx4gjahgqkibk46ql8wjf51dia4ue 0 420017 6742887 6505246 2026-08-26T10:14:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742887 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = [[File:Santana-logo.gif|205px|Logotip glasbene skupine Santana]] | image_size = 250px | caption = Skupina Santana leta 1971. Zadnja vrsta: [[Neal Schon]], [[Gregg Rolie]], [[David Brown]] in [[Carlos Santana]]. Prednja vrsta: [[Michael Shrieve]], [[Michael Carabello]] in [[José Areas|José "Chepito" Areas]]. | background = group_or_band | alias = Santana Blues Band | origin = [[San Francisco|San Francisco, Kalifornija]], [[ZDA]] | genre = {{hlist|[[latin rock]]|[[blues rock]]|[[psihedelični rock]]|[[hard rock]]|[[jazz fusion]]|[[chicano rock]]}} | years_active = 1967–danes | Associated_acts = {{hlist|[[Rob Thomas]]|[[Everlast]]|[[Journey]]|[[Michelle Branch]]|[[The Product G&B]]|[[Abraxas Pool]]}} | Label = {{hlist|[[Columbia Records|Columbia]]|[[Sony Music Entertainment|CBS]]|[[Legacy Recordings|Legacy]]|[[Polydor Records|Polydor]]|[[Arista Records|Arista]]|StarFaith|[[RCA Records|RCA]]}} | current_members = '''Zasedba:'''<br> * [[Carlos Santana]] * Benny Rietveld * Karl Perazzo * Tony Lindsay * Andy Vargas * Bill Ortiz * Jeff Cressman * Tommy Anthony * David K. Mathews * Paoli Mejías * José "Pepe" Jimenez<br>'''Klasična zasedba (ponovno združena leta 2013):''' * Carlos Santana * [[Neal Schon]] * [[Gregg Rolie]] * [[Michael Carabello]] * [[Michael Shrieve]] | past_members = glej [[Santana (glasbena skupina)#Člani|Nekdanji člani]] }} [[File:Santana.jpg|thumb|Carlos Santana 2003]] '''Santana''' je [[ZDA|ameriška]] [[latin rock]] skupina, ki jo je leta 1967 v [[San Francisco|San Franciscu]] ustanovil [[Mehičani|mehiški]] kitarist [[Carlos Santana]]. Skupina je postala znana širši javnosti po njihovi izvedbi skladbe "Soul Sacrifice" na [[Woodstock|Woodstocku]] leta 1969. Ta njihov nastop je bil ključen za uspeh njihovega debitantskega albuma ''[[Santana (album, 1969)|Santana]]'', ki sta mu v naslednjih dveh letih sledila še albuma ''[[Abraxas (album)|Abraxas]]'' in ''[[Santana (album, 1971)|Santana III]]''. V kasnejših letih se je zasedba pogosto spreminjala. Sodelovanje Carlosa Santane z gurujem [[Šri Činmoj|Šrijem Činmojem]] je pripeljalo do tega, da je skupina pričela z izvajanjem ezoterične glasbe, vedno pa je pri skupini bil prisoten vpliv Latin rocka. Leta 1998 je bila skupina bila vključena v [[Hram slavnih rokenrola]] v zasedbi s Carlosom Santano, [[José Areas|Joséjem Chepitom Areasom]], [[David Brown|Davidom Brownom]], [[Gregg Rolie|Greggom Roliejem]], [[Michael Carabello|Mikom Carabellom]] in [[Michael Shrieve|Michaelom Shrievejem]].<ref name="rockhall">{{navedi splet|url=http://rockhall.com/inductees/santana/|title=Santana: inducted in 1998|date=|work=rockhall.com|accessdate=6. junij 2016}}</ref> Skupina je prejela osem [[Grammy|grammyjev]] in tri latin grammyje. Carlos Santana je prav tako osvojil grammyja kot solo izvajalec leta 1989 in 2003. Santana je prodala več kot 90 milijonov plošč, s čimer je postala ena izmed skupin z največ prodanimi ploščami vseh časov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.lasvegassun.com/events/2012/sep/13/24142/|title=An Intimate Evening with Santana: Greatest Hits Live|work=Las Vegas Sun|date=13. september 2012|accessdate=6. junij 2016}}</ref> Leta 2013 je prišlo do ponovne združitve klasične zasedbe skupine za nov album ''[[Santana IV]]'', ki je izšel aprila 2016.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/santana-iv-mw0002915683|title=Santana: Santana IV|work=[[AllMusic]]|author=Jurek, Thom|accessdate=6. junij 2016}}</ref> ==Zgodovina== ===1967–72: Formacija in uspešna leta=== ====Začetki==== Skupina je bila ustanovljena leta 1967 v [[San Francisco|San Franciscu]] kot Carlos Santana Blues Band s pomočjo Toma Fraserja.<ref>{{citation |url=https://books.google.com/books?id=60Jde3l7WNwC&pg=PA137|title=Legends of rock guitar|first1=Pete |last1=Prown |first2=Harvey P. |last2=Newquist |first3=Jon F. |last3=Eiche|publisher=books.google.com|accessdate=5. junij 2016}}</ref> Prvo zasedbo so sestavljali [[Carlos Santana]] (solo kitara), [[Marcus Malone]] (tolkala), Rod Harper (bobni), [[David Brown]] (bas kitara) in [[Gregg Rolie]] (glavni vokal, [[Hammond orgle|Hammond B3]]).<ref name="bio_allmusic">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/artist/santana-mn0000295756/biography|title=Santana: Biography|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|date=|accessdate=6. junij 2016}}</ref> Prva avdicija skupine s to zasedbo se je odvila konec poletja 1967 na Avalon Ballroomu. Po avdiciji jim je glavni promotor Chet Helms povedal, da skupina ne bo nikoli dosegla uspeha na glasbeni sceni San Francisca, Carlosu pa je predlagal naj obdrži svojo službo pomivalca posode v lokalu Tick Tock's Drive-In na ulici 3rd Street. V tem času je skupina pričela s snemanjem debitantskega albuma ''[[Santana (album, 1969)|Santana]]'', Malone pa je skupino že zapustil zaradi obtožbe umora in je začel s prestajanjem kazni v zaporu San Quentin State Prison v Marin Countyju.<ref>{{navedi splet|url=http://kron4.com/2014/01/07/bandmate-marcus-the-magnificent-malone-talks-about-being-incarcerated/|title=PART II: Santana Bandmate Marcus Malone Talks About Being Incarcerated|author=Sevilla, Mario|work=kron4.com|date=7. januar 2014|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806052715/http://kron4.com/2014/01/07/bandmate-marcus-the-magnificent-malone-talks-about-being-incarcerated/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dailymail.co.uk/news/article-2527743/Carlos-Santana-reunited-old-drummer-discovering-living-BEGGAR-streets-40-years.html|title=Emotional moment guitar legend Carlos Santana is reunited with his old drummer after discovering he had been living as a BEGGAR on the streets for 40 years|author=Farberov, Snejana|work=dailymail.co.uk|date=22. december 2013|accessdate=6. junij 2016}}</ref> ====Woodstock in preboj==== Pred Woodstockom je bil Bill Graham naprošen za pomoč pri logistiki in načrtovanju. Bill je dejal, da bo ponudbo sprejel le, če bo lahko na festivalu nastopila tudi nova skupina Santana, ki jo je Graham vzel pod svoje okrilje. Santana je tako postala ena izmed izvajalcev na Festivalu Woodstock,<ref>{{navedi splet|url=http://www.woodstock.com/lineup/|title=The Woodstock '69 Lineup|date=|work=woodstock.com|accessdate=6. junij 2016}}</ref> bobnar [[Michael Shrieve]] pa je z dvajsetimi leti starosti postal najmlajši glasbenik, ki je igral na festivalu.<ref>{{navedi knjigo|last1=Larkin|first1=Colin|title=Encyclopedia of Popular Music (4 ed.)|year=2006|publisher=Oxford University Press|location=[[New York]]|page=|cobiss=5832222}}</ref> Skupina je maja 1969 začela snemati debitantski album ''[[Santana (album, 1969)|Santana]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/santana-mw0000116253|title=Santana: Santana|author=Staff, Rovi|work=[[AllMusic]]|accessdate=6. junij 2016}}</ref> ki je bil dokončan v enem mesecu. Santana je igrala na Woodstocku. Konec meseca so izdali debitantski album, ki je dosegel 4. mesto lestvice [[Billboard 200]],<ref name="chart_billboard200">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/278142/santana/chart?f=305|title=Santana - Chart history: Billboard 200|date=|work=Billboard|accessdate=6. junij 2016}}</ref> singl "Evil Ways" pa se je v [[ZDA]] uvrstil med Top 10.<ref name="chart_hot100">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/278142/santana/chart|title=Santana - Chart history: Hot 100|date=|work=Billboard|accessdate=6. junij 2016}}</ref> ====''Abraxas'' in ''Santana III''==== Zatem je skupina odšla na promocijsko turnejo, prav tako pa je začela delati na naslednjem albumu ''[[Abraxas (album)|Abraxas]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/abraxas-mw0000191745|title=Santana: Abraxas|author=Henderson, Alex|work=[[AllMusic]]|accessdate=6. junij 2016}}</ref> Snemanje se je začelo v sredini aprila 1970 v studiju Wally Heider Studios<ref>{{navedi splet|url=https://books.google.co.uk/books?id=eikEAAAAMBAJ&pg=PA55&dq=pacific+high+recording+studio&hl=en&sa=X&ved=0CDAQ6AEwAmoVChMI8dDSi-CRxwIVSu8UCh3oLg-2#v=onepage&q=pacific%20high%20recording%20studio&f=falseas|title=Billboard - Google Books|publisher=books.google.co.uk|date=27. junij 1970|accessdate=6. junij 2016}}</ref> v San Franciscu, končano pa je bilo v začetku maja 1970. Album, katerega vrhunec je bila predelava skladbe "Black Magic Woman" skupine [[Fleetwood Mac]],<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Black-Magic-Woman.html|title=Santana - Black Magic Woman|work=ultimatesantana.com|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160406093600/http://www.ultimatesantana.com/Black-Magic-Woman.html|url-status=dead}}</ref> ki je na lestvici [[Billboard Hot 100]] dosegla 4. mesto,<ref name="chart_hot100"/> je izšel septembra 1970 in je dosegel 1. mesto lestvice Billboard 200.<ref name="chart_billboard200"/> Od januarja do julija 1971 je skupina snemala album ''[[Santana (album, 1971)|Santana III]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/santana-iii-mw0000357213|title=Santana: Santana III|author=Jurek, Thom|work=[[AllMusic]]|accessdate=6. junij 2016}}</ref> Album je izšel septembra 1971 in je prav tako dosegel vrh lestvice Billboard 200.<ref name="chart_billboard200"/> ''Santana III'' je bil zadnji album skupine, ki ga je posnela klasična zasedba z Woodstocka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Santana-III.html|title=Santana III|work=ultimatesantana.com|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2017-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170426091756/http://www.ultimatesantana.com/Santana-III.html|url-status=dead}}</ref> ====''Caravanserai''==== Pred snemanjem njihovega četrtega albuma ''[[Caravanserai (album)|Caravanserai]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/caravanserai-mw0000650738|title=Santana: Caravanserai|author=Henderson, Alex|work=[[AllMusic]]|accessdate=6. junij 2016}}</ref> je prišlo do nekaj sprememb zasedbe. Leta 1971 je skupino pred snemanjem zapustil basist David Brown, ki sta ga nadomestila Doug Rauch in Tom Rutley. Skupino je zapustil tudi [[Michael Carabello]], nadomestila pa sta ga Armando Peraza in Mingo Lewis. Klaviaturista Gregga Rolieja je nadomestil [[Tom Coster]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Caravanserai.html|title=Caravanserai|work=ultimatesantana.com|accessdate=6. junij 2016|archive-date=2016-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160625185135/http://www.ultimatesantana.com/Caravanserai.html|url-status=dead}}</ref> ''Caravanserai'' je dosegel 8. mesto na lestvici,<ref name="chart_billboard200"/> čeprav z njega ni izšel noben hit singl. ===1973–79: Eksperimentiranje in konsolidacija=== 13 mesecev po albumu ''Caravanserai'' je Santana izdala album ''[[Welcome (album)|Welcome]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/welcome-mw0000691174|title=Santana: Welcome|author=Jurek, Thom|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> ''Welcome'' je bil prvi izmed štirih zaporednih albumov skupine, ki je postal zlat, prejšnji štirje pa so vsi postali platinasti.<ref name="certification">{{navedi splet|url=http://www.riaa.com/gold-platinum/?tab_active=default-award&se=santana&col=certification_date&ord=asc#search_section|title=Gold & Platinum Awards: Santana|work=RIAA|accessdate=7. junij 2016}}</ref> Album je na lestvici ''Billboard'' 200 dosegel 25. mesto, kar je bila njihova najnižja uvrstitev do tedaj.<ref name="chart_billboard200"/> Naslednjih nekaj albumov je vsebovalo več eksperimentiranja, začenši z albumom ''[[Borboletta]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/borboletta-mw0000652611|title=Santana: Borboletta|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> ki je bil argumentirano slabši od svojega predhodnika, čeprav je bil na lestvici uvrščen pet mest višje.<ref name="chart_billboard200"/> Album ''[[Amigos]]'', ki je izšel leta 1975, je bil dosti bolj uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/amigos-mw0000195601|title=Santana: Amigos|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> Dosegel je 10. mesto na lestvicah<ref name="chart_billboard200"/> in Top 10 na lestvicah v [[Francija|Franciji]], [[Avstralija|Avstraliji]],<ref>{{navedi splet|url=http://australian-charts.com/showitem.asp?interpret=Santana&titel=Amigos&cat=a|title=SANTANA - AMIGOS (ALBUM)|work=australian-charts.com|accessdate=7. junij 2016}}</ref> [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]],<ref>{{navedi splet|url=http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Santana&titel=Amigos&cat=a|title=SANTANA - AMIGOS (ALBUM)|work=charts.org.nz|accessdate=7. junij 2016|archive-date=2016-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160425002947/http://charts.org.nz/showitem.asp?interpret=Santana&titel=Amigos&cat=a|url-status=dead}}</ref> [[Avstrija|Avstriji]]<ref>{{navedi splet|url=http://austriancharts.at/showitem.asp?interpret=Santana&titel=Amigos&cat=a|title=SANTANA - AMIGOS|work=austriancharts.at|accessdate=7. junij 2016}}</ref> in na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>{{navedi splet|url=http://dutchcharts.nl/showitem.asp?interpret=Santana&titel=Amigos&cat=a|title=SANTANA - AMIGOS|work=dutchcharts.nl|accessdate=7. junij 2016}}</ref> Album je bil znanilec vrnitve uspeha. Naslednji album ''[[Festival (album, Santana)|Festival]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/festival-mw0000309055|title=Santana: Festival|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> je bil nekako v nasprotju z novim uspehom, njegov naslednik ''[[Moonflower]]'', ki je izšel leta 1977, pa je bil znova uspešen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/moonflower-mw0000191747|title=Santana: Moonflower|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> Album je bil verjetno najuspešnejši album skupine po albumu ''Santana III'', prejel je 2x platinast certifikat<ref name="certification"/> in postal prvi album skupine po albumu ''Borboletta'', ki se je uvrstil med top 10 v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]].<ref name="official">{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/artist/29155/santana/|title=Santana - full Official Chart History|work=officialcharts.com|accessdate=7. junij 2016}}</ref> Zaznamoval ga je slogovni premik skupine, vseboval pa je trši in bolj konvencionalen zvok kot prejšnji albumi, vseeno pa je vseboval eksperimentalni zvok, ki je zaznamoval zadnji nekaj albumov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Moonflower.html|title=Moonflower|work=ultimatesantana.com|accessdate=7. junij 2016|archive-date=2016-04-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160404231454/http://www.ultimatesantana.com/Moonflower.html|url-status=dead}}</ref> Naslednja dva albuma ''[[Inner Secrets]]''<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/inner-secrets-mw0000191626|title=Santana: Inner Secrets|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> in ''[[Marathon (album)|Marathon]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/marathon-mw0000650739|title=Santana: Marathon|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> ki sta izšla leta 1978 in 1979 sta bila znova glasbeni premik skupine od latin-rocka, ki je zaznamoval albume skupine konec 60. in večino 70. let proti bolj konvencionalnem rockovskem zvoku. Albuma nista bila zelo komercialno uspešna, čeprav sta v [[ZDA]] oba dosegla zlati certifikat.<ref name="certification"/> ===1980–97: Komercialni upad in sedemletni premor=== 80. leta so se za skupino začela uspešno. Leta 1981 je izšel njihov album ''[[Zebop!]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/zebop%21-mw0000191748|title=Santana: Zebop!|author=DeGagne, Mike|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> ki se je v številnih državah uvrstil med top 20, dosegel pa je tudi platinasti certifikat.<ref name="certification"/> Naslednje leto je izšel album ''[[Shangó (album)|Shangó]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/shang%C3%B3-mw0000650740|title=Santana: Shangó|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> S tem albumom se je začel upad komercialnega uspeha skupine, čeprav je album dosegel zlat certifikat.<ref name="certification"/> Čez tri leta je skupina izdala naslednji album ''[[Beyond Appearances]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/beyond-appearances-mw0000191625|title=Santana: Beyond Appearances|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=7. junij 2016}}</ref> ki je bil komercialno neuspešen in prvi album skupine, ki ni dosegel zlatega certifikata. Naslednji trije albumi so bili vsi komercialno neuspešni, dosegli so namreč 95., 85. in 102. mesto na lestvici ''Billboard'' 200.<ref name="chart_billboard200"/> Skupina je nato za sedem let prenehala s snemanjem novih skladb in se je osredotočila na turneje.<ref name="bio_allmusic"/> ===1998–2001: Najbolje prodajani album, Grammyji in Hram slavnih rokenrola=== Leta 1998 je bila skupina vključena v [[Hram slavnih rokenrola]].<ref name="rockhall"/><ref>{{navedi splet|url=http://bla.fleetwoodmac.net/index.php?page=index_v2&id=667&c=18|title=Induction into the Rock and Roll Hall of Fame 1998|date=13. januar 1998|work=[[Reuters]]|accessdate=8. junij 2016|archive-date=2016-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920055905/http://bla.fleetwoodmac.net/index.php?page=index_v2&id=667&c=18|url-status=dead}}</ref> Ta dogodek je bil začetek še enega uspešnega obdobja skupine. Njihov naslednji album ''[[Supernatural]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/supernatural-mw0000243930|title=Santana: Supernatural|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=8. junij 2016}}</ref> ki je izšel leta 1999, je debitiral na 19. mestu lestvice ''Billboard'' 200, po 18 tednih pa se je povzpel na 1. mesto.<ref name="chart_billboard200"/> Prvi singl z albuma, "Smooth", je dosegel 1. mesto lestvice Billboard Hot 100, kjer je ostal 12 tednov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Smooth.html|title=Smooth|work=ultimatesantana.com|accessdate=8. junij 2016|archive-date=2017-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170420061810/http://www.ultimatesantana.com/Smooth.html|url-status=dead}}</ref><ref name="chart_hot100"/> Album sam ni bil uspešen le v ZDA, ampak tudi po svetu, kjer je v številnih državah dosegel prva mesta lestvic. Drugi singl, "Maria Maria", je prav tako dosegel vrh lestvice Billboard Hot 100.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Maria-Maria.html|title=Maria Maria|work=ultimatesantana.com|accessdate=8. junij 2016|archive-date=2017-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170420093007/http://www.ultimatesantana.com/Maria-Maria.html|url-status=dead}}</ref><ref name="chart_hot100"/> Album je v ZDA postal 15x platinast, prodanih pa je bilo 30 milijonov izvodov albuma.<ref name="certification"/> Album je izšel 28 let po njihovem zadnjem prvouvrščenem albumu ''[[Santana (album, 1971)|Santana III]]'' leta 1971. Po [[Guinnessova knjiga rekordov|Guinnessovi knjigi rekordov]] je to najdaljše obdobje med prvouvrščenimi ameriškimi albumi istega izvajalca. Glasbeno je bil album verjetno največji glasbeni premik za skupino. Albumov predhodnik, ''[[Milagro (album)|Milagro]]'' je vseboval močne [[hard rock]] vplive in vplive latin rocka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/milagro-mw0000072179|title=Santana: Milagro|author=Ruhlmann, William|work=[[AllMusic]]|accessdate=8. junij 2016}}</ref> Vseeno pa je ''Supernatural'', poleg vplivov latin rocka in [[blues rock]]a, vseboval vplive številnih popularnih zvrsti glasbe tistega časa, kot so [[alternativni rock]], [[pop rock]] in [[R&B]]. Album je osvojil devet [[Grammy|grammyjev]], vključno z grammyjem za album leta ter tri latin grammyje, vključno z grammyjem za posnetek leta.<ref>{{navedi splet|url=http://www.grammy.com/nominees/search?artist=Santana&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|title=Grammys - Past Winners: Santana|work=grammy.com|accessdate=8. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.latingrammy.com/en/nominees/search?artist=Santana&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|title=Latin Grammys - Past Winners: Santana|work=latingrammy.com|accessdate=8. junij 2016|archive-date=2016-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161011091733/https://www.latingrammy.com/en/nominees/search?artist=Santana&field_nominee_work_value=&year=All&genre=All|url-status=dead}}</ref> Omembe vredno je tudi število sodelovanj drugih glasbenikov na tem albumu. Na glavnem singlu je solo vokal odpel pevec skupine [[Matchbox Twenty]], [[Rob Thomas]]. Drugi singl je bil posnet v sodelovanju s skupino [[The Product G&B]], na singlu "Put Your Lights On"<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Put-Your-Lights-On.html|title=Put Your Lights On|work=ultimatesantana.com|accessdate=8. junij 2016|archive-date=2017-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20170419115136/http://www.ultimatesantana.com/Put-Your-Lights-On.html|url-status=dead}}</ref> pa lahko slišimo [[hip-hop]] izvajalca [[Everlast (glasbenik)|Everlasta]]. Kot gostje so na albumu sodelovali še [[Eric Clapton]], [[Eagle-Eye Cherry]], [[Lauryn Hill]], [[Dave Matthews]], in [[Cee Lo Green|Cee-Lo]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/supernatural-mw0000243930/credits|title=Santana: Supernatural - Credits|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=8. junij 2016}}</ref> ===2002–12: Soočenje z novim uspehom=== Naslednik albuma ''Supernatural'', ''[[Shaman]]'' je izšel 22. oktobra 2002 in je bil težko pričakovan s strani medijev in oboževalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/shaman-mw0000229521|title=Santana: Shaman|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Shaman.html|title=Shaman|work=ultimatesantana.com|accessdate=9. junij 2016|archive-date=2016-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160822030548/http://www.ultimatesantana.com/Shaman.html|url-status=dead}}</ref> Čeprav se je sprva hitro prodajal in je bilo v prvem tednu v [[ZDA]] prodanih 298.973 izvodov albuma ter je debitiral na 1. mestu lestvice ''Billboard'' 200,<ref name="chart_billboard200"/> je kmalu zdrsnil z lestvic. Album je postal 2x platinast v ZDA,<ref name="certification"/> platinast pa je postal še v nekaterih drugih državah, vključno z [[Avstralija|Avstralijo]]. Prvi singl z albuma, "The Game of Love", pri katerem lahko slišimo [[Michelle Branch]], je dosegel 5. mesto lestvice Billboard Hot 100.<ref name="chart_hot100"/> Naslednji štirje singli z albuma pa se v večini držav niso uvrstili na lestvice, z izjemo zadnjega singla "Why Don't You & I", kjer je sodeloval [[Alex Band]], ki je dosegel 8. mesto lestvice Billboard Hot 100.<ref name="chart_hot100"/> Glasbeno je bil album vrnitev skupine k bolj konvencionalnemu zvoku z vplivi latin rocka. Čez tri leta je izšel naslednji album skupine ''[[All That I Am]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/all-that-i-am-mw0000207869|title=Santana: All That I Am|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/AllThatIAm.html|title=All That I Am|work=ultimatesantana.com|accessdate=9. junij 2016|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827125134/http://www.ultimatesantana.com/AllThatIAm.html|url-status=dead}}</ref> Album je debitiral na 2. mestu lestvice ''Billboard'' 200,<ref name="chart_billboard200"/> drugje pa ni bil preveč uspešen. Album je bil nadaljevanje podobnega zvoka z albuma ''Shaman'' in je v ZDA dosegel zlati certifikat.<ref name="certification"/> Sledilo je pet let premora, nato pa je izšel naslednji album ''[[Guitar Heaven]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/guitar-heaven-the-greatest-guitar-classics-of-all-time-mw0002023076|title=Santana: Guitar Heaven: The Greatest Guitar Classics of All Time|author=Erlewine, Stephen Thomas|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref> Glasbeno je bil album drastična sprememba za skupino s precej tršim zvokom in močnimi vplivi [[heavy metal]]a.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ultimatesantana.com/Guitar-Heaven.html|title=Guitar Heaven|work=ultimatesantana.com|accessdate=9. junij 2016|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304032850/http://www.ultimatesantana.com/Guitar-Heaven.html|url-status=dead}}</ref> Dosegel je 5. mesto lestvice ''Billboard'' 200, ni pa osvojil zlatega certifikata.<ref name="chart_billboard200"/> Leta 2012 je skupina izdala album ''[[Shape Shifter (album)|Shape Shifter]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/shape-shifter-mw0002341608|title=Santana: Shape Shifter|author=Jurek, Thom|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref> kjer lahko opazimo vrnitev skupine k zvoku latin rocka. Dosegel je 16. mesto lestvice [[Billboard 200]].<ref name="chart_billboard200"/> ===2013–danes: Ponovna združitev klasične zasedbe, ''Corazón'' in ''Santana IV''=== 2. februarja 2013 je Carlos Santana potrdil, da bo ponovno združil klasično zasedbo skupine, ki je igrala na Woodstocku. Carlos je še dejal da želi združiti klasično zasedbo, da bo z njo posnel novo glasbo.<ref>{{navedi novice|accessdate=9. junij 2016|url=http://www.presstelegram.com/lifestyle/ci_22679861/|title=Santana Reuniting classic 60's and 70's lineup|work=Press Telegram|date=19. februar 2013|author=Smith, Steve|archive-date=2013-04-11|archive-url=https://archive.today/20130411172707/http://www.presstelegram.com/lifestyle/ci_22679861/|url-status=dead}}</ref> Svojo vrnitev so nato potrdili [[Neal Schon]], ki je bil v skupini začetek 70. let in si je s Carlosom delil solo kitaro, nato pa je skupaj z Greggom Roliejem zapustil Santano in ustanovil skupino Journey; bobnar Mike Shrieve in tolkalist Mike Carabello. O vrnitvi Gregga Rolieja je Santana dejal: "Prepričan sem, da bo Gregg sodeloval."<ref>{{navedi splet|url=http://ultimateclassicrock.com/carlos-santana-reuniting-original-santana-group/|title=Carlos Santana Reuniting Original Santana Group|author=Lifton, Dave|date=23. februar 2013|work=ultimateclassicrock.com.|accessdate=9. junij 2016}}</ref> Februarja 2013 je Rolie o ponovni združitvi za Radio.com povedal: »Gre samo za sestavo zasedbe in izvedbo. Jaz sem za. Mislim, da je to odlična ideja. Ljudem bo všeč. Odlično bo!«<ref>{{navedi splet|url=http://radio.com/2012/08/28/gregg-rolie-on-a-santana-reunion-i-think-its-a-great-idea/|title=Gregg Rolie On A Santana Reunion: ‘I Think It’s A Great Idea’|author=Ives, Brian|date=28. avgust 2012|work=radio.com.|accessdate=9. junij 2016}}</ref> Medtem je skupina 6. maja 2014 izdala nov [[studijski album]] z naslovom ''[[Corazón]]'',<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/coraz%C3%B3n-mw0002618166|title=Santana: Corazón|author=Jurek, Thom|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref> 9. septembra 2014 pa nov [[album v živo]], ''[[Corazón – Live from Mexico: Live It To Believe It]]''.<ref>{{navedi splet|url=http://santana.hifi247.com/santana-corazon-live-from-mexico-live-it-to-believe-it-dvd.html|title=Santana - Corazon – Live From Mexico: Live It To Believe It DVD|date=2014|website=Santana.hifi247.com|accessdate=9. junij 2016|archive-date=2014-10-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20141025140537/http://santana.hifi247.com/santana-corazon-live-from-mexico-live-it-to-believe-it-dvd.html|url-status=dead}}</ref> 15. aprila 2016 pa je skupina izdala album ''[[Santana IV]]'', studijski album, ki je združil klasično zasedbo skupine, ki so jo sestavljali Carlos Santana (kitara, vokali), Gregg Rolie (klaviature, solo vokali), Neal Schon (kitara, vokali), Michael Carabello (tolkala) in Michael Shrieve (bobni).<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/santana-iv-mw0002915683|title=Santana: Santana IV|author=Jurek, Thom|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref> ''Santana IV'' je prvi album po 45 letih in albumu ''Santana III'', ki ga je posnel omenjeni kvintet.<ref name="facebook.com carlossantana post 25 January 2016">{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/carlossantana/photos/a.94203671358.88480.9411551358/10153466174096359/?type=1&theater |title=From Team Santana: April 15th, 2016 marks the release date of Santana IV...|date=25. januar 2016|website=[[Facebook]]|accessdate=10. februar 2016}}</ref> Zamisel o ponovni združitvi je nastala nekaj let nazaj, ko je Schon predlagal, da bi s Santano posnel album. Carlosu je bila ideja všeč, vendar jo je še nekoliko dopolnil in poklical Rolieja, Shrieveja in Carabella. Po številnih vajah leta 2013, je skupina med letoma 2014 in 2015 posnela šestnajst novih skladb, ki jih krasijo značilni elementi - afro-latinski ritmi, naraščajoči vokali, psihedelični blues kitarski soli in neustavljiva tolkala. ''Santana IV'' vsebuje 16 novih skladb, ki jih je napisala in producirala skupina. Zasedbi "Santana IV" sta se v studiu pridružila še trenutna člana Santane, basist Benny Rietveld in tolkalist Karl Perazzo, na dveh skladbah pa je kot gostujoči vokalist sodeloval Ronald Isley.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/santana-iv-mw0002915683/credits|title=Santana: Santana IV - Credits|date=|work=[[AllMusic]]|accessdate=9. junij 2016}}</ref> Prvi singl z albuma, "Anywhere You Want To Go" je izšel 5. februarja 2016<ref name="news.iheart.com Anywhere You Want To Go">{{navedi splet|url=http://news.iheart.com/articles/rock-news-104703/listen-to-santana-anywhere-you-want-14327897/|title=Listen to Santana - 'Anywhere You Want To Go'|date=5. februar 2016|website=news.iheart.com|accessdate=9. junij 2016}}</ref> 21. oktobra 2016 je skupina pri založbi Eagle Rock Entertainment izdala album v živo ''Santana IV: Live at the House of Blues Las Vegas'' s posnetkom koncerta, ki se je odvil 21. marca 2016 v House of Blues v [[Las Vegas]]u. V začetku januarja 2019 je skupina sklenila pogodbo z založbo [[Concord Records]], 25. januarja pa je izšel EP skupine, ''[[In Search of Mona Lisa]]''. Dan pred tem je izšel tudi videospot novega singla »Do You Remember Me«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.guitarworld.com/news/santana-premiere-do-you-remember-me-music-video|title=Santana Premiere "Do You Remember Me" Music Video |first=Jackson |last=Maxwell |website=guitarworld |language=en |accessdate=11. marec 2019}}</ref> Skupina je tudi objavila načrte za izdajo novega albuma, ki ga bo produciral Rick Rubin.<ref>{{navedi splet|url=https://concord.com/concord-music-news/legendary-musician-carlos-santana-signs-with-concord-records/|title=Legendary Musician Carlos Santana Signs with Concord Records|website=Concord Music|language=en|accessdate=11. marec 2019}}</ref> ==Člani== ===Trenutni člani=== {{col-begin}} {{col-2}} ;Zasedba * [[Carlos Santana]] – kitare, vokali, tolkala <small>(1966–danes)</small> * Benny Rietveld – bas <small>(1990–1992, 1997–danes)</small> * Karl Perazzo – tolkala <small>(1991–danes)</small> * Ray Greene – vokali <small>(2016–danes)</small> * Andy Vargas – vokali <small>(2000–danes)</small> * Bill Ortiz – trobenta <small>(2000–danes)</small> * Jeff Cressman – trombon <small>(2000–danes)</small> * Tommy Anthony – kitare, vokali <small>(2005–danes)</small> * David K. Mathews – klaviature <small>(2011–danes)</small> * Paoli Mejías – tolkala <small>(2013–danes)</small> * José "Pepe" Jimenez – bobni <small>(2014–danes)</small> {{col-2}} ;Klasična zasedba * [[Carlos Santana]] – kitare, vokali <small>(1966–danes)</small> * [[Neal Schon]] – kitare <small>(1971–1972, 2013–danes)</small> * [[Gregg Rolie]] – klaviature, vokali <small>(1966–1972, 1982, 1987–1988, 2013–danes)</small> * [[Michael Carabello]] – tolkala <small>(1966–1967, 1969–1971, 2013-danes)</small> * [[Michael Shrieve]] – bobni <small>(1969–1974, 1978, 1988, 2013–danes)</small> ;;Dodatni glasbeniki * Karl Perazzo – tolkala <small>(1991–danes)</small> * Benny Rietveld – bas <small>(1990–1992, 1997–danes)</small> {{col-end}} ===Nekdanji člani=== {{col-begin}} {{col-3}} * [[Marcus Malone]] – tolkala <small>(1966–1969; umrl 2021)</small> * Tom Fraser – kitare <small>(1966–1967)</small> * Gus Rodriguez - bas <small>(1966–1967)</small> * Rod Harper - bobni <small>(1966–1967)</small> * [[David Brown]] – bas <small>(1967–1971, 1974–1976; umrl 2000)</small> * Bob Livingston – bobni <small>(1967–69)</small> * [[José Areas|José "Chepito" Areas]] – tolkala <small>(1969–1971, 1972–1973, 1974–1975, 1976–1977, 1988–1989)</small> * Francisco Aguabella – tolkala <small>(1969–1971; umrl 2010)</small> * Tom Rutley – bas <small>(1971–1972)</small> * Buddy Miles – bobni, tolkala <small>(1971, 1972)</small>, vokali, kitara <small>(1986, 1987; umrl 2008)</small> * Pete Escovedo – tolkala <small>(1971, 1977–1979)</small> * Coke Escovedo – tolkala <small>(1971–1972; umrl 1985)</small> * Rico Reyes – tolkala <small>(1971, 1972)</small> * Victor Pantoja – tolkala <small>(1971)</small> * [[Tom Coster]] – klaviature <small>(1972–1978, 1983–1984)</small> * Armando Peraza – tolkala <small>(1972–1976, 1977–1990; umrl 2014)</small> * Richard Kermode – klaviature <small>(1972–1973; umrl 1996)</small> * Doug Rauch – bas <small>(1972–1973; umrl 1979)</small> * James "Mingo" Lewis – tolkala <small>(1972–1973)</small> * Leon Thomas – vokali <small>(1973; umrl 1999)</small> {{col-3}} * [[Leon "Ndugu" Chancler]] – bobni <small>(1974–1976, 1988)</small> * Leon Patillo – vokali <small>(1974–1975, 1976)</small> * Jules Broussard – saksofon <small>(1974–1975)</small> * Greg Walker – vokali <small>(1975–1976, 1976–1979, 1983–1985)</small> * Raul Rekow – tolkala <small>(1976–2013; umrl 2015)</small> * Gaylord Birch – bobni <small>(1976, 1991; umrl 1996)</small> * Graham Lear – bobni <small>(1976–1983, 1985–1987)</small> * Luther Rabb – vokali <small>(1976; umrl 2006)</small> * Joel Badie – vokali <small>(1976)</small> * Byron Miller – bas <small>(1976)</small> * Pablo Telez - bas <small>(1976–1977)</small> * David Margen – bas <small>(1977–1982)</small> * Chris Solberg – kitare <small>(1978–1980)</small> * Chris Rhyne – klaviature <small>(1978–1979)</small> * Russell Tubbs – flavta <small>(1978)</small> * [[Alex Ligertwood]] – vokali <small>(1979–1983, 1984–1985, 1987, 1989–1991, 1992–1994)</small> * Alan Pasqua – klaviature <small>(1979–1980)</small> * Orestes Vilató – tolkala <small>(1980–1987)</small> * Richard Baker – klaviature <small>(1980–1982)</small> {{col-3}} * Chester D. Thompson – klaviature <small>(1983–2009)</small> * Keith Jones – bas <small>(1983–1984, 1989)</small> * David Sancious – klaviature <small>(1984)</small> * Chester C. Thompson – bobni <small>(1984)</small> * Alphonso Johnson – bas <small>(1985–1989, 1992)</small> * Sterling Crew – klaviature <small>(1986)</small> * Walfredo Reyes – bobni <small>(1989–1991, 1992–1993)</small> * Billy Johnson – bobni <small>(1991, 1994, 2000–2001)</small> * Myron Dove – ritem kitara, piccolo bas <small>(1992–1996, 2003–2005)</small> * Vorriece Cooper – vokali <small>(1992–1993)</small> * Oran Coltrane – saksofon <small>(1992)</small> * Rodney Holmes – bobni <small>(1993–1994, 1997–2000)</small> * Tommie Bradford – bobni <small>(1994)</small> * Curtis Salgado – vokali, orglice <small>(1995)</small> * Horacio "El Negro" Hernandez – bobni <small>(1997)</small> * Ricky Wellman – bobni <small>(1997)</small> * [[Dennis Chambers]] – bobni <small>(2002–2013)</small> * Freddie Ravel – klaviature <small>(2009–2010)</small> * Tony Lindsay – vokali <small>(1991, 1995–2003, 2012–danes)</small> {{col-end}} ==Časovnica== <div style="text-align:center;"> <timeline> ImageSize = width:900 height:auto barincrement:18 PlotArea = left:110 bottom:75 top:0 right:25 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/1966 till:06/01/2016 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy Colors = id:vocals value:red legend:Vokali id:guitar value:green legend:Kitare id:keys value:purple legend:Klaviature id:bass value:blue legend:Bas id:drums value:orange legend:Bobni id:percussion value:claret legend:Tolkala id:lines value:black legend:Studijski_albumi id:bars value:gray(0.92) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 BackgroundColors = bars:bars ScaleMajor = increment:2 start:1967 ScaleMinor = increment:1 start:1967 BarData = bar:Santana text:Carlos Santana bar:Fraser text:Tom Fraser bar:Schon text:Neal Schon bar:Solberg text:Chris Solberg bar:Sancious text:David Sancious bar:Anthony text:Tommy Anthony bar:Reyes text:Rico Reyes bar:Thomas text:Leon Thomas bar:Patillo text:Leon Patillo bar:Walker text:Greg Walker bar:Boadie text:Joel Boadie bar:Rabb text:Luther Rabb bar:Ligertwood text:Alex Ligertwood bar:Lindsay text:Tony Lindsay bar:Cooper text:Vorriece Cooper bar:Salgado text:Curtis Salgado bar:Vargas text:Andy Vargas bar:Rolie text:Gregg Rolie bar:Coster text:Tom Coster bar:Kermode text:Richard Kermode bar:Rhyne text:Chris Rhyne bar:Pasqua text:Alan Pasqua bar:Baker text:Richard Baker bar:Thompson text:Chester D. Thompson bar:Crew text:Sterling Crew bar:Ravel text:Freddie Ravel bar:Mathews text:David K. Mathews bar:Rodriguez text:Gus Rodriguez bar:Brown text:David Brown bar:Rutley text:Tom Rutley bar:Rauch text:Doug Rauch bar:Miller text:Byron Miller bar:Tellez text:Pablo Telez bar:Margen text:David Margen bar:Jones text:Keith Jones bar:Johnson text:Alphonso Johnson bar:Rietveld text:Benny Rietveld bar:Dove text:Myron Dove bar:Harper text:Rod Harper bar:Livingstone text:Bob Livingstone bar:Shrieve text:Michael Shrieve bar:Miles text:Buddy Miles bar:Chancler text:Leon Chancler bar:Birch text:Gaylord Birch bar:Lear text:Graham Lear bar:Chester text:Chester C. Thompson bar:Walfredo text:Walfredo Reyes bar:Billy text:Billy Johnson bar:Holmes text:Rodney Holmes bar:Bradford text:Tommie Bradford bar:Hernandez text:Horacio Hernandez bar:Wellman text:Ricky Wellman bar:Chambers text:Dennis Chambers bar:Jimenez text:Jose Jimenez bar:Blackman-Santana text:Cindy Blackman-S. bar:Carabello text:Michael Carabello bar:Malone text:Marcus Malone bar:Areas text:José Areas bar:Coke text:Coke Escovedo bar:Pantoja text:Victor Pantoja bar:Pete text:Pete Escovedo bar:Lewis text:James Lewis bar:Peraza text:Armando Peraza bar:Rekow text:Raul Rekow bar:Vilato text:Orestes Vilato bar:Perazzo text:Karl Perazzo bar:Mejias text:Paoli Mejias PlotData= width:11 textcolor:black align:left anchor:from shift:(11,-4) bar:Santana from:01/01/1966 till:end color:guitar bar:Santana from:01/01/1966 till:end color:vocals width:3 bar:Fraser from:01/01/1966 till:12/31/1967 color:guitar bar:Schon from:01/01/1971 till:12/31/1972 color:guitar bar:Miles from:01/01/1973 till:06/30/1973 color:guitar bar:Miles from:01/01/1973 till:06/30/1973 color:vocals width:3 bar:Solberg from:06/01/1978 till:12/31/1980 color:guitar bar:Sancious from:05/01/1984 till:08/31/1984 color:guitar bar:Sancious from:05/01/1984 till:08/31/1984 color:keys width:3 bar:Anthony from:01/01/2005 till:12/31/2014 color:guitar bar:Schon from:07/01/2013 till:end color:guitar bar:Rolie from:01/01/1966 till:10/11/1972 color:keys bar:Rolie from:01/01/1966 till:10/11/1972 color:vocals width:3 bar:Rolie from:04/01/1982 till:02/28/1983 color:keys bar:Rolie from:11/01/1986 till:06/30/1988 color:keys bar:Coster from:10/12/1972 till:06/30/1978 color:keys bar:Kermode from:10/12/1972 till:11/09/1973 color:keys bar:Rhyne from:07/01/1978 till:06/30/1979 color:keys bar:Pasqua from:01/01/1979 till:06/30/1980 color:keys bar:Baker from:07/01/1980 till:12/31/1982 color:keys bar:Thompson from:01/01/1983 till:06/30/2009 color:keys bar:Coster from:01/01/1983 till:04/30/1984 color:keys bar:Coster from:01/01/1987 till:02/01/1987 color:keys bar:Crew from:01/01/1986 till:12/31/1986 color:keys bar:Ravel from:07/01/2009 till:12/31/2010 color:keys bar:Mathews from:01/01/2011 till:end color:keys bar:Rolie from:07/01/2013 till:end color:keys bar:Rolie from:07/01/2013 till:end color:vocals width:3 bar:Carabello from:01/01/1966 till:12/31/1967 color:percussion bar:Malone from:01/01/1966 till:06/30/1969 color:percussion bar:Carabello from:01/01/1969 till:09/01/1971 color:percussion bar:Areas from:07/01/1969 till:08/31/1971 color:percussion bar:Coke from:08/01/1971 till:11/30/1971 color:percussion bar:Pantoja from:10/01/1971 till:10/31/1971 color:percussion bar:Pete from:10/01/1971 till:11/30/1971 color:percussion bar:Lewis from:01/01/1972 till:12/31/1972 color:percussion bar:Peraza from:06/01/1972 till:06/30/1976 color:percussion bar:Areas from:06/01/1972 till:11/30/1973 color:percussion bar:Areas from:05/01/1974 till:02/28/1975 color:percussion bar:Areas from:08/01/1976 till:09/30/1977 color:percussion bar:Rekow from:08/01/1976 till:06/30/2013 color:percussion bar:Pete from:06/01/1977 till:05/31/1978 color:percussion bar:Peraza from:01/01/1977 till:12/31/1990 color:percussion bar:Coke from:06/01/1978 till:02/28/1979 color:percussion bar:Vilato from:01/01/1980 till:12/31/1987 color:percussion bar:Areas from:01/01/1988 till:12/31/1989 color:percussion bar:Perazzo from:01/01/1991 till:end color:percussion bar:Mejias from:07/01/2013 till:end color:percussion bar:Carabello from:07/01/2013 till:end color:percussion bar:Rodriguez from:01/01/1966 till:06/30/1967 color:bass bar:Brown from:07/01/1967 till:09/01/1971 color:bass bar:Rutley from:08/01/1971 till:09/30/1972 color:bass bar:Rauch from:06/01/1972 till:12/31/1973 color:bass bar:Brown from:05/01/1974 till:03/31/1976 color:bass bar:Miller from:04/01/1976 till:06/30/1976 color:bass bar:Tellez from:08/01/1976 till:03/31/1977 color:bass bar:Margen from:06/01/1977 till:02/28/1983 color:bass bar:Jones from:03/01/1983 till:12/31/1983 color:bass bar:Johnson from:02/01/1984 till:06/30/1989 color:bass bar:Jones from:07/01/1989 till:12/31/1989 color:bass bar:Rietveld from:01/01/1990 till:06/30/1992 color:bass bar:Johnson from:07/01/1992 till:12/31/1992 color:bass bar:Dove from:01/01/1993 till:12/31/1996 color:bass bar:Dove from:01/01/1993 till:12/31/1996 color:guitar width:3 bar:Rietveld from:01/01/1997 till:end color:bass bar:Dove from:07/01/2003 till:12/31/2005 color:guitar bar:Harper from:01/01/1966 till:06/30/1967 color:drums bar:Livingstone from:07/01/1967 till:06/30/1969 color:drums bar:Shrieve from:07/01/1969 till:06/30/1972 color:drums bar:Miles from:07/01/1972 till:12/31/1972 color:drums bar:Shrieve from:01/01/1973 till:06/30/1974 color:drums bar:Chancler from:07/01/1974 till:04/30/1976 color:drums bar:Birch from:05/01/1976 till:08/31/1976 color:drums bar:Lear from:09/01/1976 till:12/31/1983 color:drums bar:Chester from:01/01/1984 till:12/31/1984 color:drums bar:Lear from:01/01/1985 till:12/31/1987 color:drums bar:Shrieve from:01/01/1988 till:06/30/1988 color:drums bar:Chancler from:07/01/1988 till:12/31/1988 color:drums bar:Walfredo from:01/01/1989 till:04/30/1991 color:drums bar:Birch from:05/01/1991 till:08/31/1991 color:drums bar:Billy from:09/01/1991 till:12/31/1991 color:drums bar:Walfredo from:01/01/1992 till:06/30/1993 color:drums bar:Holmes from:07/01/1993 till:04/30/1994 color:drums bar:Billy from:05/01/1994 till:08/31/1994 color:drums bar:Bradford from:09/01/1994 till:12/31/1996 color:drums bar:Hernandez from:01/01/1997 till:04/30/1997 color:drums bar:Wellman from:05/01/1997 till:08/31/1997 color:drums bar:Holmes from:09/01/1997 till:06/30/2000 color:drums bar:Billy from:07/01/2000 till:12/31/2001 color:drums bar:Chambers from:01/01/2002 till:06/30/2013 color:drums bar:Jimenez from:07/01/2013 till:12/31/2014 color:drums bar:Blackman-Santana from:01/01/2015 till:end color:drums bar:Shrieve from:07/01/2013 till:end color:drums bar:Reyes from:08/01/1971 till:10/31/1971 color:vocals bar:Reyes from:08/01/1971 till:10/31/1971 color:percussion width:3 bar:Reyes from:06/01/1972 till:09/30/1972 color:vocals bar:Reyes from:06/01/1972 till:09/30/1972 color:percussion width:3 bar:Thomas from:01/01/1973 till:12/31/1973 color:vocals bar:Patillo from:05/01/1974 till:09/30/1975 color:vocals bar:Walker from:09/01/1975 till:06/30/1976 color:vocals bar:Boadie from:09/01/1976 till:10/31/1976 color:vocals bar:Rabb from:10/01/1976 till:11/30/1976 color:vocals bar:Patillo from:08/01/1976 till:10/31/1976 color:vocals bar:Walker from:11/01/1976 till:06/30/1979 color:vocals bar:Ligertwood from:07/01/1979 till:06/30/1983 color:vocals bar:Walker from:07/01/1983 till:12/31/1985 color:vocals bar:Ligertwood from:01/01/1984 till:12/31/1985 color:vocals bar:Ligertwood from:01/01/1987 till:12/31/1987 color:vocals bar:Ligertwood from:01/01/1989 till:06/30/1991 color:vocals bar:Lindsay from:07/01/1991 till:12/31/1991 color:vocals bar:Ligertwood from:01/01/1992 till:12/31/1994 color:vocals bar:Cooper from:01/01/1992 till:12/31/1993 color:vocals bar:Salgado from:01/01/1995 till:06/30/1995 color:vocals bar:Lindsay from:07/01/1995 till:12/31/2003 color:vocals bar:Vargas from:01/01/2000 till:12/31/2014 color:vocals bar:Lindsay from:01/01/2012 till:12/31/2014 color:vocals LineData = at:08/01/1969 color:lines layer:back at:09/01/1970 color:lines layer:back at:09/01/1971 color:lines layer:back at:10/11/1972 color:lines layer:back at:11/09/1973 color:lines layer:back at:10/01/1974 color:lines layer:back at:03/26/1976 color:lines layer:back at:01/01/1977 color:lines layer:back at:10/01/1977 color:lines layer:back at:10/01/1978 color:lines layer:back at:09/01/1979 color:lines layer:back at:04/01/1981 color:lines layer:back at:08/01/1982 color:lines layer:back at:02/01/1985 color:lines layer:back at:02/01/1987 color:lines layer:back at:06/01/1990 color:lines layer:back at:05/01/1992 color:lines layer:back at:06/15/1999 color:lines layer:back at:10/22/2002 color:lines layer:back at:10/31/2005 color:lines layer:back at:09/21/2010 color:lines layer:back at:05/15/2012 color:lines layer:back at:05/06/2014 color:lines layer:back at:04/15/2016 color:lines layer:back </timeline> </div> == Diskografija == === Studijski albumi === {{Div col}} *''[[Santana (album, 1969)|Santana]]'' (1969) *''[[Abraxas (album)|Abraxas]]'' (1970) *''[[Santana (album, 1971)|Santana III]]'' (1971) *''[[Caravanserai (album)|Caravanserai]]'' (1972) *''[[Welcome (album)|Welcome]]'' (1973) *''[[Borboletta]]'' (1974) *''[[Amigos]]'' (1976) *''[[Festival (album, Santana)|Festival]]'' (1977) *''[[Moonflower]]'' (1977) *''[[Inner Secrets]]'' (1978) *''[[Marathon (album)|Marathon]]'' (1979) *''[[Zebop!]]'' (1981) *''[[Shangó (album)|Shangó]]'' (1982) *''[[Beyond Appearances]]'' (1985) *''[[Freedom (album, Santana)|Freedom]]'' (1987) *''[[Spirits Dancing in the Flesh]]'' (1990) *''[[Milagro (album)|Milagro]]'' (1992) *''[[Supernatural]]'' (1999) *''[[Shaman]]'' (2002) *''[[All That I Am]]'' (2005) *''[[Guitar Heaven: The Greatest Guitar Classics of All Time]]'' (2010) *''[[Shape Shifter (album)|Shape Shifter]]'' (2012) *''[[Corazón]]'' (2014) *''[[Santana IV]]'' (2016) *''[[Africa Speaks]]'' (2019) {{Div col end}} === Albumi v živo === {{Div col}} * ''[[Lotus (album)|Lotus]]'' (1974) * ''[[Sacred Fire: Live in South America]]'' (1993) * ''[[Live at the Fillmore 1968]]'' (1997) * ''[[The Very Best of Santana (Live in 1968)]]'' (2007) * ''[[The Woodstock Experience]]'' (2009) * ''Corazón – Live from Mexico: Live It to Believe It'' (2014) {{Div col end}} === Kompilacijski albumi === {{Div col}} * ''[[Santana's Greatest Hits]]'' (1974) * ''25 Hits'' (1978) * ''Viva! Santana — The Very Best'' (1986) * ''[[The Very Best of Santana]]'' (1986) * ''[[Viva Santana!]]'' (1988) * ''The Best of Santana'' (1991) * ''[[The Definitive Collection (album, Santana)|The Definitive Collection]]'' (1992) * ''[[Dance of the Rainbow Serpent]]'' (1995) * ''Love Songs'' (1995) * ''Summer Dreams – The Best Ballads of Santana'' (1997) * ''[[The Ultimate Collection (album, Santana)|The Ultimate Collection]]'' (1997) * ''[[The Best of Santana]]'' (1998) * ''[[The Best Instrumentals]]'' (1998) * ''[[The Best Instrumentals Vol. 2]]'' (1999) * ''[[The Best of Santana Vol. 2]]'' (2000) * ''[[The Essential Santana]]'' (2002) * ''Relaxin' with Santana'' (2003) * ''[[Ceremony: Remixes & Rarities]]'' (2003) * ''[[Love Songs (album, Santana)|Love Songs]]'' (2004) * ''[[Ultimate Santana]]'' (2007) * ''[[Multi-Dimensional Warrior]]'' (2008) {{Div col end}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki|Santana (band)}} * {{official|http://santana.com/}} * {{Allmusic|class=artist|label=Santana|id=mn0000295756}} * [http://www.ultimatesantana.com/ UltimateSantana.com] {{Santana}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ameriške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1967]] [[Kategorija:Prejemniki grammyja]] [[Kategorija:Santana]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] 7mwkfgkzw08rt5srq7dbnb5djbs2u3e 10 424127 6742680 6562734 2026-08-25T20:15:50Z A09 188929 tn 6742680 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Kennedy Center Honorees 2000s | title = [[Kennedyjeva nagrada]] (2000–2009) | state = {{{state|autocollapse}}} | bodyclass = hlist | group1 = 2000 | list1 = * [[Mikhail Baryshnikov]] * [[Chuck Berry]] * [[Plácido Domingo]] * [[Clint Eastwood]] * [[Angela Lansbury]] | group2 = 2001 | list2 = * [[Julie Andrews]] * [[Van Cliburn]] * [[Quincy Jones]] * [[Jack Nicholson]] * [[Luciano Pavarotti]] | group3 = 2002 | list3 = * [[James Earl Jones]] * [[James Levine]] * [[Chita Rivera]] * [[Paul Simon]] * [[Elizabeth Taylor]] | group4 = 2003 | list4 = * [[James Brown]] * [[Carol Burnett]] * [[Loretta Lynn]] * [[Mike Nichols]] * [[Itzhak Perlman]] | group5 = 2004 | list5 = * [[Warren Beatty]] * [[Ossie Davis]] & [[Ruby Dee]] * [[Elton John]] * [[Joan Sutherland]] * [[John Williams]] | group6 = 2005 | list6 = * [[Tony Bennett]] * [[Suzanne Farrell]] * [[Julie Harris (American actress)|Julie Harris]] * [[Robert Redford]] * [[Tina Turner]] | group7 = 2006 | list7 = * [[Zubin Mehta]] * [[Dolly Parton]] * [[Smokey Robinson]] * [[Steven Spielberg]] * [[Andrew Lloyd Webber]] | group8 = 2007 | list8 = * [[Leon Fleisher]] * [[Steve Martin]] * [[Diana Ross]] * [[Martin Scorsese]] * [[Brian Wilson]] | group9 = 2008 | list9 = * [[Morgan Freeman]] * [[George Jones]] * [[Barbra Streisand]] * [[Twyla Tharp]] * [[Pete Townshend]] & [[Roger Daltrey]] | group10 = 2009 | list10 = * [[Mel Brooks]] * [[Dave Brubeck]] * [[Grace Bumbry]] * [[Robert De Niro]] * [[Bruce Springsteen]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za nagrade]] </noinclude> 3j9q67h7ze1kr7ha47ynrnei0wy7s07 0 424852 6742749 6572630 2026-08-26T04:36:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 8 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742749 wikitext text/x-wiki {{Infobox Wintersport World Cup |competition = Raw Air 2017 |competition1 = Zmagovalec |competition1winner = {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] |venues = 4 |individual = 9 |team = 2 |cancelled = |previous = |following = [[Raw Air 2018|2018]] }} '''Raw Air 2017''' je bila prva deset dnevna [[smučarski skoki|smučarsko skakalno]]-[[smučarski poleti|letalna]] [[Raw Air]] turneja, ki je v okviru [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|svetovnega pokala]] potekala na [[Norveška|Norveškem]] med 10. in 19. marcem 2017. [[Fatih Arda İpcioğlu]] je v [[Lillehammer]]ju v kvalifikacijah kot prvi Turek v zgodovini zastopal svojo državo v svetovnem pokalu. == Turneja == === Nagradni sklad === Turneja bo imela rekordno visok nagradni sklad v skupni višini 100.000 € za prve tri tekmovalce v skupni razvrstitvi: 60.000 € bo prejel skupni zmagovalec, za drugo mesto 30.000 € in za tretje mesto 10.000 €.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|title=RAW AIR: 10 dni zaporednega skakanja na robu|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=29. september 2016|archive-date=2018-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180624115925/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|url-status=dead}}</ref> === Format === Tekmovanje bo potekalo na štirih skakalnicah: [[Oslo]], [[Lillehammer]], [[Trondheim]] in [[Vikersundbakken|Vikersund]]. V skupni seštevek deset dni brez prestanka trajajoče turneje Raw Air, na skupaj 10 tekmah, bo štelo vseh 16 serij s posamičnih tekem, ekipnih tekem in kvalifikacij (prologov): {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"| !scope="col" style="background:#ccc;" width=60px;"|Tekem !scope="col" style="background:#ccc;" width=85px;"|Serij |- style="background:#32CD32;" | Posamično | align=center|3 | align=center|'''6''' (3x2) |- style="background:#5D8AA8;" | Prolog (kvalifikacije) | align=center|4 | align=center|'''4''' (4x1) |- style="background:#F88017;" | Ekipno | align=center|2 | align=center|'''4''' (2x2) |- |colspan=3| |- | align=center|'''Skupaj | align=center|'''9 | align=center|'''14 |} === Sodniki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;" rowspan=2|Sodnik !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;" rowspan=2|Država !scope="col" style="background:#ccc;" width=350px;" colspan=10|Sodniki po skakalnicah |- !scope="col" style="background:#ccc;" width=105px;" colspan=3|Oslo !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |Lillehammer !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |Trondheim !scope="col" style="background:#ccc;" width=105px;" colspan=3|Vikersund |- ! scope=row align=left|Pascal Malec | align=left|{{FRA}} | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|D | align=center style=color:#ccc width=35px;"|D | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Peter Knoll | align=left|{{GER}} | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|A | align=center style=color:#ccc width=35px;"|A | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Inge Eriksrød | align=left|{{NOR}} | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|C | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Masahiko Takahaši | align=left|{{JPN}} | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E | align=center style=color:#ccc width=35px;"|E | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Martino De Crignis | align=left|{{ITA}} | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|B | align=center style=color:#ccc width=35px;"|B | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Kjersti Haugen Espelid | align=left|{{NOR}} | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center style=color:#ccc width=35px;"|C | colspan=6 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Geir Steinar Loeng | align=left|{{NOR}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|A | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Mark Servold | align=left|{{CAN}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|B | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Marit Nybelius Stub | align=left|{{SWE}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|C | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Peter Kimmig | align=left|{{GER}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|D | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Jože Berčič | align=left|{{SLO}} | colspan=5 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|E | colspan=3 style=color:#ccc align=center|Ne sodi |- ! scope=row align=left|Petra Nordman | align=left|{{FIN}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|A |- ! scope=row align=left|Hermann Gshwentner | align=left|{{AUT}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|B |- ! scope=row align=left|Marek Pilch | align=left|{{POL}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|C | align=center width=35px;"|B | align=center width=35px;"|C |- ! scope=row align=left|Nasyr Nasyrow | align=left|{{KAZ}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|A | align=center width=35px;"|D |- ! scope=row align=left|Nicolai Sebergsen | align=left|{{NOR}} | colspan=7 style=color:#ccc align=center|Ne sodi | align=center width=35px;"|E | align=center width=35px;"|D | align=center width=35px;"|E |} === Žirija tekmovanja === [[Walter Hofer]] je direktor svetovnega pokala, [[Borek Sedlák]] njegov pomočnik in [[Arne Åbråten]] glavni koordinator turneje [[Raw Air]]: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:14px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;" rowspan=2 |Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Tehnični delegat !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Pomočnik<br>tehničnega delegata !scope="col" style="background:#ccc;" width=155px;" rowspan=2|Vodja tekmovanja !scope="col" style="background:#ccc;" width=220px;" colspan=2|Kontrola opreme |- !scope="col" style="background:#ccc;" width=110px;"|Prej !scope="col" style="background:#ccc;" width=110px;"|Potem |- ! scope=row align=left|[[Oslo]] | {{flagicon|ITA}} Sandro Pertile | {{flagicon|AUT}} [[Werner Rathmayr]] | {{flagicon|NOR}} Svein Granerud | rowspan=4|{{flagicon|NOR}} [[Morten Solem]] | rowspan=4|{{flagicon|AUT}} Sepp Gratzer |- ! scope=row align=left|[[Lillehammer]] | rowspan=2|{{flagicon|AUT}} Christian Kathol | {{flagicon|FIN}} Pekka Hyvärinen | {{flagicon|NOR}} Kristian Brenden |- ! scope=row align=left|[[Trondheim]] | {{flagicon|GER}} Michael Lais | {{flagicon|NOR}} [[Hroar Stjernen]] |- ! scope=row align=left|[[Vikersund]] | {{flagicon|FRA}} Franck Salvi | {{flagicon|SLO}} Aljoša Dolhar | {{flagicon|NOR}} [[Ole Gunnar Fidjestøl]] |} === Sodelujoče države === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Država !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Skupaj !scope="col" style="background:#ccc;" width=680px;"|Tekmovalci |- ! scope=row align=left|{{NOR}} | align=center|13 | Lindvik, Granerud, Søberg, Haukedal, Fannemel, Bjerkeengen, Bjøreng, Hilde, Aune, Johansson, Forfang, Tande, Stjernen |- ! scope=row align=left|{{SLO}} | align=center|8 | Peter Prevc, Domen Prevc, Bartol, Dežman, Semenič, Damjan, Lanišek, Tepeš |- ! scope=row align=left|{{POL}} | align=center|7 | Muranka, Hula, Ziobro, Kubacki, Stoch, Kot, Żyła |- ! scope=row align=left|{{AUT}} | align=center|6 | Fettner, Hayböck, Kraft, Schiffner, Schlierenzauer, Kofler |- ! scope=row align=left|{{JPN}} | align=center|6 | Ito, Kasai, Džunširo Kobajaši, Rjoju Kobajaši, Sakujama, Takeuči |- ! scope=row align=left|{{GER}} | align=center|6 | Eisenbichler, Freitag, Geiger, Leyhe, Wank, Wellinger |- ! scope=row align=left|{{CZE}} | align=center|6 | Polášek, Štursa, Vančura, Janda, Koudelka, Matura |- ! scope=row align=left|{{KAZ}} | align=center|5 | Karpenko, Muminov, Sokolenko, Tkachenko, Zhaparov |- ! scope=row align=left|{{SUI}} | align=center|5 | Ammann, Deschwanden, Peier, Schuler, Karlen |- ! scope=row align=left|{{FIN}} | align=center|5 | Aalto, Ahonen, Larinto, Määttä, Nousiainen |- ! scope=row align=left|{{ITA}} | align=center|4 | Bresadola, Colloredo, Dellasega, Insam |- ! scope=row align=left|{{RUS}} | align=center|4 | Baženov, Klimov, Nazarov, Romašov |- ! scope=row align=left|{{USA}} | align=center|4 | Bickner, Glasder, Larson, Rhoads |- ! scope=row align=left|{{FRA}} | align=center|1 | Descombes Sevoie |- ! scope=row align=left|{{CAN}} | align=center|1 | Boyd-Clowes |- ! scope=row align=left|{{TUR}} | align=center|1 | Arda İpcioğlu |- ! scope=row align=left|{{EST}} | align=center|1 | Nurmsalu |} == Urnik == === Posamično === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Tekma !scope="col" style="background:#ccc;" width=28px;" |Serij !scope="col" style="background:#ccc;" width=165px;"|Raw Air majica !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | 10. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|SVN}} [[Peter Prevc]] | {{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | ''prolog'' | align=center|1R | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3810/2017JP3810RLQ.pdf|title=Mopki Raw Air prolog HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=10. marec 2017|archive-date=2017-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170312055256/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3810/2017JP3810RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|2 | 11. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[ Piotr Żyła]] | {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | ''ekipno'' | align=center|2R | rowspan=3|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | |- | align=center|3 | align=center|3 | 12. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3813/2017JP3813RL.pdf|title=Moški Raw Air posamično HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=12. marec 2017|archive-date=2017-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170313041801/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3813/2017JP3813RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|4 | align=center|4 | 13. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS138 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | {{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | ''prolog'' | align=center|1R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3814/2017JP3814RLQ.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS138: Lillehammer|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=13. marec 2017|archive-date=2017-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20170314063608/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3814/2017JP3814RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2| | 14. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS138 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | colspan=3 align=center|''močan veter; odpovedano po 26 od 50 skakalcev in prestavljeno v Vikersund z eno serijo'' | ''posamično'' | align=center|2R | colspan=2 align=center| |- | align=center|5 | align=center|5 | 15. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''prolog'' | align=center|1R | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3816/2017JP3816RLQ.pdf|title=Mpški Raw Air prolog HS140: Trondheim|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=15. marec 2017|archive-date=2017-03-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170316024931/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3816/2017JP3816RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|6 | align=center|6 | 16. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|LH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''posamično'' | align=center|2R | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3817/2017JP3817RL.pdf|title=Moški Raw Air HS140: Trondheim|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=16. marec 2017|archive-date=2017-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20170317055053/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3817/2017JP3817RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=2| | 17. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | colspan=3 align=center|''močan veter; prestavljena tekma iz Lillehammerja odpovedana in izpeljana kot prolog'' | ''posamično'' | align=center|1R | colspan=2| |- | align=center|7 | align=center|7 | 17. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 <small>(nočna)</small> | align=center|FH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | {{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | ''prolog'' | align=center|1R | rowspan=2|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3818/2017JP3818RLQ.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=17. marec 2017|archive-date=2017-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20170318172949/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3818/2017JP3818RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|8 | align=center|8 | 18. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''ekipno'' | align=center|2R | |- | align=center|9 | align=center|9 | 19. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | ''posamično'' | align=center|2R | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3820/2017JP3820RL.pdf|title=Moški Raw Air HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=19. marec 2017|archive-date=2017-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320053906/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3820/2017JP3820RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- |colspan=13| |- | colspan=6 align=center|1. [[Raw Air]] turneja (10.–19. marec 2017); <small>''vštete tudi 4 ekipne serije + 4 prologi/kvalifikacije''</small> | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | | align=center|14R | colspan=2| |} === Ekipno === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=272px;"|Opomba !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | 11. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|LH | {{Štafeta|{{AUT}}|[[Michael Hayböck]]|[[Manuel Fettner]]|[[Markus Schiffner]]|[[Stefan Kraft]]}} | {{Štafeta|{{GER}}|[[Markus Eisenbichler]]|[[Stephan Leyhe]]|[[Richard Freitag]]|[[Andreas Wellinger]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Piotr Żyła]]|[[Kamil Stoch]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Maciej Kot]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3812/2017JP3812RL.pdf|title=Moški ekipno Raw Air HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=11. marec 2017|archive-date=2017-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170312062852/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3812/2017JP3812RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|2 | 18. marec 2017 | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|FH | {{Štafeta|{{NOR}}|[[Daniel-André Tande]]|[[Robert Johansson (ski jumper)|Robert Johansson]]|[[Johann André Forfang]]|[[Andreas Stjernen]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Piotr Żyła]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Maciej Kot]]|[[Kamil Stoch]]}} | {{Štafeta|{{AUT}}|[[Michael Hayböck]]|[[Manuel Fettner]]|[[Gregor Schlierenzauer]]|[[Stefan Kraft]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2017/JP/3819/2017JP3819RL.pdf|title=Moški ekipno Raw Air HS225: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18. marec 2017}}</ref> |} == Lestvica == === Raw Air === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" rowspan=3 |Uvr. !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;" rowspan=3 |Po 9 tekmah (14 serijah) !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>10/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>11/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>12/03/2017<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>13/03/2017<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=45px;" |<small>14/03/2017<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>15/03/2017<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>16/03/2017<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=45px;" |<small>17/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>18/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>18/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>19/03/2017<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" rowspan=3 |Skupaj<br><small>(14)</small> |- !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3|<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=45px;"|<small>Posamično</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=45px;"|<small>Posamično</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2|<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3|<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3|<small>Posamično (2R)</small> |- !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R1)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R2)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R3)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R4)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R5)</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R6)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=45px;"|<small>Dve seriji</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R7)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R8)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R9)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Ena serija</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R10)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R11)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R12)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R13)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R14)</small> |- align=center | bgcolor=#d4af37|{{gold01}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | 5 || 129.8 || 1 || 140.3 || 134.2 || 1 || 133.3 || 134.2 || 3 || 151.8 || style=color:#ccc align=center rowspan=84|M<br>O<br>Č<br>A<br>N<br><br>V<br>E<br>T<br>E<br>R<br>___<br><br>O<br>D<br>P<br>O<br>V<br>E<br>D<br>A<br>N<br>O<br><br>P<br>O<br><br>2<br>6<br><br>O<br>D<br><br>5<br>0<br><br>T<br>E<br>K<br>M <br>O<br>V<br>A<br>L<br>C<br>E<br>V || 27 || 111.5 || 1 || 148.8 || 153.2 || style=color:#ccc align=center rowspan=84|M<br>O<br>Č<br>A<br>N<br><br>V<br>E<br>T<br>E<br>R<br>___<br><br>P<br>R<br>E<br>S<br>T<br>A<br>V<br>L<br>J<br>E<br>N<br>O<br><br>I<br>Z<br><br>L<br>I<br>L<br>L<br>E<br>H<br>A<br>M<br>M<br>E<br>J <br>J<br>A<br>A<br>___<br><br>I<br>Z<br>P<br>E<br>L<br>J<br>A<br>N<br>A<br><br>K<br>O<br>T<br><br>P<br>R<br>O<br>L<br>O<br>G || 10 || 184.8 || 1 || 230.5 || 220.9 || 5 || 226.9 || 197.9 || '''2298.1 |- align=center | bgcolor=silver|{{silver02}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | 11 || 124.5 || 8 || 124.9 || 126.8 || 22 || 121.0 || 90.2 || 25 || 128.5 || 1 || 146.0 || 5 || 144.7 || 140.4 || 1 || 216.9 || 2 || 224.1 || 218.0 || 1 || 228.3 || 238.3 || '''2272.6 |- align=center | bgcolor=a57164|{{bronze03}} ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | 1 || 140.5 || 7 || 123.5 || 128.7 || 2 || 135.0 || 123.6 || 4 || 151.4 || 3 || 139.5 || 3 || 138.1 || 151.5 || 2 || 214.1 || 3 || 220.5 || 213.5 || 18 || 228.9 || 142.9 || '''2251.3 |- align=center | 4 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | 10 || 127.7 || 12 || 128.9 || 114.6 || 5 || 116.9 || 124.8 || 6 || 149.1 || 2 || 144.5 || 2 || 147.5 || 146.8 || 12 || 179.9 || 4 || 207.3 || 217.7 || 9 || 201.0 || 203.4 || '''2210.1 |- align=center | 5 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] | 2 || 135.9 || 4 || 130.7 || 128.6 || 16 || 108.4 || 110.1 || 14 || 140.9 || 5 || 135.2 || 7 || 132.9 || 137.3 || 9 || 186.7 || 6 || 224.4 || 186.2 || 6 || 210.7 || 212.4 || '''2180.4 |- align=center | 6 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | 12 || 123.2 || 6 || 126.5 || 126.2 || 10 || 100.0 || 124.6 || 9 || 146.0 || 4 || 137.4 || 6 || 139.4 || 141.6 || 17 || 174.6 || 8 || 202.9 || 189.3 || 4 || 209.9 || 218.8 || '''2160.4 |- align=center | 7 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Maciej Kot]] | 6 || 129.5 || 15 || 115.4 || 122.5 || 11 || 103.0 || 119.3 || 12 || 144.9 || 10 || 124.8 || 13 || 124.9 || 130.8 || 7 || 196.8 || 7 || 213.1 || 190.7 || 14 || 199.5 || 187.7 || '''2102.9 |- align=center | 8 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | 27 || 115.7 || 19 || 113.9 || 117.0 || 13 || 105.6 || 115.8 || 15 || 134.1 || 23 || 114.4 || 15 || 129.5 || 125.1 || 6 || 200.2 || 11 || 191.4 || 188.3 || 2 || 216.5 || 231.5 || '''2099.0 |- align=center | 9 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson (ski jumper)|Robert Johansson]] | 22 || 118.6 || 18 || 109.6 || 123.9 || 6 || 119.8 || 119.7 || 5 || 151.3 || 19 || 116.3 || 29 || 117.5 || 116.3 || 11 || 183.9 || 5 || 213.9 || 196.9 || 10 || 210.6 || 192.4 || '''2090.7 |- align=center | 10 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|JPN}} [[Daiki Ito]] | 16 || 120.8 || 10 || 116.7 || 128.4 || 4 || 123.0 || 120.5 || 17 || 131.6 || 7 || 132.2 || 17 || 129.1 || 122.4 || 13 || 178.9 || 10 || 208.3 || 176.3 || 12 || 199.0 || 195.0 || '''2082.2 |- align=center | 11 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] | 26 || 116.0 || 16 || 120.3 || 116.5 || 17 || 109.0 || 109.3 || 24 || 129.1 || 9 || 125.9 || 16 || 128.5 || 123. || 27 || 166.0 || 12 || 195.8 || 182.4 || 16 || 187.2 || 189.7 || '''1998.8 |- align=center | 12 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | 12 || 122.5 || 3 || 134.1 || 127.5 || 15 || 110.5 || 109.1 || 20 || 130.4 || DNS || — || 26 || 119.5 || 120.7 || 4 || 202.9 || 13 || 204.4 || 173.2 || 3 || 225.3 || 205.1 || '''1985.2 |- align=center | 13 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|CZE}} [[Roman Koudelka]] | 18 || 120.0 || 20 || 111.9 || 116.1 || 19 || 104.6 || 111.2 || 8 || 147.1 || 34 || 108.5 || 9 || 128.5 || 135.9 || 37 || 149.1 || 15 || 192.7 || 176.6 || 20 || 175.1 || 179.3 || '''1956.6 |- align=center | 14 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] | 7 || 128.9 || 2 || 131.9 || 131.4 || 9 || 116.7 || 110.5 || 10 || 145.9 || 16 || 118.0 || 23 || 126.4 || 118.1 || 62 || 107.4 || 16 || 199.8 || 160.3 || 23 || 159.2 || 175.8 || '''1930.3 |- align=center | 15 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | 3 || 131.8 || 11 || 126.5 || 117.6 || 14 || 112.9 || 108.2 || 2 || 151.9 || 13 || 120.3 || 8 || 136.3 || 132.1 || 36 || 150.9 || 19 || 175.1 || 166.1 || 30 || 164.5 || 63.4 || '''1857.6 |- align=center | 16 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | 4 || 130.0 || 9 || 133.2 || 115.0 || 3 || 120.4 || 123.7 || 1 || 163.1 || 8 || 132.1 || 4 || 145.5 || 143.2 || 5 || 200.6 || 21 || 181.0 || 146.4 || 38 || 95.3 || DNQ || '''1829.5 |- align=center | 17 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Manuel Fettner]] | 8 || 127.9 || 14 || 120.4 || 121.6 || 8 || 115.0 || 112.7 || 29 || 126.4 || DNS || — || 11 || 125.9 || 134.5 || 19 || 170.6 || 17 || 211.2 || 133.6 || 26 || 157.1 || 144.9 || '''1801.8 |- align=center | 18 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | 8 || 127.9 || 17 || 113.7 || 120.1 || 23 || 109.1 || 101.9 || 53 || 103.2 || 45 || 103.2 || 37 || 114.3 || DNQ || 18 || 173.2 || 20 || 180.6 || 152.0 || 17 || 177.8 || 194.4 || '''1771.4 |- align=center | 19 ||align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | 23 || 118.3 || 5 || 123.1 || 130.3 || 7 || 121.4 || 115.4 || 51 || 111.7 || 54 || 97.1 || 10 || 125.1 || 136.2 || 21 || 169.9 || 18 || 194.0 || 150.6 || 32 || 150.8 || 150.8 || '''1743.9 |- align=center | 20 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Viktor Polášek]] | 40 || 108.1 || 26 || 99.7 || 97.8 || 43 || 86.4 || DNQ || 21 || 130.1 || 15 || 119.6 || 27 || 123.0 || 116.8 || 38 || 148.7 || 22 || 158.5 || 137.1 || 22 || 178.5 || 163.0 || '''1667.3 |- align=center | 21 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] | 44 || 106.3 || DNS || — || — || 27 || 106.0 || 95.9 || 37 || 120.8 || 47 || 102.1 || DNQ || — || — || 8 || 191.7 || 14 || 175.9 || 195.6 || 7 || 205.1 || 216.7 || '''1516.1 |- align=center | 22 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] | 23 || 118.3 || 30 || 97.7 || 95.4 || 26 || 104.6 || 97.4 || 11 || 145.6 || 35 || 108.4 || 19 || 125.7 || 123.6 || 22 || 169.5 || DNS || — || — || 27 || 203.4 || 78.8 || '''1468.4 |- align=center | 23 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] | 38 || 109.0 || DNS || — || — || 25 || 96.0 || 108.0 || 39 || 118.8 || 25 || 112.8 || 31 || 116.1 || DNQ || 28 || 163.3 || 29 || 71.8 || 131.2 || 11 || 198.7 || 199.8 || '''1425.5 |- align=center | 24 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 33 || 123.4 || DNS || — || 24 || 125.6 || 118.3 || 3 || 207.6 || 9 || 194.7 || 191.9 || 8 || 208.8 || 200.9 || '''1370.9 |- align=center | 25 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Taku Takeuči]] | 45 || 105.7 || 23 || 105.0 || 114.2 || 24 || 113.3 || 95.6 || 34 || 122.8 || 33 || 108.8 || 43 || 109.7 || DNQ || 45 || 142.8 || 24 || 167.1 || 123.2 || DNQ || — || — || '''1308.5 |- align=center | 26 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alex Insam]] | 38 || 108.2 || 33 || 112.1 || DNQ || 44 || 83.5 || DNQ || 43 || 116.5 || 20 || 116.0 || 35 || 114.5 || DNQ || 34 || 151.7 || 38 || 142.6 || DNQ || 25 || 162.6 || 145.4 || '''1253.1 |- align=center | 27 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Stephan Leyhe]] | 15 || 121.5 || 13 || 120.6 || 122.1 || 18 || 107.7 || 108.9 || 18 || 130.6 || 26 || 112.1 || 28 || 121.1 || 113.2 || 43 || 144.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''1202.0 |- align=center | 28 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] | 21 || 119.1 || DNS || — || — || 20 || 110.0 || 104.4 || 19 || 130.5 || DNS || — || DNS || — || — || 30 || 161.3 || 23 || 132.9 || 158.7 || 28 || 161.4 || 97.4 || '''1175.7 |- align=center | 29 ||align=left|{{flagicon|FRA}} [[Vincent Descombes Sevoie]] | 19 || 119.7 || DNS || — || — || 12 || 111.3 || 110.9 || 27 || 127.7 || 6 || 134.3 || 20 || 126.5 || 121.8 || 26 || 167.7 || DNS || — || — || 35 || 140.0 || 140.0 || '''1159.2 |- align=center | 30 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 13 || 141.4 || 10 || 124.8 || 32 || 116.0 || DNQ || 16 || 176.6 || 26 || 83.6 || 172.0 || 24 || 155.9 || 159.7 || '''1130.0 |- align=center | 31 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Kevin Bickner]] | 52 || 94.8 || 44 || 78.8 || DNQ || DNQ || — || — || 45 || 114.8 || 49 || 100.6 || DNQ || — || — || 24 || 167.5 || 33 || 164.0 || DNQ || 15 || 203.3 || 178.8 || '''1102.6 |- align=center | 32 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Markus Schiffner]] | 20 || 119.6 || 22 || 105.5 || 116.1 || 33 || 93.4 || DNQ || 26 || 128.0 || 32 || 109.2 || 33 || 115.5 || DNQ || 31 || 160.1 || DNS || — || — || 31 || 155.0 || DNQ || '''1102.4 |- align=center | 33 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Jarkko Määttä]] | 37 || 109.2 || 35 || 104.0 || DNQ || 36 || 91.5 || DNQ || 16 || 131.7 || 17 || 116.4 || 42 || 109.9 || DNQ || 23 || 169.2 || 35 || 158.9 || DNQ || 39 || 91.3 || DNQ || '''1082.1 |- align=center | 34 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Anders Fannemel]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 7 || 148.9 || 17 || 116.4 || 14 || 126.3 || 128.5 || 25 || 167.1 || DNS || — || — || 13 || 189.6 || 203.0 || '''1079.8 |- align=center | 35 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Semenič]] | 46 || 103.3 || DNS || — || — || 28 || 99.8 || 101.0 || 50 || 112.7 || 49 || 100.6 || DNQ || — || — || 20 || 170.1 || DNS || — || — || 19 || 174.2 || 186.1 || '''1047.8 |- align=center | 36 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Killian Peier]] | 48 || 103.1 || 25 || 96.6 || 112.6 || 37 || 91.1 || DNQ || 40 || 118.5 || 31 || 109.3 || 40 || 111.5 || DNQ || 57 || 117.8 || 32 || 73.1 || 108.5 || DNQ || — || — || '''1042.1 |- align=center | 37 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gregor Deschwanden]] | 35 || 110.2 || 31 || 95.0 || 95.0 || 38 || 90.7 || DNQ || 35 || 121.6 || 53 || 97.8 || DNQ || — || — || 40 || 147.1 || 28 || 132.7 || 103.1 || DNQ || — || — || '''993.2 |- align=center | 38 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joakim Aune]] | 17 || 120.3 || DNS || — || — || 21 || 108.3 || 103.8 || 23 || 129.2 || 28 || 111.2 || 18 || 119.7 || 130.5 || 55 || 120.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''943.0 |- align=center | 39 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] | 40 || 108.1 || 29 || 98.6 || 96.0 || 39 || 90.2 || DNQ || DQ || — || 21 || 115.3 || 44 || 109.5 || DNQ || 50 || 135.1 || 31 || 101.3 || 85.3 || DNQ || — || — || '''939.4 |- align=center | 40 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Klimov]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 56 || 98.9 || 12 || 124.7 || 12 || 130.5 || 128.5 || 14 || 177.4 || 39 || 130.4 || DNQ || 36 || 137.7 || DNQ || '''927.8 |- align=center | 41 ||align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wank]] | 32 || 112.3 || DNS || — || — || 47 || 78.1 || DNQ|| 49 || 112.9 || 40 || 106.5 || 25 || 121.6 || 119.7 || 33 || 157.1 || DNS || — || — || 37 || 100.0 || DNQ || '''808.2 |- align=center | 42 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Antti Aalto (smučarski skakalec)|Antti Aalto]] | 34 || 111.0 || 34 || 107.9 || DNQ || 32 || 94.1 || DNQ || 62 || 80.9 || 29 || 110.7 || 36 || 114.4 || DNQ || 51 || 133.9 || 37 || 155.2 || DNQ || DNQ || — || — || '''908.1 |- align=center | 43 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Davide Bresadola]] | 36 || 109.9 || 36 || 103.1 || DNQ || 50 || 77.0 || DNQ || 46 || 114.4 || 22 || 114.5 || 21 || 120.6 || 126.4 || 49 || 137.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''903.1 |- align=center | 44 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Sebastian Colloredo]] | 42 || 108.0 || 38 || 94.7 || DNQ || 30 || 94.9 || 101.6 || 60 || 88.7 || 38 || 106.9 || 47 || 102.1 || DNQ || 64 || 96.0 || 42 || 99.8 || DNQ || DNQ || — || — || '''892.7 |- align=center | 45 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Halvor Egner Granerud]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || 13 || 120.3 || 22 || 128.9 || 117.8 || 15 || 176.8 || DNS || — || — || 21 || 171.9 || 172.0 || '''887.7 |- align=center | 46 ||align=left|{{flagicon|SLO}} [[Nejc Dežman]] | 33 || 111.8 || 24 || 115.2 || 103.7 || 42 || 87.8 || DNQ || 52 || 105.8 || 36 || 108.3 || 45 || 108.2 || DNQ || 42 || 146.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''887.0 |- align=center | 47 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Ville Larinto]] | 45 || 113.7 || 42 || 90.1 || DNQ || 40 || 88.0 || DNQ || 42 || 116.9 || 48 || 101.9 || DNQ || — || — || 48 || 138.6 || 40 || 117.6 || DNQ || DNQ || — || — || '''766.8 |- align=center | 48 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Michael Glasder]] | DQ || — || 41 || 91.2 || DNQ ||DNQ || — || — || 61 || 85.6 || 57 || 93.4 || DNQ || — || — || 29 || 163.9 || 41 || 105.3 || DNQ || 33 || 147.7 || DNQ || '''684.4 |- align=center | 49 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Vojtěch Štursa]] | 49 || 97.3 || 28 || 98.6 || 97.2 || 35 || 92.0 || DNQ || 48 || 113.0 || 59 || 91.0 || DNQ || — || — || 65 || 92.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''681.8 |- align=center | 50 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Andreas Kofler]] | 25 || 116.6 || DNS || — || — || 34 || 93.1 || DNQ || 22 || 130.0 || 46 || 102.8 || 30 || 117.5 || 114.6 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''674.6 |- align=center | 51 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Jakub Janda]] | 31 || 113.2 || 21 || 115.2 || 107.2 || 29 || 96.9 || 102.8 || 30 || 126.0 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''661.3 |- align=center | 52 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Aleksej Romašov]] | 62 || 85.9 || DNS || — || — ||DNQ || — || — || 28 || 127.2 || 37 || 107.0 || 50 || 100.1 || DNQ || 68 || 80.5 || 36 || 157.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''658.2 |- align=center | 53 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Jan Matura]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 39 || 106.6 || 38 || 113.7 || DNQ || 47 || 139.8 || 25 || 137.0 || 133.5 || DNQ || — || — || '''630.6 |- align=center | 54 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Džunširo Kobajaši]] | 43 || 107.3 || DNS || — || — || 45 || 81.4 || DNQ || 54 || 101.7 || 44 || 104.1 || 39 || 113.6 || DNQ || 56 || 118.8 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''626.9 |- align=center | 55 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[Casey Larson]] | DQ || — || 40 || 92.0 || DNQ || DNQ || — || — || 63 || 76.3 || 41 || 105.0 || 48 || 100.4 || DNQ || 67 || 84.8 || 34 || 161.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''620.0 |- align=center | 56 ||align=left|{{flagicon|CAN}} [[MacKenzie Boyd-Clowes]] | 54 || 91.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 47 || 114.2 || 42 || 104.5 || 41 || 110.3 || DNQ || 40 || 147.1 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''568.0 |- align=center | 57 ||align=left|{{flagicon|USA}} [[William Rhoads]] | 59 || 89.0 || 37 || 101.0 || DNQ || DNQ || — || — || 59 || 89.1 || 56 || 95.4 || DNQ || — || — || 59 || 117.2 || 45 || 76.0 || DNQ || DNQ || — || — || '''567.7 |- align=center | 58 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Jan Ziobro]] | 14 || 121.6 || DNS || — || — || 46 || 80.3 || DNQ || 38 || 120.3 || 51 || 98.7 || DNQ || — || — || 46 || 142.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''563.3 |- align=center | 59 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gabriel Karlen]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 62 || 75.6 || DNQ || — || — || 32 || 158.7 || 27 || 120.3 || 126.0 || 40 || 58.1 || DNQ || '''538.7 |- align=center | 60 ||align=left|{{flagicon|EST}} [[Kaarel Nurmsalu]] | 59 || 89.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 68 || 67.8 || 43 || 104.2 || 46 || 107.6 || DNQ || 44 || 143.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''512.0 |- align=center | 61 ||align=left|{{flagicon|CZE}} [[Tomáš Vančura]] | 53|| 93.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DQ || — || 55 || 95.5 || DNQ || — || — || 53 || 126.7 || 30 || 98.1 || 94.9 || DNQ || — || — || '''508.9 |- align=center | 62 ||align=left |{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] | 28 || 115.5 || 27 || 102.4 || 95.0 || 31 || 94.9 || 96.4 || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''504.2 |- align=center | 63 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joacim Ødegård Bjøreng]] | 50 || 96.7 || DNS || — || — || 40 || 88.0 || DNQ || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 39 || 147.6 || DNS || — || — || 34 || 143.4 || DNQ || '''475.7 |- align=center | 64 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Klemens Muranka]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 41 || 118.4 || 24 || 113.4 || 34 || 114.9 || DNQ || 58 || 117.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''464.3 |- align=center | 65 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Aleksander Baženov (smučarski skakalec)|Aleksander Baženov]] | 51 || 95.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 55 || 100.9 || 52 || 97.9 || DNQ || — || — || 69 || 68.7 || 44 || 87.6 || DNQ || DNQ || — || — || '''450.1 |- align=center | 66 ||align=left|{{flagicon|JPN}} [[Kento Sakujama]] | 55 || 91.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 32 || 124.1 || 58 || 91.5 || DNQ || — || — || 54 || 126.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''433.6 |- align=center | 67 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Marat Zhaparov]] | 66 || 75.7 || 43 || 80.9 || DNQ || DNQ || — || — || 58 || 94.6 || 61 || 83.0 || DNQ || — || — || 66 || 92.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''426.6 |- align=center | 68 ||align=left|{{flagicon|RUS}} [[Mihail Nazarov]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || 44 || 115.8 || 60 || 87.2 || DNQ || — || — || 52 || 129.4 || 43 || 91.5 || DNQ || DNQ || — || — || '''423.9 |- align=center | 69 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Tom Hilde]] | 29 || 113.7 || DNS || — || — || 48 || 78.0 || DNQ || 36 || 121.1 || DNS || — || DNS || — || — || 61 || 110.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''423.7 |- align=center | 70 ||align=left|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Huber (ski jumper)|Stefan Huber]] | DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 35 || 151.4 || DNS || — || — || 29 || 159.8 || 84.8 || '''396.0 |- align=center | 71 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Eetu Nousiainen]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || DNS || — || 30 || 109.4 || 49 || 100.3 || DNQ || 63 || 106.5 || 46 || 74.1 || DNQ || DNQ || — || — || '''390.3 |- align=center | 72 ||align=left|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Dellasega]] | 65 || 78.8 || 46 || 70.3 || DNQ ||DNQ || — || — || 66 || 69.3 || 64 || 64.8 || DNQ || — || — || 70 || 65.5 || 47 || 32.3 || DNQ || DNQ || — || — || '''381.0 |- align=center | 73 ||align=left|{{flagicon|SUI}} [[Andreas Schuler]] | 57 || 90.6 || 32 || 88.2 || 78.1 || DNQ || — || — || 65 || 70.9 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''327.8 |- align=center | 74 ||align=left|{{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] | 46 || 103.3 || 39 || 92.1 || DNQ || 48 || 78.0 || DNQ || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''273.4 |- align=center | 75 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Sabyrżan Muminow]] | 67 || 68.4 || 47 || 68.3 || DNQ || DNQ || — || — || 69 || 63.0 || DNQ || 0.0 || DNQ || — || — || 72 || 53.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''253.2 |- align=center | 76 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Konstantin Sokolenko]] | 68 || 57.5 || 48 || 57.7 || DNQ ||DNQ || — || — || DNS || — || 65 || 58.4 || DNQ || — || — || 71 || 60.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''234.1 |- align=center | 77 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Sergey Tkachenko]] | 64 || 82.5 || 45 || 71.2 || DNQ || DNQ || — || — || 64 || 73.7 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''227.4 |- align=center | 78 ||align=left|{{flagicon|POL}} [[Stefan Hula Jr.]] | 55 || 91.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 31 || 125.9 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''217.5 |- align=center | 79 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Fredrik Bjerkeengen]] | 58 || 89.1 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 60 || 115.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''204.1 |- align=center | 80 ||align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Nikolay Karpenko]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 67 || 68.7 || 63 || 66.5 || DNQ || — || — || 73 || 51.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''186.3 |- align=center | 81 ||align=left|{{flagicon|TUR}} [[Fatih Arda İpcioğlu]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 57 || 95.4 || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''95.4 |- align=center | 82 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Richard Haukedal]] | 61 || 87.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''87.7 |- align=center | 83 ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Sigurd Nymoen Søberg]] | 63 || 84.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''84.7 |- align=center | ||align=left|{{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | DQ || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || ''' |} {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:13px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CFECEC;" width=320px;"|''Tekmovalci so dosegli točke v vseh serijah turneje'' |} == Sklici in opombe == {{sklici|35em}} {{Raw Air}} [[Kategorija:2017 v športu]] [[Kategorija:Raw Air|2017]] q0ihxm21kxvponaundsd5llwzontkk1 0 425563 6742741 6254621 2026-08-26T02:46:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742741 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sezona nogometne lige |competition = [[Prva slovenska nogometna liga]] |season = 2016/17 |winners = |relegated = |continentalcup1= [[Nogometna Liga prvakov|Liga prvakov]] |continentalcup1 qualifiers = |continentalcup2 = [[Evropska liga]] |continentalcup2 qualifiers = |best player = |league topscorer = [[Dominik Glavina]] <br> (14 golov) |best goalkeeper = |biggest home win = [[NK Domžale|Domžale]] 5–0 [[NK Krško|Krško]] |biggest away win = [[NK Radomlje|Radomlje]] 0–5 [[NK Domžale|Domžale]] |highest scoring = [[NK Aluminij|Aluminij]] 2–4 [[NK Celje|Celje]]<br /> [[NK Radomlje|Radomlje]] 2–4 [[ND Gorica|Gorica]] |matches = 70 |total goals = 178 |longest wins = 5 tekem<br /> [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |longest unbeaten = 8 tekem<br /> [[NK Maribor|Maribor]] |longest winless = 14 tekem<br /> [[NK Radomlje|Radomlje]] |longest losses = 5 tekem<br /> [[NK Aluminij|Aluminij]] <br /> [[NK Radomlje|Radomlje]] |highest attendance = 13.770 <br /> [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] 1–3 [[NK Maribor|Maribor]] |lowest attendance = 100 <br /> [[NK Aluminij|Aluminij]] 0–0 [[ND Gorica|Gorica]] |attendance = 103.550 |average attendance = 1.479 |prevseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2015/16|2015/16]] |nextseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2017/18|2017/18]] |updated = 24. oktobra 2016 }} Sezona '''2016/17 Prve slovenske nogometne lige''' ''(uradno ime zaradi glavnega sponzorja PrvaLiga Telekom Slovenije)'' je 26. sezona najvišjega nogometnega tekmovanja v Sloveniji. Sezona se je začela 16. julija 2016 in se bo končala 27. maja 2017.<ref>{{navedi novice | url = http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/okro%C5%BEnice/2016/04-16_Koledar%20tekmovanj%20NZS%20za%20tekmovalno%20leto%201617_V1.0_15022016.pdf | title = Koledar NZS tekmovanj za tekmovalno leto 2016–17 | author = Aleš Zavrl | publisher = NZS official website | date = 15. januar 2016 | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | archive-date = 2016-08-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160816185353/http://www.nzs.si/Doc/Arhiv/okro%C5%BEnice/2016/04-16_Koledar%20tekmovanj%20NZS%20za%20tekmovalno%20leto%201617_V1.0_15022016.pdf | url-status = dead }}</ref> Razpored sezone je bil objavljen 24. junij 2016.<ref>{{navedi novice |url=http://www.prvaliga.si/novice/default.asp?id=30482&id_objekta= |title=Žreb tekmovalnih parov 2016/17 |website=www.prvaliga.si |date=24. junij 2016 |accessdate=24. oktober 2016 |archive-date=2019-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191207141825/http://www.prvaliga.si/novice/default.asp?id=30482&id_objekta= |url-status=dead }}</ref> Aktualni prvak iz prejšnje sezone je [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]], ki je osvojila prvi naslov. ==Format tekmovanja== Vsaka ekipa igra 36 tekem (18 na domačih in 18 na gostujočih igriščih) ter z vsako ekipo posebej po 4 tekem (2 domači in 2 gostujoči). ==Klubi== Ligo sestavlja 10 ekip, 8 iz prejšnje sezone in 2 iz [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]. [[NK Radomlje|Radomlje]] je kot zmagovalec 2.SNL neposredno pridobil pravico tekmovanja v najmočnejši ligi. Nadomestil je [[NK Krka|Krko]], ki je zasedla zadnje mesto v ligi v prejšnji sezoni. Radomlje nastopa v najmočnejši ligi drugič v zgodovini kluba, prvič v sezoni 2014/15. V tekmi za obstanek/napredovanje sta se pomerila [[NK Zavrč|Zavrč]] in [[NK Aluminij|Aluminij]]. Čeprav je Zavrč zmagal s skupnim izidom obeh tekem 4–3, pa je ostal brez licence zaradi finančnih razlogov.<ref>{{navedi splet | title = NK Zavrč ogorčen: Kako je lahko 6.000 evrov takšen greh? | url = http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/nk-zavrc-ogorcen-kako-je-lahko-6-000-evrov-taksen-greh/394969 | publisher = [[RTV Slovenija]] | author = T.O., Danijel Poslek | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | date = 6. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet | title = Završka plat zgodbe | url = http://www.nkzavrc.si/sl/novice/610/zavrska-plat-zgodbe- | publisher = [[NK Zavrč]] official website | author = | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | date = 6. junij 2016}}</ref> Zato je NZS za popolnitev lige povabila Aluminij, ki ga je tudi sprejel.<ref>{{navedi splet | title = Zavrč brez licence za 1. SNL | url = http://www.prvaliga.si/novice/default.asp?id=30520&id_objekta= | publisher = NZS | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | date = 6. junij 2016 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet | title = URADNO: Kidričani so sprejeli prvoligaško vabilo | url = http://snportal.si/prva-liga/kidricani-sprejeli-prvoligasko-vabilo/ | publisher = SNPortal.si | author = Peter Dominko | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | date = 7. junij 2016}}</ref><ref>{{navedi splet | title = Znan je deseti član 1. SNL | url = http://ekipa24.si/clanek/nogomet/prva-liga/5756b16eeeba3/znan-je-deseti-clan-1-snl | publisher = Ekipa24.si | accessdate = 24. oktober 2016 | language = slovenščina | date = 7. junij 2016}}</ref> Aluminij je nazadnje v najmočnejši ligi igral v sezoni 2012/13. ===Stadioni in lokacija ekip=== {{Location map+|Slovenia|float=right|width=350|caption=Location of teams in the 2016–17 Slovenian PrvaLiga|places= {{Location map~|Slovenia|lat=46.4|long=15.783333|label=[[NK Aluminij|Aluminij]]|position=right}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.246480|long=15.269868|label=[[NK Celje|Celje]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.136933|long=14.601810|label=[[NK Domžale|Domžale]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.955961|long=13.641480|label=[[ND Gorica|Gorica]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.542449|long=13.730548|label=[[FC Koper|Koper]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=45.948917|long=15.488273|label=[[NK Krško|Krško]]}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.562598|long=15.640445|label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.080493|long=14.524142|label=[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]]|position=bottom}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.178033|long=14.611169|label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=left}} {{Location map~|Slovenia|lat=46.372809|long=15.104350|label=[[NK Rudar Velenje|Rudar]]|position=left}} }} {| class="wikitable sortable" style="text-align: left;" ! Ekipa ! Lokacija ! Stadion ! Kapaciteta¹ |- | [[NK Aluminij|Aluminij]] | [[Kidričevo]] | [[Športni park Kidričevo]] | align="center" | 600 |- | [[NK Celje|Celje]] | [[Celje]] | [[Arena Petrol]] | align="center" | 13.059 |- | [[NK Domžale|Domžale]] | [[Domžale]] | [[Športni park Domžale]] | align="center" | 2.813 |- | [[ND Gorica|Gorica]] | [[Nova Gorica]] | [[Športni park Nova Gorica]] | align="center" | 3.066 |- | [[FC Koper|Koper]] | [[Koper]] | [[Stadion Bonifika]] | align="center" | 4.047 |- | [[NK Krško|Krško]] | [[Krško]] | [[Stadion Matije Gubca]] | align="center" | 1.728 |- | [[NK Maribor|Maribor]] | [[Maribor]] | [[Stadion Ljudski vrt]] | align="center" | 12.702 |- | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | [[Ljubljana]] | [[Stadion Stožice]] | align="center" | 16.038 |- | |[[NK Radomlje|Radomlje]] | [[Radomlje]] | [[Športni park Domžale]]² | align="center" | 2.813 |- | [[NK Rudar Velenje|Rudar]] | [[Velenje]] | [[Mestni stadion Ob jezeru]] | align="center" | 2.341 |} <small>¹Samo kapaciteta sedišč. Nekateri stadioni imajo tudi stojišča.</small> <br> <small>²Radomlje tekme igra v Domžalah, saj njihov stadion v Radomljah ne ustreza kriterijam NZS.</small> ===Trenerji in kapetani=== {| class="wikitable sortable" |- ! Ekipa ! Trener ! Kapetan ! Opremljevalec ! Sponzor |- | {{sort|Aluminij|[[NK Aluminij|Aluminij]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Bojan|Špehonja}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Dejan|Krljanović}} | Zeus | Talum |- | {{sort|Domzale|[[NK Domžale|Domžale]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Simon|Rožman}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Luka|Žinko}} | Joma | Tark |- | {{sort|Celje|[[NK Celje|Celje]]}} | {{flagicon|CRO}} {{sortname|Igor|Jovićević}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Jure|Travner}} | Legea | Cinkarna Celje |- | {{sort|Gorica|[[ND Gorica|Gorica]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Miran|Srebrnič}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Alen|Jogan}} | Erreà | Gen-i |- | {{sort|Koper|[[FC Koper|Koper]]}} | {{flagicon|CRO}} {{sortname|Igor|Pamić}} | {{flagicon|CRO}} {{sortname|Toni|Datković}} | Nike | Luka Koper |- | {{sort|Krsko|[[NK Krško|Krško]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Tomaž|Petrovič}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Miha|Drnovšek}} | Erima | Gen / Kostak |- | {{sort|Maribor|[[NK Maribor|Maribor]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Darko|Milanič}} | {{flagicon|BRA}} {{sortname|Marcos|Tavares}} | Adidas | Zavarovalnica Sava |- | {{sort|Olimpija|[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Luka|Elsner}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Darijan|Matić}} | Nike | Telekom Slovenije |- | {{sort|Radomlje|[[NK Radomlje|Radomlje]]}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Jani|Žilnik}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|Igor|Barukčič}} | Joma | Kalcer |- | {{sort|Rudar|[[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]}} | {{flagicon|SRB}} {{sortname|Slobodan|Krčmarević}} | {{flagicon|SLO}} {{sortname|David|Kašnik}} | Joma | Premogovnik Velenje |- |} ==Lestvica== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" ! Poz. !width="120"|Ekipa ! Tekme ! Zmage ! Neodločeno ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! width="50"|+/- ! Točke !class="unsortable" | Opombe |- style="background: #90EE90;" | 1 ||style="text-align:left"|[[NK Maribor|Maribor]] || 14 || 9|| 3|| 2 || 26|| 12|| +14||'''30''' || kvalifikacije za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov 2017–18]] |- style="background: #97DEFF;" | 2 ||style="text-align:left"|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]]|| 14 || 9|| 2|| 3 || 20 || 10 || +10 || '''29''' || kvalifikacije za [[Evropska liga|Evropsko ligo 2017–18]] |- style="background: #97DEFF;" | 3 ||style="text-align:left"|[[NK Domžale|Domžale]]|| 14 || 8 || 2 ||4 || 31 || 16 || +15 || '''26''' || kvalifikacije za [[Evropska liga|Evropsko ligo 2017–18]] |- | 4 ||style="text-align:left"|[[NK Celje|Celje]]|| 14 || 7 || 2 ||5 || 17 || 13 || +4|| '''23''' || |- | 5 ||style="text-align:left"|[[NK Gorica|Gorica]] || 14|| 6|| 3 || 5|| 17|| 13|| +4 || '''21''' || |- | 6 ||style="text-align:left"|[[NK Koper|Koper]]|| 14|| 5|| 3|| 6|| 13|| 17|| –4 || '''18''' || |- | 7 ||style="text-align:left"|[[NK Rudar Velenje|Rudar]]|| 14|| 4|| 4||6|| 18|| 18|| 0 || '''16''' || |- | 8 ||style="text-align:left"|[[NK Krško|Krško]] || 14|| 3 ||5 || 6|| 13|| 23|| –10|| '''14''' || |- style="background:#FFCCCC" | 9 ||style="text-align:left"|[[NK Aluminij|Aluminij]] || 14|| 3|| 4|| 7|| 13|| 21|| –8 || '''13''' || tekma za obstanek |- style="background:#FF6666" | 10 ||style="text-align:left"|[[NK Radomlje|Radomlje]] || 14|| 0|| 4 || 10 || 10|| 35|| –25|| '''4''' || izpad v [[2. slovenska nogometna liga|2.SNL]] |} <small>Tekme odigrane 23. oktober 2016</small> <br> <small> Vir: [http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2017 Uradna stran PLTS]</small> <br> <small>Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen rezultat 1 točko in za poraz 0 točk.</small> <br> <small>Pravila razvrščanja: 1. točke, 2. medsebojne razmerje točke, 3. medsebojno razmerje golov, 4. medsebojno število zadetkov, 5. razmerje v golih, 6. število zadetkov</small> ===Pozicija po krogih=== {| class="wikitable sortable" style="font-size: 80%; text-align:center; width:100%;" |- ! rowspan="2" style="width:80px;"|Ekipa\ Krog ! align=center|1 !! align=center|2 !! align=center|3 !! align=center|4 !! align=center|5 !! align=center|6 !! align=center|7 !! align=center|8 !! align=center|9 !! align=center|10 !! align=center|11 !! align=center|12 !! align=center|13 !! align=center|14 !! align=center|15 !! align=center|16 !! align=center|17 !! align=center|18 !! align=center|19 !! align=center|20 !! align=center|21 !! align=center|22 !! align=center|23 !! align=center|24 !! align=center|25 !! align=center|26 !! align=center|27 !! align=center|28 !! align=center|29 !! align=center|30 !! align=center|31 !! align=center|32 !! align=center|33 !! align=center|34 !! align=center|35 !! align=center|36 |- ! style="text-align:center; height:20px;"| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| !! align=center| |- align=center |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||4 ||5 ||4 ||4||style="background:silver;"|2 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] ||4 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:silver;"|2 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] ||style="background:gold;"|1 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||5 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||5 ||5 ||5 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:#CD7F32;"|3 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Celje|Celje]] ||7 ||5 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||4 ||5 ||8 ||style="background:#fcc;"|9 ||7 ||6 ||6 ||6 ||5 ||5 ||4 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[ND Gorica|Gorica]] ||style="background:silver;"|2 ||4 ||4 ||5 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:gold;"|1 ||style="background:silver;"|2 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||4 ||4 ||4 ||4 ||5 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Koper|Koper]] ||8 ||6 ||7 ||6 ||7 ||4 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||style="background:#CD7F32;"|3 ||4 ||5 ||5 ||6 ||6 ||6 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Rudar Velenje|Rudar]] ||6 ||8 ||6 ||8 ||6 ||style="background:#fcc;"|9 ||6 ||6 ||7 ||8 ||7 ||7 ||7 ||7 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Krško|Krško]] ||5 ||7 ||8 ||7 ||8 ||6 ||7 ||8 ||8 ||7 ||8 ||8 ||8 ||8 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Aluminij|Aluminij]] ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||7 ||8 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 ||style="background:#fcc;"|9 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |- align=center |align=left|[[NK Radomlje|Radomlje]] ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 ||style="background:#FF91AF;"|10 || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || || |} {{clear}} {|class="infobox bordered" |- | style="width:10px; background:gold;"| ||Vodilna ekipa |- | style="width:10px; background:silver;"| ||Drugo mesto |- | style="width:10px; background:#CD7F32;"| ||Tretje mesto |- | style="width:10px; background:#fcc;"| ||Tekma za obstanek |- | style="width:10px; background:#FF91AF;"| ||Izpad v 2.SNL |} {{clear}} ==Rezultati== {{col-begin}} {{col-2}} ===Prvi del sezone=== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! doma\v gosteh !! [[NK Aluminij|ALU]] !! [[NK Celje|CEL]] !! [[NK Domžale|DOM]] !! [[ND Gorica|GOR]] !! [[NK Koper|KOP]] !! [[NK Krško|KRŠ]] !! [[NK Maribor|MAR]] !! [[NK Olimpija (2005)|OLI]] !! [[NK Radomlje|RAD]] !! [[NK Rudar Velenje|RUD]] |- | style="text-align:right;"| [[NK Aluminij|ALU]] | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#FF91A4;"|2–4 | | style="background:#FFFFCC;"|0–0 | style="background:#FFFFCC;"|0–0 | style="background:#7FFFD4;"|3–0 | | style="background:#FF91A4;"|0–3 | style="background:#7FFFD4;"|2–1 | style="background:#FF91A4;"|0–3 |- | style="text-align:right;"| [[NK Celje|Celje]] | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#7FFFD4;"|2–1 | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | | style="background:#FF91A4;"|0–3 | style="background:#FF91A4;"|0–1 | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Domžale|Domžale]] | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | | style="background-color:#ABABAB;" | | | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | style="background:#7FFFD4;"|5–0 | style="background:#FFFFCC;"|2–2 | style="background:#FF91A4;"|1–3 | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | style="background:#7FFFD4;"|3–1 |- | style="text-align:right;"| [[ND Gorica|Gorica]] | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | style="background:#FF91A4;"|0–1 | style="background:#7FFFD4;"|3–1 | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#7FFFD4;"|2–1 | | style="background:#7FFFD4;"|2–1 | |- | style="text-align:right;"| [[NK Koper|Koper]] | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#7FFFD4;"|2–1 | style="background:#FF91A4;"|1–3 | | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#FF91A4;"|1–2 | | style="background:#7FFFD4;"|3–0 | style="background:#FF91A4;"|1–4 |- | style="text-align:right;"| [[NK Krško|Krško]] | style="background:#FFFFCC;"|2–2 | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#FF91A4;"|1–2 | style="background:#FF91A4;"|1–2 | | style="background:#7FFFD4;"|1–0 |- | style="text-align:right;"| [[NK Maribor|Maribor]] | style="background:#FF91A4;"|0–2 | | style="background:#7FFFD4;"|3–1 | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#7FFFD4;"|4–0 | style="background:#7FFFD4;"|2–0 |- | style="text-align:right;"| [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | | style="background:#7FFFD4;"|1–0 | style="background:#FF91A4;"|0–1 | style="background:#7FFFD4;"|3–1 | style="background:#FF91A4;"|1–3 | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | style="background:#FF91A4;"|0–2 |- | style="text-align:right;"| [[NK Radomlje|Radomlje]] | style="background:#FFFFCC;"|2–2 | style="background:#FF91A4;"|0–3 | style="background:#FF91A4;"|0–5 | style="background:#FF91A4;"|2–4 | | style="background:#FFFFCC;"|2–2 | | style="background:#FF91A4;"|0–2 | style="background-color:#ABABAB;" | | style="background:#FFFFCC;"|2–2 |- | style="text-align:right;"| [[NK Rudar Velenje|Rudar]] | | style="background:#FF91A4;"|1–3 | style="background:#FF91A4;"|0–2 | style="background:#FF91A4;"|1–2 | style="background:#7FFFD4;"|2–0 | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#FFFFCC;"|1–1 | style="background:#FFFFCC;"|0–0 | | style="background-color:#ABABAB;" | |- |} <small> Tekme odigrane 23. oktober 2016. <br> Vir:[http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=101&id_sezone=2015 Uradna stran PLTS]</small> <br> <small>Domača ekipa je v levem stolpcu, gostujoča pa v zgornji vrstici.</small> <br> <small>Barve: Modra = zmaga domače ekipe; Rumena = remi ekip; Rdeča = zmaga gostujoče ekipe.</small> {{col-2}} ===Drugi del sezone=== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! doma\v gosteh !! [[NK Aluminij|ALU]] !! [[NK Celje|CEL]] !! [[NK Domžale|DOM]] !! [[ND Gorica|GOR]] !! [[NK Koper|KOP]] !! [[NK Krško|KRŠ]] !! [[NK Maribor|MAR]] !! [[NK Olimpija (2005)|OLI]] !! [[NK Radomlje|RAD]] !! [[NK Rudar Velenje|RUD]] |- | style="text-align:right;"| [[NK Aluminij|ALU]] | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Celje|Celje]] | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Domžale|Domžale]] | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[ND Gorica|Gorica]] | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Koper|Koper]] | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Krško|Krško]] | | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Maribor|Maribor]] | | | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | | | | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Radomlje|Radomlje]] | | | | | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | | |- | style="text-align:right;"| [[NK Rudar Velenje|Rudar]] | | | | | | | | | | style="background-color:#ABABAB;" | |- |} <small>Tekme odigrane v letu 2017.</small> <br> <small>Vir:[http://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?id_menu=101&id_sezone=2015 Uradna stran PLTS]</small> <br> <small>Domača ekipa je v levem stolpcu, gostujoča pa v zgornji vrstici.</small> <br> <small>Barve: Modra = zmaga domače ekipe; Rumena = remi ekip; Rdeča = zmaga gostujoče ekipe.</small> {{Col-end}} ==Statistika== {{col-start}} {{col-2}} ===Lista najboljših strelcev=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:90%" |- !# !Igralec !Klub !Št. zadetkov |- |rowspan="1"|1 |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Dominik Glavina]] |align=left|[[NK Rudar Velenje|Rudar]] |rowspan="1"|8 |- |rowspan="1"|2 |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Miha Zajc]] |align=left|[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] |rowspan="1"|6 |- |rowspan="4"|3 |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Sandi Arčon]] |align=left|[[ND Gorica|Gorica]] |rowspan="4"|5 |- |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Marko Alvir]] |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] |- |align=left|{{flagicon|NGR}} [[Sunny Omoregie]] |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Slobodan Vuk]] |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] |- |rowspan="7"|7 |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Josip Zeba]] |align=left|[[NK Aluminij|Aluminij]] |rowspan="7"|4 |- |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Lovre Čirjak]] |align=left|[[NK Celje|Celje]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dalibor Volaš]] |align=left|[[NK Celje|Celje]] |- |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Filip Dangubić]] |align=left|[[NK Krško|Krško]] |- |align=left|{{flagicon|CMR}} [[John Mary]] |align=left|[[NK Rudar Velenje|Rudar]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Milivoje Novaković]] |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Luka Zahović]] |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] |- |} <small>Vir:[http://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=strelci&id_menu=221 Uradna stran PLTS]</small> {{col-2}} ===Lista najboljših asistentov=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:90%" |- !# !Igralec !Klub !Št. asistenc |- |1 |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Matic Vrbanec]] |align=left|[[NK Aluminij|Aluminij]] |6 |- |rowspan="3"|2 |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jan Repas]] |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] |rowspan="3"|5 |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dare Vršič]] |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Denis Klinar]] |align=left|[[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija]] |- |rowspan="5"|5 |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Matej Podlogar]] |align=left|[[NK Celje|Celje]] |rowspan="5"|4 |- |align=left|{{flagicon|CRO}} [[Marko Alvir]] |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Slobodan Vuk]] |align=left|[[NK Domžale|Domžale]] |- |align=left|{{flagicon|BIH}} [[Rifet Kapić]] |align=left|[[NK Gorica|Gorica]] |- |align=left|{{flagicon|SLO}} [[Erik Janža]] |align=left|[[NK Maribor|Maribor]] |- |} <small>Vir:[http://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=asistence&id_menu=574 PrvaLiga official website]</small> {{col-end}} <!-- ===Ostala statistika=== *Število tekem : **Domače zmage : **Gostujoče zmage : **Neodločeno : *Najvišja domača zmaga : *Najvišja gostujoča zmaga : *Število golov : *Povprečje golov/tekmo : *Število 11-m : *Število avtogolov : *Število rumenih kartonov : *Število rdečih kartonov : *Število gledalcev : *Povprečno gledalcev/tekmo : *Največ gledalcev : *Najmanj gledalcev : --> ==Zunanje povezave== *[http://www.prvaliga.si/prvaliga Uradna stran PLTS] ==Reference== {{sklici|1}} {{1. SNL}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|2016/17]] [[Kategorija:2016 v Sloveniji]] [[Kategorija:2016 v športu]] [[Kategorija:2017 v Sloveniji]] [[Kategorija:2017 v športu]] tmgb3q1c3f11kmr2wyncrhhbzhikmjq 0 426061 6742546 6731644 2026-08-25T14:31:33Z ~2026-45085-22 264465 /* A */ 6742546 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Liburn Aliu]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == E == * [[Zlatan Elek]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Ramadan Marmulaku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Tankosava Simić]] *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] d1pai88tuw8ddepovy11ged3dz0uf1l 6742551 6742546 2026-08-25T14:41:54Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6742551 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Kosovo|kosovskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Kosovcev|Kosovo|kosovskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lumir Abdixhiku]] *[[Arban Abrashi]] *[[Behadin Ahmeti]] *[[Shpend Ahmeti]] *[[Predrag Ajtić]] *[[Stanoje Akšić]] *[[Binak Alia]] *[[Liburn Aliu]] *[[Fejzi Bej Alizoti]]  *[[Zoran Anđelković]] *[[Azem Azemi]] *[[Hysamedin Azemi]] == B == *[[Qazim Bajgora]] *[[Hykmete Bajrami]] *[[Sejdo Bajramović]] *[[Mahmut Bakalli]] *[[Dimal Basha]] *([[Muharrem Bekteshi]]) *[[Hasan Berisha]] (Hasan Bej Prishtina) *[[Kolë Berisha]] *[[Rustem Berisha]] *[[Besnik Bislimi]] *[[Isa Boletini]] *[[Ljubomir Neđo Borković]]  *[[Flora Brovina]] *[[Bujar Bukoshi]] == C == *[[Predrag Cuckić]]? *([[Bajram Curri]]) == Č == * [[Boško Čakić]] *[[Vlora Çitaku|Gani Çavdarbashi]] * [[Agim Çeku]] * [[Hajrulla Çeku]] *[[Vlora Çitaku|Rasim Çerkezi]] *[[Vlora Çitaku]] == Ć == * Živojin - Srdja Ćurčić == D == *[[Nexhat Daci]] *[[Fikrim Damka]] *[[Refki Dauti]] *[[Gjergj Dedaj]] *[[Adem Demaçi]] (1936-2018) *[[Afrim Deva]] *[[Velli Deva]] *([[Xhafer Deva]]: kosovskega rodu v Albaniji in emigraciji) *[[Desanka Djordjević]] *[[Drita Dobroshi]] *[[Xhevdet Doda]] (nar. heroj) *[[Svetislav Dolašević]] *[[Emin Duraku]] == E == * [[Zlatan Elek]] == F == *[[Aslan Fazlija]] *[[Halil Fejzulahu]] - Srećko == G == * [[Nazim Gafurri dhe Stak]] *[[Alush Gashi]] *[[Rexhep Gashi]] *[[Shefqet Nebih Gashi|(Shefqet) Nebih Gashi]] *[[Ukë Gashi]] *[[Jusuf Gërvalla]] *[[Donika Gërvalla-Schwarz]] * [[Riza Bej Gjakova]] (Riza Kryeziu) * [[Enver Gjerqeku]] * [[Adem Grabovci]] *[[Branislav Grbić]] *[[Zejnullah Gruda]] (1936 - 2021) == H == *([[Enver Hadri]]) *[[Rozeta Hajdari]] *[[Xhavit Haliti]] *[[Bedri Hamza]] *[[Xhevdet Hamza]] *[[Daut Haradinaj]] *[[Ramush Haradinaj]] *[[Sinan Hasani]] *[[Albulena Haxhiu]] *[[Lutfi Haziri]] *[[Avdullah Hoti]] *[[Dhurata Hoxha]] *[[Fadil Hodža|Fadil Hoxha]] *[[Hajredin Hoxha]] *[[Hysen Hoxha]] *[[Mehmet Hoxha]] *[[Mustafa Hoxha]] *[[Enver Hoxhaj]] *[[Naser Husaj]] *[[Skënder Hyseni]] == I == *[[Iljaz Iljazi]] *[[Reshad Isa]] *[[Oliver Ivanović]] == J == *[[Aleksandar Jablanović]] *[[Atifete Jahjaga]] * [[Daut Jashanica]] * [[Adem Jashari]] * [[Kaqusha Jashari]] * [[Shefqet Jashari]] *[[Dalibor Jevtić]] *[[Vukašin Jovanović]] *[[Pavle Jovićević]] == K == *[[Salih Kabashi]] *[[Hysen Kajdomçaj]] *[[Fazli Kajtazi]] *[[Lirije Kajtazi]] *[[Abaz Kazazi]] *[[Ali Kelmendi]] *[[Bajram Kelmendi]] *[[Jusuf Kelmendi]] *[[Nesti Kerenxhi]] *[[Enis Kervan]] *[[Avni Klinaku]] *[[Remzi Kolgeci]] *[[Glauk Konjufca]] *[[Bajram Kosumi]] *[[Jakup Krasniqi]] *[[Memli Krasniqi]] *[[Rexhep Krasniqi]] *[[Ceno Kryeziu]] *[[Gani Kryeziu]] *[[Hasan Kryeziu]] *[[Riza Kryeziu]] ''(bej Gjakova)'' *[[Said Kryeziu]] *[[Ilaz Kurteshi]] *[[Albin Kurti]] == L == *[[Fatmir Limaj]] *[[Blažo Ljutica]] == M == *[[Ragib Mahmuti]] *[[Mehmet Maliqi]] *[[Naim Maloku]] *[[Ramadan Marmulaku]] *[[Armend Mehaj]] *[[Mark Mirdita]] *Rexhep Mitrovica? - *[[Rrahman Morina]] *[[Dušan Mugoša]] - Duć (alb. ''Sali Murat'') *[[Gazmend Muhaxheri]] *[[Ali Mula]] *[[Hekuran Murati]] *[[Hasim Mustafa]] *[[Isa Mustafa]] *[[Mušerefa Mustafa]] *[[Namzi Mustafa]] == N == * [[Arbërie Nagavci]] * [[Bogoljub Nedeljković]]  *[[Radovan Ničić]] *[[Elmani Nimani|Elmani/Elhami? Nimani]] *[[Fadil Nimani]] * [[Xhavit Nimani]] - Patrija == O == * [[Bahri Oruçi]] *[[Vjosa Osmani]] == P == * [[Behgjet Pacolli|Behgjet (Isa) Pacolli]] * [[Zahir Pajaziti]] *[[Đoka (Djordjije) Pajković]] *[[Milica Pajković]] *[[Katarina Patrnogić]] *[[Jovan Pečenović]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Borislav Pelević]] *[[Slobodan Petrović]] *[[Mustafa Pljakić]] * [[Miladin Popović]] (alb."''Alija"'' Popoviq) * [[Hasan Prishtina]] (''Hasan Berisha'') *[[Kadri Prishtina]] (hoxha) * [[Ymer Prizreni]] * [[Ymer Pula]] == Q == * [[Rexhep Qosja]] * [[Anton Quni]] == R == *[[Milan Radoičić]] *[[Blažo Radonjić]] *[[Artemije Radosavljević]] (pravoslavni škof) *[[Goran Rakić]] *[[Agim Ramadani]] *[[Ilaz Ahmet Ramajli]]  *[[Nenad Rašić]] *[[Emilija Redžepi]] (Rexhepi) *[[Hashim Rexhepi]] *[[Fidan Rekaliu]] *[[Bajram Rexhepi]] *[[Hashim Rexepi]] *[[Dušan Ristić]] *[[Artane Rizvanolli]] *[[Ibrahim Rugova]] *[[Safeta Rugova]] == S == *[[Ismet Saqiri]] *[[Ramiz Sadiku]] *[[Adem Salihaj]] *[[Riza Sapunxhiu]] *[[Fatmir Sejdiu]] *[[Bajram Selani]] *[[Bajram Selimi]] *[[Petrit Selimi]] *[[Rexep Selimi]] *[[Xhelal Sfeçla]] *[[Blerim Shala]] *[[Kujtim Shala]] *[[Ismet Shaqiri]] *[[Kolë Shiroka]] *[[Mehmet Shoshi]] *[[Nikolla Shkreli]] *[[Ali Shukria]] (Shukriu) *[[Tankosava Simić]] *[[Müfera Şinik]] *([[Xhafer Spahiu]] : kosovskega rodu v Albaniji) *[[Nexhmedin Spahiu]] (politolog) *[[Sadik Stavileci]] *[[Hivzi Sylejmani]] *[[Sherafedin Sylejmani]] *[[Rexhai Surroi]] *[[Veton Surroi]] *[[Xelal Sveçla]] *([[Goran Svilanović]]) == Š == * [[Branislav Škembarević]] * [[Jovo Šotra]] == T == *(Jorgovanka Tabaković) *[[Abelard Tahiri]] *[[Besnik Tahiri]] *[[Bedri Pejani]] (Thaçi) *[[Hashim Thaçi]] *[[Momčilo Trajković]] *[[Rada Trajković]] == U == == V == *[[Ilija Vakić]] *[[Dragan Velić]] *[[Agim Veliu]] *[[Kadri Veseli]] *[[Azem Vllasi]] *[[Asim Vokshi]] *[[Ramadan Vraniqi]] *[[Boro Vukmirović Crni|Bor(k)o Vukmirović Crni]] == Y == * [[Mahir Yağcılar]] == Z == * [[Jusuf Zejnullahu]] *[[Haxhi Zeka]] *[[Rexep Zogaj]] ==Glej tudi== * [[Seznam albanskih politikov]] in [[seznam srbskih politikov]] * [[Seznam črnogorskih politikov]] in [[seznam makedonskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Kosovcev|Politiki]] [[Kategorija:Kosovski politiki|*]] 9sv4890zymqn24rx60t94cz24tzjl7e 0 443392 6742940 6628493 2026-08-26T11:26:08Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6742940 wikitext text/x-wiki {{grob prevod|datum=junij 2023}} [[Image:Truetone-Radio.jpg|thumb|Zgodnji radijski sprejemnik model Truetone iz leta 1940]] V radijskih komunikacijah je '''radijski sprejemnik''' (radio) [[elektronika|elektronska]] naprava, ki sprejema [[Radijski valovi|radijske valove]] in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko. Uporablja se skupaj z anteno. Ta prestreže radijske valove (elektromagnetne valove) in jih pretvori v drobne izmenične tokove, iz tokov pa nato sprejemnik izloči želeno informacijo. Sprejemnik uporablja elektronske filtre za ločevanje želenega radijskega frekvenčnega signala od vseh drugih signalov, ki jih je sprejela antena, elektronski ojačevalnik poveča moč signala za nadaljnjo obdelavo, z demodulacijo pa izlušči želeno informacijo. Informacije, ki jih dobi sprejemnik, so lahko v obliki zvoka, slike ali podatkov<ref>[http://www.radio-electronics.com/info/rf-technology-design/index.php Radio-Electronics, ''Radio Receiver Technology'']</ref>. Radijski sprejemnik je lahko ločen kos elektronske opreme ali pa del elektronskega vezja v drugi napravi. Radijski sprejemniki se zelo pogosto uporabljajo v sodobni tehnologiji kot komponenta v komunikacijah, oddajanju, daljinskem upravljanju in sistemih brezžičnega omrežja. V potrošniški elektroniki se izrazi radio in radijski sprejemniki pogosto uporabljajo posebej za sprejemnike namenjene za reprodukcijo zvoka in pri sprejemanju radijskih postaj. == Radijski sprejemnik == Najbolj znan radijski sprejemnik je sprejemnik radijskih postaj znan tudi kot ''radio'', ki prejema javne avdio programe, posredovane s strani lokalnih radijskih postaj. [[Zvok]] nastane v radijskem [[Zvočnik (naprava)|zvočniku]] ali pa v radijskih slušalkah, ki jih lahko priključimo na radio preko posebne vtičnice. Radio za svoje delovanje potrebuje [[Električna energija|električno energijo]], ki jo dobi bodisi iz [[Baterija (elektrika)|baterije]] v notranjosti radio ali pa preko napajalnega kabla, ki se priklopi na električno omrežje preko električne vtičnice. Vsi radii imajo nadzor glasnosti za prilagajanje jakosti zvoka in nadzor izbire radijskih postaj. === AM in FM === [[Modulacija]] je postopek dodajanja informacije radijskemu nosilcu. V analognih radijskih sistemih se uporabljajo dve vrsti modulacije; AM in FM. Pri [[Amplitudna modulacija|amplitudni modulaciji]] (AM) se jakost radijskega signala spreminja z avdio signalom. AM radiodifuzija je dovoljena v dolgovalovnem frekvenčnem pasu med 148 in 283 kHz ter v srednje frekvenčnem pasu med 526 in 1706 kHz. AM radiodifuzija je dovoljena tudi v kratkovalovnih pasovih med okoli 2,3 in 26 MHz, ki se uporabljajo za mednarodno komunikacijo na daljavo. Pri [[Frekvenčna modulacija|frekvenčni modulaciji]] (FM) frekvenco radijskega signala spreminja avdio signal. Odvisno od [[pasovna širina|pasovne širine]] modulacijskega signala je odvisno, kolikšen bo frekvenčni odmik moduliranega signala od srednje frekvence. FM oddajanje je dovoljeno v frekvenčnem pasu med okoli 65 in 108 MHz ter v območju zelo visokih frekvenc (VHF). Frekvenčna področja se v posameznih državah razlikujejo. Veliko radijskih sprejemnikov lahko sprejemajo AM in FM radijske postaje. V ta namen majo poseben gumb za izbiro med AM in FM področjem. === Sprejem === Moč signala se z oddaljenostjo od radijskega oddajnika zmanjšuje tako, da se lahko radijske postaja sprejema le v omejenem območju okoli oddajnika. To območje je odvisno od moči oddajnika, občutljivosti sprejemnika, atmosferskega in notranjega šuma ter geografskih ovir, kot so hribi med oddajnikom in sprejemnikom. AM radijski valovi potujejo po površju zemlje, zato je AM radijske postaje mogoče sprejemati na stotine kilometrov daleč. FM radijski valovi zaradi svoje visoke frekvence ne morejo potovati dlje od vidnega obzorja. Omejeni so na razdaljo do 64 km, to razdaljo pa lahko še dodatno zmanjšajo hribi med oddajnikom in sprejemnikom. Po drugi strani je FM radio manj občutljiv na motnje zaradi radijskega šuma (RFI, atmosferski, statičen). V mnogih državah glasbo oddajajo samo FM postaje, AM postaje pa so specializirane za radijske novice, radijske komunikacije in šport. === Vrste sprejemnikov === Obstaja več različnih radijskih sprejemnikov * ''[[Namizni radio]]'' - je klasični radio z zvočniki<br> * ''[[Radio budilka]]'' - je radio, ki poleg radijskega sprejemnika vključuje še budilko. To je mogoče nastaviti tako, da vklopi radijski sprejemnik sprejemnik ob času, ki ga je nastavil lastnik<br> *[[Sprejemnik - HiFi AM/FM|''Sprejemnik'' - HiFi AM/FM]] radijski sprejemnik v domači avdio sistem. Naprava nima zvočnikov temveč samo avdio izhode preko katerih se nato priklopijo zvočniki domačega avdio sistema.<br> * ''[[Prenosni radio]]'' - radio napaja [[Baterija (elektrika)|baterije]] in je dosti majhen, da ga lahko prenaša ena oseba. Dostikrat se nahaja v sodobni potrošniški elektroniki (tablice, telefoni, predvajalniki glasbe,...)<br> **''[[Boom box]]'' - baterijski prenosni HiFi radijski sprejemnik z CD predvajalnikom.<br> ** ''Tranzistorski radio'' - starejši izraz za prenosni radijski sprejemnik. Omogočil ga je izum [[Tranzistor|tranzistorja]] razvit je bil v šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Tranzistor radii so bili zelo priljubljeni v šestdesetih in sedemdesetih letih dvajsetega stoletja in korenito spremenila navade poslušalcev. * ''Avto radio'' - Je AM/FM radio vgrajen v armaturno ploščo v vozilu. Namenjen je poslušanju med vožnjo. Večina vozil ima vgrajene radijske sprejemnike, ki ponavadi vključujejo tudi CD predvajalnik. * ''Satelitski radijski sprejemnik'' - je sprejemnik ki radijski signal prejema neposredno iz satelita. Naročnik mora plačati mesečno članarina. Večinoma je zasnovan kot avtoradio.<br> * ''[[Kratki val|Kratkovalovni radio]]'' - Je radijski sprejemnik, ki sprejema radijski signal na kratkovalovnem področju. Uporablja se za poslušanje radijski radijskih postaj na kratkovalovnem področju. * AV sprejemniki so običajno del HiFi sistema ali domačega kina. Poleg sprejemnika imam naprava možnost povezovanja z ostalimi komponentami sistema.<br> == Ostale aplikacije == Antena se lahko nahaja znotraj ohišja sprejemnika, tak primer so loop antene pri AM radiih in F antene pri mobilnih telefonih ter zunaj ohišja. Tak primer je paličasta antena pri FM radijskih sprejemnikih. Antene so lahko postavljene tudi ločeno in so nato s sprejemnikom povezane preko antenskega kabla, tak primer je [[Antenski kabel|televizijske antene]] in satelitska antena. * '''Televizijski sprejemniki''' - Televizor sprejema [[Video|video signala]], ki predstavlja gibljive slike sestavljene iz zaporedja mirujočih slik in sinhroniziranega avdio signala, ki predstavlja zvok. Televizijski kanali, ki jih sprejema TV zasedajo večjo [[Pasovna širina|pasovno širino]] kot avdio signali, ki zasedajo pasovno širino od 600&#x20;kHz do 6&#x20;MHz. ** ''Prizemni televizijski sprejemnik'', televizijski sprejemnik ali samo ''televizija'' (TV) - Televizor vsebuje vgrajen sprejemnik (TV tuner), ki prejme brezplačni televizijski signal iz lokalnih televizijskih postaj na VHF in UHF področju. ** ''Satelitski TV'' sprejemnik - sprejema televizijski signal neposredno iz satelita in ga prikaže na navadni [[Televizija|televiziji]]. Strešna satelitska antena sprejema televizijske kanale modulirane na mikrovalovnem pasu K_u . Signal se na Zemljo prenaša iz satelita v [[Geostacionarna orbita|geostacionarni]] orbiti 22.000 kilometrov nad Zemljo. Sprejemnik signal pretvori v nižjo medfrekvenco in ga pošlje skozi koaksialni kabel TV sprejemniku. Naročnik plačuje mesečno naročnino. * '''Podatkovne komunikacije''' ** ''Brezžični (WiFi) modem'' - je podatkovni digitalni oddajnik in sprejemnik v prenosni napravi s kratkim dosegom, ki deluje na mikrovalovnem frekvenčnem področju. Uporablja se za prenos podatkov med napravami preko dostopne točke, [[usmerjevalnik]] ali prehod, ki povezujejo prenosno napravo z lokalno računalniško omrežje ([[Brezžično omrežje|WLAN)]]. ** ''[[Bluetooth]]'' modem - ima zelo kratek doseg (do 10 m), deluje na frekvenčnem področju 2.4-2.83 GHz, je sprejemnik in oddajnik na prenosnih brezžičnih napravah. Uporablja se kot nadomestek za žično ali kabelsko povezavo, v večini primerov se uporablja za izmenjavo datotek med prenosnimi napravami in mobilnimi telefoni in glasbenimi predvajalniki ter brezžičnimi slušalkami. ** ''Mikrovalovne povezave'' - se uporabljajo za prenos podatkov na dolge razdalje preko visokih frekvenc. Uporabljajo se antenske krožnike ki ozek mikrovalovni žarek usmerijo proti drugi anteni in sprejemniku. Anteni morati biti v vidnem dosegu, doseg signala pa je omejen zaradi ukrivljenosti zemlje. Mikrovalovne povezave se uporabljajo za zasebni prenos podatkov, WAN omrežja in telefonska podjetja, da posredujejo oddaljene telefonske klice in televizijski signal med mesti. * '''Satelitske komunikacije''' - se uporabljajo za prenos podatkov med dvema oddaljenima točkama na zemeljski površini. Sateliti se uporabljajo tudi za reševanje, znanstvene raziskave, opazovanje vremena,... Komunikacija s sateliti lahko poteka na zelo velike razdalje, od 35.786 km (geostacionarna orbita) do več milijon kilometrov oddaljenega medplanetarnega prostora. ** ''Satelitski transponder'' - Je sprejemnik in oddajnik pri satelitskih komunikacijah, ki prenašata večje število podatkovnih kanalov za komuniciranje na dolge razdalje. Komunikacija je lahko telefonska ali pa poteka preko interneta. Prenos signala iz zemeljske postaje poteka preko mikrovalovnega linka na satelit ter nato preko linka iz satelita nazaj na Zemljo na drugo zemeljsko postajo. Satelit ojača signal, ki ga nato pošlje proti uporabniku.<br> ** ''Satelitska zemeljska postaja'' sprejema podatke iz satelita, ki kroži okoli Zemlje. Zemeljske postaje za globoko vesolje, kot je npr. Nasin sprejemnik Deep Space Network sprejema šibke signale vesoljskih odprav. Pri tem uporabljajo velike krožnike premera 25 m in zelo občutljive nizkošumne radijske sprejemnike, podobne tistim v radijskih teleskopih. Pri tem so sprejemniki ohlajeni na −195.79 °C s pomočjo tekočega dušika, tako zmanjšajo šum v vezju.<br> '' * '''Daljinsko upravljanje''' - Sprejemnik pri daljinskem upravljanju sprejema digitalnem ukaze za krmiljenje naprave, ki so lahko zapleteni kot pri upravljanju [[Vojaško brezpilotno letalo|zrakoplova brez posadke]] ali enostavni, kot pri odpiranju garažnih vrat . Daljinski nadzor sistemov pogosto vsebuje tudi kanal za [[Telemetrija|telemetrijo]], ki prenaša podatke krmilniku v obratni smeri. Radijsko vodeni modeli letal, helikopterje, ladij in vozil imajo vgrajene večkanalne sprejemnike za komunikacijo. Na kratkih razdaljah se radio uporablja tudi pri sistemih za odklepanje brez ključa.<br> * '''Radio-lociranje''' - Je uporaba radijskih valov za ugotavljanje lokacije in smeri objekta.<br> ** ''[[Radar]]'' - je naprava, ki oddaja ozek žarek mikrovalov, ta nato odbije od cilja nazaj v sprejemnik. Uporablja se za iskanje predmetov kot so letala, vesoljska vozila, rakete, ladje ali kopenska vozila. Odbite valove običajno prejme sprejemnik, priključen na isto anteno kot oddajnik, ki tako določi razdaljo do cilja. Pogosto se uporablja v letalstvu, pomorskem prometu, plovbi, napovedovanje vremena, vesoljski poletih, za preprečevanje trkov v vozilih, in v vojaške namene. ** ''Globalni navigacijski satelitski sistem'' (GNSS) sprejemnika, kot je npr. GPS sprejemnik, ki se uporablja skupaj z ameriškim [[Globalni sistem pozicioniranja|Globalni sistem za določanje položaja]] - najbolj pogosto uporabljajo elektronske navigacijske naprave. Je avtomatiziran digitalni sprejemnik, ki sočasno sprejema podatke iz več satelitov v nizki zemeljski orbiti. Z uporabo izjemno natačnih časovnih signalov izračuna razdaljo do satelitov in na podlagi [[triangulacija|triangulacije]] določi lokacijo na Zemlji. GNSS sprejemniki se prodajajo kot prenosne naprave, ki so vgrajene v mobilne telefone, vozila in orožja ter celo [[Granata|topovske granate]]. ** ''VOR'' sprejemnik - je navigacijski instrument na letalih, ki uporablja VHF signal iz navigacijskih oddajnikov VOR na frekvenci med 108 in 117.95 MHz. Uporablja se pri navigaciji za določanje razdalje in smeri do oddajnika. ** ''Sledenje divjim živalim'' - je sprejemnik z usmerjeno anteno, ki se uporabljajo za sledenje divjim živalim, ki so označene z majhnim VHF oddajnikom. Uporabljala se pri raziskovanju in spremljanju živali v naravnem okolju.<br> * '''Ostalo''' ** ''[[Telemetrija]]'' sprejemnik - ta prejema podatkovni signal preko katerega se spremlja stanje nekega procesa. Telemetrija se uporablja za spremljanje raket in vesoljskih plovil v letu, beleženje podatkov pri plinskih in naftnih vrtinah in pri znanstvenih instrumentih na oddaljenih lokacijah. ** ''Merilni sprejemnik'' - laboratorijski radijski sprejemnik, ki se uporablja za merjenje karakteristik radijskega signala. Ponavadi je to del spektralnega analizatorja.<br> ** ''Radijski teleskop'' - specializirana antena in radijski sprejemnik, ki se uporablja kot znanstveni instrument za preučevanje šibkih radijskih valov iz vesolja. Preučujejo se astronomski radijski viri kot so npr. zvezde, meglic in galaksije. So najbolj občutljivi radijski sprejemniki, ki jih je naredil človek. Nekatere antene radijskih teleskopov imajo premer tudi do 500 metrov in izredno občutljiv radijski sprejemnik, ki je hlajen z dušikom, da se tako izognejo termičnemu šumu.<br> == Kako radijski sprejemnik deluje == [[Slika:Props36.jpg|sličica|Simbol za anteno]] Radijski sprejemnik je povezan z [[Antena|anteno]], ki pretvori nekaj energije iz radijskih valov v šibko izmenično [[Električna napetost|napetost]], ki se nato dovede na vhod sprejemnika. Antena je običajno sestavljena iz kovinskih vodnikov različnih oblik. Nihanje [[Električno polje|električnega]] in [[Magnetno polje|magnetnega polja]] radijskih valov potiska [[Elektron|elektrone]] v anteni naprej in nazaj ter tako ustvari nihanje napetosti. === Filtriranje, ojačanje in demodulacija === Vsak radijski sprejemnik opravi tri osnovne postopke obdelave signala iz antene: filtriranje, ojačanje, in demodulacijo:<ref name="Ganguly">{{navedi knjigo|last1=Ganguly|first1=Partha Kumar|title=Principles of Electronics|publisher=PHI Learning Pvt. Ltd.|date=2015|location=|pages=286–289|language=|url=https://books.google.com/books?id=8fmUCgAAQBAJ&pg=PA287&dq=%22radio+receiver%22+filter+amplification+demodulation|doi=|id=|isbn=812035124X}}</ref> [[Slika:Bandpass_filter_symbol.svg|100px|sličica|Simbol za široko pasovni filter]] * '''''Širokopasovno filtriranje''''': Radijski valovi iz več oddajnikov potujejo skozi zrak istočasno brez, da bi se med seboj motili. Te je v sprejemniku med seboj možno ločiti zato ker imajo različne [[Frekvenca|frekvence]]. Da bi željen radijski signal ločili od ostalih, širokopasovni filter prepušča le signale določenih frekvenc, ostale pa blokira. <br> [[Slika:Modulated_radio_signal_frequency_spectrum.svg|sličica|Frekvenčni spekter radijskega signala AM je sestavljen iz frekvence [[Nosilni signal|nosilnega signala]] frekvence in dveh bočnih pasov (''sideband''), ki se nahajata nad in pod nosilno frekvenco]] : Širokopasovni filter je sestavljen iz enega ali več [[Nihajni krog|resonančnih vezij]] (uglašeno vezje). Ko je prihajajoči radijski signal enak resonančni frekvenci filtra, ki je nastavljen na želeno radijsko postajo, ta prepušča signal na naslednjo stopnjo sprejemnika. Pri vseh ostalih frekvencah ima filter višjo impedanco, zato duši prehod teh frekvenc. * '''''Pasovna širina in selektivnost''''': Filter v sprejemniku prepušča določen pas frekvenc, ki se imenuje ''prepustni pas (passband)''. Širina prepustnega pasu je odvisna od načina modulacije in sega od nekaj 100 [[Herc|Hz]] ([[telegrafija]]) do nekaj [[Herc|kHz]] (prenos zvoka). Pasovna širina filtra mora biti dovolj široka, da omogoči neoviran prehod signala brez popačenja vendar hkrati dovolj ozka, da blokira vse ostale radijske signale s frekvencami izven prepustnega pasu. Prepuščena pasovna širina sprejemnika se imenuje tudi ''kanal''. Sposobnost sprejemnika, da zavrne neželene radijske postaje v bližini frekvence želene postaje je pomemben parameter, ki se imenuje ''selektivnost''. V sodobnih sprejemnikih se uporabljajo filtri iz kvarčnih kristalov, keramičnih resonatorjev, ali površinskih akustičnih valov (SAW, surface acoustic wave), ki imajo večjo selektivnost, kot filtri, sestavljeni in [[dušilka|dušilk]] in [[kondenzator]]jev. * '''''Uglasitev''''': Če želite izbrati določeno radijsko postajo je radio potrebno uglasiti na frekvenco željenega oddajnika. Radio ima v ta namen prikazovalnik, ki prikazuje frekvenco, na katero ga uglasimo. Uglaševanje je prilagajanje frekvence sprejemnega prepustnega pasu na frekvenco želenega radijskega oddajnika. Z obračanjem gumba za uglaševanje spreminjamo [[Resonanca|resonančno frekvenco]] [[Nihajni krog|nihajnega kroga]]. Ko je resonančno frekvenco enaka frekvenci radijskega oddajnik frekvenca nastavljeno vezje niha v sozvočju, signal pa s tem preide na ostali del sprejemnika.<br> : Sprejemniki imajo ponavadi več stopenj ojačanja: radijski signal iz širokopasovnega filtra se ojača toliko, da je dovolj visok za demodulator, nato se avdio signal iz demodulatorja ojača toliko, da je dovolj močan za zvočnike. Stopnjo ojačanja radijskega sprejemnika se določi s parametrom imenovanim ''občutljivost'', ki je najmanjša jakost signala radijske postaje na anteni, izmerjena v [[Volt|mikrovoltih]], potrebna za jasno sprejemanje signala z določenim razmerjem med signalom in šumom. Signal je možno ojačati poljubno visoko, pri čemer omejitev sodobnih ojačevalnikov ni stopnja ojačanja, temveč naključni električni šum v električnem vezju, ki lahko preglasi šibak radijski signal.<br> [[Slika:Amplifier_symbol.svg|100px|sličica|Simbol za ojačevalnik]] * '''''Ojačanje''''': Moč radijskih valov, ki jih ujame antena sprejemnika, se zmanjšuje s kvadratom njegove oddaljenosti od oddajne antene. Tudi z močnimi oddajniki pri katerih je sprejemnik več kot nekaj kilometrov oddaljen od oddajnika je moči, ki jo prestreže antena sprejemnika zelo majhna in morda znaša le nekaj [[Vat|pikovatov]]. Da bi povečali moč sprejetega signala, se signal ojača v ojačevalniku.<br> [[Slika:Demodulator_symbol.svg|100px|sličica|Simbol za demodulator]] * '''''Demodulacija''''': Potem, ko je radijski signal filtriran in ojačan, mora sprejemnik izločiti koristno informacijo iz moduliranega [[Nosilni signal|nosilca]] radijskih frekvenc. To opravi vezje imenovano demodulator (detektor). Pri tem vsaka vrsta modulacije uporablja ustrezen tip demodulatorja za optimalni rezultat.<br> [[Slika:Envelope_detector_circuit.svg|sličica|Detektorsko vezje]] [[Slika:Amplitude_modulation_detection.svg|sličica|Kako detektorsko vezje deluje]] Izhodni signal demodulatorja se ponavadi ojača toliko, da ima zadostno moč za pogon izhodne naprave, ki človeku posreduje koristno informacijo. Zvočni signal se preko zvočnikov pretvori v zvok. [[Video|Video signal]], ki predstavlja gibljive slike, pa se preko zaslona pretvori v svetlobo oz. sliko. Podatki v digitalni obliki se lahko posredujejo računalnikom, ki človeku omogočajo upravljanje s podatki v obliki zvoka in slike. : Najbolj enostavna demodulacija za razumevanj je AM demodulacija, ki se uporablja pri AM radijskih sprejemnikih. Nalogo demodulacije opravi [[detektorski sprejemnik|detektorsko vezje]] sestavljeno iz [[Dioda|diode]] ''(D)'' in vzporedno vezanega [[Kondenzator|kondenzatorja]] ''(C)''. Namen tega vezja je odstranitev nosilnega signala in izločitev ovojnice amplitudno moduliranega signala, ki neposredno predstavlja koristno informacijo. === Uglašen radijski sprejemnik === [[Slika:Tuned_radio_frequency_(TRF)_receiver_block_diagram_2.svg|sličica|Blok diagram za nastavljanje frekvence radijskega sprejemnika. Da bi dosegli dovolj selektivnost pri zavračanju kanalov na bližnjih frekvencah je potrebno uporabiti večje število pasovnoprepustnih filtrov, vezanih v kaskado. Črtkana črta označuje, da je treba filtre pasovne širine nastaviti skupaj.]] Uglašeni radijski sprejemniki so bili prva vrsta radijskih sprejemnikov. Njihov glavni del je bil nihajni krog, ki je služil kot filter, s pomočjo katerega je bilo možno sprejemnik uglasiti na želeno frekvenco radijskega oddajnika. Ker je samo z eno stopnjo filtra težko dobiti majhno pasovno širino prepuščenega signala, so taki sprejemniki vsebovali več nihajnih krogov, ki jih je bilo treba nastavljati ločeno. To je pomenilo zamuden postopek uglaševanja, poleg tega je bila zmogljivost takih sprejemnikov zelo slaba.<ref>[https://www.analogictips.com/radio-receiver-architectures-part-1-trf-superhet/ Radio receiver architectures, Part 1—TRF and Superhet]</ref> === Superheterodinska zasnova sprejemnika === [[Slika:Superheterodyne_receiver_block_diagram_2.svg|sličica|Blok diagram superheterodinskega sprejemnika. Črtkana črta označuje, da morata biti RF filter in lokalni oscilator uglašena v paru.]] Superheterodinski sprjemnik, ki ga je leta 1918 izumil Edwin Armstrong<ref name="Armstrong1">{{cite journal|last1=Armstrong|first1=Edwin H.|title=A new system of radio frequency amplification|journal=Proceedings of the Inst. of Radio Engineers|volume=9|issue=1|pages=3–11|publisher=Institute of Radio Engineers|location=New York|date=February 1921|url=https://books.google.com/books?id=rk1JAQAAIAAJ&pg=RA1-PA5|issn=|doi=|id=|accessdate=December 23, 2015}}</ref>, se danes uporablja pri skoraj vsej modernih sprejemnikih<ref name="Williams1">[https://books.google.com/books?id=XiKgKdeBi6cC&pg=PA28&dq=superheterodyne Williams, Lyle Russell (2006) ''The New Radio Receiver Building Handbook'', p. 28-30]</ref> izjema je le nekaj specializiranih aplikacij. Superheterodinski sprejemnik je nastal v času, ko so se pričeli uporabljati radijski signali višjih frekvenc, ki jih običajni ojačevalniki in filtri niso mogli več učinkovito obdelati. Pri superheterodinskem sprejemniku se signal iz antene pretvori na nižjo vmesno frekvenco (intermediate frequency, IF) s fiksno vrednostjo, preden se signal obdela.<ref name="Terman8">[http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf Terman, Frederick E. (1943) ''Radio Engineers' Handbook'', p. 636-638]</ref><ref name="CarrHandbook1">{{navedi knjigo|last1=Carr|first1=Joseph J.|title=The Technician's Radio Receiver Handbook: Wireless and Telecommunication Technology|publisher=Newnes|date=2001|location=|pages=8–11|language=|url=https://books.google.com/books?id=PNnJnWMQCNkC&pg=PA8|doi=|id=|isbn=0750673192}}</ref> Vhodni signal iz antene s frekvenco f_I se v posebnem nelinearnem vezju (mešalniku) s sinusnim signalom frekvence f_LO, ki ga generira ''lokalni oscilator'' (LO) v sprejemniku. Na izhodu mešalnika tako dobimo signala z vsoto in razliko obeh frekvenc (tj. ''f_I+f_LO'' in ''f_I-f_LO''), pri čemer signal višje frekvence odstranimo s filtriranjem. Signal z vmesno frekvenco nato ojačamo in demoduliramo na enak način, kot pri navadnem sprejemniku. Sprejemnik je enostaven za nastavitev; za sprejem signalov različnih frekvenc je potrebno le spremeniti frekvenco lokalnega oscilatorja. Stopnje sprejemnika po mešalniku delujejo na fiksni medfrekvenci, kar omogoča uporabo filtrov z zelo ozko prepustno pasovno širino, saj odpade potreba po prilagajanju na več različnih frekvenc. Fiksna frekvenca omogoča sodobnim sprejemnikom, da uporabljajo natančne [[Kamena strela|kvarčne kristale]], keramične resonatorje ali filtre površinskih zvočnih valov (surface acoustic wave (SAW), ki imajo zelo visoke faktorje kvalitete Q, da izboljšajo selektivnost. Problem enojnega superheterodinskega sprejemnika je občutljivost na ''zrcalne frekvence''. Tako bi v primeru sprejema vhodnega signala signala frekvence 14 MHz in frekvence lokalnega oscilatorja 5 MHz dobili medfrekvenco 9 MHz. Enako medfrekvenco pa bi pri enaki frekvenci lokalnega oscilatorja dobili tudi v primeru, da bi vhodni signal imel frekvenco 4 MHz, kar pomeni, da bi ob zadosti močnem signalu frekvence 4 MHz imeli hude motnje pri sprejemu signala frekvence 14 MHz. Ker je zrcalna frekvenca v tem primeru precej oddaljena od želene frekvence, je ni težko izločiti s filtriranjem signala pred vstopom v mešalnik. Če pa bi izbrali nižjo medfrekvenco 455 kHz, pa bi bila pri 14 MHz zrcalna frekvenca 13,09 MHz, ki pa bi za izločitev zahtevala zelo dober filter.<ref>Priročnik za radioamaterje, str. 124-125, ZRS 2004</ref> Pasovna širina filtrov je premosorazmerna vhodni frekvenci, kar pomeni, da je boljša selektivnost možna pri nižjih frekvencah, ravno tako je lažje ojačevati nižje frekvence. Iz tega je razvidno, da je za izločitev zrcalnih frekvenc bolje izbrati višjo vmesno frekvenco, za zagotovitev občutljivosti in selektivnosti pa nižjo vmesno frekvenco. Da se zadosti temu pogoju, superheterodinski sprejemniki uporabljajo dvojno pretvorbo, od katerih prva stopnja uporablja visoko, druga pa nizko vmesno frekvenco. Nekateri sprejemniki za izboljšanje zmogljivosti uporabljajo tudi tri vmesne frekvence (trojni superheterodinski sprejemnik). Uglaševanje je poenostavljeno v primerjavi z večstopenjsko zasnovo TRF. Skupna ojačitev sprejemnika je razdeljena na tri ojačanja na različnih frekvencah; radijski signal, medfrekvenco in zvočni ojačevalnik. To zmanjšuje težave s povratnimi informacijami in parazitskimi nihanji, ki se pojavijo v sprejemnikih, kjer večina ojačevalnih stopenj deluje na isti frekvenci, kot pri sprejemniku TRF. === Avtomatska kontrola ojačanja === Jakost (amplituda) radijskega signala iz sprejemne antene se drastično spreminja po jakosti, odvisno od tega, kako daleč je radijski oddajnik, kako močan je in kako se širijo radijski valov na svoji poti.<ref name="Drentea">{{navedi knjigo|last1=Drentea|first1=Cornell|title=Modern Communications Receiver Design and Technology|publisher=Artech House|date=2010|location=|pages=325–330|language=|url=https://books.google.com/books?id=9juUwbKP-58C&pg=PA339&dq=%22automatic+gain+control%22|doi=|id=|isbn=1596933100}}</ref> Moč signala, ki ga prejme od določenega oddajnika, se spreminja s časom zaradi spreminjanja pogojev širjenja signalov na poti, skozi katero prehaja radijski val, kot so interference različnih poti. Temu pojavu se pravi pojemanje (''fading''). V AM sprejemniku je amplituda zvočnega signala iz detektorja in glasnost zvoka sorazmerna z amplitudo radijskega signala, tako da pojemanje povzroči spremembe v jakosti. Poleg tega, da je sprejemnik nastavljen med močnimi in šibkimi postajami, se glasnost zvoka iz zvočnika drastično spreminja. Brez avtomatskega sistema za upravljanje, bi bilo treba v AM sprejemniku stalno nastavljati glasnost. Zato skoraj vsi sodobni sprejemniki vključujejo [[Povratna zanka|povratno zanko]], ki spremlja ''povprečni nivo'' radijskega signala na detektorju in temu primerno prilagodi ojačanje ojačevalnika, da ta potem zagotovi zadostni nivo signala za demodulacijo. Temu se pravi avtomatski nadzor ojačanja (AGC, automatic gain control). AGC se lahko primerja s sistemom prilagajanja človeškega očesa an temo; ob vstopu v temno sobo se okrepi ojačanje očesa z odpiranjem šarenice. V najpreprostejši obliki je sistem AGC sestavljen iz [[usmernik]]<nowiki/>a, ki pretvarja RF signal v spreminjajoči se DC nivo, filter z nizko pasovno širino zglasi spreminjajoči signal in ga povpreči. To se uporablja kot kontrolni signal na začetni stopnji ojačevalnika. V superheterodinskem sprejemniku se AGC običajno uporablja za IF ojačevalnike, lahko se uporablja tudi druga AGC zanka, ki nadzira ojačanje RF ojačevalnika in preprečuje njegovo preobremenitev. == Zgodovina == Radijske valove je, leta 1887, prvi odkril nemški fizik [[Heinrich Rudolf Hertz|Heinrich Hertz]]'s z vrsto poizkusov s katerimi je želel dokazati [[Elektrika in magnetizem|elektromagnetno teorijo]] Jamesa Clerka Maxwela. Hertz je uporabil iskreče dipolne antene, ki so ustvarjali valove in mikrometrske iskreče reže pritrjene na dipolne in loop antene, da bi jih zaznal.<ref name="Lee">{{navedi knjigo|last=Lee|first=Thomas H.|title=The Design of CMOS Radio-Frequency Integrated Circuits, 2nd Ed.|publisher=Cambridge University Press|date=2004|location=UK|pages=1–8|url=https://books.google.com/books?id=io1hL48OqBsC&pg=PA2|isbn=0521835399}}</ref><ref name="Appleyard">{{cite journal|last1=Appleyard|first1=Rollo|title=Pioneers of Electrical Communication part 5 - Heinrich Rudolph Hertz|journal=Electrical Communication|volume=6|issue=2|pages=67|publisher=International Standard Electric Corp.|location=New York|date=October 1927|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-ITT/20s/ITT-Vol-06-1927-02.pdf|issn=|doi=|id=|accessdate=December 19, 2015}}</ref><ref name="Phillips1">{{navedi knjigo|last1=Phillips|first1=Vivian J.|title=Early Radio Wave Detectors|publisher=Inst. of Electrical Engineers|date=1980|location=London|pages=4–12|language=|url=https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n4/mode/2up|doi=|id=|isbn=0906048249}}</ref> Te primitivne naprave so bile natančneje opisane kot senzorji radijskih valov, ne pa kot "sprejemniki" saj so lahko zaznale radijske valove približno 30 metrov od oddajnika in niso bile uporabljene za komunikacijo temveč kot laboratorijski instrumenti v znanstvenih eksperimentih. === Doba iskrišča === [[Slika:Crystal_radio_receiver_block_diagram.svg|sličica|Splošni blokovni diagram radijskega sprejemnika brez ojačevalnika iz obdobja brezžičnega telegrafa.<ref name="Rudersdorfer2">{{navedi knjigo|last1=Rudersdorfer|first1=Ralf|title=Radio Receiver Technology: Principles, Architectures and Applications|publisher=John Wiley and Sons|date=2013|location=|pages=1–2|language=|url=https://books.google.com/books?id=6aRMAgAAQBAJ&pg=PT14|doi=|id=|isbn=111864784X}}</ref>]] [[Slika:Guglielmo_Marconi_1901_wireless_signal.jpg|sličica|[[Guglielmo Marconi]] je prvi zgradil radijski sprejemnik, na desni je njegov oddajnik na iskro'' na levi pa povezovalni sprejemnik ''iz leta 1890. Sprejemnik je snemal morsejevo abecedo na papirni trak.]] [[Slika:Radiotelegraph_syphon_recorder_tape_1922.png|sličica|Primer čezatlantskega radiotelegrafskega sporočila posnetega na papir, s snemalnikom na sprejemnem centru RCA, New York, leta 1920. Prevod Morse koda je navedena pod trakom.]] V zgodnjih letih radia, od 1887 do 1917, so oddajniki z iskriščem generirali radijske valove tako, da so s pomočjo električne iskre izpraznili električni kondenzator. Vsaka iskra je povzročila dušeno nihanje, ki se je precej hitro zmanjšalo na nič. Teh valov ni bilo mogoče modulirati za prenos zvoka, kot v sodobnem [[Amplitudna modulacija|AM]] in [[Frekvenčna modulacija|FM]] prenosu. Oddajniki na iskrišče ne morejo kakovostno prenašati zvoka, zato so bili uporabljeni izključno za radiotelegrafske zveze. Operater je s pomočjo telegrafskega ključa ter hitrih vklopov in izklopov oddajnika ustvaril različne dolžinske impulze radijskim valovom ("pike" in "črtice") s katerimi je ustvaril sporočilo v [[Morsejeva abeceda|Morsejevi kodi]]. Prvim radijskim sprejemnikom ni bilo potrebno izvleči zvočnega signala, temveč so zaznali samo prisotnost radijskega signala. Naprava, ki je to naredila, se je imenovala detektor. Ker ni bilo ojačevalnih naprav je bila občutljivost sprejemnika odvisna predvsem od detektorja. Preizkušene so bile številne različne detektorske naprave. Radijski sprejemniki v času iskre so sestavljale naslednje komponente: * ''[[Antena]]'', za prestrezanje radijskih valov, ki jih je potem pretvarjala v šibak izmenični [[Električni tok|električnega toka]]. * ''[[Nihajni krog|Uglaševalno vezje]]'', sestavljeno iz kondenzatorja, povezanega s tuljavo, ki je deloval kot pasovni filter za izbiro želenega signala iz signalov, ki jih je izbrala antena. Kondenzator ali tuljava sta bila nastavljiva, z njima je bilo možno nastaviti sprejemno frekvenco različnih oddajnikov. Najzgodnejši sprejemniki, pred letom 1897, niso imeli vezij za uglaševanje, saj tudi prvi oddajniki z iskriščem niso filtrirali izhodnega signala, temveč so oddajali signal z zelo široko pasovno širino, sprejemnik pa je bil prilagojen tako, da je izkoristil kar največji del sprejete energije. Edini način ločevanja signala posameznih oddajnikov je bila sprememba frekvence isker, kar je za posledico imelo različen ton posameznih oddajnikov. Večina kasnejših sprejemnikov je uporabljala par nastavljivih vezij z magnetno sklopljenimi tuljavami, imenovanimi resonančni transformator (oscilacijski transformator) ali "ohlapna spojka".<br> * ''Detektor'', ki je proizvedel impulz enosmernega toka za vsak prejet valovni val. * Kazalna naprava, kot je slušalka, ki pretvori impulze toka v zvočne valove. Prvi sprejemniki so namesto tega uporabljali električni zvonec. Kasnejši sprejemniki v komercialnih brezžičnih sistemih so uporabili vzmetni snemalnik, ki je sestavljen iz [[elektromagnet]]no gnanega injekcijskega peresa, ta pa je sprejet signal (pike in črtice) zapisoval na premikajoč se papirni trak. Prva oseba, ki je uporabljala radijske valove za komunikacijo je bila [[Guglielmo Marconi]].<ref name="Beauchamp1">{{navedi knjigo|last1=Beauchamp|first1=Ken|title=History of Telegraphy|publisher=IET|date=2001|location=|pages=184–186|language=|url=https://books.google.com/books?id=k3XCkncd83AC&pg=PA185|doi=|id=|isbn=0852967926}}</ref> Marconi si je malo izmislil, vendar je bil prvi ki je verjel, da bi radio lahko bil praktični komunikacijski medij in je samodejno razvil prve brezžične telegrafske sisteme, oddajnike in sprejemnike v začetku leta 1894-95, predvsem z izboljšanjem tehnologije, ki so jo izumili drugi.<ref name="Klooster">{{navedi knjigo|last1=Klooster|first1=John W.|title=Icons of Invention|publisher=ABC-CLIO|date=2007|location=|pages=159–161|language=|url=https://books.google.com/books?id=WKuG-VIwID8C&pg=PA161&dq=Tesla|doi=|id=|isbn=0313347433}}</ref><ref name="McNicol">{{navedi knjigo|last1=McNicol|first1=Donald|title=Radio's Conquest of Space|publisher=Murray Hill Books|date=1946|location=|pages=37–45|language=|url=https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/38/mode/2up|doi=|id=|isbn=}}</ref> <ref name="Hong1">{{navedi knjigo|last1=Hong|first1=Sungook|title=Wireless: From Marconi's Black-box to the Audion|publisher=MIT Press|date=2001|location=|pages=1–2|language=|url=https://books.google.com/books?id=UjXGQSPXvIcC&pg=PA2|doi=|id=|isbn=0262082985}}</ref><ref name="Sarkar3">[https://books.google.com/books?id=NBLEAA6QKYkC&pg=PA353 Sarkar et al (2006) ''History of Wireless'', p. 349-358], [http://www.ee-techs.com/techbook/wireless-3.pdf archive]</ref> [[Oliver Joseph Lodge|Oliver Lodge]] in Alexander Popov sta istočasno eksperimentirali s podobnimi napravami za sprejem radijskih valov,<ref name="Fleming1">{{navedi knjigo|last1=Fleming|first1=John Ambrose|title=The Principles of Electric Wave Telegraphy and Telephony, 2nd Ed.|publisher=Longmans, Green and Co.|date=1910|location=London|pages=420–428|language=|url=https://books.google.com/books?id=qQFVAAAAMAAJ&pg=PA420|doi=|id=|isbn=}}</ref> , vendar ni znano, da bi prenašalo Morsejevo kodo, samo nize naključnih impulzov. Zato je Marconi dobil vse zasluge za izgradnjo prvih radijskih sprejemnikov. ==== Povezovalni sprejemnik ==== [[Slika:Cohere(Ag-Ni).jpg|sličica|Povezovalni člen (Coherer) iz leta 1904, razbil ga je Marconi.]] Prvi radijski sprejemnik ki so ga izumili Marconi [[Oliver Joseph Lodge|Oliver Lodge]] in Alexander Popov leta 1894-5 je uporabljal primitivni detektor radijskih valov imenovan povezovalnik, ki ga je leta 1890 izumil Edouard Branly in izboljšal Lodge in Marconi. Povezovalnik je bila steklena cev s kovinskimi elektrodami na vsakem koncu, z drobnim kovinskim prahom med elektrodami. Na začetku je imela visoko upornost. Ko se je na elektrodi dovedla napetost radijske frekvence je upornost upadla in je prevajal električno energijo. Povezovalnik je bil v sprejemniku priključen neposredno med anteno in tlemi. Poleg antene je bil povezovalnik priključen v enosmerni tokokrog z baterijo in relejem. Ko je dohodni radijski val zmanjšal upornost povezovalnega toka, je tok iz [[Akumulator|akumulatorja]] stekel skozi pri tem vključil rele, zvonec ali pa naredil zapis na trak vzmetnega snemalnika. Za nastavitev povezovalnika na začetno neprevodno stanje za sprejem naslednjega pulza, se je uporabljal t.i. ''razdruževalnik'', ki je mehansko pretresel povezovalnik in s tem ločil kovinski prah. Združevalnik je starinska naprava in tudi danes obstaja nekaj nejasnostii glede natančnega fizikalnega principa, s katerim so delovali različni tipi sprejemnikov.<ref name="Nahin1">[https://books.google.com/books?id=V1GBW6UD4CcC&pg=PA53 Nahin, Paul J. (2001) ''The Science of Radio'', p. 53-56]</ref><ref name="Phillips5">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n35/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 57-60]</ref> Vendar je mogoče videti, da je bila v osnovi bistabilna naprava, stikalo, ki se je vklapljalo ob prisotnosti radijskih valov, in zato ni moglo usmeriti radijskega vala za namen demodulacije, kot pri poznejših amplitudno moduliranih (AM) radijskih prenosih, ki so prenašali zvok. V dolgih serijah poskusov je Marconi ugotovil, da bi z uporabo dvignjene žične monopole antene, namesto Hertzove dipolne antene, lahko oddajal na daljše razdalje, ki presegajo ukrivljenost Zemlje. S tem je dokazal, da radio ni le laboratorijska zanimivost, temveč komercialno izvedljiva komunikacijska metoda. Vrhunec je dosegel v svojem zgodovinskem čezatlantskem brezžičnem prenosu 12. decembra 1901 od Poldhuja, Cornwalla do St. John'sa, Nova Fundlandija, na razdlaji 3500 km, ki ga je sprejel povezovalnik. Vendar je bila običajna razdalja povezovalnih sprejemnikov tudi z močnimi oddajniki tistega obdobja omejena le na nekaj sto kilometrov. ravno zato nekateri dvomijo, da je sprejemnik dejansko sprejel oddan signal in ne morda atmosferskega šuma. Povezovalnik je ostal prevladujoči detektor, ki se je pri zgodnjih radijskih sprejemnikih uporabljal približno deset let, dokler ga okoli leta 1907 nista nadomestila kristalni detektor in elektrolitski detektor. Kljub velikemu razvojnemu delu je bil zelo primitivna naprava. Ni bil zelo občutljiv in se je poleg pričakovanega signala odzval tudi na impulzni radijski šum, kot je vklop ali izklop bližnjih luči. Zaradi težkega mehanizma za izklop je bil omejen na hitrost prenosa podatkov med 12-15 besed na minuto Morsejeve abecede, medtem ko bi sprejemnik s papirnim trakom lahko sprejemal 100 besed Morsejeve abecede na minuto. ==== Drugi zgodnji detektorji ==== Slabo delovanje povezovalnika je spodbudilo veliko raziskav, da bi našli boljše detektorje radijskih valov. Preizkušene so bile celo nekatere čudne naprave; raziskovalci so eksperimentirali z uporabo žabjih nog in celo človeških možganov kot detektorja.<ref name="Phillips2">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n106/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 198-203]</ref> V prvih letih 20. stoletja so bili opravljeni poskusi uporabe [[Amplitudna modulacija|amplituda modulacije]] (AM) za prenos zvoka po radiu (radiotelefonija). Zato je bil naslednji cilj pri razvoju detektorja najti detektor, ki bi lahko demodulirali AM signal, s čimer bi se iz radijskega vala izvlekel avdio (zvočni) signal. Na podlagi poiskusov in napakami je bilo ugotovljeno, da bi to lahko storil detektor, ki je kazal "asimetrično prevodnost"; naprava, ki prevaja tok v eno smer v drugo pa ne.<ref name="Phillips8">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n109/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 205-209]</ref> Ta je usmeril radijski signal, s čimer je prepuščal le eno polariteto signala, pustil pa je pulzni enosmerni tok katerega amplituda se je spreminjala v skladu z moduliranim signalom. Slušalke so zaradi omejenega frekvenčnega odziva odstranile tudi visokofrekvenčni nosilni signal, zato se je v njih slišal le zvok. Spodaj so detektorji, ki so jih veliko uporabljali, preden so okoli leta 1920 njihovo vlogo prevzele vakuumske cevi.<ref name="Secor">{{cite journal|last1=Secor|first1=H. Winfield|title=Radio Detector Development|journal=Electrical Experimenter|volume=4|issue=9|pages=652–656|publisher=Experimenter Publishing Co.|location=New York|date=January 1917|url=http://www.nuenergy.org/radio-detector-development/|issn=|doi=|id=|accessdate=January 3, 2016}}</ref> Vsi, razen magnetnega detektorja, so lahko usmerili in tako sprejemali AM signale: [[Slika:DÉTECTEUR_MAGNÉTIQUE_(radio).jpg|sličica|Magnetni detektor]] * '''Magnetni detektor''' - Razvil ga je [[Guglielmo Marconi]] leta 1902 iz metode, ki jo je izumil [[Ernest Rutherford]], in uporabljala družba Marconi, dokler niso začeli uporabljati vakumskih cevi Audion okoli leta 1912. To je bila mehanska naprava, ki je bila sestavljena iz neskončnega traku železnih žic, ki so bile napeljane preko dveh škripcev, ki je jih vrtel mehanizem za navijanje.<ref name="McNicol3">{{navedi knjigo|last1=McNicol|first1=Donald|title=Radio's Conquest of Space|publisher=Murray Hill Books|date=1946|location=|pages=121–123|language=|url=https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/121/mode/2up|doi=|id=|isbn=}}</ref><ref name="Stone2">[https://books.google.com/books?id=95REAAAAIAAJ&pg=PA209 Stone, Ellery (1919) ''Elements of Radiotelegraphy'', p. 209-221]</ref><ref name="Fleming2">[https://books.google.com/books?id=qQFVAAAAMAAJ&pg=PA446 Fleming, John Ambrose (1910) ''The Principles of Electric Wave Telegraphy and Telephony'', p. 446-455]</ref><ref name="Phillips7">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n49/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 85-108]</ref> Železne žice so bile speljane skozi tuljavo z drobno žico, pritrjeno na anteno, v [[magnetno polje]], ki sta ga ustvarjala dva [[Magnet|magneti]]. [[Histereza]] železa je inducirala impulz toka v senzorski tuljavi vsakič, ko je radijski signal prešel skozi vzbujalno tuljavo. Magnetni detektor se je uporabljal na ladijskih sprejemnikih zaradi neobčutljivosti na vibracije. Eden je bil del radijske postaje na [[RMS Titanic|RMS ''Titanik'']], ki je bil uporabljena za klic na pomoč med njegovim slavnim potopom 15. aprila 1912.<ref name="Stephenson">{{cite journal|last1=Stephenson|first1=Parks|title=The Marconi Wireless Installation in R.M.S. Titanic|journal=Old Timer's Bulletin|volume=42|issue=4|pages=|publisher=The Antique Wireless Association|location=|date=November 2001|url=http://marconigraph.com/titanic/wireless/mgy_wireless.html|issn=|doi=|id=|accessdate=May 22, 2016|archive-date=2017-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20171227071020/http://marconigraph.com/titanic/wireless/mgy_wireless.html|url-status=dead}} copied on Stephenson's marconigraph.com personal website</ref> [[Slika:Electrolytic_detector.jpg|sličica|Elektrolitski detektor]] * '''Elektrolitsko detektor''' - Leta 1903 ga je izumil Reginald Fessenden, sestavljen je bil iz tanke posrebrene [[platina]]ste žice zaprte v stekleni paličici, konica katere se je dotikala površine skodelice [[Dušikova kislina|dušikove kisline]].<ref name="McNicol4">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/115/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 115-119]</ref><ref name="Fleming3">[https://books.google.com/books?id=qQFVAAAAMAAJ&pg=PA460 Fleming, John Ambrose (1910) ''The Principles of Electric Wave Telegraphy and Telephony'', p. 460-464]</ref><ref name="Phillips6">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n39/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 65-81]</ref> Elektrolitsko delovanje je povzročilo tok, ki je tekel samo v eno smer. Detektor je bil v uporabi do leta 1910. Elektrolitski detektorji, ki jih je Fessenden namestil na ladjah ameriške mornarice, so prejeli prvo AM radijsko oddajo na božični večer, leta 1906, to je bila božična glasba, ki jo je Fessenden prenašal s svojim alternatorskim oddajnikom. [[Slika:Kristallradio_(3).jpg|sličica|Detektor z mačjim brkom ( cat's whisker) [[Detektorski sprejemnik|iz kristalnega radio]] iz dvajsetih let prejšnjega stoletja]] * '''[[Dioda|Žarilnokatodne dioda]]''' ('''Žarilni ventil''') - Prva [[Elektronka|vakuumska cev]], ki jo je leta 1904 izumil John Ambrose Fleming, je bila sestavljena iz vakuumske steklene žarnice, ki je vsebovala dve elektrodi: [[Katoda|katodo]], sestavljeno iz žarilne nitke, podobne tistim v žarnici, in anode v obliki kovinske plošče.<ref name="Lee1">[https://books.google.com/books?id=WqdzSq56lSQC&pg=PA9 Lee, Thomas H. (2004) ''The Design of CMOS Radio Frequency Integrated Circuits, 2nd Ed.'', p. 9-11]</ref><ref name="McNicol5">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/157/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 157-162]</ref><ref name="Fleming4">[https://books.google.com/books?id=qQFVAAAAMAAJ&pg=PA476 Fleming, John Ambrose (1910) ''The Principles of Electric Wave Telegraphy and Telephony'', p. 476-483]</ref> Fleming, svetovalec pri Marconiju, je izumil ventil kot bolj občutljiv detektor za čezatlantski brezžični sprejem. Žarilno nitko je segrel z ločenim tokom, ta je s termično emisijo oddala elektrone, pojav je odkril [[Thomas Alva Edison|Thomas Edison]]. Med anodo in katodo se je dovedel radijski signal. Ko je bila anoda pozitivna je tok elektronov tekel od katode do anode, ko je bila anoda negativna, so bili elektroni blokirani in tok ni tekel, torej je delovala kot [[dioda]]. Flemingov ventil je bil uporabljen v omejenem obsegu vendar ni bil priljubljen, ker je bil drag, imel je omejeno življenjsko dobo žarilne nitke, poleg tega ni bil tako občutljiv kot elektrolitski ali kristalni detektorji. * '''Kristalni detektor''' ('''detektor z mačjim brkom''') - okoli leta 1906 sta ga izumila Henry HC Dunwoody in Greenleaf Whittier Pickard, temelji na odkritju "asimetrične prevodnosti" kristalov. Pred pojavom Flemingove diode so bili kristalni detektorji najpogosteje uporabljeni za demodulacijo amplitudno moduliranih signalov.<ref name="Marriott">{{Cite journal|last=Marriott|first=Robert H.|title=United States Radio Development|journal=Proc. of the Inst. of Radio Engineers|volume=5|issue=3|page=184|publisher=Institute of Radio Engineers|location=US|date=September 17, 1915|url=https://books.google.com/books?id=bh0B93CuXnkC&pg=PA184|issn=|doi=10.1109/jrproc.1917.217311|accessdate=2010-01-19}}</ref><ref name="McNicol6">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/123/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 123-131]</ref><ref name="Fleming5">[https://books.google.com/books?id=qQFVAAAAMAAJ&pg=PA471 Fleming, John Ambrose (1910) ''The Principles of Electric Wave Telegraphy and Telephony'', p. 471-475]</ref> Kristalni detektor je bil sestavljen iz koščka kristalnega polprevodniškega minerala, kot je [[galenit]] (svinčev sulfid), čigar površine se je dotikala fino vzmetna kovinska žica, nameščena na nastavljivi ročici, s katero je uporabnik lahko premikal žico po kristalu toliko časa, da je naletel na prevodno mesto. Uglaševanje je bilo uporabljeno v prvotnih eksperimentih<ref>Cecil Lewis Fortescue, Wireless Telegraphy, Read Books Ltd - 2013, chapter XIII</ref> Hertza. V praksi pa se je pojavilo okoli leta 1890 v brezžičnih sistemih, ki niso bili posebej zasnovani za radijsko komunikacijo. Predavanje [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]] marca 1893, v katerem je prikazal, [[Brezžičen prenos energije|brezžični prenos energije]] za razsvetljavo je vsebovalo elemente uglaševanja.<ref name="Hong3">{{navedi knjigo|last1=Hong|first1=Sungook|title=Wireless: From Marconi's Black-box to the Audion|publisher=MIT Press|date=2001|location=|pages=199|language=|url=https://books.google.com/books?id=UjXGQSPXvIcC&pg=PA89|doi=|id=|isbn=0262082985}}</ref>. Sistem za brezžično razsvetljavo je bil sestavljen iz vzbujalnega transformatorja z iskriščem z žično anteno, ki je prenešala moč skozi sobo v drugi resonančni transformator, nastavljen na frekvenco oddajnika, ki je osvetlil [[Geisslerjeva cev|Geisslerjevo cev]]. Uporaba uglaševanja v prostem prostoru je bila leta 1894 razložena in predstavljena na predavanjih Oliverja Lodgea o Hertzovem delu.<ref>Peter Rowlands, Oliver Lodge and the Liverpool Physical Society, Liverpool University Press - 1990, page 117</ref> Takrat je Lodge prikazal fizikalne in optične lastnosti radijskih valov namesto, da bi poskušal zgraditi komunikacijski sistem, vendar pa je še naprej razvijal metode uglašenega radia (kar je imenoval "sintonija"), vključno z uporabo spremenljive induktivnosti za nastavljanje antene.<ref>Jed Z. Buchwald, Scientific Credibility and Technical Standards in 19th and early 20th century Germany and Britain, Springer Science & Business Media - 1996, pages 158-159</ref><ref name="Aitken1">{{navedi knjigo|last1=Aitken|first1=Hugh G.J.|title=Syntony and Spark: The Origins of Radio|publisher=Princeton Univ. Press|date=2014|location=|pages=255|language=|url=https://books.google.com/books?id=Mez_AwAAQBAJ&pg=PA254|doi=|id=|isbn=1400857880}}</ref><ref>Thomas H. Lee, The Design of CMOS Radio-Frequency Integrated Circuits, Cambridge University Press - 2004, page 35</ref> ==== Uglaševanje ==== "Uglaševanje" nastavi frekvenco sprejemnika na frekvenco želenega radijskega oddajnika. Prvi sprejemniki niso imeli nastavljivega vezja, detektor je bil priključen neposredno med anteno in ozemljitvijo. Zaradi pomanjkanja frekvenčno selektivnih komponent poleg antene je bila [[Pasovna širina|pasovne širine]] sprejemnika enaka široki pasovni širini antene.<ref name="Hong2">{{navedi knjigo|last1=Hong|first1=Sungook|title=Wireless: From Marconi's Black-box to the Audion|publisher=MIT Press|date=2001|location=|pages=89–100|language=|url=https://books.google.com/books?id=UjXGQSPXvIcC&pg=PA89|doi=|id=|isbn=0262082985}}</ref> To je bilo sprejemljivo in celo potrebno, ker tudi prvi oddajniki na iskro niso imeli uglaševalnega vezja, zato so oddajali zelo širok frekvenčni spekter. <ref name="Beauchamp2">[https://books.google.com/books?id=k3XCkncd83AC&pg=PA185 Beauchamp, Ken (2001) ''History of Telegraphy'', p. 189-190]</ref>Za sprejemanje dovolj energije iz tega širokopasovnega signala je moral sprejemnik imeti tudi sam široko pasovno širino. Ko je na določenem območju oddajal več kot en oddajnik z iskriščem, so se njihove frekvence prekrivale, zato so se njihovi signali motili, kar je povzročilo motnje na sprejemu.<ref name="Kennelly">{{navedi knjigo|last1=Kennelly|first1=Arthur E.|title=Wireless Telegraphy: An Elementary Treatise|publisher=Moffatt, Yard and Co.|date=1906|location=New York|pages=173–183|language=|url=https://books.google.com/books?id=5OMOAAAAYAAJ&pg=PA173&lpg=PA173&dq=%22selective+signaling%22|doi=|id=|isbn=}}</ref> Potreben je bil način, da bi sprejemnik lahko izbral, kateri signal oddajnika bo sprejemal.<ref name="Aitken4">[https://books.google.com/books?id=Mez_AwAAQBAJ&pg=PA31&dq=tesla Aitken, Hugh 2014 ''Syntony and Spark: The origins of radio, p. 31-48'']</ref> zaradi slabe nastavitve oddajnikov oddajnik se je signal "dušil" ali zamrl, kar je močno zmanjšalo moč in doseg prenosa.<ref>Jed Z. Buchwald, Scientific Credibility and Technical Standards in 19th and early 20th century Germany and Britain, Springer Science & Business Media - 1996, page 158</ref> Leta 1892 je [[William Crookes]] predaval o radiu<ref name="Crookes">{{cite journal|last1=Crookes|first1=William|title=Some Possibilities of Electricity|journal=The Fortnightly Review|volume=51|issue=|pages=174–176|publisher=Chapman and Hall|location=London|date=February 1, 1892|url=http://www.tfo.upm.es/ImperialismoWeb/ArtCrookes.htm|issn=|doi=|id=|accessdate=August 19, 2015|archive-date=2018-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20180929160315/http://www.tfo.upm.es/ImperialismoWeb/ArtCrookes.htm|url-status=dead}}</ref> pri katerem je predlagal uporabo [[Resonanca|resonance]] za zmanjšanje pasovne širine oddajnikov in sprejemnikov. Različni oddajniki so nato lahko s pomočjo nihajnih krogov uglasili za oddajanje na različnih frekvencah, tako da se niso motili.<ref name="Aitken2">[https://books.google.com/books?id=Mez_AwAAQBAJ&pg=PA71&dq=tesla Aitken, Hugh 2014 ''Syntony and Spark: The origins of radio, p. 70-73'']</ref><ref name="Rockman">{{navedi knjigo|last1=Rockman|first1=Howard B.|title=Intellectual Property Law for Engineers and Scientists|publisher=John Wiley and Sons|date=2004|location=|pages=196–199|language=|url=https://books.google.com/books?id=6B88P-32IIQC&pg=PA196|doi=|id=|isbn=0471697397}}</ref> Do leta 1897 so prednosti uglašenih sistemov postale jasne, Marconi in drugi raziskovalci brezžičnega prenosa pa so v svoja oddajnike in sprejemnike začeli vgrajevali [[Nihajni krog|uglaševalna vezja]], ki so bila sestavljena iz [[Kondenzator|kondenzatorjev]] in [[Dušilka|tuljav]]. Uglaševalno vezje je delovalo kot električne [[glasbene vilice]]. Imel je visoko [[impedanca]] na svoji [[Resonanca|resonančni frekvenci]] vendar nizko impedanco na vseh drugih frekvencah. Povezava med anteno in detektorjem je služila kot pasovni filter, ki prepušča želeno radijsko postajo do detektorja vse ostale signale pa usmerja proti zemlji. Frekvenca prejete radijske postaje '''''f''''' je bila določena z [[Kapacitivnost|kapacitivnostjo]] '''''C''''' in [[Induktivnost|induktivnostjo]] '''''L''''' v uglaševalnem vezja: ::<math>f = {1 \over 2 \pi \sqrt{LC} }\,</math> ===== Induktivni sklop ===== [[Slika:Rx_marconi.jpg|150px|sličica|Načrt marconijevega sprejemnik z induktivnim sklopom in povezovalnikom iz leta 1900.]] Za zaporo radijskega šuma in motenj drugih oddajnikov blizu frekvence želene postaje, mora pasovni filter (uglaševalno vezje) sprejemnika imeti ozko [[Pasovna širina|sovna širina]] ki spušča skozi le ozek frekvenčni pas. Oblika filtera pasovne širine, ki je bila uporabljena v prvih sprejemnikih, ki se je do nedavnega še naprej uporabljala v sprejemnikih, je bilo dvojno nastavljivo induktivno vezje ali resonančni transformator (oscilacijski transformator ali RF-transformator).<ref name="McNicol7">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/243/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 242-253]</ref> Antena in zemlja sta bili povezani s tuljavo, ki je bila magnetno sklopljena z drugo tuljavo s kondenzatorjem vzporednjo z njo. Izmenični tok iz antene, ki je tekel skozi primarno tuljavo, je ustvaril [[magnetno polje]] ki inducirala tok v sekundarni tuljavi, ki je napajal detektor. Tako primarna kot sekundarna tuljava sta bili uglaševalni vezji; primarna tuljava je resonirala s kapacitivnostjo antene, medtem ko je sekundarna tuljava resonirala s kondenzatorjem vzporedno z njo. Obe sta bili nastavljeni na isto [[Resonanca|resonančno frekvenco]]. To vezje je imelo dve prednosti. Ena je bila, da se z uporabo pravilnega razmerja ovojev obeh tuljav lahko impedanca antene ujema z impedanco sprejemnika, kar je omogočilo največji prenos moči na sprejemnik. Uskladitev impedance je bila pomembna za doseganje največjega dosega sprejema v sprejemnikih brez ojačevalnika. Tuljave bilo mogoče izbrati s stikalom. Druga prednost je bila, da je zaradi sklopa imela precej ožjo pasovno širino, kot preprosta uglaševalna vezja, pasovno širino je bilo mogoče prilagoditi. Za razliko od navadnega transformatorja sta bili navitji ohlapno povezani. Ker se je del magnetnega polja raztresel, se je zmanjšala [[Induktivnost|medsebojna induktivnost]]. To je dalo uglaševalnim vklopljenim vezjem veliko ožjo pasovno širino, kot samo uglaševalno vezje. V "mornariškem tipu" ohlapne spojke (glej sliko), ki se je pogosto uporablja s [[Detektorski sprejemnik|kristalno sprejemniki]], je bila manjša sekundarna tuljava nameščena na ohišje, ki se je lahko premikalo v ali iz primarne tuljave, s tem se je spremenila vzajemna induktivnost med tuljavami.<ref name="Marx">{{navedi knjigo|last1=Marx|first1=Harry J.|last2=Van Muffling|first2=Adrian|title=Radio Reception|publisher=G. Putnam's Sons|date=1922|location=New York|pages=95–103|language=|url=https://books.google.com/books?id=BgY9AAAAYAAJ&pg=PA96&dq=%22loose+coupler%22+variometer+variocoupler|doi=|id=|isbn=}}</ref>Ko je operater naletel na motečo frekvenco na bližnji frekvenci, je lahko sekundarno potisnil iz primarne, s tem je zmanjšal sklop, kar je zmanjšalo pasovno širino s tem pa izločilo moteči signal. Pomanjkljivost je bila, da so bile vse tri nastavitve - primarno oglaševanje, sekundarno oglaševanje in sklop - povezane; spreminjanje ene je spremenilo druge. Zato je bilo oglaševanje na novi postaji proces več zaporednih prilagoditev. {{cleanup}} Selektivnost je postala pomembnejša, ker so bili oddajniki z iskriščem nadomeščeni z oddajniki z neprekinjenim valovanjem, ki so oddajali na ozkem pasu frekvenc. Resonančni transformatorji so se še naprej uporabljali kot pasovni filter v radijskih sprejemnikih z vakuumskimi cevmi, izumile so se nove oblike, kot je ''[[Dušilka|variometer]]''. Druga prednost dvojno nastavljenega transformatorja za sprejem v AM je bila, da je pri pravilni nastavitvi imela krivuljo frekvenčnega odziva "flat top" v nasprotju z "najvišjim" odzivom posameznega nastavljenega vezja.<ref name="Terman1">{{navedi knjigo|last1=Terman|first1=Frederick E.|title=Radio Engineers' Handbook|publisher=McGraw-Hill Book Co.|date=1943|location=New York|pages=170|language=|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf|doi=|id=|isbn=}}</ref> To je omogočilo prepust stranskega pasa AM modulacije na obeh straneh nosilca z malo izkrivljanja, za razliko od enega samega uglaševalnega vezja, ki je oslabilo višje frekvence zvoka. Do nedavnega so bili pasovni filtri v superheterodinskem vezju, ki so bili uporabljeni v vseh sodobnih sprejemnikih, narejeni z resonančnimi transformatorji, imenovani transformatorji IF. ===== Patentni spor ===== Marconijev prvi radijski sistem je imel relativno slabo uglaševalne lastnosti kar je omejevalo njegov doseg in povečevalo interferenco. Da bi premagal to pomanjkljivost, je razvil vezje s sistemom z nastavljenimi tuljavami pri keterm sta oddajnik in sprejemnik delovala v sinfoniji. Njegov britanski patent # 7,777 iz leta 1900, je odprl vrata patentnim sporom, saj je kršil sintonske patente Oliverja Lodgea, prvič vložene maja 1897, pa tudi patente, ki jih je vložil [[Karl Ferdinand Braun|Ferdinand Braun]]. Marconi je lahko pridobil patente v Združenem kraljestvu in Franciji, vendar je bila ameriška različica njegovega veznega patenta, vloženega novembra 1900, prvotno zavrnjena na podlagi tega, kar je predvideval sistem za nastavitev sistema Lodge, in zavrnjene različice so bile zavrnjene zaradi predhodnih patentov Brauna in Lodgea.<ref name="Howard B. Rockman 2004, page 198">Howard B. Rockman, Intellectual Property Law for Engineers and Scientists,John Wiley & Sons - 2004, page 198</ref> Nadaljnje pojasnilo in ponovno predložitev sta bila zavrnjena, ker je kršila dele dveh predhodnih patentov, ki jih je Tesla pridobil za svoj brezžični prenosni sistem.<ref>U.S. [http://www.teslauniverse.com/nikola-tesla/patents/us-patent-649621-apparatus-transmission-electrical-energy Patent No. 649,621], 3/15/1900, and part of [http://www.teslauniverse.com/nikola-tesla/patents/us-patent-645576-system-transmission-electrical-energy 645,576], 3/20/1900 (filed Sept. 2, 1897) [https://www.law.cornell.edu/supremecourt/text/320/1#fn3 MARCONI WIRELESS TELEGRAPH CO. OF AMERICA v. UNITED STATES. UNITED STATES v. MARCONI WIRELESS TELEGRAPH CO. OF AMERICA. 320 U.S. 1 (63 S.Ct. 1393, 87 L.Ed. 1731)]</ref> Marconijevim odvetnikom je uspelo dobiti ponovno vložen patent, ki ga je ponovno preučil drug preizkuševalec, vendar pa ga je končno odobril junija 1904, ker je imel edinstven sistem spremenljivega nastavljanja induktivnosti.<ref name="Patent714756">US Patent no. 714,756, John Stone Stone [https://www.google.com/patents/US714756 Method of electric signaling], filed: February 8, 1900, granted: December 2, 1902</ref><ref>[https://www.law.cornell.edu/supremecourt/text/320/1#fn3 MARCONI WIRELESS TELEGRAPH CO. OF AMERICA v. UNITED STATES. UNITED STATES v. MARCONI WIRELESS TELEGRAPH CO. OF AMERICA. 320 U.S. 1 (63 S.Ct. 1393, 87 L.Ed. 1731)]</ref> pri katerem je oglaševanje potekalo s spreminjanjem dolžine antene. Ko je bil Lodgeov patent leta 1911 podaljšan še za 7 let, se je podjetje Marconi dogovorilo, da bo rešilo ta patentni spor, z nakupom radijskega podjetja Lodge skupaj patentom, leta 1922, kar jim daje prednostni patent.<ref>Hong, Sungook (2001). Wireless: From Marconi's Black-box to the Audion. MIT Press. p. 48</ref><ref>Susan J. Douglas, Listening in: Radio and the American Imagination, U of Minnesota Press, page 50</ref> Drugi patentni spori so se odvijali v naslednjih letih, vključno z odločitvijo vrhovnega sodišča ZDA iz leta 1943 o možnosti družbe Marconi, da v prvi svetovni vojni tožijo ameriško vlado zaradi kršitve patenta. Sodišče je zavrnilo tožbo družbe Marconi, ki navaja, da ne morejo tožiti zaradi kršitve patenta. Zdi se, da njihovi lastni patenti niso imeli prednosti pri patentih Lodgea, Stona in Tesle. ==== Kristalni radijski sprejemnik ==== Čeprav je bil izumljen leta 1904 v času brezžične telegrafije je lahko kristalni radijski sprejemnik sprejemal tudi AM signale in je služi kot most do novega obdobja brezičnih prenosov. Poleg tega, da je bil glavni tip, ki se je uporabljal v komercialnih postajah v času brezžične telegrafije, je bil prvi sprejemnik, ki ga je široko uporabljala javnost.<ref name="Basalla">{{navedi knjigo|last=Basalla|first=George|title=The Evolution of Technology|publisher=Cambridge University Press|year=1988|location=UK|page=44|url=https://books.google.com/books?id=EBtnG36-1WIC&pg=PA44|doi=|isbn=0-521-29681-1}}</ref> V prvih dveh desetletjih 20. stoletja, ko so radijske postaje začele oddajati zvok (novice in glasbo), je poslušanje radia postalo priljubljen hobi, kristal pa je bil najpreprostejši in najcenejši detektor. Na milijone ljudi, ki so kupili ali sami izdelali te poceni zanesljive sprejemnike, so ustvarili množično poslušalcev za prve radijske oddaje, ki so se začele okoli leta 1920.<ref name="Corbin">{{navedi knjigo|last=Corbin|first=Alfred|title=The Third Element: A Brief History of Electronics|publisher=AuthorHouse|year=2006|location=|pages=44–45|url=https://books.google.com/books?id=-9lt4HL-AlwC&pg=PA45|doi=|isbn=1-4208-9084-0}}</ref> Do poznih 1920-ih je bil kristalni sprejemnik nadomeščen z vakuumskimi cevnimi sprejemniki. Kljub temu so ga še naprej uporabljali mladi in revni do 2. svetovne vojne. Kristalni radio je uporabljal detektor z mačjim brkom, ki sta ga leta 1904 izumila Harrison H. C. Dunwoody in Greenleaf Whittier Pickard, da bi izvlekel zvok iz radiofrekvenčnega signala.<ref name="ArmyManual1">{{navedi knjigo|title=Army Technical Manual TM 11-665: C-W and A-M Radio Transmitters and Receivers|publisher=US Dept. of the Army|date=1952|location=|pages=167–169|language=|url=https://books.google.com/books?id=f9QXAAAAYAAJ&pg=PA168|doi=|id=|isbn=}}</ref> Sestavljen je iz mineralnega kristala, ponavadi galene, ki se ga rahlo dotaknila fina vzmetna žica (''"mačji brk"'') na nastavljivi roki.<ref name="Williams3">{{navedi knjigo|last1=Williams|first1=Lyle Russell|title=The New Radio Receiver Building Handbook|publisher=Lulu|date=2006|location=|pages=20–24|language=|url=https://books.google.com/books?id=XiKgKdeBi6cC&pg=PA20|doi=|id=|isbn=1847285260}}</ref> Nastali surovi polprevodniški spoj je deloval kot Schottkyjeva [[dioda]], ki prevaja v samo eni smeri. Na kristalni površini so bila ustrezno prevodna le določena mesta, pri čemer so te lahko prekinile že najmanjše vibracije. Tako je bilo potrebno pred vsako uporabo poiskati ustrezno prevodno točko, pri čemer je operater povlekel mačkin brk čez kristal, dokler radio ni začel delovati. Kristalni radio je uporabljal neojačano moč radijskih valov, zato je ga bilo treba poslušati s slušalkami. Potreboval je dolgo žično anteno, njegova občutljivost pa je bila odvisna od velikosti antene. Uporabljal se je v komercialnih in vojaških postajah z dolgimi valovi z ogromnimi anteni za sprejem oddaljenega radiotelegrafskega prometa, vključno s čezatlantskim prometom.<ref name="Beauchamp">{{navedi knjigo|last=Beauchamp|first=Ken|title=History of Telegraphy|publisher=Institution of Electrical Engineers|year=2001|location=|pages=191|url=https://books.google.com/books?id=k3XCkncd83AC&pg=PA191|doi=|id=|isbn=0852967926}}</ref><ref name="Bucher">{{navedi knjigo|last1=Bucher|first1=Elmer Eustice|title=Practical Wireless Telegraphy|publisher=Wireless Press|date=1917|location=New York|pages=306|language=|url=https://books.google.com/books?id=UAZLAAAAMAAJ&pg=PA|doi=|id=|isbn=}}</ref> Vendar pa je bil pri uporabi radijskih postaj doseg manjši od 25 milj.<ref name="Lescarboura">{{navedi knjigo|last=Lescarboura|first=Austin C.|title=Radio for Everybody|publisher=Scientific American Publishing Co.|year=1922|location=New York|pages=93–94|url=https://books.google.com/books?id=pf0WAAAAYAAJ&pg=PA93|doi=|isbn=}}</ref> V sofisticiranih kristalnih radiih je bila uporabljena "ohlapna spojka" induktivno sklopljeno uglaševalno vezja za povečanje kakovosti nihanjega kroga. Vendar je še vedno imel slabo selektivnost v primerjavi s sodobnimi sprejemniki. ==== Heterodinski sprejemnik in BFO ==== [[Slika:Poulsen_tikker_radio_receiver_circuit.png|sličica|Radijski sprejemnik s Poulsenovim "tikker" mehanizmom, sestavljenim iz [[Komutator|komutatorskega]] diska, ki ga je obračal motor da je prekinjal nosilec.]][[Slika:Heterodyne_radio_receiver_circuit_1920.png|sličica|Vezje Fessendenskega heterodinskega radijskega sprejemenika]] Okoli leta 1905 so začeli oddajniki z neprekinjenim valom (CW) nadomeščati oddajnike z iskriščem, ker so imeli veliko večji doseg in zaradi možnosti prenosa zvoka. Signali, ki so jih proizvajajo ti oddajniki, so zahtevali drugačen način sprejema.<ref name="Lauer">{{navedi knjigo|last1=Lauer|first1=Henri|last2=Brown|first2=Harry L.|title=Radio Engineering Principles|publisher=McGraw-Hill|date=1920|location=|pages=135–142|language=|url=https://books.google.com/books?id=XTFLAAAAMAAJ&pg=PA137&dq=tikker+heterodyne|doi=|id=|isbn=}}</ref><ref name="Phillips9">[https://archive.org/stream/EarlyRadioWaveDetectors/Phillips-EarlyRadioWaveDetectors#page/n94/mode/1up Phillips, Vivian 1980 ''Early Radio Wave Detectors'', p. 172-185]</ref> Signali, ki so jih proizvedli telegrafijski oddajniki na iskrišče, so bili sestavljeni iz niza pojemajočih valov. V slušalkah jih je bilo mogoče slišati kot brenčanje, ob dovolj visoki frekvenci iskrenja pa kot piske. Pri novih oddajnikih s kontinuiranim sinusnim valovanjem (nosilec), ki pa ga zaardi visoke frekvence ni bilo možno slišati kot ton. Prva taka naprava je bil mehanski prekinjevalnik (''"tikker"''), ki ga je leta 1908 izumil Valdemar Poulsen. <ref name="McNicol1">{{navedi knjigo|last1=McNicol|first1=Donald|title=Radio's Conquest of Space|publisher=Murray Hill Books|date=1946|location=New York|pages=133–136|language=|url=https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/133/mode/2up|doi=|id=|isbn=}}</ref> To je bil vibrirajoči prekinjevalec s kondenzatorjem na izhodu sprejemnika, katerega naloga je bila prekinjanje sprejetega sinusnega valovanja s frekvenco zvoka. S tem je prejeti signal v slušalkah povzročil podobbno brenčanje, kot prej pri oddajnikih na iskrišče<ref name="Lee2">[https://books.google.com/books?id=WqdzSq56lSQC&pg=PA14 Lee, Thomas H. (2004) ''The Design of CMOS Radio Frequency Integrated Circuits, 2nd Ed.'', p. 14-15]</ref> Podobna naprava je bila "tonsko kolo", ki ga je izumil Rudolph Goldschmidt. Ta naprava je imela kolo, ki je imelo po obodu nameščene kontakte, ki so prekinjali prihajajoč sinusni signal v ritmu zvočnega signala. Leta 1901 je Reginald Fessenden izumil boljše sredstvo za doseganje tega.<ref name="Patent1050441">US patent no. 1050441, Reginald A. Fessenden, ''[https://www.google.com/patents/US1050441?dq=1050441 Electrical signaling apparatus]'', filed July 27, 1905; granted January 14, 1913</ref><ref name="Hogan">{{cite journal|last1=Hogan|first1=John V. L.|title=The Heterodyne Receiver|journal=The Electric Journal|volume=18|issue=4|pages=116–119|publisher=The Electric Journal|location=Pittsburgh, USA|date=April 1921|url=https://archive.org/stream/electricjournal18elecuoft#page/116/mode/2up|issn=|doi=|id=|accessdate=January 28, 2016}}</ref> V svojem ''heterodinskem sprejemniku'' je nemoduliran sinusni radijski val pri frekvenci '''''f''_O''' z različno frekvenco od frekvence sprejetega signala '''''f''_C''' pripeljal na radijski detektor skupaj z radijskim signalom iz antene. V detektorju sta se oba signala zmešala in ustvarila seštevek '''''f''_C'''&#x20;+&#x20;'''''f''_O''' in razliko '''''f''_C'''&#x20;−&#x20;'''''f''_O''' med frekvencama. S pravilno izbiro '''''f''_O''' je bila nižja heterodinska frekvenca '''''f''_C'''&#x20;−&#x20;'''''f,''_O''' v slišnem področju. Znake Morsejeve abecede je bilo slišati kot zvočne piske. Glavna prednost te metode je bila, da je med mešanjem ojačala signal. Sprejemnik je bil pred časom, kajti ko je bil izumljen, ni bilo nobenega oscilatorja, ki bi lahko proizvedel radiofrekvenčni sinusni val '''''f''_O''' s potrebno stabilnostjo.<ref name="Nahin2">[https://books.google.com/books?id=V1GBW6UD4CcC&pg=PA91 Nahin, Paul J. (2001) ''The Science of Radio'', p. 91]</ref> Fessenden je najprej uporabil svoj veliki radiofrekvenčni generator, vendar to ni bilo praktično za navadne sprejemnike. Heterodinski sprejemnik je ostal nezanimiv, dokler se ni pojavil poceni kompakten vir neprekinjenih sinusnih valov, elektronski oscilator z vakuumsko cevjo, ki sta jo leta 1913 izdelala Edwin Armstrong in Alexander Meissner.<ref name="McNicol16">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/267/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 267-270]</ref> Po tem je postal standardni način sprejema radiotelegrafije, ki se uporablja še danes. === Doba vakuumskih cevi === [[Slika:Radio_receivers_used_in_1920s.png|sličica|Za razliko od danes, ko skoraj vsi radijski aparati uporabljajo različne superheterodinske zasnove, so se v obdobju vakuumskih cevi leta 1920 uporabljala različna vezja.]] Vakuumska cev Audion (trioda), ki jo je izumil Lee De Forest leta 1906, je bila prva praktična naprava za ojačanje in je povzročilo radijsko revolucijo. Oddajniki z vakuumsko cevjo so zamenjali oddajnike z iskriščem in omogočili štiri nove vrste modulacije: radiotelegrafija z neprekinjenim valovanjem (CW), amplitudno modulacijo (AM) okrog leta 1915, ki je lahko prenašala zvok, frekvenčno modulacijo (FM) okrog leta 1938 in amplitudno modulacijo z enojnim bočnim pasom (SSB). Ojačevalna vakuumska cev je uporabljala energijo iz akumulatorja ali električnega omrežja, da je povečala moč radijskega signala, zato so bili sprejemniki bolj občutljivi in imeli večji doseg, kot prejšnji sprejemniki brez ojačevanja. Povečana izhodna moč jim je omogočila tudi predvajanje preko [[Zvočnik (naprava)|zvočnikov]] namesto slušalk, kar je omogočalo poslušanje več kot eni osebi. Prvi zvočniki so bili izdelani okrog leta 1915. Te spremembe so povzročile, da se je poslušanje radia iz hobija razvilo v priljubljeno družabno in družinsko zabavo. Razvoj amplitudne modulacije (AM) in vakuumskih cevnih oddajnikov med prvo svetovno vojno in razpoložljivost poceni sprejemnikov po vojni sta postavili izhodišče za začetek oddajanja AM, ki se je pojavilo okrog leta 1920. Pojav radiodifuzije je močno povečal trg za radijske sprejemnike in jih preoblikoval v potrošniški izdelek.<ref name="McNicol12">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/341/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 341-344]</ref><ref name="Wurtzler">{{navedi knjigo|last1=Wurtzler|first1=Steve J.|title=Electric Sounds: Technological Change and the Rise of Corporate Mass Media|publisher=Columbia Univ. Press|date=2007|location=|pages=147–148|language=|url=https://books.google.com/books?id=E14aAwAAQBAJ&pg=PA147&|doi=|id=|isbn=023151008X}}</ref><ref name="Nebeker">{{navedi knjigo|last1=Nebeker|first1=Frederik|title=Dawn of the Electronic Age: Electrical Technologies in the Shaping of the Modern World, 1914 to 1945|publisher=John Wiley and Sons|date=2009|location=|pages=159–160|language=|url=https://books.google.com/books?id=xwmH6-q5O5AC&pg=PA160|doi=|id=|isbn=0470409746}}</ref>V zgodnjih radijskih postajah je bilo zaradi večjega števila tokokrogov nastaviti več gumbov za nastavitev radijske postaje. Ena od najpomembnejših inovacij v enostavni uporabi je bila "enojna nastavitev gumbov", dosežena z mehansko povezavo uglaševalnih kondenzatorjev. Dinamični stožčasti zvočnik, izumljen leta 1924, je močno izboljšal avdiofrekvenčni odziv v primerjavi s prejšnjimi zvočniki, ki omogočajo reprodukcijo glasbe z boljšo kvaliteto.<ref name="McNicol13">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/336/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 336-340]</ref> Dodane so bile priročne funkcije, kot so velike osvetljene številčnice, kontrole tona, nastavitev tipk, kazalniki za nastavitev in samodejno uravnavanje ojačanja. Trg sprejemnikov je bil razdeljen na zgoraj navedene radijske sprejemnike in komunikacijske sprejemnike, ki so bili uporabljeni za dvosmerne radijske zveze, kot je [[Kratki val|kratkovalovni radio]].<ref name="Terman4">[http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf Terman, Frederick E. (1943) ''Radio Engineers' Handbook'', p. 656]</ref> Sprejemnik z vakuumsko cevjo je zahteval več napajalnikov pri različnih napetostih, ki so jih v zgodnjih radijskih postajah zagotavljali ločeni akumulatorji. Do leta 1930 so bile razvite ustrezne vakuumske cevi za usmernike, drage baterije pa so nadomestili transformatorski napajalniki, ki so delovali preko hišnega omrežja. Vakuumske cevi so bile obsežne, drage, imele so omejeno življenjsko dobo, porabile so veliko moči in proizvedle veliko odvečne toplote, zato je bila želja omejiti število vakuumskih cevi. Napaka v številnih sprejemnikih z zgodnjimi vakuumskim cevmi je bila, da so ojačevalne stopnje lahko zanihale in tako delovale kot oscilatorji, ki proizvajajo neželene radijske frekvenčne tokove.<ref name="Lee3">[https://books.google.com/books?id=WqdzSq56lSQC&pg=PA15 Lee, Thomas H. (2004) ''The Design of CMOS Radio Frequency Integrated Circuits, 2nd Ed.'', p. 15-18]</ref> Te parazitske oscilacije so se mešale z nosilcem radijskega signala v detektorski cevi kar je povzročilo neprijetne zvoke v zvočniku. Nihanja so nastala zaradi povratnih poti v ojačevalnikih; ena glavna povratna pot je bila kapacitivnost med ploščo in mrežo v zgodnjih triodah. To je bilo rešeno z vezjem Neutrodyne, kasneje pa z razvojem tetrode in pentoda okrog leta 1930. Edwin Armstrong je eden najpomembnejših oseb v zgodovini radijskih sprejemnikov, v tem času je izumil tehnologijo, ki se še uporablja. Bil je prvi, ki je dal pravilno razlago, kako je delovala triodna cev De Foresta. Iznašel je oscilator stabiliziran s povratno zanko, regenerativni sprejemnik, superregenerativni sprejemnik, superheterodinski sprejemnik in sodobno [[Frekvenčna modulacija|frekvenčno modulacijo]] (FM). ==== Prvi sprejemniki z vakuumsko cevjo ==== [[Slika:De_Forest_RJ6_Audion_radio_receiver.jpg|sličica|De Forestjev prvi komercialni sprejemnik Audijeva, RJ6, ki je izšel leta 1914. Cev Audion je bila vedno obrnjena navzdol, s svojo občutljivo zanko z žico obesila navzdol, tako da se ni drobila in se dotaknila drugih elektrod v cevi.]] Prvo ojačevalno vakuumsko cevko Audion, osnovno triodo, je leta 1906 izumil Lee De Forest kot bolj občutljiv detektor za radijske sprejemnike, tako da je dodal tretjo elektrodo termičnemu diodnemu detektorju, Flemingov ventil.<ref name="McNicol8">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/254/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 254-259]</ref><ref name="Okamura">{{navedi knjigo|last=Okamura|first=Sōgo|title=History of Electron Tubes|publisher=IOS Press|year=1994|location=|pages=17–22|url=https://books.google.com/books?id=VHFyngmO95YC&pg=PA21&dq=Audion+triode|doi=|id=|isbn=9051991452}}</ref><ref name="De Forest">{{cite journal|last=De Forest|first=Lee|title=The Audion; A New Receiver for Wireless Telegraphy|journal=Trans. of the AIEE|volume=25|issue=|pages=735–763|publisher=American Institute of Electrical and Electronic Engineers|location=|date=January 1906|url=http://earlyradiohistory.us/1907aud.htm|issn=|doi=10.1109/t-aiee.1906.4764762|id=|accessdate=January 7, 2013}} The link is to a reprint of the paper in the ''Scientific American Supplement, No. 1665, November 30, 1907, p.348-350, copied on Thomas H. White's [http://earlyradiohistory.us/ United States Early Radio History] website''</ref> Ni se dosti uporabljal dokler niso okoli 1912 prepoznali njegovih ojačevalnih lastnosti. Prvi sprejemniki s cevmi, ki jih je izumil De Forest sredi dvajsetih let dvajsetega stoletja so zgradili ljubitelji, ki so uporabili eno Audion cev, ki je delovala kot usmernik signala in ojačevalnik.<ref name="Terman7">{{navedi knjigo|last1=Terman|first1=Frederick E.|title=Radio Engineers' Handbook|publisher=McGraw-Hill Book Co.|date=1943|location=New York|pages=564–565|language=|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf|doi=|id=|isbn=}}</ref> Pri delovanju družbe Audion je prišlo do negotovosti, dokler Edwin Armstrong ni razložil svojih ojačevalnih in demodulacijskih funkcij v dokumentu leta 1914.<ref name="Armstrong4">{{cite journal|last1=Armstrong|first1=Edwin|title=Operating features of the Audion|journal=Electrical World|volume=64|issue=24|pages=1149-1152|publisher=McGraw Publishing Co.|location=|date=December 12, 1914|url=https://books.google.com/books?id=rdpQAAAAYAAJ&pg=PA1149|issn=|doi=10.1111/j.1749-6632.1916.tb55188.x|id=|accessdate=May 14, 2017}}</ref><ref name="McNicol118">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/180/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 180]</ref><ref name="Lee4">[https://books.google.com/books?id=WqdzSq56lSQC&pg=PA13 Lee, Thomas H. (2004) ''The Design of CMOS Radio Frequency Integrated Circuits, 2nd Ed.'', p. 13]</ref> Električno vezje detektorjev je bilo uporabljeno tudi pri regenerativnih, TRF in zgodnjih superheterodičnih sprejemnikih (spodaj) do 1930-ih. Za napajanje zvočnika je bilo potrebno dodati dva ali tri cevi, ki so omogočale dovolj ojačanja. Mnogi zgodnji ljubitelji so si lahko privoščili samo eno cev zato so poslušali radio s slušalkami, tako da so bili ojačevalci zvočnikov prodajani kot dodatek. Poleg zelo nizkega ojaščanja okoli 5 in kratke življenjske dobe približno 30 do 100 ur je primitivna Audion imela neredne značilnosti, ker je bila nepopolno evakuirana. De Forest je menil, da je ionizacija preostalega zraka ključna za delovanje Audion.<ref name="Langmuir">{{Navedi revijo|url=http://www.ieee.org/publications_standards/publications/proceedings/langmuir.pdf|title=The Pure Electron Discharge and its Applications in Radio Telegraphy and Telephony|last=Langmuir|first=Irving|date=September 1915|journal=Proceedings of the IRE|publisher=Institute of Radio Engineers|accessdate=January 12, 2016|doi=10.1109/jrproc.1915.216680|issue=3|location=New York|volume=3|pages=261–293}}</ref><ref name="Tyne9">{{Navedi revijo|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Radio-News/40s/Radio-News-1943-12-R.pdf#page=30|title=The Saga of the Vacuum Tube, Part 9|last=Tyne|first=Gerald F. J.|date=December 1943|journal=Radio News|publisher=Ziff-Davis|accessdate=June 17, 2016|issue=6|location=Chicago|volume=30|pages=30–31, 56, 58}}</ref> S tem je bila bolj občutljiv detektor po drugi strani pa so zaradi tega njene karakteristike zelo nihale med njenim delovanjem. Ko se je cev segrela so se iz kovine sproščali elementi, ki so spremenili tlak v cevi ta pa je vplival na električne karakteristike zato je bilo potrebno te nenehno nastavljati s posebnim vezjem. Prev zaradi te lastnosti je bil Audion sprejemnik preveč zapleten za vsakdanjo uporabo. Do leta 1914 sta Harold Arnold pri Western Electric in [[Irving Langmuir]] na [[General Electric|GE]] spoznal, da plin ni potreben; Audion bi lahko deloval samo pri prevajanju elektronov. Cevi so evakuirali na tlak 10^-9 atm, s tem so naredili prve "trdne vakuumske" triode. Te bolj stabilne cevi niso zahtevale nastavljanja zato so imeli radijski sprejemniki manj kontrol in so bili lažji za uporabo. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so bili civilni radijski sprejemniki prepovedani. Proizvodnja v večjem obsegu se je začela šele po letu 1920. Cevi z ne popolnoma izčrpanim zrakom so se kot detektorji uporabljale skozi vsa dvajseta leta nato pa so postale zastarele. ==== Regenerativni sprejemnik ==== [[Slika:Regenerative_receiver_block_diagram_2.svg|sličica|Blok diagram regenerativnega sprejemnika]][[Slika:Armstrong_regenerative_receiver_circuit.svg|sličica|Vezje z eno cevjo Armstrongovega regenerativnega sprejemnika]] Regenerativni sprejemnik je izumil Edwin Armstrong<ref name="Armstrong2">{{Navedi revijo|url=http://www.ieee.org/documents/00573757.pdf|title=Some recent developments in the Audion receiver|last=Armstrong|first=Edwin H.|date=September 1915|journal=Proc. of the IRE|publisher=[[Institute of Radio Engineers]]|accessdate=August 29, 2012|issue=9|location=New York|volume=3|pages=215&ndash;247}}</ref><ref>{{Navedi revijo|url=http://www.ieee.org/documents/00573757.pdf|title=Some recent developments in the Audion receiver|last=Armstrong|first=Edwin H.|date=September 1915|journal=Proc. of the IRE|publisher=[[Institute of Radio Engineers]]|accessdate=August 29, 2012|issue=9|location=New York|volume=3|pages=215&ndash;247}}</ref> leta 1913, ko je bil 23-letni študent.<ref name="Armstrong3">{{Navedi revijo|url=https://books.google.com/books?id=sHs2AQAAMAAJ&pg=PA153|title=The Regenerative Circuit|last=Armstrong|first=Edwin H.|date=April 1921|journal=The Electrical Journal|publisher=Westinghouse Co.|accessdate=January 11, 2016|issue=4|location=Pittsburgh, PA|volume=18|pages=153–154}}</ref> Uporabljal se je skozi dvajseta leta, ker je imel le eno cev je bil cenovno lahko dostopen. Danes se tranzistorska različica vezja še vedno uporabljajo v poceni aplikacijah, kot je npt. walkie-talkie. V regenerativnem sprejemniku se ojačanje (amplifikacija) vakuumske cevi ali tranzistorja poveča z uporabo regeneracije (pozitivna povratna informacija); nekaj energije iz izhodnega vezja cevi se vrne nazaj v vhodno vezje z [[Povratna zanka|povratno zanko]].<ref name="Williams">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XiKgKdeBi6cC&pg=PA24&dq=regenerative+%22tuned+radio+frequency%22|title=The New Radio Receiver Building Handbook|last=Williams|first=Lyle Russell|date=2006|publisher=Lulu|isbn=1847285260|pages=24–27}}</ref><ref name="ArmyManual2">[https://books.google.com/books?id=f9QXAAAAYAAJ&pg=PA187 Army Technical Manual TM 11-665: C-W and A-M Radio Transmitters and Receivers, 1952, p. 187-190]</ref><ref name="Terman6">[http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf Terman, Frederick E. (1943) ''Radio Engineers' Handbook'', p. 574-575]</ref><ref name="McNicol9">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/260/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 260-262]</ref> Zgodnje vakuumske cevi so imele zelo nizko ojačanje (okrog 5). Regeneracija ni samo močno povečala ojačanje cevi s faktorjem 15.000 ali več, povečala je tudi Q-faktor uglaševalnega vezja, zmanjšala (izostrila) [[Pasovna širina|pasovne širine]] pasovno širino sprejemnika z istim faktorjem in izboljšala selektivnost. Sprejemnik je imel nadzor nad prilagajanjem povratnih informacij. Cev je delovala tudi kot detektor za usmerjanje AM signala. Druga prednost tokokroga je bila, da je bilo mogoče cev pripraviti do tega da je oscilirala, zato bi lahko ena sam cev služila kot frekvenčni oscilator in detektor, ki deluje kot heterodinski sprejemnik, da bi bili radiotelegrafski prenosi slišni. Ta način sprejema je bil imenovan autodyne. Za sprejem v radiotelegrafiji, so povratne informacije povečane, dokler cev ni začela oscilirati, potem je bila frekvenca oscilacije uglašen na eno stran sprejemnega signala. Vhodni signal radijskega nosilca in lokalni signal nihanja sta se mešali v cev in pri razliki med frekvencami se je slišal tonski heterodin (utrip). Široko uporabljena zasnova je bila Armstrongovo vezje, pri katerem je bila "tickler" tuljava v krožniku sklopljena na uglaševalno tuljavo v mrežnem vezju, da bi zagotovili povratne informacije. Povratne informacije je krmilil spremenljivi upor ali s premikanjem dveh navitij skupaj, da bi povečali ojačanje zanke ali pa jo zmanjšali To se je naredilo z [[Dušilka|variometrom]] (variocoupler). Regenerativne detektorje so včasih uporabljali tudi v TRF in superheterodinskih sprejemnikih. Ena težava z regenerativnim vezjem je bila, da se pri uporabi z velikimi količinami regeneracije lahko selektivnost (Q) nastavljenega vezja preveč ostro, zmanjša AM bočne pasove in s tem popači avdio modulacijo.<ref name="Langford-Smith2">{{Navedi knjigo|url=https://docs.google.com/viewer?docex=1&url=http://www.tubebooks.org/Books/intro_RDH4.pdf|title=Radiotron Designer's Handbook, 4th Ed.|last=Langford-Smith|first=F.|date=1953|publisher=Wireless Press for RCA|pages=1223–1224}}</ref> TTo je bil običajno omejevalni dejavnik na količino povratnih informacij, ki bi se lahko uporabile. Resnejša pomanjkljivost je bila, da lahko deluje kot nenameren [[Oddajnik|radijski oddajnik]], ki povzroča interferenco (RFI) v bližnjih sprejemnikih.<ref name="Wing">In the early 1920s Armstrong, David Sarnoff head of RCA, and other radio pioneers testified before the US Congress on the need for legislation against radiating regenerative receivers. {{Navedi revijo|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Radio-Broadcast/Radio-Broadcast-1924-10.pdf|title=The Case Against the Radiating Receiver|last=Wing|first=Willis K.|date=October 1924|journal=Broadcast Radio|publisher=Doubleday, Page and Co.|accessdate=January 16, 2016|issue=6|location=New York|volume=5|pages=478–482}}</ref> Pri sprejemu AM je cev delovala zelo blizu nestabilnosti in bi lahko zlahka začela oscilirati, nastali radijski signal pa je oddajala njegova žična antena. V bližnjih sprejemnikih bi signal regenerativnega signala utripal s signalom postaje, ki je bila sprejeta v detektorju, kar povzroča motnje. Zgodnji regenerativni sprejemniki so bili zaradi motenj, ki so jih povzročali v Evropi prepovedani. Rešitev je bila uporaba stopnja RF ojačanja pred regenerativnim sprejemnikom, ki je izoliral anteno. Do sredine dvajsetih let sprejemnik ni uporabljal skoraj noben večji proizvajalec več. ==== Superregenerativni sprejemnik ==== [[Slika:Edwin_Armstrong_and_superregenerative_receiver.jpg|sličica|Armstrong predstavlja sperregenerativni sprejemnik, 28. junij 1922, Univerza Kolumbija]] To je bil sprejemnik, ki ga je izumil Edwin Armstrong leta 1922, ki je uporabil regeneracijo na bolj sofisticiran način, da bi dosegel večje ojačanje. .<ref name="Lee3" /><ref name="ArmyManual3">[https://books.google.com/books?id=f9QXAAAAYAAJ&pg=PA190 Army Technical Manual TM 11-665: C-W and A-M Radio Transmitters and Receivers, 1952, p. 190-193]</ref><ref name="Terman5">{{navedi knjigo | last1 = Terman | first1 = Frederick E. | title = Radio Engineers' Handbook | publisher = McGraw-Hill Book Co. | date = 1943 | location = New York | pages = 662–663 | language = | url = http://www.americanradiohistory.com/Archive-Handbooks-Miscellaneous/Radio-Engineer%27s-Handbook-1.pdf | doi = | id = | isbn = }}</ref><ref name="Williams2">[https://books.google.com/books?id=XiKgKdeBi6cC&pg=PA31&dq=superheterodyne Williams, Lyle Russell (2006) ''The New Radio Receiver Building Handbook'', p. 31-32]</ref><ref name="McNicol11">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/279/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 279-282]</ref>Uporabljen je bil v nekaj kratkovalovnih sprejemnikih v tridesetih letih in se danes uporablja v nekaj poceni visokofrekvenčnih aplikacijah, kot so walkie-talkies in pri odpiranju garažnih vrat. V regenerativnem sprejemniku je ojačanje povratne zanke manj kot ena, tako da cev (ali druge ojačevalne naprave) ni nihala, ampak je bila blizu nihanja, kar daje veliko ojačanje. V superregenerativnem sprejemniku je bilo ojačanje zanke enako ena, tako da je ojačevalna naprava dejansko začela nihati, vendar so bila nihanja občasno prekinjena. To je omogočilo, da je ena cev dosegla ojačanje nad 10⁶. ==== TRF sprejemnik ==== Čeprav se uglašeni sprejemnik uporablja v nekaj aplikacij ima nekaj praktičnih slabosti zaradi katerih je slabši od superheterodinskega sprejemnik (spodaj), ki se danes uporablja v večini aplikacij. Slabosti izvira iz dejstva, da pri TRF sprejemnikih filtriranje, ojačanje, in demodulacijska poteka na visokih frekvencah sprejetega signala. Pasovna širina filtra se poveča s srednjo frekvenco, ko se TRF sprejemnik nastavi na drugo frekvenco se spremni tudi pasovna širina. Zaradi gneče v radijskem spektru morajo biti frekvence radijskih kanalov zelo skupaj. Zelo težko je narediti filter, ki deluje na radijskih frekvencah, ki imajo dovolj ozko pasovno širino da ločijo radijske postaje ki so zelo skupaj. TRF sprejemniki morajo običajno imeti veliko število nastavitvenih kaskadnih stopnje, da se doseže ustrezno selektivnosti. V nadaljevanju je opisano kako se heterodinski sprjemnik izogne tem težavam. ==== Neutrodinski sprejemnik ==== Neutrodinski sprejemnik je leta 1922 izumil Louis Hazeltine, šlo je za uglašeni radijski sprejemnik z nevtralizacijskim vezjem, ki je bil dodan vsaki stopnji ojačanja, da bi preprečil povratne informacije in tako preprečili oscilacije, ki so povzročile nadležno piskanje v TRF. V nevtralizacijskem krogu je kondenzator krmilil povratni tok iz vezja do mrežnega tokokroga, ki je bil fazno zamaknjen za 180 ° kar je povzročalo oscilacije, in ga odpravil. Neutrodin je bil priljubljen do prihoda poceni tetrodnih cevi okoli leta 1930. ==== Refleksni sprejemnik ==== Refleksni sprejemnik sta leta 1914 izumila Wilhelm Schloemilch in Otto von Bronk <ref name="Grimes">{{cite journal | last1 = Grimes | first1 = David | title = The Story of Reflex and Radio Frequency | journal = Radio in the Home | volume = 2 | issue = 12 | pages = 9–10, | publisher = | location = | date = May 1924 | url = https://docs.google.com/viewer?docex=1&url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Radio-in-the-Home/20s/RitH-1924-May.pdf | issn = | doi = | id = | accessdate = January 24, 2016}}</ref>, leta 1917 ga je ponovno odkril in nadgradil Marius Latour<ref name="Latour">US Patent no. 1405523, Marius Latour ''[https://www.google.com/patents/US1405523?dq=1405523+latour&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwiP9_XngMPKAhVC9WMKHd5ZBcEQ6AEIIzAB Audion or lamp relay or amplifying apparatus], filed December 28, 1917; granted February 7, 1922</ref> in William H. Priess. Uporabljal se je pri nekaterih poceni in majhinh radijih iz dvajsetih<ref name="McNicol17">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/283/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 283-284]</ref>, tridesetih let<ref name="ReflexingToday">{{cite journal | title = Reflexing Today: Operating economy with the newer tubes | journal = Radio World | volume = 23 | issue = 17 | pages = 3 | publisher = Hennessey Radio Publications Co. | location = New York | date = July 8, 1933 | url = http://www.americanradiohistory.com/hd2/Archive-Radio-World-IDX/IDX/33/Radio-World-1933-Jul-01-OCR-Page-0019.pdf | issn = | doi = | id = | accessdate = January 16, 2016}}</ref> in petdesetih let<ref name="Langford-Smith1">{{navedi knjigo | last1 = Langford-Smith | first1 = F. | title = Radiotron Designer's Handbook, 4th Ed. | publisher = Wireless Press for RCA | date = 1953 | location = | pages = 1140–1141 | language = | url = https://docs.google.com/viewer?docex=1&url=http://www.tubebooks.org/Books/intro_RDH4.pdf | doi = | id = | isbn = }}</ref>. Osnovni namen tega vezja je bilo kar se da učinkovito izkoristiti omejeno število komponent. V refleksnem sprejemniku RF signal iz oglaševalnega vezja teče skozi eno ali več ojačevalnih cevi ali tranzistorjev, nato se demodulira v detektorji, nato pa se dobljeni avdio signal prenese skozi iste ojačevalne stopnje da doseže zadostno avdio ojačanje. Radijski in avdio signali, ki sta istočasno prisotna v ojačevalcu, ne vplivata drug na drugega, ker sta na različnih frekvencah, kar omogoča, da ojačevalne cevi delujejo "dvojno". Poleg sprejemnikov z enojnim cevnim refleksom so nekateri sprejemniki TRF in superheterodinoma imeli več stopenj »refleksij«. Refleksni radijski aparati so bili nagnjeni k napaki, ki se imenuje "play-through", kar pomeni, da glasnost zvoka ni šla na nič, ko je bil ta izklopljen. ==== Superheterodinski sprejemnik ==== Superheterodin je med prvo svetovno vojno leta 1918 izumil Edwin Armstrong, ko je bil v vezističnem korpusu, njegova zasnova se uporablja v skoraj vseh sodobnih sprejemnikih, razen nekaj specializiranih aplikacij. Gre za bolj zapleteno zasnovo od ostalih sprejemnikov. Ko je bil izumljen je zahteval 6 - 9 vakuumskih cevi, ki so presegle proračun večine uporabnikov, zato se je sprva uporabljal predvsem v komercialnih in vojaških komunikacijskih postajah<ref name="McNicol15">[https://archive.org/stream/radiosconquestof00mcnirich#page/272/mode/2up McNicol, Donald (1946) ''Radio's Conquest of Space'', p. 272-278]</ref>. Vendar pa je do tridesetih let dvajsetega stoletja zamenjal vse druge vrste sprejemnikov. Do štiridesetih let dvajsetega stoletja se je izdelava superheterodinskega AM sprejemnika precej pocenila, ker je uporabljal samo pet vakuumskih cevi: običajno pretvornik (mešalnik / lokalni oscilator), IF-ojačevalnik, detektor / zvočni ojač, zvočni ojačevalnik, in usmernik. Ta zasnova je bila uporabljena za skoraj vse komercialne radijske sprejemnike, dokler tranzistor ni zamenjal vakuumske cevi v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. ==== Digitalna tehnologija ==== S pojavom [[digitalni signal|digitalne tehnike]] se je pokazala možnost uporabe [[integrirano vezje|integriranih vezij]] tudi v radijski tehniki. To je pomenilo veliko zmanjšanje dimenzij in porabe električne energije, poleg tega pa tudi izboljšanje stabilnosti delovanja, ki je pri analognih vezjih pomemben faktor. Osnovni princip digitalnih radijskih sprejemnikov je pretvorba vhodnega signala iz antene iz analognega v digitalni signal (A/D pretvorba), ki gre potem v nadaljnjo obdelavo. Sprva se je A/D pretvorba izvajala šele po znižanju frekvence sprejetega signala s heterodinskim principom. Z napredkom tehnologije se je A/D pretvornik pomikal čedalje bolj proti anteni, v smeri signalov z višjimi frekvencami. Danes tako obstajajo tudi ''sprejemniki z direktno pretvorbo'', ki so zmožni digitalizirati in demodulirati visokofrekvenčne signale brez predhodnega zniževanja frekvence. Pomemben korak je bila uvedba [[digitalni signalni procesor|procesorjev digitalnih signalov]], ki lahko izvedejo filtriranje in demodulacijo signalov in tako nadomestijo precej sklopov, ki so bili prej izvedeni v obliki namenskih elektronskih vezij. Ker so vse funkcije obdelave signalov določene programsko, je možno sprejemnik enostavno prilagoditi razmeram in želenim nalogam, ravno tako jih je možno enostavno nadgraditi z dodatnimi zmogljivostmi. Tak radio se imenuje ''programsko določen radio'', oz. s tujo kratico SDR. == Reference == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Komunikacije Sprejemniki, Tretja Izdaja, Ulrich L. Rohde, Jerry Whitaker, McGraw Hill, New York, 2001, {{ISBN|0-07-136121-9}} <div class="cx-template-editor-source-container" dir="ltr" style="display: none;" lang="en"><div class="cx-template-editor-source"><div class="cx-template-editor-title">ISBN</div><div class="cx-template-editor-param"><div class="cx-template-editor-param-title"><span id="1" class="cx-template-editor-param-key">1</span></div><div class="cx-template-editor-param-value" data-key="1" style="position: relative;">0-07-136121-9</div></div></div></div><div class="cx-template-editor-source-container" dir="ltr" style="display: none;" lang="en"><div class="cx-template-editor-source"><div class="cx-template-editor-title">ISBN</div><div class="cx-template-editor-param"><div class="cx-template-editor-param-title"><span id="1" class="cx-template-editor-param-key">1</span></div><div class="cx-template-editor-param-value" data-key="1" style="position: relative;">0-07-136121-9</div></div></div></div><div class="cx-template-editor-source-container" dir="ltr" style="display: none;" lang="en"><div class="cx-template-editor-source"><div class="cx-template-editor-title">ISBN</div><div class="cx-template-editor-param"><div class="cx-template-editor-param-title"><span id="1" class="cx-template-editor-param-key">1</span></div><div class="cx-template-editor-param-value" data-key="1" style="position: relative;">0-07-136121-9</div></div></div></div> * {{Navedi knjigo|title=Radio Receiver Theory|last=Buga|first=N.|last2=Falko A.|last3=Chistyakov N.I.|publisher=[[Mir Publishers]]|others=Translated from the Russian by Boris V. Kuznetsov|year=1990|isbn=5-03-001321-0|editor-last=Chistyakov N.I.|location=[[Moscow]]|postscript=First published in Russian as «Радиоприёмные устройства»}} * {{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=-9lt4HL-AlwC&pg=PA45|title=The Third Element: A Brief History of Electronics|last=Corbin|first=Alfred|publisher=AuthorHouse|year=2006|isbn=1-4208-9084-0|pages=44–45}} [[Kategorija:Radio]] [[Kategorija:Radioamaterstvo]] [[Kategorija:Elektronika]] [[Kategorija:Telekomunikacije]] {{normativna kontrola}} oly6dlj0iq6qy5qkmjtfc627zkh9pky 0 446157 6742690 6573189 2026-08-25T20:43:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742690 wikitext text/x-wiki {{Infobox Wintersport World Cup |competition = Planica7 (2018) |competition1 = Zmagovalec |competition1winner = {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] |venues = 1 |individual = 2 |team = 1 |cancelled = |previous = |following = }} '''Planica7 (2018)''' je bila prva štiridnevna [[smučarski skoki|smučarsko skakalno]]-[[smučarski poleti|letalna]] turneja [[Planica7]], ki je v okviru [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|svetovnega pokala]] potekala med 22. in 25. marcem 2018 na [[Letalnica bratov Gorišek|Letalnici bratov Gorišek]] v Planici. == Turneja == === Nagradni sklad === Skupni zmagovalec turneje Planica7 je na koncu prejel 20.000 švicarskih frankov nagrade<ref>{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/najprej-norveska-turneja-za-konec-pa-se-novost-planica-7/447990|title=Najprej norveska turneja, za konec pa še novost: Planica 7|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenia]]|accessdate=6. marec 2018}}</ref> === Format === V skupni seštevek štiri dni brez prestanka trajajoče turneje Raw Air, na skupaj 4 tekmah, bo štelo vseh 7 serij s posamičnih tekem, ekipne tekme in kvalifikacijske serije: {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=80px;"| !scope="col" style="background:#ccc;" width=60px;"|Tekem !scope="col" style="background:#ccc;" width=60px;"|Serij |- style="background:#32CD32;" | Posamično | align=center|2 | align=center|'''4''' (2x2) |- style="background:#5D8AA8;" | Kvalifikacije | align=center|1 | align=center|'''1''' (1x1) |- style="background:#F88017;" | Ekipno | align=center|1 | align=center|'''2''' (1x2) |- |colspan=3| |- | align=center|'''Skupaj | align=center|'''4 | align=center|'''7 |} == Tekmovanje == === Posamično === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Tekma !scope="col" style="background:#ccc;" width=28px;" |Serij !scope="col" style="background:#ccc;" width=165px;"|Planica 7 majica !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | align=right|22. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Planica]] | [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 | align=center|LE | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | {{flagicon|SLO}} [[Anže Semenič]] | {{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | ''kvalifikacije | align=center|1R | rowspan=3|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | <ref>{{navedi splet|title=Moški kvalifikacije HS240: Planica|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3091/2018JP3091RLQ.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=22. marec 2018}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|2 | align=right|23. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Planica]] | [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 | align=center|LE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | ''posamično | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|title=Moški posamično HS240: Planica|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3092/2018JP3092RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=23. marec 2018}}</ref> |- | align=center|3 | align=center|3 | align=right|24. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Planica]] | [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 | align=center|LE | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | ''ekipno | align=center|2R | |- | align=center|4 | align=center|4 | align=right|25. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Planica]] | [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 | align=center|LE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | ''posamično | align=center|2R | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | <ref>{{navedi splet|title=Moški posamično HS240: Planica|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3094/2018JP3094RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=25. marec 2018|archive-date=2018-03-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180325232036/http://medias4.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3094/2018JP3094RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | colspan=13| |- | colspan=6 align=center|1. [[Planica7]] turneja (22.–25. marec 2018); <small>''vštete 4 posamične serije + 1 kvalifikacijska serija + 2 ekipni seriji''</small> | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | | align=center|7R | colspan=2| |} === Ekipno === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=275px;"|Opomba !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|1 | align=right|24. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Planica]] | [[Letalnica bratov Gorišek]] HS240 | align=center|LE | {{Štafeta|{{NOR}}|[[Daniel-André Tande]]|[[Andreas Stjernen]]|[[Robert Johansson]]|[[Johann André Forfang]]}} | {{Štafeta|{{GER}}|[[Markus Eisenbichler]]|[[Stephan Leyhe]]|[[Andreas Wellinger]]|[[Richard Freitag]]}} | {{Štafeta|{{SLO}}|[[Domen Prevc]]|[[Robert Kranjec]]|[[Anže Semenič]]|[[Peter Prevc]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Planica 7'' | <ref>{{navedi splet|title=Moški ekipno HS240: Planica|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3093/2018JP3093RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=24. marec 2018|archive-date=2018-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180324223855/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3093/2018JP3093RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |} == Razvrstitev == === Planica7 === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:80%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" rowspan=3|Uvr. !scope="col" style="background:#ccc;" width=185px;" rowspan=3|{{Abbr|''po 4 tekem''|po 4 tekmah (7 serijah)}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>22/03/2018 !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>23/03/2018 !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>24/03/2018 !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>25/03/2018 !scope="col" style="background:#ccc;" width=40px;" rowspan=3 |Skupaj<br><small>(7)</small> |- !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2 |<small>Kvalifik. (1R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3 |<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> |- !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R1)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R2)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R3)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R4)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R5)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R6)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R7)</small> |- align=center | bgcolor=#d4af37|{{gold01}} || align=left|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | 8 || 216.1 || 1 || 228.9 || 227.0 || 4 || 211.6 || 199.0 || 1 || 237.9 || 217.7 || '''1538.2 |- align=center | bgcolor=silver|{{silver02}} || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | 1 || 243.4 || 2 || 223.5 || 228.7 || 5 || 208.0 || 201.1 || 8 || 217.7 || 206.4 || '''1528.8 |- align=center | bgcolor=#a57164|{{bronze03}}|| align=left|{{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | 9 || 215.1 || 4 || 224.0 || 214.8 || 2 || 213.7 || 206.7 || 4 || 222.7 || 215.5 || '''1512.5 |- align=center | 4 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | 22 || 203.3 || 3 || 222.5 || 220.5 || 8 || 193.6 || 197.8 || 2 || 222.1 || 218.0 || '''1477.8 |- align=center | 5 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | 5 || 221.0 || 6 || 211.4 || 219.8 || 7 || 198.7 || 192.9 || 6 || 208.5 || 219.4 || '''1471.1 |- align=center | 6 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | 12 || 213.8 || 14 || 198.4 || 208.5 || 6 || 203.1 || 199.0 || 12 || 208.2 || 200.8 || '''1431.8 |- align=center | 7 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Džunširo Kobajaši]] | 11 || 214.0 || 7 || 217.5 || 208.7 || 14 || 186.4 || 179.0 || 10 || 217.8 || 205.4 || '''1428.8 |- align=center | 8 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | 26 || 199.1 || 8 || 209.6 || 212.9 || 15 || 183.4 || 180.0 || 5 || 210.3 || 219.1 || '''1414.4 |- align=center | 9 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] | 4 || 225.3 || 13 || 208.0 || 201.7 || 11 || 186.2 || 188.3 || 15 || 194.2 || 210.2 || '''1413.9 |- align=center | 10 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Stefan Hula Jr.|Stefan Hula]] | 7 || 217.4 || 21 || 189.1 || 200.9 || 13 || 185.7 || 183.3 || 13 || 206.2 || 199.4 || '''1382.0 |- align=center | 11 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] | 25 || 200.0 || 15 || 212.7 || 191.3 || 18 || 175.7 || 174.0 || 8 || 210.9 || 213.2 || '''1377.8 |- align=center | 12 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] | 23 || 201.9 || 19 || 193.0 || 204.3 || 12 || 188.7 || 182.8 || 14 || 206.3 || 199.0 || '''1376.0 |- align=center | 13 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | 30 || 197.0 || 11 || 215.8 || 195.5 || 9 || 197.6 || 192.0 || 22 || 189.2 || 186.9 || '''1374.0 |- align=center | 14 || align=left| {{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | 3 || 227.7 || 9 || 212.5 || 204.3 || 17 || 191.3 || 160.7 || 21 || 189.7 || 186.6 || '''1372.8 |- align=center | 15 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Stephan Leyhe]] | 6 || 220.2 || 20 || 194.1 || 203.1 || 25 || 169.8 || 159.8 || 30 || 172.0 || 158.1 || '''1277.1 |- align=center | 16 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber]] | 26 || 199.1 || 25 || 192.1 || 191.0 || 24 || 174.8 || 159.0 || 25 || 171.5 || 184.1 || '''1271.6 |- align=center | 17 || align=left| {{flagicon|SLO}} [[Anže Semenič]] | 2 || 235.3 || 30 || 208.4 || DSQ || 22 || 169.6 || 167.5 || 17 || 195.3 || 193.6 || '''1169.7 |- align=center | 18 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Anders Fannemel]] | 17 || 208.1 || 5 || 214.2 || 218.9 || DNS || — || — || 11 || 210.9 || 208.9 || '''1061.0 |- align=center | 19 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | 41 || 186.0 || DNQ || — || — || 1 || 213.1 || 214.2 || 3 || 223.9 || 215.7 || '''1059.2 |- align=center | 20 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Robert Kranjec]] | 21 || 203.4 || 10 || 194.9 || 217.8 || 10 || 196.2 || 179.1 || DNS || — || — || '''991.4 |- align=center | 21 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Halvor Egner Granerud]] | 13 || 213.5 || 28 || 197.4 || 166.9 || DNS || — || — || 20 || 187.0 || 190.2 || '''955.0 |- align=center | 22 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Denis Kornilov]] | 18 || 206.4 || 22 || 187.4 || 202.4 || 20 || 172.1 || 168.2 || DNS || — || — || '''936.5 |- align=center | 23 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] | 10 || 214.5 || 27 || 195.6 || 177.7 || 19 || 172.4 || 176.1 || DNS || — || — || '''936.3 |- align=center | 24 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | 56 || 165.9 || DNQ || — || — || 16 || 177.6 || 182.0 || 16 || 195.7 || 201.2 || '''922.4 |- align=center | 25 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Pius Paschke]] | 30 || 197.0 || 26 || 185.2 || 193.0 || DNS || — || — || 28 || 167.9 || 170.6 || '''913.7 |- align=center | 26 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] | 47 || 181.2 || DNQ || — || — || 21 || 171.2 || 167.7 || 27 || 178.7 || 169.0 || '''867.8 |- align=center | 27 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Clemens Aigner]] | 49 || 174.1 || DNQ || — || — || 27 || 165.6 || 159.4 || 26 || 164.0 || 184.9 || '''848.0 |- align=center | 28 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Maciej Kot]] | 15 || 212.9 || 31 || 184.2 || DNQ || DNS || — || — || 19 || 193.2 || 184.5 || '''774.8 |- align=center | 29 || align=left|{{flagicon|USA}} [[Kevin Bickner]] | 33 || 195.1 || 16 || 191.7 || 209.2 || 34 || 171.7 || DNQ || DNS || — || — || '''767.7 |- align=center | 30 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] | 14 || 213.2 || 40 || 140.1 || DNQ || DNS || — || — || 23 || 185.2 || 185.3 || '''723.8 |- align=center | 31 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Jukija Sato]] | 24 || 201.4 || 33 || 177.3 || DNQ || || 158.3 || 168.0 || DNS || — || — || '''705.0 |- align=center | 32 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Taku Takeuči]] | 39 || 187.1 || 37 || 161.5 || DNQ || DNS || — || — || 29 || 161.3 || 169.1 || '''679.0 |- align=center | 33 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jurij Tepeš]] | 16 || 210.5 || 12 || 204.1 || 207.0 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''621.6 |- align=center | 34 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Tomaž Naglič]] | 28 || 198.8 || 17 || 203.2 || 197.3 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''599.3 |- align=center | 35 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] | 57 || 165.7 || DNQ || — || — || DNS || — || — || 8 || 211.8 || 215.1 || '''592.6 |- align=center | 36 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | 53 || 173.1 || DNQ || — || — || 3 || 206.7 || 205.7 || DNS || — || — || '''585.5 |- align=center | 37 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Bor Pavlovčič]] | 40 || 186.7 || 18 || 207.7 || 190.8 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''585.2 |- align=center | 38 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wank]] | 36 || 189.1 || 23 || 193.0 || 194.4 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''576.5 |- align=center | 39 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Žiga Jelar]] | 38 || 188.5 || 24 || 189.4 || 195.7 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''573.6 |- align=center | 40 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] | 43 || 184.1 || DNQ || — || — || DNS || — || — || 18 || 196.2 || 190.0 || '''570.3 |- align=center | 41 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Jakub Wolny]] | 35 || 192.3 || 29 || 184.9 || 162.1 || DNS || — || — || DNS || — || — || '''539.3 |- align=center | 42 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alex Insam]] | 29 || 197.8 || 35 || 173.0 || DNQ || 33 || 160.0 || DNQ || DNS || — || — || '''530.8 |- align=center | || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Manuel Fettner]] | 20 || 203.8 || 36 || 171.7 || DNQ || DNS || — || — || 31 || 155.3 || DNQ || '''530.8 |- align=center | 44 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Evgeniy Klimov]] | 60 || 149.4 || DNQ || — || — || 23 || 161.7 || 172.5 || DNS || — || — || '''483.6 |- align=center | 45 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Andreas Schuler]] | 52 || 173.3 || DNQ || — || — || 28 || 149.5 || 144.0 || DNS || — || — || '''466.8 |- align=center | 46 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gregor Deschwanden]] | 42 || 184.5 || DNQ || — || — || 29 || 144.1 || 133.4 || DNS || — || — || '''462.0 |- align=center | 47 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Mikhail Nazarov]] | 54 || 172.5 || DNQ || — || — || 30 || 116.8 || 150.8 || DNS || — || — || '''440.1 |- align=center | 48 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Alexey Romashov]] | 64 || 138.5 || DNQ || — || — || 31 || 122.2 || 132.2 || DNS || — || — || '''392.9 |- align=center | 49 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Luca Egloff]] | 61 || 147.2 || DNQ || — || — || 32 || 99.0 || 146.1 || DNS || — || — || '''392.3 |- align=center | 50 || align=left|{{flagicon|CZE}} [[Čestmír Kožíšek]] | 19 || 206.2 || 34 || 174.5 || DNQ || DNS || — || — || DNS || — || — || '''380.7 |- align=center | 51 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | 34 || 192.8 || 32 || 179.3 || DNQ || DNS || — || — || DNS || — || — || '''372.1 |- align=center | 52 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | 34 || DNS || — || DNS || — || DNS || — || — || 24 || 188.6 || 180.3 || '''368.9 |- align=center | 53 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] | 32 || 195.7 || 38 || 161.3 || DNQ || DNS || — || — || DNS || — || — || '''357.0 |- align=center | 54 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Cene Prevc]] | 37 || 188.7 || 39 || 155.2 || DNQ || DNS || — || — || DNS || — || — || '''349.9 |- align=center | 55 || align=left|{{flagicon|USA}} [[Michael Glasder]] | 55 || 166.8 || DNQ || — || — || 36 || 125.9 || DNQ || DNS || — || — || '''292.7 |- align=center | 56 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Sebastian Colloredo]] | 58 || 154.9 || DNQ || — || — || 35 || 127.8 || DNQ || DNS || — || — || '''282.7 |- align=center | 57 || align=left|{{flagicon|USA}} [[Casey Larson]] | 59 || 150.7 || DNQ || — || — || 38 || 92.9 || DNQ || DNS || — || — || '''243.6 |- align=center | 58 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Federico Cecon]] | 62 || 143.0 || DNQ || — || — || 40 || 86.7 || DNQ || DNS || — || — || '''229.7 |- align=center | 59 || align=left|{{flagicon|FIN}} [[Andreas Alamommo]] | 43 || 184.1 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''184.1 |- align=center | 60 || align=left|{{flagicon|BUL}} [[Vladimir Zografski]] | 45 || 183.1 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''183.1 |- align=center | 61 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Philipp Aschenwald]] | 46 || 182.4 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''182.4 |- align=center | 62 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Nejc Dežman]] | 48 || 177.3 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''177.3 |- align=center | 63 || align=left|{{flagicon|FIN}} [[Antti Aalto (smučarski skakalec)|Antti Aalto]] | 50 || 173.5 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''173.5 |- align=center | 64 || align=left|{{flagicon|CAN}} [[Mackenzie Boyd-Clowes]] | 51 || 173.4 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''173.4 |- align=center | 65 || align=left|{{flagicon|USA}} [[William Rhoads]] | 67 || 77.3 || DNQ || — || — || 39 || 90.6 || DNQ || DNS || — || — || '''167.9 |- align=center | 66 || align=left|{{flagicon|EST}} [[Martti Nomme]] | 63 || 140.3 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''140.3 |- align=center | 67 || align=left|{{flagicon|EST}} [[Artti Aigro]] | 65 || 133.1 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''133.1 |- align=center | 68 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Dellasega]] | 69 || 12.9 || DNQ || — || — || 37 || 100.7 || DNQ || DNS || — || — || '''113.6 |- align=center | 69 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Marat Zhaparov]] | 66 || 83.6 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''83.6 |- align=center | 70 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Konstantin Sokolenko]] | 68 || 66.7 || DNQ || — || — || DNS || — || — || DNS || — || — || '''66.7 |} == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} {{Planica7}} [[Kategorija:Tekmovanja v smučarskih skokih v Planici]] 6qfl9v85b4elchgzmqqy88rd32sbnkc 0 446353 6742750 6573195 2026-08-26T04:40:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 9 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742750 wikitext text/x-wiki {{Infobox Wintersport World Cup |competition = Raw Air 2018 |competition1 = Zmagovalec |competition1winner = {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] |venues = 4 |individual = 10 |team = 2 |cancelled = |previous = [[Raw Air 2017|2017]] |following = }} '''Raw Air 2018''' je bila druga deset dnevna [[smučarski skoki|smučarsko skakalno]]-[[smučarski poleti|letalna]] [[Raw Air]] turneja, ki je v okviru [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|svetovnega pokala]] potekala na [[Norveška|Norveškem]] med 9. in 18. marcem 2018. == Turneja == === Nagradni sklad === Turneja je imela rekordno visok nagradni sklad v skupni višini 100.000 € za prve tri tekmovalce v skupni razvrstitvi: 60.000 € bo prejel skupni zmagovalec, za drugo mesto 30.000 € in za tretje mesto 10.000 €.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|title=RAW AIR: 10 dni zaporednega skakanja na robu|publisher=[[Mednarodna smučarska organizacija]]|accessdate=29. september 2016|archive-date=2018-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180624115925/http://www.fis-ski.com/ski-jumping/news-multimedia/news/article=raw-air-days-ski-jumping-the-edge.html|url-status=dead}}</ref> === Format === Tekmovanje je potekalo na štirih skakalnicah: [[Oslo]], [[Lillehammer]], [[Trondheim]] in [[Vikersundbakken|Vikersund]]. V skupni seštevek deset dni brez prestanka trajajoče turneje Raw Air, na skupaj 10 tekmah, je štelo vseh 16 serij s posamičnih tekem, ekipnih tekem in kvalifikacij (prologov): {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"| !scope="col" style="background:#ccc;" width=60px;"|Tekem !scope="col" style="background:#ccc;" width=85px;"|Serij |- style="background:#32CD32;" | Posamično | align=center|4 | align=center|'''4''' (4x2) |- style="background:#5D8AA8;" | Prolog (kvalifikacije) | align=center|4 | align=center|'''4''' (4x1) |- style="background:#F88017;" | Ekipno | align=center|2 | align=center|'''4''' (2x2) |- |colspan=3| |- | align=center|'''Skupaj | align=center|'''10 | align=center|'''16 |} === Sodelujoče države === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=140px;"|Država !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Skupaj !scope="col" style="background:#ccc;" width=700px;"|Tekmovalci |- ! scope=row align=left|{{NOR}} | align=center|13 | Aune, Granerud Buskum, Bjøreng, Ringen, Pedersen, Hilde, Fannemel, Lindvik, Granerud, Johansson, Forfang, Tande, Stjernen |- ! scope=row align=left|{{GER}} | align=center|8 | Eisenbichler, Freitag, Geiger, Leyhe, Wank, Wellinger, Schmid, Siegel |- ! scope=row align=left|{{SLO}} | align=center|7 | Peter Prevc, Bartol, Dežman, Semenič, Damjan, Lanišek, Zajc |- ! scope=row align=left|{{POL}} | align=center|6 | Wolny, Hula, Kubacki, Stoch, Kot, Żyła |- ! scope=row align=left|{{AUT}} | align=center|6 | Hayböck, Kraft, Schlierenzauer, Aigner, Aschenwald, Huber |- ! scope=row align=left|{{JPN}} | align=center|5 | Sato, Kasai, Džunširo Kobajaši, Rjoju Kobajaši, Takeuči |- ! scope=row align=left|{{SUI}} | align=center|5 | Ammann, Deschwanden, Schuler, Hauswirth, Peier |- ! scope=row align=left|{{ITA}} | align=center|4 | Bresadola, Colloredo, Dellasega, Insam |- ! scope=row align=left|{{KAZ}} | align=center|4 | Korolev, Muminov, Sokolenko, Zhaparov |- ! scope=row align=left|{{RUS}} | align=center|4 | Kornilov, Klimov, Nazarov, Romašov |- ! scope=row align=left|{{FRA}} | align=center|2 | Jonathan Learoyd, Thomas Roch Dupland |- ! scope=row align=left|{{TUR}} | align=center|2 | Arda İpcioğlu, Ayberk Demir |- ! scope=row align=left|{{CZE}} | align=center|2 | Koudelka, Kožíšek |- ! scope=row align=left|{{USA}} | align=center|2 | Bickner, Glasder |- ! scope=row align=left|{{FIN}} | align=center|2 | Aalto, Alamommo |- ! scope=row align=left|{{CAN}} | align=center|1 | Mackenzie Boyd-Clowes |- ! scope=row align=left|{{BUL}} | align=center|1 | Zografski |- ! scope=row align=left|{{EST}} | align=center|1 | Nõmme |} == Urnik == === Posamično === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=50px;" |Tekma !scope="col" style="background:#ccc;" width=28px;" |Serij !scope="col" style="background:#ccc;" width=165px;"|Raw Air majica !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|11 | align=right|9. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | ''prolog'' | align=center|1R | rowspan=10|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | <ref>{{navedi splet|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3082/2018JP3082RAW.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=9. marec 2018|archive-date=2018-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074418/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3082/2018JP3082RAW.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|12 | align=right|10. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 <small>(nočna)</small> | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | ''ekipno'' | align=center|2R | |- | align=center|3 | align=center|13 | align=right|11. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|VE | {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|AUT}} [[Michael Hayboeck]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3135/2018JP3135RL.pdf|title=Moški Raw Air posamično HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=11. marec 2018|archive-date=2018-03-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180312022604/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3135/2018JP3135RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|4 | align=center|14 | align=right|12. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | ''prolog'' | align=center|1R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3084/2018JP3084RLQ.pdf|title=Moški Raw Air prolog HS140: Lillehammer|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=12. marec 2017|archive-date=2018-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20180313092324/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3084/2018JP3084RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|5 | align=center|15 | align=right|13. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Lillehammer]] | Lysgårdsbakken HS140 | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3085/2018JP3085RL.pdf|title=Moški Raw Air posamično HS140: Lillehammer|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=13. marec 2018|archive-date=2018-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180314043229/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3085/2018JP3085RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|6 | align=center|16 | align=right|14. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | ''prolog'' | align=center|1R | <ref>{{navedi splet|title=Moški Raw Air prolog HS140: Trondheim|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3086/2018JP3086RLQ.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=14. marec 2018|archive-date=2018-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20180315070626/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3086/2018JP3086RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|7 | align=center|17 | align=right|15. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Trondheim]] | Granåsen HS140 <small>(nočna)</small> | align=center|VE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|title=Moški Raw Air posamično HS140: Trondheim|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3087/2018JP3087RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=15. marec 2018|archive-date=2018-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328211519/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3087/2018JP3087RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|8 | align=center|18 | align=right|16. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 <small>(nočna)</small> | align=center|LE | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | ''prolog'' | align=center|1R | <ref>{{navedi splet|title=Moški Raw Air prolog HS240: Vikersund|url=http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3088/2018JP3088RLQ.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=16. marec 2018|archive-date=2018-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317035631/http://medias2.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3088/2018JP3088RLQ.pdf|url-status=dead}}</ref> |- | align=center|9 | align=center|19 | align=right|17. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|LE | {{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | ''ekipno'' | align=center|2R | |- | align=center|10 | align=center|20 | align=right|18. marec 2017 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|LE | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | ''posamično'' | align=center|2R | <ref>{{navedi splet|title=Moški Raw Air posamično HS240: Vikersund|url=http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3090/2018JP3090RL.pdf|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=18. marec 2018|archive-date=2018-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180319004136/http://medias1.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3090/2018JP3090RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |- |colspan=13| |- | colspan=6 align=center|2. [[Raw Air]] skupno <small>(po 10 tekmah)</small> | {{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | {{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | | align=center|16R | colspan=2| |} === Ekipno === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Št.|Skupno število tekem}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |{{Abbr|Sezona|Tekma v sezoni}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=100px;"|Datum !scope="col" style="background:#ccc;" width=120px;"|Kraj !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Skakalnica !scope="col" style="background:#ccc;" width=30px;" |Velikost !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Zmagovalec !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Drugi !scope="col" style="background:#ccc;" width=180px;"|Tretji !scope="col" style="background:#ccc;" width=272px;"|Opomba !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" |{{Abbr|Ref.|Reference}} |- | align=center|1 | align=center|3 | align=right|10. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Oslo]] | Holmenkollbakken HS134 | align=center|VE | {{Štafeta|{{NOR}}|[[Daniel-André Tande]]|[[Andreas Stjernen]]|[[Johann André Forfang]]|[[Robert Johansson]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Maciej Kot]]|[[Stefan Hula Jr.|Stefan Hula]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Kamil Stoch]]}} | {{Štafeta|{{AUT}}|[[Gregor Schlierenzauer]]|[[Clemens Aigner]]|[[Michael Hayböck]]|[[Stefan Kraft]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias4.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3083/2018JP3083RL.pdf|title=Moški ekipno Raw Air HS134: Oslo|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=10. marec 2018}}</ref> |- | align=center|2 | align=center|4 | align=right|17. marec 2018 &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] | [[Vikersundbakken]] HS225 | align=center|LE | {{Štafeta|{{NOR}}|[[Daniel-André Tande]]|[[Andreas Stjernen]]|[[Johann André Forfang]]|[[Robert Johansson (ski jumper)|Robert Johansson]]}} | {{Štafeta|{{POL}}|[[Piotr Żyła]]|[[Stefan Hula Jr.|Stefan Hula]]|[[Dawid Kubacki]]|[[Kamil Stoch]]}} | {{Štafeta|{{SLO}}|[[Domen Prevc]]|[[Jernej Damjan]]|[[Tilen Bartol]]|[[Peter Prevc]]}} | ''obe seriji štejeta tudi v skupni seštevek Raw Air'' | <ref>{{navedi splet|url=http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3089/2018JP3089RL.pdf|title=Moškiekipno Raw Air HS240: Vikersund|publisher=[[International Ski Federation]]|accessdate=17. marec 2018|archive-date=2018-03-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180317233110/http://medias3.fis-ski.com/pdf/2018/JP/3089/2018JP3089RL.pdf|url-status=dead}}</ref> |} == Lestvica == === Raw Air === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:80%; line-height:16px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc;" width=10px;" rowspan=3|Rank !scope="col" style="background:#ccc;" width=185px;" rowspan=3|{{Abbr|''po 10 tekmah''|10 tekem (16 serij)}} !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>09/03/2018<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>10/03/2018<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>11/03/2018<br>Oslo</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>12/03/2018<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=45px;" colspan=3 |<small>13/03/2018<br>Lillehammer</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>14/03/2018<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>15/03/2018<br>Trondheim</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=2 |<small>16/03/2018<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>17/03/2018<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=70px;" colspan=3 |<small>18/03/2018<br>Vikersund</small> !scope="col" style="background:#ccc;" width=40px;" rowspan=3 |Skupaj<br><small>(12/16)</small> |- !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2 |<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3 |<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2 |<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=45px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2 |<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> !scope="col" style="background:#5D8AA8;" width=60px;" colspan=2 |<small>Prolog (Q)</small> !scope="col" style="background:#F88017;" width=70px;" colspan=3 |<small>Ekipno (2R)</small> !scope="col" style="background:#32CD32;" width=70px;" colspan=3 |<small>Posamično (2R)</small> |- !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R1)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R2)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R3)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R4)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R5)</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R6)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R7)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R8)</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R9)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R10)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R11)</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#7CB9E8;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R12)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R13)</small> !scope="col" style="background:#FBCEB1;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R14)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Uvr.</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R15)</small> !scope="col" style="background:#90EE90;" width=30px;"|<small>Točke<br>(R16)</small> |- align=center | bgcolor=#d4af37|{{gold01}} || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Kamil Stoch]] | 1 || 143.2 || 1 || 140.8 || 144.8 || 6 || 138.5 || 114.5 || 1 || 153.3 || 1 || 153.0 || 153.4 || 1 || 155.4 || 1 || 143.9 || 141.5 || 1 || 207.1 || 6 || 186.1 || 189.5 || 6 || 204.0 || 221.6 || '''2590.6 |- align=center | bgcolor=silver|{{silver02}} || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Robert Johansson]] | 2 || 137.0 || 2 || 141.0 || 143.3 || 4 || 126.6 || 127.4 || 3 || 136.3 || 3 || 134.9 || 138.8 || 4 || 141.4 || 3 || 140.5 || 127.5 || 2 || 205.6 || 2 || 210.2 || 198.8 || 1 || 220.4 || 223.9 || '''2553.6 |- align=center | bgcolor=#a57164|{{bronze03}} || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | 6 || 131.1 || 5 || 135.6 || 138.0 || 9 || 124.6 || 116.0 || 4 || 135.7 || 4 || 133.1 || 139.4 || 2 || 153.1 || 4 || 132.6 || 131.0 || 3 || 203.2 || 4 || 203.0 || 193.0 || 2 || 222.8 || 216.1 || '''2508.3 |- align=center | 4 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|AUT}} [[Stefan Kraft]] | 8 || 126.6 || 8 || 131.5 || 133.2 || 2 || 133.1 || 123.6 || 6 || 132.5 || 8 || 134.3 || 127.9 || 3 || 147.5 || 2 || 134.0 || 134.4 || 5 || 185.4 || 1 || 201.6 || 208.8 || 5 || 209.5 || 217.0 || '''2480.9 |- align=center | 5 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | 10 || 125.2 || 7 || 129.3 || 137.8 || 1 || 125.0 || 133.1 || 10 || 130.6 || 10 || 133.6 || 124.1 || 10 || 135.1 || 15 || 108.5 || 119.3 || 11 || 172.8 || 3 || 212.9 || 184.4 || 3 || 213.8 || 222.8 || '''2408.3 |- align=center | 6 || align=left bgcolor=#CFECEC| {{flagicon|NOR}} [[Johann André Forfang]] | 4 || 134.3 || 4 || 133.5 || 140.2 || 5 || 120.9 || 132.7 || 15 || 125.9 || 6 || 134.4 || 133.6 || 9 || 136.1 || 6 || 131.5 || 121.2 || 9 || 175.2 || 7 || 189.5 || 175.5 || 9 || 200.3 || 208.0 || ''' 2392.8 |- align=center | 7 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|GER}} [[Richard Freitag]] | 3 || 135.1 || 9 || 134.5 || 122.2 || 8 || 120.4 || 120.6 || 19 || 122.7 || 5 || 136.1 || 135.0 || 5 || 141.2 || 5 || 124.7 || 130.0 || 6 || 179.0 || 12 || 147.8 || 169.2 || 8 || 201.5 || 213.1 || ''' 2333.1 |- align=center | 8 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|POL}} [[Dawid Kubacki]] | 5 || 132.3 || 6 || 131.7 || 138.8 || 26 || 123.6 || 99.3 || 2 || 136.4 || 2 || 138.6 || 140.1 || 8 || 137.6 || 9 || 121.8 || 125.3 || 10 || 173.8 || 15 || 158.4 || 148.3 || 16 || 178.4 || 202.0 || '''2286.4 |- align=center | 9 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | 14 || 123.2 || 19 || 124.0 || 117.0 || 32|| 106.8 || DNQ || 27 || 119.1 || 16 || 117.4 || 133.2 || 19 || 125.3 || 10 || 111.3 || 122.9 || 4 || 187.4 || 5 || 206.9 || 178.6 || 7 || 212.3 || 208.5 || ''' 2194.6 |- align=center | 10 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Peter Prevc]] | 16 || 122.1 || 11 || 131.6 || 126.9 || 46 || 95.6 || DNQ || 5 || 133.9 || 7 || 131.7 || 131.7 || 7 || 137.7 || 8 || 123.8 || 124.9 || 16 || 169.8 || 8 || 182.0 || 168.9 || 14 || 172.0 || 213.3 || '''2165.9 |- align=center | 11 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|JPN}} [[Rjoju Kobajaši]] | 9 || 125.8 || 9 || 120.7 || 138.1 || 19 || 117.2 || 113.8 || 14 || 127.2 || 19 || 126.8 || 119.9 || 13 || 130.7 || 13 || 121.7 || 107.6 || 7 || 176.5 || 22 || 117.8 || 133.7 || 22 || 175.6 || 187.0 || '''2140.1 |- align=center | 12 || align=left bgcolor=#CFECEC|{{flagicon|SUI}} [[Simon Ammann]] | 22 || 120.7 || 14 || 128.8 || 124.4 || 18 || 111.3 || 120.8 || 17 || 124.6 || 15 || 121.1 || 130.2 || 23 || 122.4 || 23 || 103.5 || 107.0 || 19 || 166.8 || 19 || 112.4 || 164.9 || 21 || 167.1 || 197.0 || '''2123.0 |- align=center | 13 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Stefan Hula Jr.|Stefan Hula]] | 15 || 122.9 || 17 || 120.0 || 122.5 || 42 || 97.5 || DNQ || 13 || 128.6 || 9 || 136.2 || 125.5 || 15 || 130.3 || 11 || 113.4 || 118.6 || 14 || 170.8 || 17 || 153.1 || 151.0 || 17 || 186.9 || 192.5 || ''' 2069.8 |- align=center | 14 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Tilen Bartol]] | 41 || 110.5 || 21 || 114.3 || 126.5 || 28 || 128.6 || 91.6 || 28 || 119.0 || 24 || 121.1 || 114.5 || 34 || 113.8 || 33 || 99.1 || DNQ || 8 || 176.2 || 9 || 168.4 || 173.8 || 13 || 205.8 || 185.7 || ''' 2048.9 |- align=center | 15 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Jernej Damjan]] | 23 || 119.2 || 13 || 125.5 || 128.1 || 10 || 124.1 || 113.3 || 23 || 121.2 || 40 || 105.8 || DNQ || 17 || 129.8 || 18 || 111.2 || 110.9 || 20 || 166.4 || 10 || 169.8 || 161.1 || 24 || 187.2 || 169.4 || ''' 2043.0 |- align=center | 16 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Džunširo Kobajaši]] | 21 || 120.8 || 22 || 113.8 || 126.0 || 34 ||106.7|| DNQ || 21 || 122.2 || 17 || 131.3 || 119.2 || 12 || 133.9 || 17 || 114.4 || 109.0 || 25 || 162.1 || 16 || 163.8 || 141.5 || 23 || 180.2 || 180.8 || '''2025.7 |- align=center | 17 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Michael Hayböck]] | 33 || 112.9 || 18 || 117.0 || 125.2 || 3 ||129.2|| 126.4 || 31 || 117.7 || 44 || 99.8 || DNQ || 49 || 105.3 || 19 || 109.6 || 112.1 || 31 || 155.0 || 11 || 170.9 || 159.6 || 25 || 171.9 || 179.2 || ''' 1991.8 |- align=center | 18 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Piotr Żyła]] | 44 || 109.0 || DNS || — || — || 19 || 116.3 || 114.7 || 16 || 125.3 || 14 || 124.7 || 128.1 || 15 || 130.3 || 12 || 114.8 || 116.4 || 32 || 154.3 || 13 || 193.0 || 122.3 || 12 || 196.7 || 198.8 || '''1944.7 |- align=center | 19 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wellinger]] | 7 || 126.9 || 3 || 136.0 || 139.3 || 15 || 126.5 || 106.7 || 22 || 121.8 || 13 || 128.1 || 125.0 || 6 || 138.1 || 22 || 113.5 || 103.4 || 22 || 165.3 || 23 || 122.2 || 129.2 || 36 || 147.2 || DNQ || '''1929.2 |- align=center | 20 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Karl Geiger]] | 25 || 117.1 || 23 || 114.1 || 122.0 || 14 || 123.0 || 111.9 || 11 || 129.7 || 11 || 127.5 || 128.8 || 13 || 130.7 || 7 || 119.7 || 129.3 || 12 || 172.7 || 24 || 113.8 || 132.3 || 34 || 150.4 || DNQ || '''1923.0 |- align=center | 21 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Jukija Sato]] | 18 || 121.6 || 16 || 130.7 || 115.9 || 27 || 109.4 || 111.2 || 7 || 131.8 || — || DSQ || DNQ || 39 || 111.0 || 37 || 94.5 || DNQ || 18 || 168.5 || 14 || 147.5 || 167.0 || 20 || 166.8 || 199.0 || '''1774.9 |- align=center | 22 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Halvor Egner Granerud]] | 12 || 124.6 || DNS || — || — || 12 || 116.0 || 120.3 || 12 || 129.2 || 12 || 126.8 || 128.8 || 20 || 124.6 || 14 || 115.5 || 112.7 || 23 || 164.7 || DNS || — || — || 11 || 192.8 || 203.6 || '''1659.6 |- align=center | 23 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Denis Kornilov]] | 55 || 100.3 || 26 || 104.9 || 117.6 || DNQ || — || — || 47 || 105.4 || 33 || 112.0 || DNQ || 50 || 105.0 || 30 || 102.5 || 68.3 || 13 || 171.0 || 18 || 167.0 || 116.8 || 19 || 190.3 || 180.9 || ''' 1642.0 |- align=center | 24 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Noriaki Kasai]] | 39 || 111.1 || DNS || — || — || 30 || 114.7 || 86.2 || 26 || 119.4 || 18 || 127.8 || 121.1 || 47 || 106.3 || 46 || 77.4 || DNQ || 17 || 169.0 || 26 || 45.9 || 156.4 || 10 || 201.3 || 195.2 || '''1631.8 |- align=center | 25 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Stephan Leyhe]] | 20 || 121.4 || DNS || — || — || 7 || 121.9 || 120.6 || 28 || 119.0 || 26 || 117.9 || 113.1 || 21 || 124.2 || 20 || 116.2 || 104.4 || 15 || 170.7 || DNS || — || — || 15 || 182.8 || 198.4 || '''1610.6 |- align=center | 26 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Nejc Dežman]] | 33 || 112.9 || 27 || 110.6 || 111.0 || 36 || 104.9 || DNQ || 24 || 120.8 || 28 || 115.3 || 114.2 || 31 || 116.2 || 39 || 93.8 || DNQ || 21 || 165.8 || DNS || — || — || 28 || 167.2 || 156.4 || '''1489.1 |- align=center | 27 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Jakub Wolny]] | 42 || 110.1 || DNS || — || — || 22 || 117.9 || 110.1 || 30 || 118.9 || 20 || 123.7 || 115.9 || 25 || 121.4 || 28 || 104.7 || 84.5 || 39 || 139.0 || DNS || — || — || 27 || 178.4 || 161.1 || '''1485.7 |- align=center | 28 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Philipp Aschenwald]] | 30 || 114.2 || DNS || — || — || 11 || 119.5 || 117.6 || 20 || 122.4 || 21 || 120.9 || 117.2 || 27 || 120.2 || 31 || 101.9 || DNQ || 24 || 163.6 || 27 || 81.0 || 93.8 || 39 || 128.1 || DNQ || '''1400.4 |- align=center | 29 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Gregor Schlierenzauer]] | 13 || 123.8 || 12 || 129.3 || 126.5 || 17 || 117.7 || 115.4 || 9 || 131.0 || 25 || 118.3 || 114.9 || 53 || 100.6 || DNQ || — || — || 38 || 141.4 || DNS || — || — || 38 || 129.8 || DNQ || '''1348.7 |- align=center | 30 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Marius Lindvik]] | 11 || 124.7 || DNS || — || — || 21 || 109.0 || 120.3 || 18 || 124.3 || 30 || 116.9 || 109.3 || 18 || 128.7 || 25 || 107.7 || 98.9 || 40 || 133.8 || DNS || — || — || 37 || 146.2 || DNQ || '''1319.8 |- align=center | 31 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Anders Fannemel]] | 18 || 121.6 || DNS || — || — || 40 || 99.8 || DNQ || 46 || 106.6 || 29 || 115.0 || 112.8 || 40 || 110.3 || 36 || 97.1 || DNQ || 37 || 144.4 || DNS || — || — || 18 || 191.7 || 179.9 || '''1279.2 |- align=center | 32 || align=left|{{flagicon|POL}} [[Maciej Kot]] | 56 || 99.8 || 20 || 120.3 || 120.9 || DNQ || — || — || 37 || 113.3 || 31 || 114.8 || DNQ || 11 || 134.6 || 16 || 117.6 || 109.4 || 26 || 161.7 || DNS || — || — || 31 || 163.5 || DNQ || ''' 1255.9 |- align=center | 33 || align=left|{{flagicon|USA}} [[Kevin Bickner]] | 24 || 118.3 || DNS || — || — || 36 || 104.9 || DNQ || 32 || 117.4 || 34 || 111.7 || DNQ || 30 || 116.9 || 26 || 104.0 || 100.9 || 29 || 155.6 || DNS || — || — || 30 || 180.7 || 125.4 || '''1235.8 |- align=center | 34 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Klimov]] | 43 || 110.0 || 28 || 108.1 || 105.0 || 50 || 70.6 ||DNQ|| 53 || 100.0 || DNQ || — || — || 38 || 111.8 || 32 || 100.5 || DNQ || 35 || 145.4 || 25 || 93.9 || 109.7 || 33 || 156.3 || DNQ || ''' 1211.3 |- align=center | 35 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alex Insam]] | 37 || 112.1 || 33 || 87.7 || DNQ || 43 || 96.7 ||DNQ|| 52 || 102.8 || DNQ || — || — || 42 || 109.9 || 43 || 87.0 || DNQ || 30 || 155.4 || 33 || 92.1 || DNQ || 26 || 172.3 || 177.1 || '''1193.1 |- align=center | 36 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Andreas Schuler]] | 49 || 104.3 || 25 || 108.5 || 117.0 || 29 || 109.9 || 96.9 || 45 || 107.1 || 43 || 101.5 || DNQ || 36 || 112.0 || 47 || 73.2 || DNQ || 45 || 106.0 || 30 || 67.4 || 63.9 || DNQ || — || — || '''1167.7 |- align=center | 37 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Andreas Wank]] | 28 || 116.3 || DNS || — || — || 12 || 114.9 || 121.4 || 36 || 113.4 || 23 || 118.4 || 119.4 || 22 || 123.6 || 24 || 109.0 || 99.0 || 41 || 127.8 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''1163.2 |- align=center | 38 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Gregor Deschwanden]] | 32 || 113.2 || 29 || 104.2 || 100.2 || 31 || 107.6 ||DNQ|| 39 || 110.2 || 46 || 98.0 || DNQ || 35 || 112.3 || 45 || 81.8 || DNQ || 42 || 125.7 || 28 || 63.9 || 97.4 || DNQ || — || —|| '''1114.5 |- align=center | 39 || align=left|{{flagicon|BUL}} [[Vladimir Zografski]] | 31 || 114.0 || DNS || — || — || 32 || 106.8 || DNQ || 8 || 131.6 || 38 || 106.4 || DNQ || 28 || 118.0 || 21 || 112.2 || 108.3 || 36 || 144.5 || DNS || — || — || 32 || 158.7 || DNQ || '''1100.5 |- align=center | 40 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Clemens Aigner]] | 25 || 117.1 || 15 || 121.6 || 125.9 || 23 ||114.6|| 112.9 || 33 || 116.3 || 37 || 106.7 || DNQ || 46 || 107.3 || 35 || 97.2 || DNQ || 49 || 77.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || ''' 1097.2 |- align=center | 41 || align=left|{{flagicon|CAN}} [[Mackenzie Boyd-Clowes]] | 35 || 112.8 || DNS || — || — || 15 || 111.0 || 122.2 || 38 || 112.4 || 27 || 117.8 || 112.8 || 24 || 121.9 || 44 || 84.8 || DNQ || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''895.7 |- align=center | 42 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Mihail Nazarov]] | 66 || 83.5 || 30 || 104.3 ||95.3 || DNQ || — || — || 44 || 107.8 || 44 || 99.8 || DNQ || 45 || 107.4 || 49 || 69.0 || DNQ || 53 || 66.4 || || 70.7 || 82.2 || DNQ || — || — || '''886.4 |- align=center | 43 || align=left|{{flagicon|JPN}} [[Taku Takeuči]] | 54 || 102.1 || 24 || 116.1 || 115.3 || DNQ || — || — || 47 || 105.4 || 36 || 108.4 || DNQ || 48 || 106.2 || 37 || 94.5 || DNQ || 46 || 100.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''848.9 |- align=center | 44 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Domen Prevc]] | DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || 27 || 157.1 || 20 || 191.5 || 68.5 || 4 || 207.4 || 223.9 || '''848.4 |- align=center | 45 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Lanišek]] | 50 || 103.9 || DNS || — || — || 39 || 101.9 || DNQ || 64 || 72.0 || DNQ || — || — || 36 || 112.0 || 34 || 98.0 || DNQ || 28 || 156.4 || DNS || — || — || 35 || 147.6 || DNQ || '''791.8 |- align=center | 46 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jonathan Learoyd]] | 36 || 112.6 || DNS || — || — || 25 || 126.3 || 96.7 || 34 || 114.2 || 41 || 105.2 || DNQ || 32 || 114.8 || 41 || 90.2 || DNQ || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''760.0 |- align=center | 47 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Timi Zajc]] | 48 || 104.9 || DNS || — || — || 43 || 96.7 || DNQ || 34 || 114.2 || 35 || 108.5 || DNQ || 26 || 120.5 || 27 || 107.5 || 97.0 || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''749.3 |- align=center | 48 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Daniel Huber]] | 27 || 116.8 || DNS || — || — || 24 || 111.1 || 114.3 || 54 || 99.4 || DNQ || — || — || 33 || 114.3 || 29 || 105.3 || 82.6 || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''743.8 |- align=center | 49 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Sebastian Colloredo]] | 38 || 111.5 || 35 || 81.2 || DNQ || 49 || 85.4 ||DNQ|| 40 || 109.6 || 47 || 94.0 || DNQ || 51 || 103.5 || DNQ || — || — || 47 || 86.6 || 24 || 45.3 || DNQ || DNQ || — || — || '''739.7 |- align=center | 50 || align=left|{{flagicon|AUT}} [[Manuel Fettner]] | DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || 33 || 147.0 || 21 || 129.9 || 127.2 || 29 || 174.1 || 138.6 || '''716.8 |- align=center | 51 || align=left|{{flagicon|RUS}} [[Aleksej Romašov]] | 53 || 102.3 || 31 || 96.7 || 102.4 || DNQ || — || — || 62 || 82.6 || DNQ || — || — || 55 || 93.1 || DNQ || — || — || 55 || 54.1 || 32 || 23.1 || 71.6 || DNQ || — || — || '''625.9 |- align=center | 52 || align=left|{{flagicon|SLO}} [[Anže Semenič]] | 65 || 87.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 43 || 108.1 || 48 || 83.0 || DNQ || 43 || 108.9 || 48 || 69.2 || DNQ || 44 || 107.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''563.4 |- align=center | 53 || align=left|{{flagicon|FIN}} [[Antti Aalto (smučarski skakalec)|Antti Aalto]] | 52 || 102.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DSQ || — || DNQ || — || — || 41 || 110.0 || 40 || 91.6 || DNQ || 34 || 146.9 || DNS || — || — || 40 || 81.9 || DNQ || '''533.3 |- align=center | 54 || align=left|{{flagicon|CZE}} [[Čestmír Kožíšek]] | 51 || 103.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 51 || 105.0 || DNQ || — || — || 43 || 108.9 || 42 || 87.9 || DNQ || 43 || 118.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''523.9 |- align=center | 55 || align=left|{{flagicon|CZE}} [[Roman Koudelka]] | 29 || 115.9 || DNS || — || — || 48 || 88.2 || DNQ || 42 || 108.8 || 49 || 79.1 || DNQ || 52 || 102.4 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''494.4 |- align=center | 56 || align=left|{{flagicon|GER}} [[David Siegel]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 25 || 119.5 || 32 || 113.0 || DNQ || 29 || 117.7 || 50 || 62.4 || DNQ || 51 || 72.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''485.1 |- align=center | 57 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Sondre Ringen]] | 61 || 96.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 41 || 109.0 || 22 || 115.6 || 122.4 || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''443.5 |- align=center | 58 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Davide Bresadola]] | 62 || 95.8 || 34 || 85.9 || DNQ || DNQ || — || — || 61 || 84.5 || DNQ || — || — || 59 || 80.1 || DNQ || — || — || 56 || 41.8 || 36 || 33.9 || DNQ || DNQ || — || — || '''422.0 |- align=center | 59 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Tom Hilde]] | 40 || 110.6 || DNS || — || — || 40 || 99.8 || DNQ || 49 || 105.3 || 39 || 106.2 || DNQ || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''421.9 |- align=center | 60 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Robin Pedersen]] | 47 || 105.3 || DNS || — || — || 38 || 103.5 || DNQ || 50 || 105.2 || 42 || 103.9 || DNQ || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''417.9 |- align=center | 61 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Killian Peier]] | 45 || 108.8 || 32 || 93.5 || 102.4 || 47 || 89.5 || DNQ|| DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''394.2 |- align=center | 62 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Roberto Dellasega]] | 69 || 69.6 || 35 || 81.2 || DNQ || DNQ || — || — || 66 || 67.0 || DNQ || — || — || 61 || 72.7 || DNQ || — || — || 54 || 56.7 || 35 || 38.2 || DNQ || DNQ || — || — || '''385.4 |- align=center | 63 || align=left|{{flagicon|USA}} [[Michael Glasder]] | 59 || 96.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 63 || 79.2 || DNQ || — || — || 54 || 97.3 || DNQ || — || — || 47 || 86.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''359.8 |- align=center | 64 || align=left|{{flagicon|SUI}} [[Sandro Hauswirth]] | DNS || — || DNS || — || — || DNS || — || — || 54 || 96.5 || DNQ || — || — || 56 || 89.9 || DNQ || — || — || 50 || 74.6 || 31 || 43.4 || 51.6 || DNQ || — || — || '''356.0 |- align=center | 65 || align=left|{{flagicon|EST}} [[Martti Nõmme]] | 59 || 96.7 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 59 || 86.4 || DNQ || — || — || 58 || 84.2 || DNQ || — || — || 52 || 68.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''335.3 |- align=center | 66 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joacim Ødegård Bjøreng]] | 46 || 106.0 || DNS || — || — || 45 || 96.4 || DNQ || 55 || 98.2 || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''300.6 |- align=center | 67 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Sabrirzhan Muminov]] | 68 || 73.0 || 37 || 66.0 || DNQ || DNQ || — || — || 64 || 72.0 || DNQ || — || — || 60 || 78.0 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || —|| DNQ || — || — || '''289.0 |- align=center | 68 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Marat Zhaparov]] | 67 || 82.0 || 38 || 55.8 || DNQ || DNQ || — || — || 68 || 62.1 || DNQ || — || — || 62 || 59.8 || DNQ || — || — || 58 || 12.2 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''271.9 |- align=center | 69 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Thomas Roch Dupland]] | 63 || 93.4 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 60 || 85.2 || DNQ || — || — || 57 || 84.5 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''263.1 |- align=center | 70 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Alexey Korolev]] | 71 || 55.6 || 39 || 46.7 || DNQ || DNQ || — || — || 67 || 64.6 || DNQ || — || — || 63 || 58.2 || DNQ || — || — || 57 || 32.9 || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''258.0 |- align=center | 71 || align=left|{{flagicon|GER}} [[Constantin Schmid]] | 16 || 122.1 || DNS || — || — || 35 || 105.2 || DNQ || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''227.3 |- align=center | 72 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Andreas Granerud Buskum]] | 58 || 98.3 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 57 || 94.9 || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || —|| '''193.2 |- align=center | 73 || align=left|{{flagicon|NOR}} [[Joakim Aune]] | 57 || 99.1 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 58 || 89.5 || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''188.6 |- align=center | 74 || align=left|{{flagicon|TUR}} [[Fatih Arda İpcioğlu]] | 70 || 59.5 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 69 || 56.8 || DNQ || — || — || 64 || 57.0 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''173.3 |- align=center | 75 || align=left|{{flagicon|KAZ}} [[Konstantin Sokolenko]] | DNS || — || 40 || 46.9 || DNQ || DNQ || — || — || 71 || 28.2 || DNQ || — || — || 66 || 30.3 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''152.1 |- align=center | 76 || align=left|{{flagicon|TUR}} [[Ayberk Demir]] | 72 || 52.0 || DNS || — || — || DNQ || — || — || 70 || 29.7 || DNQ || — || — || 65 || 49.2 || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || — || DNQ || — || — || '''130.9 |- align=center | 77 || align=left|{{flagicon|FIN}} [[Andreas Alamommo]] | 64 || 88.6 || DNS || — || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNQ || — || — || DNS || — || DNS || — || —|| DNQ || — || — || '''88.6 |} {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:13px; border:gray solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#CFECEC;" width=350px;"|''Tekmovalci so dosegli točke v vseh serijah turneje |} == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} {{Raw Air}} [[Kategorija:2018 v športu]] [[Kategorija:Raw Air|2018]] 0sjrtirz01sx88vx4zt6s76ciu99bdm 0 449191 6742946 6735884 2026-08-26T11:30:47Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6742946 wikitext text/x-wiki '''Kadrovska [[štipendija]]''' je ena od vrst mesečnega denarnega dohodka, pri čemer štipendirancu štipendijo podeljuje podjetje ali organizacija glede na svoje kadrovske potrebe.<ref name="stat">{{navedi splet |author=Ida Repovž Grabnar |type=metodološko pojasnilo |title=Štipendisti, Slovenija |url=http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8139 |date=23.9.2015 |accessdate=5.4.2018 |publisher=Statistični Urad RS |location=Ljubljana |archive-date=2017-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170624133515/http://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8139 |url-status=dead }}</ref> Njen namen je povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere, saj si lahko podjetja preko dolgoročnega kadrovskega načrtovanja zagotovijo razvoj ustreznih kadrov, s tem pa spodbujajo razvoj samega podjetja. Tudi sicer so kadrovske štipendije v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipendij, vendar jih vsako leto dosti ostane nepodeljenih.<ref name ="sklad">{{navedi splet |publisher=Javni štipendijski razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije |title=Kadrovske štipendije |url=http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/kadrovske-stipendije |url-status=dead |accessdate=2018-05-22 |archive-date=2018-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180606080814/http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/kadrovske-stipendije }}</ref> Kadrovska štipendija posamezniku, ki jo prejema, omogoča prvi stik s podjetjem, delovne izkušnje ter možnost prve zaposlitve.<ref name ="uprava">{{navedi splet |publisher=Ministrstvo za javno upravo |title=Aktivnost: Kadrovske štipendije |url=https://e-uprava.gov.si/podrocja/izobrazevanje-kultura/stipendije/kadrovske-stipendije.html |website=e-uprava.gov.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Načeloma je dijak oziroma [[študent]] upravičen le do ene štipendije, vendar pa pri tem obstajajo posebni primeri. In sicer je kadrovska štipendija ena izmed tistih, ki se lahko prejema istočasno z vsemi štipendijami, razen s štipendijo za [[Deficitarni poklici | deficitarne poklice]].<ref name="zakon">{{navedi splet |title=Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) |journal=Uradni list RS, št. 56/13 |date=1.1.2014 |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6571}}</ref> Do prejemanja kadrovske štipendije ni upravičen posameznik, ki je ponovno vpisan v letnik, v katerega je že bil vpisan, ali če ima podaljšan študentski status (t.i. absolvent).<ref name="pogodba">{{navedi splet |title=Osnutek kadrovske pogodbe |url=https://www.prc.si/file/download/1501_be87803173b/stat/ |website=www.prc.si |accessdate=2021-06-07 |archive-date=2021-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210607073606/https://www.prc.si/file/download/1501_be87803173b/stat/ |url-status=dead }}</ref> == Zakoni, ki urejajo štipendiranje == Več zakonov ureja štipendiranje, npr. Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev), 40/12 – ZUJF (Zakon za uravnoteženje javnih financ), 57/12 – ZPCP-2D in 56/13 – Zštip-1). V zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) so v 3. členu opredeljeni pojmi štipendija, štipendijsko razmerje, kadrovska štipendija, štipendist, štipenditor idr. V tretjem členu je štipendija opredeljena kot pravica do denarnega prejemka, ki se dodeli za posamezni izobraževalni program na posamezni ravni izobraževanja. Štipendijsko razmerje je opredeljeno kot razmerje med dodeljevalcem štipendije in štipendistom, iz katerega izhajajo pravice in dolžnosti obeh. Štipendist je opredeljen kot fizična oseba, ki je pridobila pravico do štipendije neposredno od dodeljevalca štipendije ali preko prejemnika sredstev. Kot štipenditor pa je v zakonu opredeljena Republika Slovenija za državne štipendije, Zoisove štipendije, štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za štipendije za deficitarne poklice, za štipendije Ad futura za mednarodno mobilnost, medtem ko je štipenditor za kadrovske podjetje ali organizacija.<ref name="zakon"/> == Kadrovska štipendija v številkah == [[Slika:Višine štipendij za leto 2014.png|sličica|''Slika 1.'' Povprečna višina posameznih štipendij v letu 2014]] Na splošno naj bi bila kadrovska štipendija med najvišjimi med vsemi vrstami štipendij.<ref name="uprava" /> V letu 2010 so kadrovske štipendije 33 največjih štipenditorjev (npr. NEK, Elektro Maribor, NLB) znašale med 91 in 406 evrov. Tistega leta je bila najvišji znesek štipendije v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), najnižja pa v Gorenju. Na splošno je 70% štipendistov prejemalo štipendijo v višini od 150 do 200 evrov, povprečni znesek je znašal 252 evrov, medtem ko je bila povprečna višina državne štipendije 155, Zoisove pa 186 evrov.<ref name="finance">{{navedi splet |author=Marja Milič |date=18.10.2011 |title=Štipendije: od 91 do 406 evrov na mesec |journal=Moje finance |url=https://www.finance.si/327363?cctest&}}</ref> Vendar pa na povprečja vplivajo vrednosti na ekstremih, zato iz teh številk ne moremo sklepati dosti, poleg tega pa se glede povprečij pritožujejo tudi podjetja, saj naj bi bili ti podatki zavajajoči. Na višino štipendij namreč vplivajo številni dejavniki in se določi individualno. Večina štipenditorjev višino štipendije določi glede na povprečno oceno štipendista ter tudi glede na to, v kateri letnik je štipendist vpisan. Dobro povprečje in višji letnik posledično navadno pomeni višjo štipendijo. Poleg tega nekateri dobijo še dodatke, kot so dodatek na deficitarnost, povrnjeni potni stroški … Prav tako se višine štipendij po navadi precej razlikujejo tudi med dijaki in študenti.<ref name="finance" /> [[Slika:Povprečno število podeljenih štipendij.jpg|sličica|''Slika 2.'' Povprečno število podeljenih štipendij]] V letu 2011 je štipendije prejemalo 60 181 štipendistov, in od tega je imel vsaki 11. kadrovsko štipendijo, torej približno 6 531 je kadrovskih štipendistov.<ref name="finance" /> Vendar pa v zadnjem času število kadrovskih štipendij pada. V letu 2016 naj bi imelo kadrovsko štipendijo le še 2 600 štipendistov. Podatki o štipendijah je v preteklosti zbiral statistični urad, od šolskega leta 2014/15 pa podatke zbirajo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.<ref name="delo">{{navedi splet |author=Milka Bizovičar |date=19. julij 2017 |title=Kam po kadrovsko štipendijo |journal=Delo |url=http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/kam-po-kadrovsko-stipendijo.html |access-date=2018-05-22 |archive-date=2018-05-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180530160119/http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/kam-po-kadrovsko-stipendijo.html |url-status=dead }}</ref> ==Pogodba o štipendiranju== Navadno štipendijske pogodbe sestavi štipenditor, v njej pa morajo biti pravice in obveznosti med štipendiranjem in tudi po njem natančno in nedvoumno opredeljene. Pogodba naj bi vsebovala natančno opredeljeno ''višino štipendije'' z dodatki, ki jih štipenditor ponuja, vključno s pogoji; zapisan mora biti ''način, datum ter doba'' prejemanja mesečne štipendije; opredeliti je potrebno ''primere, v katerih pride do mirovanja'' ter ''kdaj se štipendijsko razmerje preneha''; opredeliti je potrebno ''primere, v katerih se štipendija vrača'', znesek vračila ter ''v katerih primerih štipendije ni potrebno vračati''; zapisane naj bodo ''obveznosti in pravice štipendista in delodajalca'' po koncu šolanja oziroma štipendiranja; prav tako naj bo zapisano v kolikšnem času po koncu šolanja mora ''delodajalec štipendistu ponuditi zaposlitev'', katero delovno mesto in kolikšna bo ponujena plača za to delovno mesto; opredeljeni naj bodo ''primeri, v katerih štipendistu ni treba sprejeti zaposlitve'', oziroma kdaj zaposlitve štipenditorju niti ni potrebno ponuditi; opredeljeno naj bo tudi morebitno ''opravljanje praske'' pri delodajalcu v času poletja in plačilo te prakse. Štipendijske pogodbe pa vsebujejo tudi ''določbe, ki se sklicujejo na splošne akte delodajalca'', katerih štipendist navadno ne pozna, kar lahko pripelje do zapletov in težav z izpolnjevanjem pogojev. V takih primerih se štipendist lahko obrne na [http://www.svetovalnica.com/ študentsko svetovalnico], kjer mu ponudijo brezplačen pravni nasvet.<ref name="finance" /> ==Sofinanciranje kadrovskih štipendij== Podjetja imajo tudi možnost sofinanciranja štipendij, vendar pa pogosto te možnosti ne izkoristijo, razlogi za to pa naj bi ležali v preveč administracije, obveznosti zaposlitve po končanem šolanju, ne glede na to, ali štipendist želi nadaljevati študij ipd. V letu 2010/11 je bil delež sofinanciranih štipendij približno 35%, nato je ta delež narastel na skoraj 50% v letih 2013/14, v zadnjih letih pa delež pada, in se je znižal na približno 22%.<ref name="delo" /> Ločimo '''neposredno sofinanciranje''' kadrovskih štipendij ter '''posredno sofinanciranje''' kadrovskih štipendij. Pri neposrednem sofinanciranju se mora delodajalec prijaviti na razpis Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, pri posrednem pa se mora delodajalec prijaviti na razpis regionalne razojne agencije, ki je nosilka štipendijske sheme.<ref name="sofinanciranje">{{navedi splet |website=www.legato.si |date=4. november 2014 |title=Sofinanciranje kadrovskih štipendij |url=https://www.legato.si/2014/11/sofinanciranje-kadrovskih-stipendij}}</ref> Namen sofinanciranja kadrovskih štipendij je spodbuditi dijake in študente, da uspešno zaključijo izobraževanje in imajo ob zaključku izobraževanja za določen čas zagotovljeno ustrezno delovno mesto. Med letoma 2007 in 2015 je bilo podeljenih okoli 3.330 sofinanciranj kadrovskih štipendij, od tega ''več kot 70% s področja naravoslovja in tehnike''. Večina štipendistov, ki prejemajo tovrstno štipendijo, pa se izobražuje v programih srednjega tehniškega in strokovnega ali splošnega izobraževanja.<ref name="sklad2017">''Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.'' (2017) [Power point].</ref> V 10. členu Zakona o štipendiranju<ref name="zakon" />, viri financiranja, je zapisano, da se sredstva za štipendije in sofinanciranje kadrovskih štipendij zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije, proračunskega sklada ministrstva, iz sredstev sklada in sredstev [[Evropski socialni sklad|Evropskega socialnega sklada]] ali iz drugih virov. 5. poglavje Zakona<ref name="zakon" />, členi od 69. do vključno 85., omenjenega zakona opredeljuje prav sofinanciranje kadrovskih štipendij. Delež sofinanciranja se razlikuje, in sicer višino sofinanciranja opredeljuje 71. člen zakona, višina sofinanciranja pa se razlikuje predvsem glede na to, ali se štipendist izobražuje na ravni izobraževanja in področju, ki je opredeljen v politiki štipendiranja. V 72. členu Zakona<ref name="zakon" /> so zapisani pogoji, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, zato da se kadrovska štipendija sofinancira. In sicer so navedeni naslednji pogoji: ''zoper njega ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek prisilnega prenehanja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; delodajalec mora zagotavljati sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo trajanja sofinanciranja; prav tako naj ima delodajalec s štipendistom medsebojna razmerja urejena s pogodbo o štipendiranju''. === Obveznosti delodajalca === 75. člen Zakona o štipendiranju<ref name="zakon" /> opredeljuje '''obveznosti delodajalca'''. V zakonu je zapisano, da je delodajalec dolžan: * s štipendistom, za katerega je prejemal sofinanciranje kadrovske štipendije, po zaključku izobraževanja skleniti [[Pogodba o zaposlitvi|pogodbo o zaposlitvi]]; * omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse štipendistu v vsakem šolskem oz. študijskem letu; * hraniti dokumentacijo o sofinanciranju kadrovskih štipendij najmanj 10 let po zaključku pogodbenega razmerja in na zahtevo sklada ali RRA zagotoviti vpogled oz. v določenem roku posredovati vse podatke in dokumente, za katere je zaprošen; * skladu ali RRA omogočiti nadzor nad izpolnjevanjem določb tega zakona in pogodbe iz 83. člena tega zakona (83. člen– ureditev medsebojnih razmerij v pogodbi o sofinanciranju). === Obveznosti štipendista === V 81. členu Zakona o štipendiranju<ref name="zakon" /> pa so opredeljene '''obveznosti štipendista'''. V zakonu so zapisane naslednje obveznosti: * štipendist se mora vpisati v višji letnik izobraževalnega programa, za katerega je prejemal sofinancirano kadrovsko štipendijo; * mora uspešno zaključiti izobraževalni program iz prejšnje alineje; * mora opraviti delovno prakso pri delodajalcu v trajanju vsaj en mesec v vsakem šolskem ali študijskem letu; * se v času izobraževanja ne sme samozaposliti ali zaposliti, razen zaposlitve pri delodajalcu v primeru iz 78. člena tega zakona (78. člen- zaposlitev štipendista pred zaključkom izobraževanja). Če štipendist prejema kadrovsko štipendijo, mora torej uspešno nadaljevati oziroma zaključiti izobraževanje, nato pa se mora po končanem izobraževanju zaposliti pri štipenditorju. Navadno se mora štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je kadrovsko štipendijo prejemal. Lahko pa se delodalajec s štipendistom dogovori še za druge obveznosti, npr. počitniško prakso, diplomsko nalogo, vezano na podjetje. Pravila in obveznosti določi štipenditor že ob objavi ponudbe kadrovske štipendije, podrobneje pa se uredijo še s pogodbo o štipendiranju.<ref name="sklad" /> Če delodajalec in štipendist ne izpolnjujeta omenjenih pogojev, pogodba o sofinanciranju preneha. == Nesofinancirane kadrovske štipendije == Gre za štipendije, ki so v celoti financiranje s strani [[Pravna oseba|pravne osebe]] ali samostojnega podjetnika (delodajalca). Taka vrsta štipendije je tako za delodajalca kot za štipendista precej ugodnejša od sofinancirane štipendije, saj so regulatorji pri štipendiranju precej milejši in s takšno vrsto štipendije lahko zaobidemo večino pravil, ki jih določa druga vrsta kadrovskih štipendij. Če delodajalec 100% samostojno financira štipendijo, ima le ta pri sestavi pogodbe o štipendiranju proste roke.<ref name="podjetnik">{{navedi splet |author=Matej Velikonja |date=25.8.2015 |title=Kadrovska štipendija: Financiranje štipendije dijaka / študenta |journal=Mladi podjetnik |url=https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/kadrovska-stipendija-financiranje-stipendije-dijaka-studenta}}</ref> Upoštevati mora le finančne omejitve, ki določajo minimalne zneske izplačila, kot so določeni v 70. Členu že omenjenega Zakona o štipendiranju, v katerem je zapisano: ''Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.''<ref name="zakon" /> Kadrovsko štipendijo, ki jo v celoti financira delodajalec se torej določi s pogodbo o štipendiranju, veljavnost katere ni vezana na točno določen časovni okvir. Čeprav je priporočljivo, da se njen začetek uskladi z začetkom šolskega oz. študijskega leta. Poleg tega delodajalcu v pogodbo ni potrebno vključiti klavzule, ki določa nujno zaposlitev štipendiranca po izteku štipendiranja. Pri tej vrsti štipendije tudi ni potrebno upoštevati obvezne praske v trajanju 160 ur letno. Če se delodajalec za prakso odloči, je ta vezana na dogovor med podjetjem in štipendirancem, ki določita trajanje praske na mesečni oz. letni ravni.<ref name="podjetnik"/> == Kako do kadrovske štipendije? == Dosti mladih ne ve, katera podjetja podeljujejo kadrovsko štipendijo, kar predstavlja težavo. Se pa s kadrovskimi štipendijami dijaki in študentje lahko seznanijo na različne načine. Eden od teh je preko [http://www.sklad-kadri.si/si/izmenjevalnica/ izmenjevalnice].<ref name="sklad" /> To je portal na spletni strani štipendijskega sklada, preko katerega se dijaki in študentje lahko informirajo o razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja. Na ta način lahko mladi vidijo, za katere profile je v gospodarstvu največ povpraševanja. To naj bi bil tudi način, s katerim se mlade želi spodbuditi za vpis v te programe.<ref name="delo" /> Podjetja naj bi na [[seznam]] praviloma do konca januarja vpisala potrebe po kadrovskih štipendistih, vendar pa se tega ne držijo vsi, tudi zaradi nepoznavanja portala s strani podjetij. Kljub temu je v Izmenjevalnici na enem mestu zbranih največ objav, za šolsko leto 2017/18 je bilo razpisanih preko 380 ponudb za kadrovske štipendije. Od tega jih je bilo največ za strojne tehnike, univerzitetne diplomirane inženirje strojništva, magistre inženirje strojništva in oblikovalce kovin – orodjarje. Potrebe delodajalcev po štipendistih lahko najdemo tudi na spletnih straneh [http://www.rra-giz.si/si/ regionalnih razvojnih agencij] (RRA), poleg tega pa delodajalci objavijo potrebe tudi v svojih internih glasilih, na svojih spletnih straneh, v javnih občilih ipd.<ref name="sklad" /> Vendar pa tudi pri podeljevanju kadrovskih štipendij lahko poteka selekcija. Tako morajo štipendisti v nekaterih primerih izpolnjevati nekatere pogoje. V nekaterih podjetjih imajo prednost tisti, ki imajo višjo povprečno oceno (npr. BSH Hišni aparati, GEN-I). Za nekatera podjetja pa je bolj kot to pomemben občutek o štipendistu, kar pomeni, ali vidijo določenega štipendista čez čas kot del kolektiva ali ne (npr. MLM). Za dosti štipenditorjev so zaželeni dosežki z različnih tekmovanj tekom šolanja, včasih tudi hobiji, sploh če so ti povezani z naravo dela v podjetju, ki kadrovsko štipendijo financira. Za nekatere štipenditorje je pomembna lokacija bivanja ter pripravljenost delati v nekem kraju, medtem ko v nekaterih podjetjih dajejo prednost otrokom zaposlenih. V nekaterih podjetjih pa morajo kandidati opraviti tudi psihološka in zdravniška testiranja.<ref name="finance" /> == Prednosti in pomanjkljivosti kadrovske štipendije == Za štipendista so '''prednosti''' kadrovskega štipendiranja predvsem v tem, da spozna delo, delovne procese in kulturo podjetja. Štipendija mu omogoča sodelovanje z delodalajcem že v času izobraževanja in s tem je bolje povezan s prakso. Prav tako ima štipendist že tekom šolanja možnost pridobivanja delovnih izkušenj ter možnost prve zaposlitve po končanem izobraževanju.<ref name="uprava" /> Vendar pa nekateri dijaki in študentje v teh prednostih vidijo tudi '''slabosti''', saj se nočejo vezati na določeno delovno mesto. Prav tako pa morajo v primeru prejemanja kadrovske štipendije izpolnjevati pogoje iz pogodbe o štipendiranju. Če štipendist ne izpolni obveznosti, ki so opredeljene v pogodbi, mora štipendijo vrniti.<ref name="finance"" /> Razlogi za '''vračilo štipendij''' so npr. štipendist si zaradi oddaljenosti službo poišče bližje domu, ali ravno obratno, se poroči v oddaljen kraj, ne konča študija. Pri tem je višina vračila odvisna od višine štipendije in od časa prejemanja, lahko pa ti zneski sežejo tudi do 10 tisoč evrov. Štipendist je sicer navadno prost obveznosti, če mu delodajalec ob koncu študija ne ponudi primerne zaposlitve, vendar pa je pri tem dosti odvisno tudi od vsebine štipendijske pogodbe.<ref name="finance" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Štipendije]] 884xdicoq5sax567fsy5mv68de3df3k 0 451587 6742758 6672400 2026-08-26T05:33:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 cerkev 6742758 wikitext text/x-wiki '''Sveti Ožbolt''' je lahko: * [[Osvald Northumbrijski|sveti Ožbolt]] (sveti Osvald), krščanski svetnik * [[Sveti Ožbolt, Škofja Loka]], naselje v Sloveniji * [[Cerkev sv. Ožbolta, Uniše]], cerkev v [[Uniše|Unišah]] == Glej tudi == * [[Ožbalt (razločitev)]] {{razločitev}} 36hpyondqrw8lfz72smckv5qudd2u0i 0 454609 6742520 6555690 2026-08-25T12:37:28Z ~2026-46261-44 264830 /* Izbor vzponov */ 6742520 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|parents=Mira in Miran Hladnik}} '''Jurij Hladnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[strojništvo|strojni]] [[inženir]] in [[alpinist]] z licenco [[gorski vodnik|gorskega vodnika]], * [[16. marec]] [[1984]], [[Kranj]]. Leta 2000 se je vpisal v alpinistično šolo, 4 leta kasneje je postal alpinist. Opravil je okoli 1000 alpinističnih tur,<ref>[https://ka.pzs.si/vsebina.php?pid=2 Po Komisiji za Alpinizem.]</ref> od tega približno 30 prvenstvenih plezalnih smeri in smučarskih spustov. Pozimi je preplezal tudi »tri zadnje probleme Alp«. Osnovno šolo je obiskoval v [[Stražišče, Kranj|Stražišču pri Kranju]] in [[Gimnazija Škofja Loka|gimnazijo v Škofji Loki]]. Diplomiral je na [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani]] leta 2010 z diplomsko nalogo ''Napetostno-deformacijska analiza plezalnega pripomočka-metulja'' in se na isti fakulteti v laboratoriju LASOK zaposlil kot asistent. Doktoriral je leta 2017 z disertacijo ''Optimizacija tekmovalne obutve za drsalno tehniko teka na smučeh''. Z [[Ana Kosmač|ženo Ano]] živi v Žireh. ==Bibliografija== '''Strojništvo''' *Jurij Hladnik, Franc Resman, Boris Jerman. Torsion stiffness of a racing cross-country ski boot, ''Journal of sports engineering and technology'' 227/4 (2013), 226&ndash;236. *Jurij Hladnik, Franc Resman, Boris Jerman. Flexion stiffness of a racing cross-country ski boot, ''Journal of sports engineering and technology'' 228/4 (2014), 223&ndash;232. *Jurij Hladnik, Boris Jerman. Advanced finite element cross-country ski boot model for mass optimization directions considering flexion stiffness, ''Journal of sports engineering and technology,'' 2017, 1&ndash;11. *Jurij Hladnik, Matej Supej, Boris Jerman. Force Measurement System for Roller-Ski Skating, ''Tehnicki Vjesnik'' 25/5 (2018), 1291&ndash;1297. *Jurij Hladnik,Matej Supej, Janez Vodičar, Boris Jerman. The influence of boot longitudinal flexural stiffness on external mechanical work and running economy during skate roller-skiing: a case study. ''Proceedings of the Institution of Mechanical Engineers. Part P, Journal of sports engineering and technology 233/4'' (2019), 548-558. *Jurij Hladnik, Daniel Svenšek, Matej Supej, Boris Jerman. Mass point versus whole-body modelling of skiers for performance evaluation in alpine skiing. ''Scandinavian journal of medicine & science in sports'' (2023), DOI: 10.1111/sms.14325. '''Planinstvo''' *[https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf Moje leto 2007.] ''Slovenski alpinizem'' 2007. 23&ndash;27. *[http://www.pvkazalo.si/extract_pdf.php?stran=68&strani=3&pdf=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2008_04.pdf Neke jeseni v Yosemitih: Čez najslavnejše ameriške stene.] PV 2008. *[http://www.pvkazalo.si/extract_pdf.php?stran=67&strani=2&pdf=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2009_06.pdf Hitro, preprosto, ekološko: Kako pravilno varovati z metulji.] PV 2009. *[http://www.pvkazalo.si/extract_pdf.php?stran=20&strani=3&pdf=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2010_01.pdf Pa-ta-gonja: Plezalni dnevi v deželi vetra.] PV 2010. ==Izbor vzponov== '''Alpinistični''' *2006 El Capitan, Nos (5.10, C2, 1000 m) v 20 urah z Mitjem Šornom *2006 Ela Capitan, The Shield (5.10, A3, C2, 1000 m) z Mitjem Šornom in Davidom Sefajem *2007 [[Grandess Jorasses]], zimska ponovitev Crozovega stebra (ED1, 1100 m) z Matejem Kladnikom *2007 Triglav, zimska ponovitev Helbe s Skalaško (VII+, M4, 1000 m, 12,5 ur) z Mitjem Šornom *2007 [[Grandess Jorasses]], zimska ponovitev Britanske smeri (ED1, 1100 m) z Matevžem Vukotičem *2011 [[Eiger|Eiger,]]ju zimska ponovitev Heckmaierjeve smeri (V+/5+, WI5, M5, A0, 1800 m) z Mitjem Šornom *2011 [[Triglav|Triglav,]]u zimska ponovitev Sanjskega ozebnika z Mitjem Šornom in Tadejem Zormanom *2011 [[Debela peč|Debela peč,]] Parižanka (VI+, 500 m) brez varovanja *2012 [[Mont Blanc|Mont Blanc,]]u Centralni steber Frenejev (ED1, VI, A1, 1200 m) z Nejcem Marčičem in Martinom Žumrom *2014 Rušica, Čingulmaki (7b+, 250 m) NP '''Odprave''' *2005 Kula Kangri, [[Himalaja]]<ref>Franci Savenc: [https://www.gore-ljudje.si/Vse-objave/kula-kangri-2005 Kula Kangri 2005.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210123060713/https://www.gore-ljudje.si/Vse-objave/kula-kangri-2005 |date=2021-01-23 }} Gore-ljudje 29. 8. 2005.</ref> *2006 [[Narodni park Yosemite|Yosemite]], ZDA<ref>Franci Savenc: [https://www.gore-ljudje.si/Objavljalci/yosemite-2006-itrojkai Yosemite 2006 - trojka.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210124155835/https://www.gore-ljudje.si/Objavljalci/yosemite-2006-itrojkai |date=2021-01-24 }} Gore-ljudje 8. 11. 2006.</ref> *2008 [[Cordilera Blanca]], Peru *2009 [[Patagonija]], Argentina<ref>Franci Savenc: [https://www.gore-ljudje.si/patagonija-2009-hladniksorn Patagonija 2009 - Hladnik-Šorn.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210206120254/https://www.gore-ljudje.si/patagonija-2009-hladniksorn |date=2021-02-06 }} Gore-ljudje 18. 2. 2009.</ref> *2010 [[Trango towers]], [[Pakistan]] == Sklici == <references /> ==Zunanje povezave== *[https://www.researchgate.net/profile/Jurij_Hladnik/publications Jurij Hladnik.] Objave na ResearchGate. *[https://journals.sagepub.com/action/doSearch?target=default&ContribAuthorStored=Hladnik%2C+Jurij& Jurij Hladnik.] Objave na Sage Journals. {{commonscat|Jurij Hladnik}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hladnik, Jurij}} [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani]] qk48xeobni20mufpvowryf58dk3r6e2 0 455004 6742893 6721716 2026-08-26T10:20:45Z A09 188929 /* vrh */ pp lang 6742893 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev svete Marije | fullname = | other name = El Muallaqa (Viseča cerkev) | native_name = | native_name_lang = | image = <!-- WD --> | caption = | founded date = 3. stoletje<ref>[http://touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm Egypt: The Hanging Church El Muallaqa, Dedicated to the Virgin Mary<!-- Bot generated title -->]</ref> | diocese = Koptska ortodoksna cerkev Aleksandrije | dedication = [[sveta Marija]] | bishop = papež Tawadros II. Aleksandrijski<br/>škof Selwaniss | priest = | archdeacon = | location = Babilon, [[Kairo]], [[Egipt]] | pushpin map = | coordinates = {{coord|30.005388|31.230081|region:EG-C_type:landmark|display=inline,title}} }} '''Cerkev svete Marije''' ({{langx|cop|Ⲉⲕⲕⲗⲏⲥⲓⲁ ⲛⲧⲉⲙⲁⲥⲛⲟⲩⲧ}}), znana tudi kot '''Viseča cerkev''' ({{langx|arz|الكنيسة المعلقة|el Mu'allaqah}}, {{langx|cop|Ⲉⲕⲕⲗⲏⲥⲓⲁ ϫⲓⲛⲓⲱⲓ|links=no}}) je ena najstarejših cerkva v [[Egipt]]u in stoji na mestu, kjer zgodovina cerkvenih zgradb sega v 3. stoletje.<ref>{{navedi splet|url=http://touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm|title=Cairo Churches: The Hanging Church|website=touregypt.net|language=ru|access-date=2018-03-14}}</ref> Spada pod [[Koptska pravoslavna cerkev|koptsko pravoslavno cerkev Aleksandrije]]. ''Viseča cerkev'' je poimenovana po svoji lokaciji nad vrati [[Babilonska trdnjava, Kairo|Babilonske trdnjave]], rimske trdnjave v [[Koptski Kairo|Koptskem Kairu]] ([[Stari Kairo]]); njena ladja se razteza čez prehod. Cerkvi se dostopa po devetindvajsetih stopnicah; prvi prišleki so jo poimenovali »Stopniščna cerkev«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/egypt/cairo-hanging-church.htm|title=Hanging Church - Cairo, Egypt|website=www.sacred-destinations.com|access-date=2018-03-14|archive-date=2009-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090729014607/http://www.sacred-destinations.com/egypt/cairo-hanging-church.htm|url-status=dead}}</ref> Površina se je od rimskega obdobja povečala za približno šest metrov, tako da je rimski stolp večinoma pokopan pod zemljo, kar zmanjšuje vidni vpliv cerkvenega povišanega položaja. Vhod iz ulice je skozi železna vrata pod kamnitim lokom. Fasada iz 19. stoletja z dvonadstropnimi stolpi se nato vidi nad ozkim dvoriščem, okrašenim s sodobno umetnostjo bibličnih motivov. Po stopnicah in skozi vhod je še eno majhno dvorišče, ki vodi do zunanje verande iz 11. stoletja. == Pomen == ''Viseča cerkev'' je najbolj znana koptska krščanska cerkev v Kairu, pa tudi morda prvič zgrajena v [[bazilika (zgradba)|bazilikalnem]] slogu. Verjetno je bila zgrajena med patriarhatom Izaka (690-692), čeprav je nekdanja cerkvena zgradba morda obstajala drugje že v 3. ali 4. stoletju. Najstarejša omemba cerkve je bila izjava v biografiji patriarha Jožefa I. (831-849), ko je guverner Egipta obiskal ustanovo. Cerkev je večinoma obnovil papež Abraham (975-978) in je videla številne druge rekonstrukcije, vključno z obsežnim popravilom in obnovo cerkve in njegove okolice, dokončane leta 2011 <ref>{{navedi novice|url=http://english.ahram.org.eg/NewsContent/9/42/3138/Heritage/Coptic/Old-Cairos-Hanging-Church-restored.aspx|title=Old Cairo's Hanging Church restored|last=El-Aref|first=Nevine|date=4 January 2011|publisher=Ahram Online|accessdate=4 July 2014|location=Cairo|archive-date=2019-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420221054/http://english.ahram.org.eg/NewsContent/9/42/3138/Heritage/Coptic/Old-Cairos-Hanging-Church-restored.aspx|url-status=dead}}</ref>. Predmeti zgodovinskega pomena so v Koptskem muzeju. Cerkev je mesto več poročil Marijih prividih <ref>[http://downloads.bbc.co.uk/podcasts/worldservice/newshour/newshour_20141011-2222a.mp3 BBC Newshour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180723005612/http://downloads.bbc.co.uk/podcasts/worldservice/newshour/newshour_20141011-2222a.mp3 |date=2018-07-23 }}, Oct. 11, 2014, 20:00 GMT.</ref>. Pravijo, da se je v sanjah pokazala papežu Abrahamu v 970-ih v zgodbi o tem, kako je sveti Simon čevljar premaknil goro Mokattam. == Sedež koptskega papeža == Sedež koptskega pravoslavnega papeža Aleksandrije je bil v zgodovini [[Aleksandrija]]. Ker pa se je vladajoča oblast odselila od Aleksandrije v [[Kairo|Kaira]] po muslimanskem osvajanju Egipta med mandatom papeža Kristodolosa, je Kairo postal stalna in uradna rezidenca koptskega papeža v ''Viseči cerkvi'' leta 1047. Rivalstvo med cerkvijo svetega Sergeja in Bakha ter El Mu'allaqah je izbruhnilo zaradi želje patriarha, da ga posvetijo v Viseči cerkvi, slovesnost, ki se je tradicionalno dogajala v svetem Sergeju in Bakhu. == Ikone == El Mu'allaqah ali Viseča cerkev ima 110 [[ikona|ikon]], najstarejša pa sega v 8. stoletje, večina pa iz 18. stoletja. Nakhla Al-Baraty Bey je nekatere od njih dal kot darila leta 1898, ko je bil nadzornik cerkve <ref>{{navedi splet|url=http://www.ask-aladdin.com/hangingchurch.html|title=The Hanging Church|website=www.ask-aladdin.com|language=en|access-date=2018-03-14|archive-date=2013-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130227231259/http://www.ask-aladdin.com/hangingchurch.html|url-status=dead}}</ref>. [[Ikonostas]] osrednjega svetišča je narejen iz ebenovine, ki je prepletena s slonovo kostjo in jo nadgrajujejo ikone Device Marije in dvanajstih apostolov. Glavni oltar (egipčanska arabščina ''haikal'') je narejen iz [[ebenovina|ebenovine]] z vložki slonove kosti, ki je vrezana v segmente, ki prikazujejo več oblik koptskega križa, ki segajo v 12. ali 13. stoletje. Nad oltarnim zaslonom je dolga vrsta sedmih velikih ikon, osrednja je Kristus, ki sedi na prestolu. Na eni strani so postavljene ikone Device Marije, nadangela Gabriela in svetega Petra. Na drugi strani so ikone svetega Janeza Krstnika, nadangela Mihaela in svetega Pavla <ref>Dunn, Jimmy. [http://www.touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm The Hanging Church (El Muallaqa), Dedicated to the Virgin Mary]. ''Tour Egypt.'' Accessed 21 August 2008.</ref>. {{gallery |height=160|width=160|lines=3 |File:Hanging Church8.JPG|Ikone in okras na zaslonu |File:Hanging Church11.JPG|Zelo cenjena ikona |File:Yuhanna-Mercurius.jpg|Ikona svetega Merkurija, ki jo je naredil Yuhanna al-Armani }} ==Notranjost cerkve== {{gallery |height=160|width=160|lines=3 |File:Hanging Church4.JPG|Vhod z ulice |File:Hanging Church.jpg|Detajl v notranjosti cerkve |File:Hanging Church7.JPG|Detajl marmorne prižnice |File:Hanging Church,Coptic Cairo.jpg|Sodčkasto obokan strop |File:Le Caire église saint Serge.jpg|Molilci v cerkvi |File:CW TheHangingChurch Inside.jpg|Notranjost }} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Hanging Church (Cairo)}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kairu]] [[Kategorija:Cerkve v Egiptu]] [[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Kairo]] 8bcsye2xefx80q5izjrj6ks6rlzjrwc 0 456484 6742676 6505317 2026-08-25T19:52:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742676 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Phinehas | image = <!-- WD --> | caption = Koncert Phinehas na [[Lifest]]u leta 2018 | background = group_or_band | origin = [[Los Angeles]], [[Kalifornija]], {{nowrap|Združene države Amerike}} | alias = | genre = [[metalcore]], [[krščanski metal]] | years_active = {{start date|2001}}<ref>{{navedi splet|publisher=HighWire Daze|last=Morton|first=Kenneth|url=http://highwiredaze.com/wordpress/phinehasint1|title=Phinehas: Metal, Mosh, and True Inspiration|date=July 19, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20141110113102/http://highwiredaze.com/wordpress/phinehasint1|url-status=dead}}</ref>&ndash;danes | label = [[Red Cord Records]], {{nowrap|[[Artery Recordings|Artery]]}}, [[Solid State Records]] | website = <!-- WD --> | associated_acts = | current_members = Sean McCulloch<br>Bryce Kelley<br>Daniel Gailey<br>Isaiah Perez | past_members = Glenn Gizzi<br>Scotty Whelan<br>Ryan Estrada<br>Jason Combs<br>Dusty Saunders<br>Michael Kevin Kilpatrick<br>Michael Angelo Ruffino<br>Matt Yriarte<br>Phil Killpatrick<br>Lee Humerian }} '''Phinehas''' je ameriška [[metalcore]] skupina iz [[Los Angeles]]a, [[Kalifornija]]. Ustanovljena je bila leta 2001.<ref>{{navedi splet|publisher=[[ReverbNation]]|url=http://www.reverbnation.com/artist_229002/bio|title=Phinehas - ReverbNation|accessdate=25. februar 2014}}</ref> Izdali so štiri [[studijski album|studijske albume]] in tri [[EP]]-je. Trenutno imajo podpisano pogodbo z založbo [[Solid State Records]].<ref name="Solid State">{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-signs-solid-state/|title=Phinehas Signs with Solid State|publisher=Indie Vision Music|first=Rob|last=J.|date=September 13, 2017|accessdate=13. september 2017}}</ref> == Zgodovina == Phinehas je bila ustanovljena leta 2001 v mestu [[La Mirada]] blizu [[Los Angeles]]a. Skupina je zamenjala nekaj članov, dokler se ni ustalila pri zasedbi, v kateri so nastopali Sean McCulloch (vokal), Jason Combs (kitara), Ryan Estrada (bas kitara) in Lee Humerian (bobni). 15. decembra 2009 so posneli in v [[samozaložba|samozaložbi]] izdali [[Phinehas (EP)|istoimenski EP]].<ref>{{navedi splet|publisher=Spirit of Metal Webzine|url=http://www.spirit-of-metal.com/album-groupe-Phinehas-nom_album-The_Phinehas-l-en.html|title=Phinehas-The Phinehas (EP)|accessdate=25. februar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|publisher=[[Amazon.com]]|url=https://www.amazon.com/The-Phinehas-Ep/dp/B003PNQY3G|title=Amazon.com: The Phinehas - Ep: Phinehas|accessdate=25. februar 2014}}</ref> Po izidu so se odpravili na desetdnevno turnejo, <ref>{{navedi splet|publisher=NewReleaseTuesday|url=http://www.newreleasetuesday.com/artistdetail.php?artist_id=3584|title=Phinehas Artist Profile|accessdate=25. februar 2014}}</ref> nato pa se posvetili izdelavi prvenca ''[[Thegodmachine]]''. Po zaključeni produkciji so navezali stike z več založbami in leta 2011 podpisali pogodbo z Red Cord Records.<ref>{{navedi splet|publisher=Red Cord Records|url=http://www.redcordrecords.com/artist/phinehas/|title=Phinehas - Red Cord Records|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924085415/http://www.redcordrecords.com/artist/phinehas/|url-status=dead}}</ref> ''[[Thegodmachine]]'' je izšel 30. septembra 2011 in prejel zelo pohvalne ocene glasbenih kritikov.<ref>{{navedi splet|publisher=Indie Vision Music|last=Clark|first=Joshua|url=http://www.indievisionmusic.com/2011/07/13/phinehas-thegodmachine/|title=Phinehas - thegodmachine|date=July 19, 2011|accessdate=25. februar 2014}}</ref><ref name="Under the Gun">{{navedi splet|publisher=Under the Gun Review|last=Shotwell|first=James|url=http://www.underthegunreview.net/2011/07/03/review-phinehas-thegodmachine/|title=Thegodmachine Review on Under the Gun Review|date=July 3, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302104847/http://www.underthegunreview.net/2011/07/03/review-phinehas-thegodmachine/|url-status=dead}}</ref> Posebno so poudarili "neusmiljeno moč metalcora"<ref>{{navedi splet|publisher=[[Christian Book Distributors]]|url=http://www.christianbook.com/phinehas/thegodmachine/pd/CD33249|title=Christianbook.com: thegodmachine: Phinehas|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2014-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20140302063641/http://www.christianbook.com/phinehas/thegodmachine/pd/CD33249|url-status=dead}}</ref> in [[thrash metal]] kitarske vložke. Skupina je album intenzivno promovirala na vrsti koncertov, tudi na festivalu [[Cornerstone Festival|Cornerstone 2011]],<ref>{{navedi splet|publisher=ReverbNation|url=http://www.reverbnation.com/show/4277203|title=Phinehas at CORNERSTONE (Red Cord Records Stage) on Fri Jul 01, 2011|accessdate=25. februar 2014|archive-date=2016-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160308194723/https://www.reverbnation.com/show/4277203|url-status=dead}}</ref> skupaj s skupinami [[P.O.D]], [[For Today (glasbena skupina)|For Today]], [[Close Your Eyes (glasbena skupina)|Close Your Eyes]], [[Living Sacrifice]] in drugimi.<ref>{{navedi splet|publisher=Song Kick|url=http://www.songkick.com/festivals/87711-cornerstone-music/id/7681911-cornerstone-music-festival-2011|title=Cornerstone Music Festival 2011 with Anberlin, P.O.D., For Today, Propaganda, and more...|accessdate=25. februar 2014}}</ref> V začetku leta 2013 je izšel [[EP]] ''[[The Bridge Between (EP)|The Bridge Between]]'' s posodobljenimi različicami pesmi prvega EP-ja in akustičnimi verzijami pesmi albuma ''Thegodmachine''. Kmalu po izdaji ''The Bridge Between'' so Phinehas začeli pripravljati drugi studijski album. 17. maja je izšel prvi singl novega albuma, "Fleshkiller", naznanili pa so tudi naslov albuma; ''[[The Last Word Is Yours to Speak]]''.<ref>{{navedi splet|publisher=[[HM (magazine)|HM Magazine]]|url=http://hmmagazine.com/blog/news/phineas-releases-new-single-and-cover-artwork-for-the-last-word-is-yours-to-speak/|title=Phinehas releases new single and cover artwork for "The Last Word Is Yours To Speak"|date=May 17, 2013|accessdate=20. marec 2014}}</ref> Album so izdali 23. julija 2013, založila pa ga je Red Cord Records.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Apple Inc.]]|url=https://itunes.apple.com/us/album/the-last-word-is-yours-to-speak/id666302498|title=iTunes - Music - The Last Word is Yours to Speak by Phinehas|accessdate=25. februar 2014}}</ref> Izkazal se je za uspešnico, saj se je kot prvi njihov izdelek uvrstil na lestvico [[Billboard Music Charts]], in sicer v razdelka [[Top Heatseekers]]<ref name="Billboard1"/> in [[Christian Albums]].<ref name="Billboard2"/> Pri albumu je vokalno sodeloval bivši pevec skupine [[Haste the Day]] Brennan Chaulk, pa tudi celoten album preveva drugačen zvok, saj je vokal pevca Phinehas Sean McCulloch postal čistejši in manj agresiven. Sliši se močne vplive [[Southern rock|southern metala]], podobno kot prvi prvem EP-ju. Phinehas so novi album kmalu nato začeli promovirati na turnejah. Kot podporna skupina so nastopali na turneji ''March Make a Mess Tour!'' skupine [[Close to Home (glasbena skupina)|Close to Home]], ki se je med drugimi ustavila na festivalih [[South by Southwest]] in [[South by So What?!]].<ref>{{navedi splet|publisher=Phinehas|url=http://phinehas.us/image/75178910791|title=Phinehas: Photo|date=January 31, 2014|accessdate=20. marec 2014|archive-date=2018-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20181215123721/http://phinehas.us/image/75178910791|url-status=dead}}</ref> Kitarist Jason Combs je leta 2014 zapustil skupino, zamenjal pa ga je kitarist skupine [[Becoming the Archetype]], Daniel Gailey.<ref>{{navedi splet|url=http://heavymetal.about.com/od/interviews/fl/Phinehas-Interview.htm|title=Phinehas Interview|publisher=[[About.com]]|first=Chad|last=Bowar|accessdate=14. januar 2017|archive-date=2017-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20170630225831/http://heavymetal.about.com/od/interviews/fl/Phinehas-Interview.htm|url-status=dead}}</ref> Ob koncu leta 2014 je skupina oznanila, da bo začela delati svoj tretji studijski album po zaključku turneje ''The Last Word Is Yours to Speak''. 17. februarja 2015 so objavili, da so zamenjali založbo – podpisali so pogodbo z [[Artery Recordings]], potem ko se je Red Cord Records iz finančnih razlogov združila z založbo [[Victory Records]]. Za novi album je bilo rečeno, da bo izšel 10. julija 2015 z naslovom ''[[Till the End (album)|Till the End]]''.<ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (music magazine)|Alternative Press]]|last=Sharp|first=Tyler|url=http://www.altpress.com/news/entry/phinehas_artery_recordings_reveal_new_album_with_pummeling_dead_choir_singl|title=Phinehas (Artery Recordings) reveal new album with pummeling "Dead Choir" single|date=May 4, 2015|accessdate=15. junij 2015}}</ref> Prvi singl z albuma, "Dead Choir", so izdali 4. maja.<ref>{{navedi splet|publisher=Indie Vision Music|author=JoshIVM|url=http://www.indievisionmusic.com/2015/05/04/phinehas-announce-till-the-end-release-new-single-dead-choir/|title=Phinehas Announce 'Till The End', Release New Single "Dead Choir"|date=May 4, 2015|accessdate=15. junij 2015|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150709160215/http://www.indievisionmusic.com/2015/05/04/phinehas-announce-till-the-end-release-new-single-dead-choir/|archivedate=July 9, 2015|df=}}</ref> Videospot za pesem "Tetelestai" pa je bil izdan 9. junija.<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=UhuuP8yEecM|title=Phinehas - Teselestai (Live Video)|accessdate=15. junij 2015}}</ref> 13. julija 2015 je izšel še videospot za tretji singl, "White Livered".<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]] |url= https://www.youtube.com/watch?v=L5bkXZXe4cA |title= Phinehas - White Livered (Music Video) |accessdate=13. julij 2015 }}</ref> 16. decembra 2016 je Phinehas izdala EP z naslovom ''[[Fight Through the Night]]'', pri katerem je kot vokalist sodeloval Garrett Russell, pevec skupine [[Silent Planet]].<ref name="IVM">{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-fight-night-ep-available-december-16th/|title=Phinehas "Fight Through The Night Ep" Available December 16th|publisher=Indie Vision Music|first=Brandon|last=Jones|date=November 18, 2016|accessdate=18. november 2016}}</ref> 10. januarja 2017 je bobnar Lee Humerian naznanil svoj odhod iz skupine, svoj zadnji nastop je odigral 21. januarja.<ref>{{navedi splet|url=https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=10154394613834492&substory_index=0&id=16160494491&_ft_=top_level_post_id.10154394613834492%3Atl_objid.10154394613834492%3Athrowback_story_fbid.10154394613834492&__tn__=%2C%3B|title=Phinehas Family...|publisher=[[Facebook]]|first=Lee|last=Humerian|date=January 10, 2017|accessdate=16. januar 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-drummer-exits-band/|title=Phinehas Drummer Exits the Band|publisher=Indie Vision Music|first=Mason|last=Beard|date=January 16, 2017|accessdate=23. januar 2017}}</ref> 13. septembra so Phinehas prešli pod okrilje založbe [[Solid State Records]].<ref name="Solid State"/><ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (magazine)|Alternative Press]]|last=Trapp|first=Philip|url=http://www.altpress.com/news/entry/gideon_wage_war_tour_dates_2017|title=Gideon announce fall tour with Wage War and other news you might have missed today|date=September 13, 2017|accessdate=22. september 2017}}</ref> 22. septembra 2017 so objavili informacijo, da bodo izdali nov album z naslovom ''[[Dark Flag]]'', in objavili prvi singl. Album je izšel 17. novembra 2017.<ref>{{navedi splet|url=http://www.indievisionmusic.com/news/phinehas-dark-flag/|title=Phinehas - Dark Flag|website=Indie Vision Music|first=Mason|last=Beard|date=September 26, 2017|accessdate=29. septembra 2017}}</ref> Po podatkih članov skupine je bobne odigral bivši bobnar Lee Humerian. 18. aprila 2018 so oznanili, da bo njihov bobnar v živo z zadnje turneje, Isaiah Perez (ex-[[Righteous Vendetta]], ex-[[Spoken (glasbena skupina)|Spoken]]), postal stalni bobnar skupine. == Slog == Phinehas so opredelili primarno za [[metalcore]] skupino,<ref name="Under the Gun"/><ref name="Kingdom">{{navedi splet|publisher=Metal Kingdom|url=http://www.metalkingdom.net/band/band_discography.php?idx=18193|title=Phinehas - Discography|accessdate=1. marec 2014}}</ref> in sicer kot mešanico [[hardcore punk]]a in [[extreme metal]]a. V glasbo so vpletli tudi elemente [[Krščanski rock|krščanskega]] in [[Southern rock]]a,<ref name="Kingdom" /> še posebno pa je na stil vplival [[thrash metal]].<ref name="Under the Gun"/> == Zasedba == {{col-begin}} {{col-2}} '''Sedanji člani''' * Sean McCulloch &ndash; glavni vokal <small>(2007–danes)</small>, bobni <small>(2017–2018)</small> * Bryce Kelly &ndash; bas kitara <small>(2012–danes)</small> * Daniel Gailey &ndash; glavna kitara <small>(2014–danes)</small> * Isaiah Perez &ndash; bobni <small>(2018–danes; 2017 kot član na turneji)</small> '''Člani v živo''' * Chris Deets &ndash; drums <small>(2013, 2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.itdjents.com/interviews/interview-chris-deets-independent-drummer-phineheasupon-dawning-progress/|title=INTERVIEW: Chris Deets - Independent Drummer "PHINEHAS/UPON THIS DAWNING"|publisher=It Djents|first=Dan|last=Cece|date=August 21, 2016|accessdate=23. avgust 2017|archive-date=2017-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20170824052508/http://www.itdjents.com/interviews/interview-chris-deets-independent-drummer-phineheasupon-dawning-progress/|url-status=dead}}</ref></small> '''Nekdanji člani''' * Lee Humarian &ndash; bobni, stranski vokal <small>(2008–2017)</small> * Glenn Gizzi &ndash; glavna kitara <small>(2001–2010)</small> * Scotty Whelan &ndash; ritnična kitara, backing vocals <small>(2006–2011)</small> * Ryan Estrada &ndash; bas kitara <small>(2006–2012)</small> * Jason Combs &ndash; glavna kitara <small>(2010–2014)</small> * Dustin Saunders &ndash; ritmična kitara <small>(2011–2012)</small> * Michael Angelo Ruffino &ndash; ritmična kitara <small>(2001–2007)</small> * Matt Yriarte &ndash; vokal <small>(2003–2007)</small> * Phil Killpatrick &ndash; kitara <small>(2001–2005)</small> * Michael Kevin Killpatrick &ndash; bobni, kitara <small>(2001–2007)</small> {{col-end}} ''' Časovnica ''' {{#tag:timeline| ImageSize = width:800 height:auto barincrement:20 PlotArea = left:100 bottom:80 top:0 right:10 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:01/01/2001 till:{{#time:m/d/Y}} TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy ScaleMajor = increment:2 start:2001 ScaleMinor = increment:1 start:2001 Colors = id:LV value:red legend:Glavni_vokal id:LGuitar value:teal legend:Glavna_kitara id:RGuitar value:green legend:Ritmična_kitara id:Bass value:blue legend:Bas_kitara id:Drums value:orange legend:Bobni id:BV value:pink legend:Stranski_vokal id:album value:black legend:Studijski_album id:EP value:gray(0.55) legend:Druge_izdaje id:bars value:gray(0.95) Legend = orientation:vertical position:bottom columns:4 BackgroundColors=bars:bars ScaleMajor = increment:1 start:2001 LineData = layer:back at:12/15/2009 color:EP at:09/30/2011 color:album at:01/22/2013 color:EP at:07/23/2013 color:album at:07/10/2015 color:album at:12/16/2016 color:EP at:11/17/2017 color:album BarData = bar:Matt text:"Matt Yriarte" bar:Sean text:"Sean McCulloch" bar:Glenn text:"Glenn Gizzi" bar:Jason text:"Jason Combs" bar:Daniel text:"Daniel Gailey" bar:Michael1 text:"Michael Ruffino" bar:Phil text:"Phil Killpatrick" bar:Scott text:"Scotty Whelan" bar:Dustin text:"Dustin Sanders" bar:Ryan text:"Ryan Estrada" bar:Bryce text:"Bryce Kelly" bar:Michael2 text:"Michael Killpatrick" bar:Lee text:"Lee Humarian" bar:Isaiah text:"Isaiah Perez" PlotData= width:11 bar:Matt from:01/01/2003 till:01/01/2007 color:LV bar:Sean from:01/01/2007 till:end color:LV bar:Glenn from:01/01/2001 till:01/01/2010 color:LGuitar bar:Jason from:01/01/2010 till:04/01/2014 color:LGuitar bar:Daniel from:04/01/2014 till:end color:LGuitar bar:Phil from:01/01/2001 till:01/01/2005 color:RGuitar bar:Michael1 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:RGuitar bar:Scott from:01/01/2006 till:01/01/2011 color:RGuitar bar:Dustin from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Ryan from:01/01/2006 till:01/01/2012 color:Bass bar:Bryce from:01/01/2012 till:end color:Bass bar:Michael2 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:Drums bar:Lee from:01/01/2007 till:01/21/2017 color:Drums bar:Isaiah from:01/01/2018 till:end color:Drums width:3 bar:Sean from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Scott from:01/01/2006 till:01/01/2011 color:BV bar:Michael2 from:01/01/2001 till:01/01/2007 color:RGuitar bar:Lee from:01/01/2007 till:01/01/2011 color:BV bar:Lee from:01/01/2011 till:01/01/2012 color:RGuitar bar:Lee from:01/01/2012 till:01/21/2017 color:BV bar:Sean from:01/21/2017 till:01/01/2018 color:Drums }} ==Diskografija== '''Studijski albumi''' {| class=wikitable !rowspan="2"|Letp !rowspan="2"|Naslov !rowspan="2"|Založba !colspan="6"|Lestvice |- !width="30"|<small>[[Top Heatseekers|US Heat]]</small><br><ref name="Billboard1">{{navedi splet|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart?f=324|title=Phinehas - Chart history - Top Heatseekers|accessdate=25. februar 2014}}</ref> !width="30"|<small>[[Christian Albums|Christian]]</small><br><ref name="Billboard2">{{navedi splet|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart?f=310|title=Phinehas - Chart history - Top Christian Albums|accessdate=25. februar 2014}}</ref> !width="30"|<small>[[Independent Albums|US Indie]]</small><br><ref name="Billboard3">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/independentalbums|title=Phinehas - Chart history - Independent Albums|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Hard Rock Albums|Hard Rock]]</small><br><ref name="Billboard4">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=795|title=Phinehas - Chart history - Hard Rock Music|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Top Rock Albums|Rock]]</small><br><ref name="Billboard5">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=408|title=Phinehas - Chart history - Top Rock Albums|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> !width="30"|<small>[[Top Album Sales|Album Sales]]</small><br><ref name="Billboard6">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/artist/5638775/phinehas/chart/hardrockalbums?f=2160|title=Phinehas = Chart history - Top Album Sales|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|accessdate=15. januar 2017}}</ref> |- |2011 |''[[Thegodmachine]]'' |rowspan="2"|[[Red Cord Records|Red Cord]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |- |2013 |''[[The Last Word Is Yours to Speak]]'' | style="text-align:center;"|34 | style="text-align:center;"|41 | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |- |2015 |''[[Till the End (album)|Till the End]]'' |[[Artery Recordings]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|2 | style="text-align:center;"|12 | style="text-align:center;"|5 | style="text-align:center;"|21 | style="text-align:center;"|89 |- |2017 |''[[Dark Flag]]'' |[[Solid State Records]] | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|11 | style="text-align:center;"|18 | style="text-align:center;"|20 | style="text-align:center;"|— | style="text-align:center;"|— |} '''EP-ji''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Založba |- |2009 |''[[Phinehas (EP)|Phinehas]]'' |Self-released |- |2013 |''[[The Bridge Between (EP)|The Bridge Between]]'' |Red Cord Records |- |2016 |''[[Fight Through the Night]]'' |Self-released |} '''Singli''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Album |- |2011 |"I Am the Lion" |rowspan="3"|''thegodmachine'' |- |rowspan="2"|2012 |"Crowns |- |"My Horses are Many" |- |rowspan="2"|2013 |"Fleshkiller"<ref>{{navedi splet|publisher=Spirit of Metal|url=http://www.spirit-of-metal.com/album-groupe-Phinehas-nom_album-Fleshkiller-l-en.html|title=Phinehas Fleshkiller (Single)|accessdate=8. julij 2014}}</ref> |''The Last Word Is Yours to Speak'' |- |"O Come O Come Emmanuel" |Non-album single |- |2014 |"Blood On My Knuckles" |''The Last Word Is Yours to Speak'' |- |rowspan="3"|2015 |"Dead Choir"<ref>{{navedi splet|publisher=[[Alternative Press (music magazine)|Alternative Press]]|last=Sharp|first=Tyler|url=http://www.altpress.com/news/entry/phinehas_artery_recordings_reveal_new_album_with_pummeling_dead_choir_singl|title=Phinehas (Artery Recordings) reveal new album with pummeling "Dead Choir" single|date=May 4, 2015|accessdate=26. julij 2015}}</ref> |rowspan="3"|''Till the End'' |- |"Tetelestai" |- |"White Livered" |- |2017 |"Dark Flag" | rowspan="3" |''Dark Flag'' |- |2017 |"Know Death; Know Forever" |- |2017 |"Hell Below" |} '''Videospoti''' {| class=wikitable !Leto !Naslov !Režiser |- |2008 |"Well If the Earths are Stopped, Then the Fox Faces the Hounds" |Ricky Norris<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=2PT74QLJO6s|title=Well If the Earths are Stopped, Then the Fox Faces the Hounds|date=December 24, 2008|accessdate=10. avgust 2014}}</ref> |- |2011 |"I Am the Lion" |Josiah Bultima |- |rowspan="2"|2012 |"Crowns" |John Mediana<ref>{{navedi splet|publisher=[[YouTube]]|url=https://www.youtube.com/watch?v=GCrViXx4lus|title=Phinehas "Crowns" Official Music Video|date=April 17, 2012|accessdate=10. avgust 2014}}</ref> |- |"My Horses are Many" |Phinehas |- |2013 |"Fleshkiller" |rowspan="3"|Ricky Norris |- |2014 |"Blood On My Knuckles" |- |rowspan="2"|2015 |"Tetelestai" |- |"White Livered" | Shan Dan |- |2017 |"Hell Below" |Phinehas |- |2017 |"Burning Bright" |Phinehas |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2001]] [[Kategorija:Metalcore skupine]] [[Kategorija:Krščanske metal skupine]] [[Kategorija:Ameriške metal skupine]] {{normativna kontrola}} ilnupcoeo73g03re6ittdotvmwo6kdp 0 456724 6742717 6514513 2026-08-25T22:07:50Z SirFranzPaul 189873 /* Obdobje komunizma */ 6742717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Grb|name=Grb Bosne in Hercegovine|image=Coat of arms of Bosnia and Herzegovina.svg|image2=Flag_of_Bosnia_and_Herzegovina.svg|image2_width=190|image2_caption=[[Heraldična zastava]] grba Bosne in Hercegovine, ki služi kot [[Zastava Bosne in Hercegovine|državna zastava]]|year_adopted=18. maj 1998|shield=V lenti prvega polja modro-zlato poševno sekanega ščita sedem srebrnih petokrakih zvezd|armiger=[[Bosna in Hercegovina]]}} '''Grb [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]''' je bil sprejet leta 1998, ko je zamenjal starega iz leta 1992, ko se je Bosna in Hercegovina osamosvojila. Po izgledu je izjemno podoben [[Zastava Bosne in Hercegovine|zastavi]]. Rumeni trikotnik bi naj predstavljal tri glavne etnične skupine v Bosni in poenostavljeno obliko države. == Zgodovinski grbi == === Srednji vek === Eden od zgodnejših, če ne najzgodnejši grb, ki ga pripisujejo Bosni, izvira iz fojniškega grbovnika iz leta 1340. Fojniški grbovnik prikazuje zlat ščit, na katerem sta [[Križ|prekrižani]] dve črni puščici na vrhu katerih sta dve [[Mavri|mavrski]] glavi. Grb bosanskih kraljev, ki so od leta 1377 do leta 1463 vladali na območju današnje [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] in [[Dalmacija|Dalmacije]], je sestavljal modri ščit s šestimi [[Bosanska lilija (simbol)|zlatimi lilijami]], ki so se nahajali ob beli lenti. Lilije morda simbolizirajo [[Bosanska lilija|bosansko lilijo]], ki je avtohtona na tem območju. Rodbina [[Kotromanići|Kotromanićev]] je vladala do leta 1463, ko so regijo osvojili Osmani. Uporaba grba se je takrat prenehala. Kraljevi grb je bil osnova za grb države leta 1992. === Avstro-ogrska zasedba in narodno gibanje === Potem ko je Bosno in Hercegovino leta 1878 zasedla [[Avstro-Ogrska]], je bil sprejet nov grb. Izhajal je iz grba [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepana Vukčića Kosače]], plemiča iz 15. stoletja, ki je vladal regiji kot veliki vojvoda Bosne in [[Vojvodina Sv. Save|vojvodine sv. Save]]. Takratni grb je vseboval rdečo roko, ki drži meč na zlati podlagi. Bosna je bila vključena v ogrski del. V 19. stoletju se je ponovno pojavil grb Kotromanićev ob narodnem uporu proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanom]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. === Obdobje komunizma === Grb Socialistične republike Bosne in Hercegovine je bil skupaj z zastavo sprejet 31. decembra 1946. Grb je bil podoben kot v drugih jugoslovanskih republikah. Prikazoval je par dimnikov, iz katerih se kadi. Okoli so bile upodobljene veje in pšenica, v kateri so bili rdeči trakovi. Na vrhu se je nahajala rdeča zvezda, ki je simbolizirala socializem in komunizem. {{Multiple images | align = center | perrow = | width = | image1 = Coa Bosnia and Herzegovina Country History (Fojnica Armorial) (17th century).svg | width1 = 150 | caption1 = Prvi znani prikaz grba Bosne iz Fojniškega grbovnika | image2 = Coat of arms of Kingdom of Bosnia.svg | width2 = 134 | caption2 = Grb kraljevine Bosne do turške zasedbe | image3 = CoA of Herzegovina under the Hungarian Crown.png | width3 = 135 | caption3 = Nikoli uveljavljeni predlog grba Hercegovine pod ogrsko krono | image4 = Coat of arms of Bosnia and Herzegovina (1889–1918).svg | width4 = 98 | caption4 = Grb Bosne in Hercegovine kot skupnega ozemlja Avstrije in Ogrske | image5 = Coat of Arms of the Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina.svg | width5 = 135 | caption5 = Emblem SR Bosne in Hercegovine | image6 = Coat of arms of Bosnia and Herzegovina (1992–1998).svg | width6 = 120 | caption6 = Prvotni grb Republike Bosne in Hercegovine }} == Glej tudi == * [[Zastava Bosne in Hercegovine]] {{heraldry-stub}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Grbi po državah|Bosna in Hercegovina]] [[Kategorija:Državni simboli Bosne in Hercegovine]] qms944x8paq6feu0wfgl5mn3qzqisqt 0 459948 6742778 6701268 2026-08-26T06:36:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742778 wikitext text/x-wiki [[File:Brogi, Giacomo (1822-1881) - n. 5076 - Pompei - Anfiteatro.jpg|thumb|Amfiteater v Pompeijih, eden najzgodnejših rimskih amfiteatrov, v 1800-ih.]] '''Rimski amfiteater''' je [[amfiteater]] - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari [[Rimljani]]. Uporabljali so jih za dogodke, kot so gladiatorski boji, ''venationes'' (ubijanje živali) in javne usmrtitve. Na območju [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] je bilo najdenih približno 230 rimskih amfiteatrov. Zgodnji amfiteatri izvirajo iz [[Rimska republika|republikanske dobe]] <ref>{{navedi knjigo|last=Welch|first=Katherine E. |title=The Roman amphitheatre: from its origins to the Colosseum|publisher=Cambridge University Press|year=2007|pages=9|isbn=978-0-521-80944-3|url=https://books.google.com/books?id=zqphhOuZfBYC&pg=PA285 }}</ref>, a so nastali največji v cesarskem obdobju <ref name="Bomgardner 61">Bomgardner, 61.</ref>. Amfiteatri se razlikujejo od [[cirkus (zgradba)|cirkusov]], [[hipodrom]]ov, ki so bili običajno pravokotni in zgrajeni predvsem za dirke in [[stadion]]ov, zgrajenih za [[atletika|atletiko]]. Je pa bilo več teh izrazov včasih uporabljenih za isti kraj. Beseda ''amfiteatrum'' pomeni 'gledališče vse naokrog'. Tako se amfiteater od tradicionalnih polkrožnih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] razlikuje po krožni ali ovalni obliki. == Sestava == Rimski amfiteater je sestavljen iz treh glavnih delov; ''[[cavea]]'', [[arena]] in ''[[vomitorium]]''. Sedežno površino imenujemo ''cavea'' (prostor za gledalce). Sestavljena je iz koncentričnih vrst klopi, ki so bodisi podprte z loki, vgrajenimi v ogrodje stavbe, bodisi preprosto izkopane v pobočje ali zgrajene z izkopanim materialom, pridobljenim med izkopavanjem borilnega območja (arena). ''Cavea'' je bila tradicionalno organizirana v treh horizontalnih odsekih, ki ustrezajo socialnemu razredu gledalcev<ref>{{Navedi splet |url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/i_roma_espectaculos.html |title=Roman Architecture |accessdate=2019-03-25 |archive-date=2019-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190624055004/http://www.spanisharts.com/arquitectura/i_roma_espectaculos.html |url-status=dead }}</ref>: * ''Ima cavea'' je najnižji del ''cavee'' in tisti, ki neposredno obkroža areno. Po navadi je bila rezervirana za zgornje sloje družbe. * ''Media cavea'' neposredno sledijo ''ima cavei'' in je bila namenjena širši javnosti, čeprav je bila večinoma rezervirana za moške. * ''Summa cavea'' je najvišji del in je bil običajno odprt za ženske in otroke. Prav tako je bila prva vrsta imenovana ''prima cavea'', zadnja vrsta pa ''cavea ultima''. Cavea je bila razdeljena vertikalno v ''cunei''. ''Cuneus'' (latinsko za 'klin', množina, ''cunei'') je bila klinasta delitev, ločena s ''scalae'' ali stopniščem. Obokani vhodi, tako na ravni arene kot znotraj ''cavee'', se imenujejo ''vomitoria'' (latinsko za 'bruhalnik'; ednina ''vomitorium'') - prehod, ki je pod ali za vrsto sedežev v amfiteatru ali stadionu, skozi katerega lahko ob koncu predstave hitro izstopijo velike množice. == Zgodovina == === Zgodnji amfiteatri === Kdaj in kje so bili zgrajeni prvi amfiteatri, ni jasno. Obstajajo zapisi, ki potrjujejo začasne lesene amfiteatre, zgrajene v [[Rimski forum|Forumu Romanumu]] za gladiatorske igre od 2. stoletja pred našim štetjem in to so lahko izvor arhitekturne oblike, ki je bila kasneje izražena v kamnu. [[Plinij starejši]] v svoji knjigi ''Historia Naturalis'' trdi, da je bil amfiteater izumljen med spektakli Gaja Skribonija Kuriona leta 53 pr. n. št. Čeprav je to lahko izvor arhitekturnega izraza ''amfiteatrum'', ne more biti izvor arhitekturnega koncepta, saj so bili najdeni zgodnejši kamniti amfiteatri, znani kot ''spectacula'' ali ''amphitheatera ''. Jean-Claude Golvin pravi, da so najstarejši znani kamniti amfiteatri najdeni v [[Kampanija|Kampaniji]], v [[Capua|Capui]], [[Kuma|Kumi]] in [[Liternum]]u, kjer so bili taki kraji zgrajeni proti koncu 2. stoletja pred našim štetjem. Naslednji najstarejši znan amfiteater, pa tudi eden najbolj raziskanih, je [[amfiteater v Pompejih]], ki je varno datiran, da so ga zgradili kmalu po letu 70. pr. n. št. Obstaja razmeroma malo drugih znanih zgodnjih amfiteatrov: tisti v Abelli, Teanumu in Calesu segajo v obdobje [[Sula|Sule]] (do 78 pr. n. št.), pri [[Pozzuoli]] in Telesiji v [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovo]] obdobje (27. pr. n. št. – 14 n. št.). Amfiteatri v [[Sutri]]ju, Carmoni in Ucubiju so bili zgrajeni okoli 40.-30. pr. n. št., v [[Antiohija|Antiohiji]] in Festu (I. faza) sredi 1. stoletja pr. n. št. === Cesarsko obdobje === V cesarskem obdobju so amfiteatri postali sestavni del rimske urbane pokrajine. Ker so se mesta med seboj borila za premoč v civilnih stavbah, so amfiteatri postali vse bolj monumentalni v obsegu in okrasju. Imperialni amfiteatri so udobno namestili 40.000–60.000 gledalcev ali do 100.000 gledalcev na največjih prizoriščih, hipodromi pa so jih po sedežnih zmogljivostih presegli. Imeli so večnadstropna arkadna pročelja, ki so bila okrašeni z [[marmor]]nimi in [[štukatura|štukaturnimi]] oblogami, kipi in [[relief (umetnost)|relief]]i ali celo delno iz marmorja. <ref name="Bomgardner 62">Bomgardner, 62.</ref> Kot je cesarstvo raslo, je večina njegovih amfiteatrov ostala koncentrirana v latinsko govoreči zahodni polovici, medtem ko so bile na vzhodu predstave večinoma uprizorjene na drugih prizoriščih, kot so gledališča ali stadioni <ref name="Bomgardner 192">Bomgardner, 192.</ref>. Na zahodu so bili amfiteatri zgrajeni kot del romanizacijskih prizadevanj, tako da so se osredotočili na cesarski kult, zasebne dobrotnike ali lokalno upravo kolonij ali deželnih prestolnic kot atribut rimskega občinskega statusa. V rimski severni Afriki je bilo zgrajeno veliko število skromnih prizorišč, kjer je večino arhitekturnega znanja zagotovila rimska vojska. <ref name="Bomgardner 195">Bomgardner, 192-195.</ref> === Pozno cesarstvo in nazadovanje tradicije amfiteatrov === [[File:ArlesGuibert.JPG|thumb|Amfiteater v Arlesu kot obzidano naselje, gravura 18. st.]] Več dejavnikov je povzročilo izumrtje tradicije gradnje amfiteatra. Gladiatorska ''munera'' (javna dela in zabave, ki so jih zagotovili posamezniki z visokim statusom in bogastvom v korist rimskega prebivalstva (''populus Romanus''). Beseda ''munera'', ednina ''munus'' pomeni 'dolžnost, obveznost', ki izraža odgovornost posameznika, da zagotovi storitev ali prispevek svoji skupnosti) je izhajala iz javnega življenja v 3. stoletju, zaradi gospodarskega pritiska, filozofskega neodobravanja in nasprotovanja vse bolj prevladujoče nove religije krščanstva, katere privrženci so takšne igre obravnavali kot grozote in zapravljanje denarja. Predstave, v katerih so nastopale živali, so preživele vse do 6. stoletja, vendar so postale dražje in redkejše. Širjenje krščanstva je spremenilo tudi vzorce javne dobrobiti: tam, kjer se je poganski Rimljan pogosto gledal kot ''homo civicus'', ki je dajal koristi javnosti v zameno za status in čast, bi bil kristjan bolj pogosto nov državljan, ''homo interior'', ki je skušal doseči božansko nagrado v nebesih in usmeril svojo dobrotnost v milost in dobrodelnost, ne pa v javna dela in igre. <ref name="Bomgardner 207">Bomgardner, 207.</ref> Te spremembe so pomenile, da je bila uporaba amfiteatrov vedno manjša in je bilo vedno manj sredstev za njihovo izgradnjo in vzdrževanje. Zadnja zgradba amfiteatra je zapisana leta 523 v [[Pavia|Pavii]] pri [[Teoderik Veliki|Teoderiku]] <ref name="Bomgardner 221">Bomgardner, 221.</ref>. Po koncu ''venationes'', je bil edini preostali namen amfiteatrov kraj javnih usmrtitev in kazni. Po tem, ko je celo ta namen izginil, so bili mnogi amfiteatri zapuščeni in so bili postopoma razstavljeni za gradbeni material, porušeni, da bi naredili prostor za novejše zgradbe ali vandalizirali. Drugi so bili preoblikovani v utrdbe ali utrjena naselja, kot so [[Leptis Magna]], [[Sabrata]], [[Arles]] in [[Pulj]], v 12. stoletju pa so [[Frangipani]] utrdili celo Kolosej, da bi jim pomagal pri boju proti Rimski oblasti. Drugi pa so bili spremenjeni v krščanske cerkve, vključno z areno v Arlesu, Nîmesu, Tarragoni in Saloni; Kolosej je postal krščansko svetišče v 18. stoletju. Med ostalimi amfiteatri so mnogi zdaj zaščiteni kot zgodovinski spomeniki in so turistične znamenitosti. == Pomembni rimski amfiteatri == {| class="wikitable" ! colspan="4" |Dimenzije največjih amfiteatrov rimskega imperija |- |[[Kolosej]] (Rim) |188 × 156&nbsp;m |- |[[Capua]] (Italija) |167 × 137&nbsp;m |- |[[Italica]] (Španija): |157 × 134&nbsp;m |- |[[Amfiteater v Toursu |Tours]] |156 × 134&nbsp;m |- |[[Amfitheaeter v Kartagini|Kartagina]] (Tunizija) |156 × 128&nbsp;m |- |[[Autun]] |154 × 130&nbsp;m |- |[[Flavjski amfiteater]] |147 × 117 m |- |[[Nîmes]] |133 × 101&nbsp;m |} === Kolosej === [[File:Rom (IT), Kolosseum -- 2024 -- 0610.jpg|thumb|Kolosej]] Flavijev amfiteater v Rimu, bolj znan kot [[Kolosej]], je arhetipski in največji amfiteater. Zgrajen je bil med letoma 72. in 80. našega štetja. Dimenzije stavbe in arene so 188 × 156 in 86 × 54 metrov. Naročil ga je cesar [[Vespazijan]] za glavno mesto starodavnega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], vendar ga ni dokončal, odprl ga je njegov sin [[Tit Flavij]] leta 80. kot darilo za rimske ljudi.<ref name=":2">{{navedi splet|url=http://www.history.com/topics/ancient-history/colosseum|title=Deconstructing History: Colosseum|last=|first=|date=|website=HISTORY.com|archive-url=|archive-date=|access-date=2017-05-08}}</ref> === Amfiteater v Pompejih === Pompejski amfiteater je najstarejši ohranjen rimski amfiteater. Stoji v rimskem mestu Pompeji in je bil pokopan pod pepelom izbruha [[Vezuv]]a leta 79, ki je tudi pokopal Pompeje in sosednje mesto [[Herkulanej]]. Je tudi najstarejši ohranjeni rimski amfiteater, zgrajen iz kamna. [[File:Pula_Arena_aerial_1.jpg|thumb| Puljska arena, Hrvaška]] === Faleria === Drugi največji rimski amfiteater je bil Faleria, zgrajen leta 43<ref>{{navedi splet|url=http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0006:entry=falerio|title=The Princeton Encyclopedia of Classical Sites, FALERIO Marche, Italy.|website=www.perseus.tufts.edu|access-date=2017-05-08}}</ref>. Stal se je v Picenumu (zdaj Falerone) v Italiji. Dimenzije objekta so bile 178,8 × 106,2 metra in je imel areno v obliki elipse<ref name=":0">{{Cite journal|last=Benario|first=Herbert W.|date=February–March 1981|title=Amphitheatres of the Roman World|url=https://archive.org/details/sim_classical-journal_february-march-1981_76_3/page/255|jstor=3297328|journal=The Classical Journal|volume=76| issue = 3|pages=255–258}}</ref>. Imel je dvanajst vhodov, od katerih so štirje vodili v areno in imeli osem vrst sedežev, razdeljenih na tri dele<ref name=":3">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/?id=TTMXMhBLw0AC&pg=PA711&lpg=PA711&dq=Faleria+amphitheatre#v=onepage&q=Faleria%20amphitheatre&f=false|title=Roman Life and Manners Under the Early Empire|last=Friedlaender|first=Ludwig|last2=Gough|first2=Alfred Bradly|date=1913-01-01|publisher=G. Routledge|language=en}}</ref>. Ostala je le zunanja stena amfiteatra, arena pa je prekrita s travo vse do podija. === Capua === Tretji največji rimski amfiteater je v mestu Capua, z dimenzijami zgradbe 169,9 × 139,6 metra. Stal je v [[Kampanija|Kampaniji]], kjer je zdaj Santa Maria Capua Vetere. Avgust ga je postavil v 1. stoletju pr. n. št. in je lahko sprejel do 60.000 gledalcev. Znan je kot arena, v kateri se je [[Spartak]] boril leta 73. pr. n. št. Gledališče so sčasoma uničili [[Vandali]] v napadu na Rim leta 456.<ref name=":1">{{navedi novice|url=http://www.ancientcapua.com/campania-felix/amphitheater_of_capua/|title=Amphitheater of Capua - Ancient Capua|work=Ancient Capua|access-date=2017-05-07|language=en-US|archive-date=2017-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20170331033253/http://www.ancientcapua.com/campania-felix/amphitheater_of_capua/|url-status=dead}}</ref> === Julia Caesarea === Četrti največji rimski amfiteater, Julia Caesarea je nastal po času Julija Cezarja. Zgrajen je bil v [[Mavretanija|Mavretaniji]] med letoma 25 pr. n. št. in 23. n. št. po nalogu rimskega vladarja [[Juba II.]] in njegovega sina Ptolemaja Mavretanskega<ref>{{navedi knjigo|last=Leveau|first=Philippe|date=October 26, 2012|title=Caesarea (Cherchel)|journal=The Encyclopedia of Ancient History|volume=|pages=|doi=10.1002/9781444338386.wbeah16033|isbn=9781444338386}}</ref> in je zdaj v sodobnem [[Cherchell]]u v Alžiriji. Kljub temu, da se ni obdržal, so bile dimenzije zgradbe 168 × 88 metrov in arene 72,1 × 45,8 metrov. === Italica === Peti največji rimski amfiteater je v provinci [[Sevilja]] v Španiji. Dimenzije zgradbe so 156,5 × 134 metrov, dimenzije arene pa 71,2 × 46,2 metra. Zgrajen je bil v času vladavine Adrianovega cesarstva, leta 117-138; amfiteater ''Italica'' je lahko sprejel do 25.000 ljudi in stoji še danes. <ref>{{navedi splet|url=http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_italica_anfiteatro.html|title=Amphitheater of Italica|website=www.spanisharts.com|access-date=2017-05-08|archive-date=2017-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170408231126/http://www.spanisharts.com/arquitectura/imagenes/roma/i_italica_anfiteatro.html|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} * {{navedi knjigo|last=Bomgardner|first=David Lee|title=The Story of the Roman Amphitheatre|url=https://archive.org/details/storyofromanamph0000bomg|publisher=Routledge|date=October 2000|isbn=978-0-415-16593-8}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Ancient Roman amphitheatres}} * [https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=136640 Marin Buovac: ''On the inscriptions of Roman amphitheatres in the Eastern Adriatic seaboard'', VAPD 105, 2012., 83-95.] [[Kategorija:Amfiteatri]] ffoxgy5ku3967qou9tlcnoauu91vibo 0 461397 6742571 6741952 2026-08-25T15:39:29Z Sportomanokin 14776 6742571 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT)) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(3 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''94 dni''' | '''6 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] gjonywl90t2wzapq1bb3fi27pdd7zli 6742574 6742571 2026-08-25T15:40:59Z Sportomanokin 14776 /* Rezultati */ 6742574 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(3 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dan)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 4 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''94 dni''' | '''6 dni''' | '''60 dni''' | '''82 dni''' | '''36 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fg3cr0hsxkjvc3rgouq7n9p1926muwi 6742576 6742574 2026-08-25T15:42:23Z Sportomanokin 14776 /* Etapne dirke */ 6742576 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 128 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fj1m7kwo61gs9qoxx4paozs7bqfh0pu 6742577 6742576 2026-08-25T15:42:45Z Sportomanokin 14776 /* Ostalo */ 6742577 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (128) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|128 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] a453nmm36gl4ythax8obgczcm1pn179 6742578 6742577 2026-08-25T15:43:35Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (128) */ 6742578 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (16. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 2yhf6ll7voibvexmmnzi8gzlphna1cr 6742580 6742578 2026-08-25T15:45:02Z Sportomanokin 14776 6742580 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 16. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 527wbnvhzpamqzniry51ign5wpyvkwr 6742582 6742580 2026-08-25T15:45:32Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage (129) */ 6742582 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2140,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.614 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] irpdiqp3iwtlemd0j1meepwm7ppp2qc 6742697 6742582 2026-08-25T20:52:54Z Sportomanokin 14776 /* Večna lestvica */ 6742697 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024–2026) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::26 etapnih zmag (2020–2026) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::5 etapnih zmag (2019, 2026) '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Pariz-Nica]] (2023) :[[File:Jersey blue.svg|20px]] [[Tirreno–Adriatico]] (2021, 2022) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] [[Dirka po Kataloniji]] (2024) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Romandiji]] (2026) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Švici]] (2026) '''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' :[[Milano–San Remo]] (2026) :[[Dirka po Flandriji]] (2023, 2025, 2026) :[[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, '24, '25, '26) :[[Dirka po Lombardiji]] (2021, '22, '23, '24, '25) '''Ostale etapne dirke''' :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Ostale enodnevne dirke''' :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Nagrade in lestvice''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', znan tudi pod vzdevkom '''Pogi''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Tekmovalno cestno kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Klanec, Komenda|Klanec pri Komendi]], [[Slovenija]].<ref>{{navedi splet |url=https://tadejpogacar.com/sl/o-meni/ |title=O meni |work=Tadej Pogačar |accessdate=2026-06-20}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.procyclingstats.com/rider/tadej-pogacar |title=Tadej Pogačar |work=ProCyclingStats.com |accessdate=2026-06-20}}</ref>{{efn|Po eni od njegovih izjav se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name="Kraj rojstva MMC">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|work=[[MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref>}} Od leta 2019 je član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates XRG]]. Leta 2026 je osvojil rekordno peto skupno zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] in se s tem vpisal v elitni klub ter se izenačil z legendami kot so [[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]. Leta 2026 je v 19. etapi [[Dirka po Franciji|Toura]], na slovitem vzponu na [[Alpe d'Huez]] (13,8 km), eni najbolj prestižnih etap sploh, s časom 35:27, premagal 31 let star in za mnoge nedosegljiv rekord [[Marco Pantani|Marca Pantanija]] (36:40). V letih 2025 in 2026 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred njim je to uspelo le [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref name="Laureus 2025"/><ref name="Laureus 2026"/> Skupno je v karieri osvojil 6 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 7 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 13 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] (2025), dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] (2024, 2025) in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] leta 2021 v Tokiju na cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Skupno pa je v svoji karieri osvojil tudi [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 profesionalnih zmag]] (15. na večni lestvici). Kot edini v zgodovini je 2–krat zapored zmagal [[Dirka po Franciji|Tour]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (2024, 2025) ter eden od osmih, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in tudi naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo petkrat zapored zmagati na enem izmed njih ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]) in se je kot edini v zgodovini na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v isti sezoni uvrstil na oder za zmagovalce. In je šele drugi v zgodovini po Eddyu Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj enajstkrat zapored uvrstil na zmagovalni oder; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še trikrat osvojil dirko ([[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]). Skupno je na Touru osvojil 26 etap. [[Rumena majica|Rumeno majico]] vodilnega je nosil skupaj 71 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah (3 dni), [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega po točkah na gorskih ciljih (40 dni) in jo osvojil trikrat, [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja je osvojil rekordnih štirikrat – belo majico je nosil prav tako rekordnih 75 dni. Leta 2025 je postal eden redkih v zgodovini, ki je na dirki po Franciji nosil rumeno, pikčasto in zeleno majico hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki leta 2023 v škotskem [[Glasgow]]u. Leta 2024 pa je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo že tretjo tritedensko dirko. Rožnato majico vodilnega in modro majico najboljšega po točkah na gorskih ciljih je imel v lasti 20 etap, osvojil jih je kar šest in dirko dobil s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal šeskrat (od tega pet različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024), [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025), [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]] (2026) in pa [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]] (2026). Osvojil je tudi že 13 kolesarskih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, kar je največ med vsemi aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu še Pariz–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025–26), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024–26) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], kjer pa prevladuje že skupno rekordnih 266 tednov (in rekordnih 256 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je presegel 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili z mega projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru, pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi]]ju, prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil na [[Klanec, Komenda|Klancu pri Komendi,]] mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju, kjer je tudi odraščal v šestčlanski družini. Obiskoval je OŠ Komenda Moste. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilija]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu]]. Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič, prav za prej omenjeni klub, dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Prva spomenika in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche, Lombardija=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Četrti Tour, 3 spomeniki, svetovni in evropski prvak === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Prvič je bil nominiran [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado (za najboljšega svetovnega športnika leta), a je na podelitvi v Madridu na žalost ostal brez nje; konkurirali pa so mu [[Carlos Alcaraz]], [[Armand Duplantis]], [[Leon Marchand]] in [[Max Verstappen]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref name="Laureus 2025">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. === 2026: Peti Tour, trije spomeniki, druga Lauerus nominacija, Romandija, Švica === Sezono je odprl na dirki [[Strade Bianche]] in ponovno napadel na Monte Sante Marie, strl vse tekmece in se solo odpeljal še eni zmagi nasproti.<ref>{{Citat|title=THE UNSTOPPABLE FORCE! 😮‍💨 {{!}} Men's Elite Strade Bianche 2026 Race Highlights {{!}} TNT Sports Cycling|url=https://www.youtube.com/watch?v=gFDJbS1h6X0|date=2026-03-07|accessdate=2026-04-18|last=TNT Sports Cycling}}</ref> Nadaljeval je na enem glavnih ciljev sezone, kjer še ni zmagal, spomeniku [[Milano–San Remo|Milano-Sanremo]]. Tudi tokrat je, po tem ko je bil udeležen v padcu 30km pred ciljem, izgledalo izgubljeno, vendar je z izjemnim delom ekipe že na Cipressi prišel v ospredje in napadel. Sledila sta le Pidcock in Van der Poel, slednji ni zdržal napadov na Poggiu. Pogačarju je nato uspelo v sprintu za pol kolesa prehiteti Pidcocka in prvič v karoeri osvojiti to prestižno dirko.<ref>{{Navedi splet|title=Neverjetni Pogačar po padcu in veliki vrnitvi za pol obroča dobil Milano–Sanremo!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/neverjetni-pogacar-po-padcu-in-veliki-vrnitvi-za-pol-obroca-dobil-milano-sanremo/776832|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Mitja|last=Lisjak}}</ref> Nadaljeval je na še enem spomeniku, [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]]. Z ekipo so presenetili in že več kot 100km pred ciljem razbili glavnino. Odcepila se je skupina samih favoritov, ki pa jo je Pogačar razbil že ob prvem prečkanju Kwaremonta. Sledil mu je (spet) lahko samo [[Mathieu Van der Poel|Van der Poel]]. Pogačar je nato ob zadnjem prečkanju Kwaremonta spet strl Nizozemca in se odpeljal svoji 3. zmagi na tej dirki naproti.<ref>{{Navedi splet|title=Pogačar do rekordne tretje Flandrije in že 12. kolesarskega spomenika!|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-do-rekordne-tretje-flandrije-in-ze-12-kolesarskega-spomenika/778523|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. O. , To|last=G}}</ref> Na naslednji dirki, velikem [[Pariz–Roubaix|Paris-Roubaixu]], je imel priložnost kot prvi v zgodovini osvojiti vsem pet spomenikov zapored. Kazalo ni najboljše, saj je moral kar trikrat menjati kolo, a 55km pred ciljem z van Aertom pobegnil iz skupine favoritov. Vendar se ni mogel otresti močnega Belgijca, ki je po naravi tudi sprinter. To se je pokazalo v zaključku ko Pogačar v sprintu ni mogel slediti njegovemu pospešku in dirko še drugič zapored končal na 2. mestu.<ref>{{Navedi splet|title=Van Aert na velodromu boljši od Pogačarja, ki je severni pekel spet končal na 2. mestu|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/van-aert-na-velodromu-boljsi-od-pogacarja-ki-je-severni-pekel-spet-koncal-na-2-mestu/779118|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=T. J. , S.|last=J}}</ref> 20. aprila 2026 je na podelitvi nagrade [[Laureus World Sports Awards|Laureus]] za najboljšega svetovnega športnika leta, že drugo leto zapored nominirani Pogačar, je spet ostal brez nagrade v družbi velikih športnih imen; [[Carlos Alcaraz]], [[Jannik Sinner]], [[Armand Duplantis]], [[Ousmane Dembélé]] in [[Marc Márquez]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-znova-med-sesterico-nominirancev-za-najboljsega-sportnika-na-svetu/775179|title=Pogačar znova med šesterico nominirancev za najboljšega športnika na svetu|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2026}}</ref><ref name="Laureus 2026">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/dobitnik-laureusa-za-sportnika-leta-je-carlos-alcaraz/779953|title=Dobitnik laureusa za športnika leta je Carlos Alcaraz|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=20. april 2026}}</ref> 26. aprila 2026 je četrtič v karieri zmagal [[Liège–Bastogne–Liège]] in 13. spomenik (četrti v zgodovini za [[Léon Houa|Houajem]], [[Eddy Merckx|Merckxom]] in [[Moreno Argentin|Argentinom]] 3x zapored). Po velikem zaostanku preko 4 minute na začetku dirke za Evenepoelom pa so ga 90 km pred ciljem vendarle le ujeli. Na Redoutu 35 km pred ciljem sta pobegnila z Seixaiem, a se ga tam ni uspel otresti, ga je pa dokončno zlomil na zadnjem klancu. S to zmago je postal prvi v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] uspel zmagati vsaj 3x zapored. In s tem že drugič v istem letu 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckxu je to uspelo štirikrat). 3. maja 2026 je osvojil [[Dirka po Romandiji|Dirko po Romandiji]], že svojo peto od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], ter šesto skupno. Ta je imela 5 etap in prolog in zmagal je kar 4 etape, od tega je dobil 2 ciljna sprinta. Poleg skupne rumene majice je osvojil tudi oranžno majico za najboljšega sprinterja. 21. junija 2026 je osvojil [[Dirka po Švici|Dirko po Švici]], že svojo šesto različno dirko od sedmih možnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], se s tem izenačil z [[Primož Roglič|Rogličem]] in postal šele drugi v zgodovini s tem dosežkom. Zmagal je tri od skupno petih etap. Od velikih 7 mu tako manjka samo še [[Dirka po Baskiji]]. 26. julija 2026 je osvojil skupno rekordno, že peto zmago na [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in se s tem z še 4 preostalimi legendami izenačil ter vpisal med nesmrtne ([[Jacques Anquetil]], [[Eddy Merckx]], [[Bernard Hinault]] in [[Miguel Indurain|Miguel Induráin]]). Dirko sta sicer zaznamovala odstopa velikih tekmecev Vingegaarda in Lipowitza, Pogačar pa je tudi brez tega z veliko premočjo in prednostjo čez celotno dirko na koncu gladko slavil pred Evenepoelom. In pa tudi njegova nesebična pomoč svojemu mehiškemu pomočniku znotraj ekipe Isaacu del Toru, ki mu je pomagal do skupno tretjega mesta, prepustil pa mu je tudi eno etapno zmago. Osvojil je 5 etap in prvi Slovenec zmagal sloviti vzpon na [[Alpe d'Huez (smučarsko središče)|Alpe d'Huez]] in to z rekordnim časom pred 600,000 fanatičnimi gledalci. Prvič odkar tekmuje na Touru, na koncu ni osvojil nobene razen rumene majice, saj se mu je pikčasta (čeprav je vodil 16 etap) na koncu izmuznila. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2026|1]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | — |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | — |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== Mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Merckxa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogačar, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca že primerjal z Merckxom. Ko je Pogačar dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx|Eddy Merckx,]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, medtem ko Pogačar "resnično" na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(21 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Romandiji]] ::1.mesto [[File:Jersey orange.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v štirih etapah (št.1, 2, 4 in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Švici]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Po točkah ::zmagal v treh etapah (št.1, 4 (ITT) in 5) :1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] ::zmagal v petih etapah (št.3, 6, 10, 14 in 19) :''1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|dark green}} Po točkah (po 1.- etapi)'' ::''1.mesto {{cjersey|blue polkadot}} Gorski cilj (po 4.- etapi)'' ::zmagal v eni etapi (št.1 (ITT), 4) : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=107px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|71 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|3 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|40 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 26 | bgcolor=#F5F5F5|'''5''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | {{cjersey|red}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(4 dan)</small> | {{cjersey|blue polkadot}}<br><small>(1 dan)</small> | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 5 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''95 dni''' | '''7 dni''' | '''61 dni''' | '''82 dni''' | '''37 etap''' | '''6 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | [[File:Jersey yellow.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | [[File:Jersey orange.svg|20px]]<br><small>(5 dni)</small> | — | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|blue}}<br><small>(5 dni)</small> | — <br><small>(2 dni)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''33 dni''' | '''26 dni''' | '''17 dni''' | '''17 dni''' | '''21 etap''' | '''7 zmag''' |} === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''13 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * edini v zgodovini, ki je dva različna [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]] zmagal 3x zapored. * na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] je zmagal rekordnih 12 etap z ciljem navkreber. * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * v istem letu je 3 različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zmagal dvakrat (Merckx štirikrat). * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * Spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]] je kot četrti v zgodovini osvojil trikrat zapored. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 11-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * 29–krat je kot svetovni prvak izstočasno oblekel [[Rumena majica|rumeno majico]] na [[Dirka po Franciji|Touru]], največ v zgodovini. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * kot edini v zgodovini [[Dirka po Franciji|Toura]] je 7 let zapored osvojil etapno zmago (vsaj dve), kar ni uspelo niti Merckxu. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * šele drugi v zgodovini po Rogliču, ki je osvojil vsaj 6 različnih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] (manjka mu le še [[Dirka po Baskiji|Baskija]]). * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] (2025, 2026). * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 129 profesionalnih zmag * 13 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 6 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 7 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 262 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (129) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. Z [[Tekmovalno cestno kolesarstvo#Profesionalne zmage|129 zmagami]] (je 15. na večni lestvici).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=21 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|112. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|113. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|114. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|115. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|116. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|117. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Romandiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|118. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|119. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 4. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|120. | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|121. | align=left|{{flagicon|SUI}} '''[[Dirka po Švici]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|122. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|123. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|124. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 10. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|125. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|126. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|127. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2026|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|128. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 1. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|129. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2026|Dirka po Španiji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Champion des champions]]''' (2025) – francoski [[L'Équipe]], ki to nagrado podeljuje od 1975, ga je razglasil za prvaka vseh prvakov sveta.<ref>{{navedi novice|url=https://tadejpogacar.com/tadej-is-the-champion-of-champions-of-2025/?v=ac5585d98646|title=Champion des champions 2025; Le Monde Est A Eux|work=tadejpogacar.com|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Marca Los 100 del Deporte]]''' (2025) – španska [[Marca]] ga je razglasila najboljšega mednarodnega (svetovnega) športnika leta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.facebook.com/MARCA/videos/tadej-pogacar-triunfa-en-los100-como-mejor-deportista-internacional-el-esloveno-/1191066373005834/|title=Tadej Pogacar triunfa en #Los100|work=Marca|date=31. december 2025}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.marca.com/futbol/premios-marca/2025/12/30/pogacar-grande-mejor-deportista-internacional-ano-100-deporte.html|title=Pogacar ya es el más grande: mejor deportista|work=marca.com|date=31. december 2025}}</ref> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{navedi splet |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025, 2026) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''3.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|2148,2 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''5.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|46.616 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=1. maj 2026|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} == Opombe == {{opombe}} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175239030 Tadej Pogačar, ime meseca julija 2026: Zmagati na Touru enkrat je nepredstavljivo, petkrat še toliko bolj]. Ime tedna (27. julij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175208531 Ime tedna je Tadej Pogačar]. Ime tedna (23. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175150373 Ime meseca julija: Tadej Pogačar]. Ime tedna (4. avgust 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175149090 Tadej Pogačar: Brez ekipe te dirke ne bi osvojil]. Ime tedna (28. julij 2025). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175085641 Ime meseca septembra: Tadej Pogačar]. Ime tedna (7. oktober 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175075776 Tadej Pogačar, najboljši kolesar na svetu]. Ime tedna (30. september 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/175061082 Tadej Pogačar: Odleglo mi je]. Ime tedna (22. julij 2024). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174973782 Tadej Pogačar, najboljši slovenski kolesar]. Ime tedna (24. julij 2023). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174792027 Tadej Pogačar, kolesar]. Ime tedna (19. julij 2021). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174719460 Tadej Pogačar, zmagovalec Dirke po Franciji]. Ime tedna (21. september 2020). Val 202 (RTV Slovenija). * [https://val202.rtvslo.si/podkast/ime-tedna/583/174635430 Tadej Pogačar, mladi slovenski kolesar]. Ime tedna (2. september 2019). Val 202 (RTV Slovenija). {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] aop89s3a3gyyt0q19xvygd3kivn124h 4 464757 6742908 5992970 2026-08-26T10:42:13Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742908 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2019]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (dobesedno ''Wiki ljubi spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so prosto na voljo prek interneta. Letošnja izvedba bo potekala ves september 2019 in bo prvič doslej tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2019_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> The impressive Bled Island.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Zračni posnetek Šentjakobske cerkve v Ljubljani<br />Avtorja: [[User:KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić]], društvo KAP Jasa Blejski otok 004.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zimska veduta Blejskega otoka<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] </gallery> === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Blejski_grad1.jpg|Zimska veduta z Blejskim gradom<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] Tolmin_-_Ruševine_gradu_na_Kozlovem_robu_2.jpg|Ruševine gradu na Kozlovem robu<br />Avtor: [[User:GasperGunar|Gašper Rutar]] A_magical_morning_at_Ptuj_Castle.jpg|Magično jutro na Ptujskem gradu<br />Avtor: [[User:Mstegar|Matej Štegar]] Bled_island_from_above.jpg|Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church_of_St._Jacob.jpg|Zračni posnetek cerkve sv. Jakoba v Okonini<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Vinogradniški_dvorec_se_prebuja.jpg|Vinogradniški dvorec se prebuja<br />Avtor: [[User:Jopa Pituchopa|Josip Čuljak]] </gallery> == Seznami spomenikov == Ažuren seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo, dostopen je prek '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnika Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi mnogo objektov brez podatka, to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni del natečaja). Vendar pa Slovenija ne pozna t. i. ''[[Svoboda panorame|svobode panorame]]'', zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let po avtorjevi smrti, tako da denimo dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev ne pridejo v poštev za natečaj. '''{{color|red|Pomembno:}}''' ko izberete spomenik, se prepričajte, da so njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1948. Tudi fotografij t. i. »osirotelih del« brez znanega avtorja, ki so mlajša od 19. stoletja, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke pazljivo pregleduje prispevke in avtorsko sporne briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, na katerem so samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so za preglednost izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v podravski regiji|podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v koroški regiji|koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v posavski regiji|posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v goriški regiji|goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] fcsvzfy1osmstyvtzoo7v27rq9lz0u4 6742916 6742908 2026-08-26T10:50:55Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742916 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2019]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' (dobesedno ''Wiki ljubi spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so prosto na voljo prek interneta. Letošnja izvedba bo potekala ves september 2019 in bo prvič doslej tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2019_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> The impressive Bled Island.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Zračni posnetek Šentjakobske cerkve v Ljubljani<br />Avtorja: [[User:KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić]], društvo KAP Jasa Blejski otok 004.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zimska veduta Blejskega otoka<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] </gallery> === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Blejski_grad1.jpg|Zimska veduta z Blejskim gradom<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] Tolmin_-_Ruševine_gradu_na_Kozlovem_robu_2.jpg|Ruševine gradu na Kozlovem robu<br />Avtor: [[User:GasperGunar|Gašper Rutar]] A_magical_morning_at_Ptuj_Castle.jpg|Magično jutro na Ptujskem gradu<br />Avtor: [[User:Mstegar|Matej Štegar]] Bled_island_from_above.jpg|Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church_of_St._Jacob.jpg|Zračni posnetek cerkve sv. Jakoba v Okonini<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Vinogradniški_dvorec_se_prebuja.jpg|Vinogradniški dvorec se prebuja<br />Avtor: [[User:Jopa Pituchopa|Josip Čuljak]] </gallery> == Seznami spomenikov == Ažuren seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo, dostopen je prek '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnika Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi mnogo objektov brez podatka, to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni del natečaja). Vendar pa Slovenija ne pozna t. i. ''[[Svoboda panorame|svobode panorame]]'', zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let po avtorjevi smrti, tako da denimo dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev ne pridejo v poštev za natečaj. '''{{color|red|Pomembno:}}''' ko izberete spomenik, se prepričajte, da so njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1948. Tudi fotografij t. i. »osirotelih del« brez znanega avtorja, ki so mlajša od 19. stoletja, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke pazljivo pregleduje prispevke in avtorsko sporne briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, na katerem so samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so za preglednost izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v podravski regiji|podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v koroški regiji|koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v posavski regiji|posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v goriški regiji|goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 1knzv2jz7dupb8gsdrx2e2q8j463ob4 6742918 6742916 2026-08-26T10:52:27Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742918 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' (dobesedno ''Wiki ljubi spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so prosto na voljo prek interneta. Letošnja izvedba bo potekala ves september 2019 in bo prvič doslej tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2019_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> The impressive Bled Island.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Zračni posnetek Šentjakobske cerkve v Ljubljani<br />Avtorja: [[User:KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić]], društvo KAP Jasa Blejski otok 004.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zimska veduta Blejskega otoka<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] </gallery> === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Blejski_grad1.jpg|Zimska veduta z Blejskim gradom<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] Tolmin_-_Ruševine_gradu_na_Kozlovem_robu_2.jpg|Ruševine gradu na Kozlovem robu<br />Avtor: [[User:GasperGunar|Gašper Rutar]] A_magical_morning_at_Ptuj_Castle.jpg|Magično jutro na Ptujskem gradu<br />Avtor: [[User:Mstegar|Matej Štegar]] Bled_island_from_above.jpg|Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church_of_St._Jacob.jpg|Zračni posnetek cerkve sv. Jakoba v Okonini<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Vinogradniški_dvorec_se_prebuja.jpg|Vinogradniški dvorec se prebuja<br />Avtor: [[User:Jopa Pituchopa|Josip Čuljak]] </gallery> == Seznami spomenikov == Ažuren seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo, dostopen je prek '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnika Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi mnogo objektov brez podatka, to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni del natečaja). Vendar pa Slovenija ne pozna t. i. ''[[Svoboda panorame|svobode panorame]]'', zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let po avtorjevi smrti, tako da denimo dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev ne pridejo v poštev za natečaj. '''{{color|red|Pomembno:}}''' ko izberete spomenik, se prepričajte, da so njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1948. Tudi fotografij t. i. »osirotelih del« brez znanega avtorja, ki so mlajša od 19. stoletja, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke pazljivo pregleduje prispevke in avtorsko sporne briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, na katerem so samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so za preglednost izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v podravski regiji|podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v koroški regiji|koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v posavski regiji|posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v goriški regiji|goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 55vn7u5ltr3bgt4par2ul463mh3vlq5 6742926 6742918 2026-08-26T10:58:34Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742926 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2019 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2019]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|2020►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|Wiki Loves Monuments 2019]]''' (dobesedno ''Wiki ljubi spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so prosto na voljo prek interneta. Letošnja izvedba bo potekala ves september 2019 in bo prvič doslej tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019|glavni strani za Slovenijo]]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> The impressive Bled Island.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church of St. James (Šentjakobska cerkev), Ljubljana.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Zračni posnetek Šentjakobske cerkve v Ljubljani<br />Avtorja: [[User:KAP Jasa|Janez Vizjak in Saša Iskrić]], društvo KAP Jasa Blejski otok 004.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zimska veduta Blejskega otoka<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] </gallery> === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Blejski_grad1.jpg|Zimska veduta z Blejskim gradom<br />Avtorica: [[User:Živa Rant|Živa Rant]] Tolmin_-_Ruševine_gradu_na_Kozlovem_robu_2.jpg|Ruševine gradu na Kozlovem robu<br />Avtor: [[User:GasperGunar|Gašper Rutar]] A_magical_morning_at_Ptuj_Castle.jpg|Magično jutro na Ptujskem gradu<br />Avtor: [[User:Mstegar|Matej Štegar]] Bled_island_from_above.jpg|Zračni posnetek Blejskega otoka<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Church_of_St._Jacob.jpg|Zračni posnetek cerkve sv. Jakoba v Okonini<br />Avtor: [[User:Giladtop|Gilad Topaz]] Vinogradniški_dvorec_se_prebuja.jpg|Vinogradniški dvorec se prebuja<br />Avtor: [[User:Jopa Pituchopa|Josip Čuljak]] </gallery> == Seznami spomenikov == Ažuren seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo, dostopen je prek '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnika Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi mnogo objektov brez podatka, to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni del natečaja). Vendar pa Slovenija ne pozna t. i. ''[[Svoboda panorame|svobode panorame]]'', zato žal ne smemo prosto deliti fotografij objektov, ki so še avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let po avtorjevi smrti, tako da denimo dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev ne pridejo v poštev za natečaj. '''{{color|red|Pomembno:}}''' ko izberete spomenik, se prepričajte, da so njegovi avtorji pokojni že vsaj od leta 1948. Tudi fotografij t. i. »osirotelih del« brez znanega avtorja, ki so mlajša od 19. stoletja, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke pazljivo pregleduje prispevke in avtorsko sporne briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, na katerem so samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so za preglednost izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v podravski regiji|podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v koroški regiji|koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v posavski regiji|posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v goriški regiji|goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] e27abikushit0lzd8782fqf1b2h2glg 0 464910 6742600 6671070 2026-08-25T17:12:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742600 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Družina |native_name=Παλαιολόγος |other_name=Palaeologus, Palaeologue |coat_of_arms=File:Byzantine Eagle.svg |coat_of_arms_size=150px |caption= Bizantinski dvoglavi orel z monogramom Paleologov |predikat= |country= [[Bizantinsko cesarstvo]] <br> [[Morejski despotat]] <br> [[Vojvodina Montferrat]] |origin= Bizantinsko cesarstvo |founded={{Start date|11. stoletje}}<br>1259 <small>(kot cesarska družina)</small> |deposition=1453 <small>(Bizamtinsko cesarstvo)</small><br>1460 <small>(Morejski despotat)</small><br>1533 <small>(March of Montferrat)</small> |titles= "Augustus", "Basileus", "Autokrator" }} '''Paleologi''' ({{jezik-grc-x-medieval|Παλαιολόγος|Paleológos}}, {{abbr|mn.|množina}} {{jezik|grc-x-medieval|Παλαιολόγοι}}, {{translit|grc-x-medieval|Paleológoi}}) so bili bizantinska grška rodbina,<ref name=ref1>Vasiliev, Aleksandr A. (1964). [https://books.google.si/books?id=2X8LtjDLNl8C&redir_esc=y ''History of the Byzantine Empire'']. Univ of Wisconsin Press. str. 583. ISBN 9780299809263.</ref> ki je v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] vladala od leta 1259 do 1453. Zadnji (nekronan) cesar dinastije [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI. Paleolog]] je bil hkrati zadnji cesar Bizantinskega cesarstva. Dinastijo sta v 11. stoletju ustanovila general Nikifor Paleolog iin njegov sin Jurij. Njuna družina se je povzpela na sam vrh bizantinske aristokracije. Njeni člani so skepali zakonske zveze z dinastijama [[Dukasi|Dukas]] in [[Komneni|Komnen]]. Po [[Četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so se Paleologi umaknili v bližnje [[Nikejsko cesarstvo]], kjer je [[Mihael VIII. Paleolog]] leta 1259 postal sovladar. Leta 1261 je osvojil Konstantinopel in se kronal za samostojnega cesarja obnovljenega Bizantinskega cesarstva.<ref> Gill, Joseph (1980).[https://dmr.bsu.edu/digital/collection/ConspectusH/id/554 ''Family feuds in fourteenth century Byzantium: Palaeologi and Cantacuzeni'']. Conspectus of History. Ball State University. '''1''' (5): 64.</ref> Njegovi potomci so vladali do 29. maja 1453, ko so Konstantinopel osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]]. Paleologi so bili najdlje vladajoča bizantinska dinastija. Nekateri njeni člani so še dolgo zasedali pomembne položaje tudi v [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Veja Paleologov je postala dinastija fevdalnih gospodov vojvodine Montferrat v [[Italija|Italiji]] in se nazadnje s poroko vključila v družino Gonzaga, vladajočo v Mantovski vojvodini. ==Rodoslovje== [[Slika:Byzantine imperial flag, 14th century, square.svg|thumb|left|150px|Bizantinska zastava pod Paleologi]] Beseda "paleolog" v dobesednem prevodu pomeni "stara beseda", ki se razlaga tudi kot "nabiralec"<ref>Kazhdan, Alexander P. (1991). ''Palaiologos''. Oxford Dictionary of Byzantium. III. Oxford: Oxford University Press. str. 1557.doi:10.1093/acref/9780195046526.001.0001. ISBN 9780195046526.</ref> in "zbiralec starin".<ref name=ref4>Vannier, Jean-François (1986). ''Les premiers Paléologues. Étude généalogique et prosopographique''. V Cheynet, Jean-Claude (ur.). ''Études prosopographiques''. Paris: Publications de la Sorbonne. str. 129. ISBN 9782859441104.</ref> Izvor dinastije Paleolog ni znan. Kasnjejša izročila jo povezuje z italijanskim mestom [[Viterbo]] ([[Latinščina|latinsko]] ''vetus verbum''; [[etimologija]] imena mesta je negotova, ker ima enak pomen kot družinsko ime) ali Rimljani, ki so se s [[Konstantin I. Veliki|Konstantinom I.]] med ustanavljanjem njegove nove prestolnice preselili na vzhod.<ref name=ref4/> Obe različici sta verjetno izmišljeni, da bi dinastiji povečali ugled in legitimirali njen položaj.<ref name=ref5>''Palaeologan Dynasty (1259-1453)''. Encyclopaedia of the Hellenic World. Asia Minor: Foundation of the Hellenic World. 2008. Pridobljeno 15. oktobra 2014.</ref> Dinastija je prvič dokazana kot družina zemljiških gospodov v [[Mala Azija|Mali Aziji]], zlasti v Anatolski temi, kjer je Nikifor Paleolog pod [[Mihael II. Dukas|Mihaelom II. Dukasom]] dobil oblast v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]]. Nikifor je podprl upor [[Nikefor III. Botaniat|Nikeforja III. Botaniata]], njegov sin Jurij pa se je poročil z Ano Dukaino in podprl moža svoje svakinje [[Aleksej I. Komnen|Alekseja Komnena]] med vzponom na oblast.<ref name=ref5/> Jurij se je kot guverner (''dux'') [[Drač]]a spopadel z [[Normani|normanskim]] vojvodom [[Robert Guiscard|Robertom Guiscardom]]. Paleologi so zasedali visoke vojaške položaje in se v 12. stoletju še bolj povezali z družinana Dukas in Komnen.<ref name=ref5/> Sledili so umiku [[Teodor I. Laskaris|Teodorja Laskarisa]] v [[Nikeja|Nikejo]] in začeli prevzemati visoke politične položaje.<ref name=ref5/> Začetnika cesarske dinastije Paleologov sta bila Andronik Paleolog in njegova žena in sestrična Eufrozina Dukaina Kamatera, najstarejša hčerka cesarja [[Aleksej III. Angel|Alekseja III. Angela]]. Njun sin je bil cesar [[Mihael VIII. Paleolog]] (1223-1282). ===Bizantinski cesarji=== {| class=wikitable "width="100%" !bgcolor="#DDDDDD" width="10%" |Slika !bgcolor="#DDDDDD" width="30%" |Ime !bgcolor="#DDDDDD" width="15%" |Čas vladanja !bgcolor="#DDDDDD" width="50%" |Komentar |- | [[Slika: Michael VIII Palaiologos.jpg|80px]] |[[Mihael VIII. Paleolog]] <br> ''Μιχαήλ Η΄ Παλαιολόγος'' ||1259 - 1282 || |- || [[Slika: Andronikos II Palaiologos (head).jpg|80px]] |[[Andronik II. Paleolog]]<br>''Ανδρόνικος Β' Παλαιολόγος'' | 1282–1328 |Sina Mihaela VIII., odstopil. |- || [[Slika: Michael IX Palaiologos.jpg|80px]] |[[Mihael IX. Paleolog]] <br> ''Μιχαήλ Θ΄ Παλαιολόγος'' | 1294 - 1320 | Sin in sovladar Andronika II. |- || [[Slika: Andronikos_III_Palaiologos.jpg|80px]] |[[Andronik III. Paleolog]] <br> ''Ανδρόνικος Γ' Παλαιολόγος'' | 1328 - 1341 | Sin Mihaela IX. |- ||[[Slika: John V Palaiologos.jpg|80px]] |[[Ivan V. Paleolog]] <br> ''Ιωάννης Ε' Παλαιολόγος'' | 1341 - 1347 <br /> 1354 - 1376 <br /> 1379 - 1390 <br /> 1390 - 1391 | Sin Andronika III.; v sporu z [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivanom VI. Kantakuzenom]], sorodnikom po materini strani. |- || [[Slika: Andronikos IV Palaiologos.jpg|80px]] |[[Andronik IV. Paleolog]] <br> ''Ανδρόνικος Δ' Παλαιολόγος'' | 1376 - 1379 | Najstarejši sin Ivana V. |- || [[Slika: John VII Palaiologos.gif|80px]] |[[Ivan VII. Paleolog]] <br> ''Iωάννης Ζ' Παλαιολόγος'' | 1390 <br> 1399 - 1402 | Sin Andronika IV. |- || |[[Andronik V. Paleolog]] <br> ''Ανδρόνικος Ε' Παλαιολόγος'' | 1403 - 1407 | Sin in sovladar Ivana VII. |- || [[Slika: Manuel II Paleologus.jpg|80px]] |[[Manuel II. Paleolog]] <br> ''Μανουήλ Β΄ Παλαιολόγος'' | 1391 - 1425 | Regent [[Ivan VII. Paleolog|Ivana VII. Paleologa]]. |- || [[Slika: Palaio.jpg|80px]] |[[Ivan VIII. Paleolog]] <br> ''Ιωάννης Η' Παλαιολόγος'' | 1425 - 1448 | Zadnji kronani bizantinski cesar. |- || [[Slika: Constantine XI Palaiologos miniature.jpg|80px]] |[[Konstantin XI. Paleolog]] <br> ''Κωνσταντίνος ΙΑ' Δραγάσης'' | 1448 - 1453 | Zadnji bizantinski cesar, ki je vladal v Konstantinoplu. Ni bil okronan. Umrl je na obzidju Konstantinopla 29. maja 1453, ko je sultan [[Mehmed II.]] osvojil Konstantinopel. Mehmed je v naslednjih desetih letih je uničil še zadnje neodvisne ostanke nekoč mogočnega cesarstva. Mehmedovi nasledniki so uporabljali naslov bizantinskih cesarjev vse do začetka 20. stoletja. |} ===Montferraška veja=== Mlajši sin Andronika II. je kot materin dedič postal montferraški gospod. Njegova fevdalna dinastija je vladala dlje kot cesarska veja v Konstantinoplu. Njegovo nasledstvo se je s poroko vključilo v družino Gonzaga, ki je vladala v Mantovski vojvodini. Nasledstvo je kasneje prešlo na lorenske vojvode, ki so postali predniki avstrijskih habsburško-lorenskih cesarjev.<ref>Cassano, Gian Paolo (julij 2017). [http://www.marchesimonferrato.com/web2007/_resources/16.pdf Organo di informazione del Circolo Culturale "I Marchesi del Monferrato"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210804235242/http://www.marchesimonferrato.com/web2007/_resources/16.pdf |date=2021-08-04 }}. Bollettino del Marchesato. Cassa di Risparmio di Alessandria. 3 (16): 3–9. Pridobljeno 13. julija 2018.</ref> ==Dinastične povezave== Leta 1461 obnovljeno Bizantinsko cesarstvo je bilo mnogo šibkejše od cesarstva pred [[Četrta križarska vojna|četrto križarsko vojno]] leta 1204. Paleologi niso bili deležni razkošja izolacije. Vedno bolj pomembne so postajale dinastične poroke in cesarske princese so se pretvorile v trgovsko blago. Da bi utrdil svoj položaj v [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskem cesarstvu]] se je kasnejši cesar [[Mihael VIII. Paleolog|Mihael VIII.]] poročil s Teodoro Paleologino, sorodnico družine Vatac Laskaris. Mihaelova sestra in Andronikova in Teodorina hčerka Irena Paleologina je bila mati Marije Kantakuzene, soproge bolgarskega carja [[Konstantin Tih|Konstantina Tiha]] in za njim [[Ivajlo|Ivajla Bolgarskega]]. Mihael VIII. je bil oče Konstantina, katerega sin Ivan je postal tast srbskega kralja [[Štefan Dečanski|Štefana Dečanskega]]. Mihaelova hčerka Irena je bila poročena z [[Ivan Asen III.|Ivanom Asenom III.]] Bolgarskim, njena sestra Evdokija Paleologina pa [[Ivan II. Komnen|Ivanom II. Komnenom]] Trabzonskim, sestra Teodora pa z Davidom VI. Gruzijskim. Andronik II. Paleolog je bil poročen z Ano Ogrsko, hčerko ogrskega kralja [[Štefan V. Ogrski|Štefana V.]] in Elizabete Kumanske. Andronik in Ana sta bila starša Mihaela IX. Paleologa. Slednji je bil poročen z Rito Armensko, princeso Kilikijske Armenije, hčerko Leona III. Armenskega in Keran Armenske. Njegov sin, vnuk Andronika II., je bil Andronik III. Njegova hčerka Teodora Paleologina je bila poročena z bolgarskima carjema [[Teodor Svetoslav|Teodorom Svetoslavom]] in [[Mihael III. Šišman Asen|Mihaelom Šišmanom]]. Njena hčerka Ana Paleologina je bila poročena najprej z epirskim despotom Tomažem I. Komnen Dukas in nato z njegovim naslednikom Nikolajem Orsinijem, grofom Kefalonije. Andronik II. je imel s svojo drugo ženo Ireno Montferraško hčerko Simonis, bodočo ženo [[Štefan Milutin|Štefana Milutina]] Srbskega. Njun sin, montferraški markiz Teodor I., je po materi nasledil Montferrat. Njegova rodbina se je kasneje s poroko vključila v rodbino Gonzaga, ki je vladala v Mantovi. [[Slika:Castle of Mytilene 19.JPG|thumb|250px|Relief nad vhodom v grad Metilen, na katerem je sredini levo monogram Paleologov, na sredini desno pa grb Gattilusijev]] Andronik III. je bil poročen najprej z Ireno Brunsviško, ki je umrla brez preživelih otrok. Drugič je bil poročen z Ano Savojsko, potomko Balduina I. Konstantinopelskega. Z njo sta imela sina Ivana V. Paleologa. Ivan V. je bil prisiljen v poroko s Heleno Kantakuzeno, hčerko [[Ivan VI. Kantakuzena|Ivana VI. Kantakuzena]]. Ivan V. je želel dobiti odporo za odstavitev Ivana VI., zato je svojo sestro Marijo poročil s Frančiškom I. Gattilusijem, gospodom [[Lezbos]]a. Otok je ostal pod oblastjo Genovežanov do osmanske osvojitve leta 1462. Njuni potomci so postali del genovske aristokracije in predniki monaških knezov. Andronik IV. Paleolog je bil poročen s Keraco Bolgarsko, hčerko bolgarskega carja [[Ivan Aleksander|Ivana Aleksandra]]. Manuel II. Paleolog je bil poročen s Heleno Dragaš, hčerko Konstantina Dragaša, regionalnega vladarja razpuščenega [[Srbsko cesarstvo|Srbskega cesarstva]]. Tomaž Paleolog je svojo hčerko Zojo poročil z Ivanom III. Ruskim. Leta 1446 se je Zojina najstarejša sestra Helena Paleologina poročila s srbskim knezom [[Lazar Branković|Lazarjem Brankovićem]]. Njuni potomci so še nekaj časa vladali na Balkanu. Tomaževa moška nasledstvena linija je kmalu izumrla. ==Politična zgodovina== [[Slika:John VIII Palaeologus, Emperor of Byzantium.JPG|thumb|right|upright=1.5|Pisanellova renesančna medalja Ivana VIII. Paleologa, ki je cesarja videl v Farrari]] Pod Paleologi (1261 – 1453) se je razdrobljeno Bizantinsko cesarstvo še vedno imelo za [[Rimsko cesarstvo]], vendar se je začelo obračati k svoji grški dediščini. Za opis samega sebe je ponovno začelo uporabljati izraz Helen, ki je bil več stoletij sinonim za [[pogan]]a. Dinastija je bila pokroviteljica književnosti in umetnosti. Med njeno vladavino je potekala tudi polemika o heziazmu. Proti koncu vladavine Paleologov je bil največji in najbogatejši del cesarstva [[Morejski despotat]] ([[Peloponez]]), kjer so vladali člani njihove družine, pogosto tudi trije bratje hkrati. Čeprav so se pogosto prepirali med seboj, so bili običajno zelo zvesti cesarju v Konstantinoplu. Glavno mesto despotata je bila [[Mistra]], velika trdnjava, ki so jo zgradili Paleologi blizu [[Šparta (mesto)|Šparte]], njegovo ozemlje pa so obkrožali sovražni [[Beneška republika|Benečani]] in [[Osmansko cesarstvo|Turki]]. Paleologi so dvakrat poskušali ponovno združiti [[Pravoslavje|pravoslavno]] in [[Katolištvo|katoliško]] cerkev v upanju, da jim bo Zahod pomagal obraniti cesarstvo pred Turki. Prvi poskus je opravil [[Mihael VIII. Paleolog|Mihael VIII.]] na [[Drugi lyonski koncil|drugem lyonskem koncilu]] leta 1274, drugega pa [[Ivan VIII. Paleolog|Ivan VIII.]] na [[Florentinski koncil|ferrarsko-firenškem koncilu]] leta 1438-1439. Vsem poskusom združitve je ostro nasprotovala duhovščina in prebivalstvo. Paleologi so imeli zveze po celi [[Evropa|Evropi]]. Poročali so se v [[Drugo bolgarsko cesarstvo|bolgarske]], [[Gruzija|gruzijske]] in [[Srbija|srbske]] vladarske družine in plemiške družine v [[Trapezundsko cesarstvo|Trabzonu]], [[Epirski despotat|Epirju]], [[Genovska republika|Genovski republiki]], Montferratu in Moskvi. ==Družinsko drevo== {{familytree/start}} {{familytree | | | | | Nik |Nik=[[Nikifor Paleolog|Nikifor]]<br>vojvoda Mezopotamije}} {{familytree | | | | | |!|}} {{familytree | | | | | Geo |Geo=Jurij<br>strateg<br><small>∞ Ana Dukaina<br>(nečakinja [[Konstantin X. Dukas|Konstantina X. Dukasa]])}} {{familytree | |,|-|-|-|+|-|-|-|.}} {{familytree | Ale | | Nik | | And |Nik=Nikifor|Ale=Aleksej<br><small>∞ Ana Komnena Dukaina|And=Andronik <br>vojvoda Tesalije<br><small>∞ Komnena<br>(vnukinja [[Konstantin X. Dukas|Konstantina X. Dukasa]]}} {{familytree | |!| | | |!}} {{familytree | Geo | | Mih |Mih=Mihael|Geo=Jurij<br>veliki eteriarh}} {{familytree | |!| | | |!}} {{familytree | Alx | | Ale |Alx=Aleksej<br>despot<br><small>~ Irena Angelina<br>(hčerka [[Aleksej III. Angel|Alekseja III. Angela]])|Ale=Alesej<br>veliki vojvoda<br><small>∞ Irena Komnena}} {{familytree | |!| | | |!}} {{familytree | The |~| And |~| unk |The=1.Teodora |And=Andronik<br>veliki domestik|unk=2.(neznana)}} {{familytree | | | | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.|}} {{familytree | The |~| Mi8 | | Joh | | Con | | Mar | | Ire |Mi8=(1) [[Mihael VIII. Paleolog|Mihael VIII.]] <br>bizantinski cesar|The=Teodora Vatacaina<br><small>(nečakinja [[Ivan III. Dukas Vatatzes|Ivana III. Vataca]])<br></small>|Joh=(1) Ivan <br>veliki domestik<br><small>∞ Tornikaina|Con=(2) Konstantin<br><small>∞ Irena Vranaina|Ire=Irena<br><small>∞ Ivan Kantakuzen|Mar=Marija<br><small>∞ Nikifor Tarhaniot}} {{familytree | | | | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|.}} {{familytree | | | | | An2 | | Ire | | Ann | | Eud | | The | | | | | | | | | | | | | | Con | | Tra |An2=[[Andronik II. Paleolog|Andronik II.]] <br>bizantinski cesar<br><small>∞ 1. Ana Ogrska <br>2. Irena Montferraška|Ire= Irena<br><small>∞ [[Ivan Asen III.]]<br>bolgarski car|Ann=Ana<br><small> ∞ Dimitrij Dukas Komnen<br>general|Eud= Evdokija <br><small>∞ Ivan II. Trabzonski|The=Teodora<br><small>∞ David VI. Gruzijski |Tra=Teodor <br>general<br><small>∞ (hčerka pinkerna Libadarija)|Con= Konstantin <br>general<br><small>∞ Irena Raulaina}} {{familytree | |,|-|-|-|+|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | |!}} {{familytree | Ire | | Mi9 | | | | | | | | | | Cos | | Jon | | Sim | | Th1 | | Det | | Jhn |Ire= Irena<br><small>∞ Ivan II. Dukas<br>despot Tesalije|Mi9=(1) [[Mihael IX. Paleolog|Mihael IX.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ Rita Armenska|Cos=(1) Konstantin<br><small>∞ 1. Evdokija Muzalaina<br>(hčerka Teodora Muzalona)<br>2. Evdokija|Jon=(2) Ivan <br>vladar Soluna<br><small>∞ Irena Humnaina<br>(hčerka Nikiforja Humna)|Sim=(2) Simonis <br><small>∞ [[Štefan Milutin]]<br>kralj Srbije|Det=(2) Dimitrij<br>vladar Soluna<br><small>∞ Teodora Komnena|Th1=(2) Teodor I. Montferraški<br>markiz Montferrata|Jhn= Ivan<br>vladar Soluna<br><small>∞ Irena Metohitisa<br>(hčerka Teodora Metohita)}} {{familytree | | | | | |)|-|-|-|v|-|-|-|.| | | |!| | | | | | | | | | | |!| | | |!| | | |!}} {{familytree | | | | | An3 | | Ann | | The | | Mic | | | | | | | | | | Jo2 | | Ire | | Mar |An3=[[Andronik III. Paleolog|Andronik III.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ 1. Irena Brunswiška<br> 2. Ana Savojska |Ann= Ana <br><small>∞ 1. Tomaž I. Komnen Dukas<br>epirski despot <br>2. Nikolaj Orsini<br>palatin Kefalonije in Zakinta, <br>epirski despot|The= Teodora <br><small>∞ 1. Teodor Svetoslav Terter <br> bolgarski car <br>2. [[Mihael III. Šišman Asen]]<br>bolgarski car|Mic= Mihael <br>guvener Mesembrije|Jo2= Ivan II. Montferraški <br>markiz Montferrata|Ire= Irena <br><small>∞ Matej Kantakuzen |Mar= Marija <br><small>∞ [[Štefan Dečanski]]|Μιχ= Mihael Kataros}} {{familytree | | | | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | | | | |!| | | | | | | |!}} {{familytree | HKa |~| Jo5 | | Mic | | MIP | | IMP | | Ire | | | | | | Te2 | | | | | | The |Ire=(nezakonska) Irena <br><small>∞ Bazilij Trabzonski |Jo5=[[Ivan V. Paleolog|Ivan V.]]<br>bizantinski cesar|HKa=Helena Kantakuzena<br>(hčerka [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivana VI.]])<br>|Mic= Mihael <br>(sin [[Andronik III. Paleolog|Andronika III.]])<br>porfirogenet<br>despot|MIP=Marija-Irena <br><small>∞ [[Mihael IV. Šišman]]<br>bolgarski kralj|IMP=Irena (Marija)<br><small>∞ Franc I. Gattilusio<br>vladar [[Lesbos]]a|Te2= Teodora II.<br>markiza Montferrata|The=Teodora-Evdokija<br><small>∞ Dejan (magnat)}} {{familytree | |,|-|-|-|+|-|-|-|v|-|-|-|.| | | | | | | | | | | | | | | |!| | | | | | | |!}} {{familytree | An4 | | Ma2 | | Th1 | | Mih | | | | | | | | | | | | | | Joh | | | | | | Kon |An4=[[Andronik IV. Paleolog|Andronik IV.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ Karaca Bolgarska <br>|Ma2=[[Manuel II. Paleolog|Manuel II.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ Helena Dragaš|Th1=Teodor I.<br>despot [[Morejski despotat|Moreje]]<br><small>∞ Bartolomeja Acciaioli<br>(hčerka Neria I. Acciaiolija,<br>vojvode [[Atenska vojvodina|Aten]])|Mih= Mihael (sin Ivana V.,<br>despot Mesembrije|Joh= Ivan Jakob <br>markiz Montferrata|Kon=Konstantin Dejanović}} {{familytree | |!| | | |)|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|.| | | |!| | | | | | | |!}} {{familytree | Jo7 | | Th2 | | Jo8 | | And | | C11 | | Dem | | Tom | | Bon | | | | | | Hel |Jo7=[[Ivan VII. Paleolog|Ivan VII.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ 1. Irena Gattilusio|Jo8=[[Ivan VIII. Paleolog|Ivan VIII.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ Ana Moskovska <br>2. Sofija Montferraška]]<br>3. Marija Trabzonska|Th2= Teodor II. <br>despot [[Morejski despotat|Moreje]]<br><small>∞ Kleofa Malatesta|And= Andronik (sin Manuela II.)<br>despot Soluna|C11= [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantin XI.]]<br>bizantinski cesar<br><small>∞ 1. Teodora Tocco<br>2. Katarina Gattilusio|Dem= Dimitrij <br>despot [[Morejski despotat|Moreje]]<br><small>∞ 1. Kantakuzena<br>2. Zoe Paraspondil<br>3. Teodora Asanina|Tom= Tomaž<br>despot [[Morejski despotat|Moreje]]<br><small>∞ Katarina Zaccaria<br>ahajska princesa|Bon= Bonifacij III. <br>markiz Montferrata|Hel=Helena Dragaš}} {{familytree | |!| | | |!| | | | | | | |,|-|-|-|v|-|-|-|v|-|-|-|(| | | |!|}} {{familytree | An5 | | Hel | | | | | | ena | | Sop | | And | | Man | | Wil |An5=[[Andronik V. Paleolog|Andronik V.]]<br>bizantinski cesar|Hel= Helena <br><small>∞ Ivan II. Ciprski |ena= Helena, despotinja Srbije <br><small>1. [[Lazar Branković]]<br>despot Srbije|Sop= Zoa (Sofija) <br><small>∞ Ivan III. Ruski <br>veliki moskovski knez|And= Andrej <br>naslovni bizantinski cesar<br><small>∞ Katarina|Man= Manuel <br>knez|Wil= Viljem IX.<br>markiz Montferrata}} {{familytree | | | | | |!| | | | | | | |!| | | |!| | | |!| | | |!| | | |!||}} {{familytree | | | | | Cha | | | | | | Mil | | Vas | | Cos | | And | | Bon |Cha=Šarlota<br>kraljica Cipra<br><small>1. Ivan Antioški <br>2. Ludvik Ciprski |Mil= Milica Branković<br><small>∞ Leonard III. Tocco<br>palatin Kefalonije in Zakinta,<br>epirski despot |Vas=[[Vasilij III. Ivanovič]]<br>veliki moskovski knez|Cos= Konstantin<br>knez|And=Andrej<br>knez|Bon=Bonifacij IV.<br>markiz Montferrata}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | |!}} {{familytree | | | | | | | | | | | | | | | | | Iva |Iva= [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivan Grozni]]<br>ruski car}} {{familytree/end}} ==Sklici== {{sklici}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastija Paleolog]] [[Kategorija:Evropske kraljevske družine]] [[Kategorija:Bizantinske imperialne dinastije]] g6qddf9ixjwey7uvghksrz6lyrf2bvz 4 465667 6742890 6137916 2026-08-26T10:17:14Z GeographieMan 179499 /* Wiki Loves Monuments v Sloveniji */ 2026 6742890 wikitext text/x-wiki [[slika:LUSITANA WLM 2011 d.svg|right|200px]] '''[[Wiki Loves Monuments]]''' je mednarodni fotografski natečaj, ki poteka od leta 2009 v organizaciji [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]] s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta prek Wikimedijinih projektov (zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]] oz. ''Commons''). Sodeluje lahko vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi, da fotografirajo spomenike v vključenih državah in jih objavijo pod prosto licenco, da so slike prosto na voljo prek interneta in širše. Natečaj je sestavljen iz množice lokalnih natečajev v državah po vsem svetu, ki jih organizirajo lokalni wikipedisti, najboljše fotografije iz vsake države pa se nato uvrstijo v osrednji del in se potegujejo za glavne nagrade. Uradna spletna stran z več informacijami: {{url|https://www.wikilovesmonuments.org}} == Wiki Loves Monuments v Sloveniji == Slovenija je do zdaj v natečaju sodelovala petkrat: * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)]] * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)]] * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)]] * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)]] * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)]] * [[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia]], [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)]] == Glej tudi == * {{Zbirka-medvrstično|Commons:Wiki Loves Monuments|Wiki Loves Monuments}} * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 67r8vxn7l5fa99lzvnowyeieo2kvw37 0 466043 6742568 6742164 2026-08-25T15:38:11Z Sportomanokin 14776 /* V majici skupno vodilnega */ 6742568 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center| — | align=center|1949 || align=center colspan=3|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menchov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrey Kashechkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] | |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} | | |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] | |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} | | |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} | | |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} | | |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} | | |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} | | |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} | | |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} | | |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} | | |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} | | |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} | | |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} | | |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} | | |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} | | |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | | |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} | | |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} | |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} | |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} | |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|4 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Borut Božič]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] t4jtlso4zpbrzzcfe188bk18oxm91f5 6742569 6742568 2026-08-25T15:38:40Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6742569 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center| — | align=center|1949 || align=center colspan=3|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menchov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrey Kashechkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] | |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} | | |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] | |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} | | |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} | | |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} | | |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} | | |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} | | |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} | | |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} | | |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} | | |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} | | |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} | | |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} | | |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} | | |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} | | |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | | |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} | | |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} | |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} | |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} | |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|5 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Borut Božič]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] gxpoyr15sg6q73dkwnyfwj0bsu66knn 6742943 6742569 2026-08-26T11:28:00Z Sportomanokin 14776 /* Skupno */ 6742943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menchov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrey Kashechkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] | |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} | | |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] | |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} | | |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} | | |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | | |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} | | |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} | | |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} | | |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} | | |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} | | |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} | | |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} | | |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} | | |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} | | |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} | | |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} | | |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} | | |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} | | |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} | | |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} | | |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} | | |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | | |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} | |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} | | |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} | | |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | | |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} | | |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} | | |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} | |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} | |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} | |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} | |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} | |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|5 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Borut Božič]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] cfd14znmtdhcq5txtkgz88dnytjj391 6742950 6742943 2026-08-26T11:49:03Z Sportomanokin 14776 /* Zmagovalci preostalih seštevkov */ 6742950 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menchov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrey Kashechkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|5 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Borut Božič]]''' || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] fihrxrgfxqrom6mng7k40vgqp6w091e 6742951 6742950 2026-08-26T11:52:20Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6742951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kolesarska dirka | name = Vuelta a España | current_event = Dirka po Španiji 2026 | image = [[File:La Vuelta (Spain) logo.svg|270px]] | date = avgust–september | region = Španija | localnames = Vuelta Ciclista a España {{in lang|es}} | nickname = La Vuelta | discipline = cestna | competition = UCI World Tour | type = etapna dirka ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]) | organiser = Unipublic<br>[[Amaury Sport Organisation]] | director = Javier Guillén | first = {{start date|1935}} | number = 80 | final = | firstwinner = {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] | mostwins = {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] (4)<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]] (4) | mostrecent = {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] }} [[Slika:Stage 21 of the Vuelta a España 2013 in Madrid, Spain, September 15, 2013.jpg|thumb|200px|right|Dirka leta 2013]] '''Dirka po Španiji''' ({{jezik-es|Vuelta a España}}), je [[cestno kolesarstvo|cestna]] [[kolesarstvo|kolesarska]] dirka, ki že od leta 1935 vsakoletno poteka v treh tednih v avgustu in septembru. Dirka je del svetovne serije UCI in del trojčka [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]], zadnja izmed treh tridenskih dirk v sezoni. Tako po prestižu kot po tradiciji se uvršča na zadnje tretje mesto, takoj za [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] (Tour) in [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] (Giro). Dirka je velikokrat zamenjala svoj termin, do leta 1994 je bila prva v sezoni (april-maj) pred Girom. Leta 1995 so jo zaradi neugodnega termina prestavili na september, od leta 2010 naprej pa redno poteka v dveh različnih mesecih, iz avgusta prehaja v september, kot zadnja tritedenska dirka v sezoni. Tudi majico barve skupnega zmagovalca je dirka večkrat zamenjala; od oranžne, bele, rumene, zlate in nazadnje rdeče (katero nosijo od leta 2010 v čast španski zmagi in njihovim nacionalnim dresom na SP v nogometu. Pa tudi zato da se ločijo od Toura. Pa tudi ostale majice so skozi dolgo zgodovino večkrat spreminjale svoje barve. Leta 1955 so uvedli majico najboljšega po točkah, leta 1975 za najboljšega na gorskih ciljih in leta 1985 za najboljšega mladega kolesarja. Najuspešnejša kolesarja v zgodovini dirke s po štirimi skupnimi zmagami sta španec [[Roberto Heras]] in naš [[Primož Roglič]], ki je leta 2019 dosegel prvo slovensko zmago na tritedenskih dirkah.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/zgodovinska-zmaga-roglica-zasavski-orel-pristal-v-madridu/499590 |title=Zgodovinska zmaga Rogliča - zasavski orel pristal v Madridu |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2019-09-15 |accessdate=2019-09-15}}</ref> Z zmagama tudi v letih 2020 in 2021 je postal tretji kolesar s tremi zaporednimi zmagami v zgodovini dirke. Leta 2019 je Roglič osvojil sploh prvo tritedensko dirko za Sloveniji. Na tej isti dirki je tudi [[Tadej Pogačar]] debitiral na tritedenskih dirkah in takoj zabeležil skupno tretjo mesto, ter presenetil kolesarski svet. Čeprav ima precej krajšo zgodovino kot preostali tritedenski dirki, je doslej skupaj odpadla kar 11-krat; zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] (1937, 1938, 1939, 1940), zaradi [[Druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]] (1943, 1944) in po vojni zaradi ekonomske izolacije Španije in slabe organizacije (1949, 1951, 1952, 1953, 1954). == Statistika == === Večkratni skupni zmagovalci === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Zmage !scope=col width=170px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]] |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1935|1935]], [[Dirka po Španiji 1936|1936]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Julián|Berrendero}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], [[Dirka po Španiji 1942|1942]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|José Manuel|Fuente}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1972|1972]], [[Dirka po Španiji 1974|1974]] |- !scope=row| {{flagicon|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1985|1985]], [[Dirka po Španiji 1989|1989]] |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 1996|1996]], [[Dirka po Španiji 1997|1997]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|2 | [[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]] |} === V majici skupno vodilnega === {| class="wikitable plainrowheaders" !scope=col width=170px|Kolesar !scope=col width=52px|Dni !scope=col width=205px|Leta |- !scope=row|{{flagicon|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} | align=center|48 | [[Dirka po Španiji 1993|1993]], '''[[Dirka po Španiji 1996|1996]]''', '''[[Dirka po Španiji 1997|1997]]''', [[Dirka po Španiji 2000|2000]] |- !scope=row style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' | align=center|42 | '''[[Dirka po Španiji 2019|2019]]''', '''[[Dirka po Španiji 2020|2020]]''', [[Dirka po Španiji 2022|2022]], '''[[Dirka po Španiji 2021|2021]]''', '''[[Dirka po Španiji 2024|2024]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} | align=center|36 | '''[[Dirka po Španiji 2000|2000]]''', [[Dirka po Španiji 2002|2002]], '''[[Dirka po Španiji 2003|2003]]''', '''[[Dirka po Španiji 2004|2004]]''', '''[[Dirka po Španiji 2005|2005]]''' |- !scope=row|{{flagicon|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1935|1935]]''', '''[[Dirka po Španiji 1936|1936]]''' |- !scope=row| {{flagicon|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} | align=center|32 | '''[[Dirka po Španiji 1992|1992]]''', '''[[Dirka po Španiji 1993|1993]]''', '''[[Dirka po Španiji 1994|1994]]''' |- !scope=row|{{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} | align=center|31 | [[Dirka po Španiji 1941|1941]], '''[[Dirka po Španiji 1945|1945]]''', [[Dirka po Španiji 1946|1946]], [[Dirka po Španiji 1947|1947]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP|1945}} {{sortname|ulián|Berrendero}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 1941|1941]]''', '''[[Dirka po Španiji 1942|1942]]''', [[Dirka po Španiji 1945|1945]], [[Dirka po Španiji 1948|1948]] |- !scope=row| {{flagicon|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} | align=center|27 | '''[[Dirka po Španiji 2011|2011]]''', '''[[Dirka po Španiji 2017|2017]]''' |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} | align=center|27 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2008|2008]], '''[[Dirka po Španiji 2009|2009]]''', [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]] |- !scope=row| {{flagicon|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} | align=center|26 | '''[[Dirka po Španiji 2008|2008]]''', '''[[Dirka po Španiji 2012|2012]]''', '''[[Dirka po Španiji 2014|2014]]''' |- | colspan=3|'''......................''' |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | align=center|4 | [[Dirka po Španiji 2026|2026]] |- | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Janez Brajkovič]]''' | align=center|3 | [[Dirka po Španiji 2006|2006]], [[Dirka po Španiji 2013|2013]] |} === Vse trenutne majice === {| class="wikitable" !width=120px|Skupno !width=120px|Po točkah !width=120px|Gorski cilji !width=120px|Mladi kolesar !width=120px|Ekipno !width=120px|Borbenost |-align=center | {{cjersey|red|size=100px}} | {{cjersey|dark green|size=100px}} | {{cjersey|blue polkadot|size=100px}} | {{cjersey|white|size=100px}} | {{cjersey|red number|size=100px}} | {{cjersey|yellow number|size=100px}} |} ==Zmagovalci== ===Skupno=== {|class="sortable wikitable" width=80%; |- ! scope="col" width=20px class="unsortable"|Št. ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=200px|Zmagovalec ! scope="col" width=200px|Drugi ! scope="col" width=200px|Tretji |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1931}} {{sortname|Mariano|Canardo}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Antoine Dignef]] |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Gustaaf|Deloor}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Alfons Deloor]] |align=left|{{ikonazastave|ITA|1861}} {{sortname|Antonio|Bertola}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4| — | align=center|1937 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=4|''dirka ni potekala zaradi [[Španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 |- | align=center|1939 |- | align=center|1940 |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Fermin Trueba]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[José Jabardo]] |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Diego Cháfer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Antonio Andres Sancho]] |- |align=center rowspan=2 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1943 || colspan=3 align=center bgcolor=#dcdcdc rowspan=2|''dirka ni potekala zaradi [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1938}} [[Juan Gimeno]] |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Dalmacio|Langarica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Julián Berrendero]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Jan Lambrichs]] |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Edouard|van Dyck|Edward Van Dijck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Manuel Costa (cyclist)|Manuel Costa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Capo}} |- |align=center bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1949 || align=center colspan=3 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Manolo|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Serra}} |- |align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc| — | align=center|1951 || colspan=3 align=center rowspan=4 bgcolor=#dcdcdc|''dirka ni potekala zaradi finančne nestabilnosti, ekonomske izolacije in slabe organizacije'' |- | align=center|1952 |- | align=center|1953 |- | align=center|1954 |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Dotto}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Jiménez Quiles]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raphaël Géminiani]] |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Angelo|Conterno}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Lorono]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Raymond Impanis]] |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Jesús|Lorono}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jean|Stablinski}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Pasquale Fornara]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Fernando Manzaneque]] |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Segú|José Segú Soriano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Franz|De Mulder}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Armand Desmet]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco|Miguel Pacheco Font]] |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Angelino|Soler}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[François Mahé]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} [[Seamus Elliott]] |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Martin Perez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel Pacheco]] |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Raymond|Poulidor}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Otano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rolf|Wolfshohl}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Rik Van Looy]] |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Carlos Echeverría]] |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-Pierre Ducasse]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Aurelio González Puente]] |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pérez Francés]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Eusebio Vélez]] |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Roger|Pingeon}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Rini Wagtmans]] |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Herman Van Springel]] |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdinand|Bracke}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Wilfried David]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[Joaquim Agostinho]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Domingo Perurena]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Miguel María Lasa]] |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pesarrodona}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocana]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Nazabal Merendia]] |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1977}} [[Miguel María Lasa]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Klaus-Peter Thaler]] |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} [[José Pesarrodona]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Jean-René Bernaudeau]] |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} [[Francisco Galdós]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Faustino|Rupérez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Torres]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Claude Criquielion]] |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giovanni|Battaglin}} |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Pedro Munoz Machín Rodríguez|P. M. Machín Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|Spain}} [[Vicente Belda]] |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] |align=left|{{ikonazastave|SWE}} [[Sven-Ake Nilsson]] |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández]] |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Eric|Caritoux}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Fernández Blanco]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} [[Raimund Dietzen]] |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Francisco Rodríguez]] |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Robert Millar]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly]] |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Raimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|FRG}} [[Reimund Dietzen]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Pedro|Delgado}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Fabio Parra]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Óscar Vargas]] |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Marco|Giovannetti}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Anselmo Fuerte]] |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Melchor|Mauri}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Induráin]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|UZB}} [[Jesús Montoya]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Laudelino Cubino]] |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Mikel Zarrabeitia]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Johan Bruyneel]] |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Laurent Dufaux]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Alex|Zülle}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Fernando Escartín]] |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Abraham|Olano}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Fernando Escartín]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[José María Jiménez]] |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Jan|Ullrich}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Igor González de Galdeano|I. González de Galdeano]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Ángel|Casero}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Sevilla]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|González}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joseba Beloki]] |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Isidro Nozal]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Santiago Pérez]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Francisco Mancebo]] |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menchov]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} [[Andrey Kashechkin]] |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Levi Leipheimer]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Samuel Sánchez]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Ezequiel Mosquera]] |align=left|{{ikonazastave|SVK}} [[Peter Velits]] |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} [[Bauke Mollema]] |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Aru}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Joaquim Rodríguez]] |align=left|{{ikonazastave|POL}} [[Rafał Majka]] |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Esteban Chaves]] |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |align=left|{{ikonazastave|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Hugh Carthy]] |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Jack Haig]] |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|ZDA}} {{sortname|Sepp|Kuss}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|AUS}} [[Ben O'Connor]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} |align=left|{{ikonazastave|POR}} [[João Almeida]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} [[Tom Pidcock]] |} ===Zmagovalci preostalih seštevkov=== {|class="sortable wikitable" |- ! style="width:3%;" class="unsortable"|Št. ! style="width:4%;"|Leto ! style="width:19%;"|Po točkah ! style="width:19%;"|Gorski cilji ! style="width:19%;"|Mladi kolesar ! style="width:19%;"|Borbenost |- |align=center |1 |align=center |[[Dirka po Španiji 1935|1935]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Italy|1861}} {{sortname|Edoardo|Molinar}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |2 |align=center |[[Dirka po Španiji 1936|1936]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|Spain|1931}} {{sortname|Salvador|Molina}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |3 |align=center |[[Dirka po Španiji 1941|1941]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Fermín|Trueba}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |4 |align=center |[[Dirka po Španiji 1942|1942]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |5 |align=center |[[Dirka po Španiji 1945|1945]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julián|Berrendero}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |6 |align=center |[[Dirka po Španiji 1946|1946]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |7 |align=center |[[Dirka po Španiji 1947|1947]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Delio|Rodríguez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |8 |align=center |[[Dirka po Španiji 1948|1948]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Bernardo|Ruiz}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |9 |align=center |[[Dirka po Španiji 1950|1950]] |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Emilio|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |10 |align=center |[[Dirka po Španiji 1955|1955]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fiorenzo|Magni}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Giuseppe|Buratti}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |11 |align=center |[[Dirka po Španiji 1956|1956]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Steenbergen}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Nino|Defilippis}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |12 |align=center |[[Dirka po Španiji 1957|1957]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Vicente|Iturat}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |13 |align=center |[[Dirka po Španiji 1958|1958]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Salvador|Botella}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Bahamontes}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |14 |align=center |[[Dirka po Španiji 1959|1959]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |15 |align=center |[[Dirka po Španiji 1960|1960]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Arthur|De Cabooter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |16 |align=center |[[Dirka po Španiji 1961|1961]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname| Antonio|Suárez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |17 |align=center |[[Dirka po Španiji 1962|1962]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Rudi|Altig}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Antonio|Karmany}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |18 |align=center |[[Dirka po Španiji 1963|1963]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bas|Maliepaard}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |19 |align=center |[[Dirka po Španiji 1964|1964]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José|Pérez-Francés}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |20 |align=center |[[Dirka po Španiji 1965|1965]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Rik|Van Looy}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Julio|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |21 |align=center |[[Dirka po Španiji 1966|1966]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jos|van der Vleuten}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Gregorio|San Miguel}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |22 |align=center |[[Dirka po Španiji 1967|1967]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Mariano|Díaz}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |23 |align=center |[[Dirka po Španiji 1968|1968]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Jan|Janssen}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Francisco|Gabica}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |24 |align=center |[[Dirka po Španiji 1969|1969]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Raymond|Steegmans}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Luis|Ocana}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |25 |align=center |[[Dirka po Španiji 1970|1970]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Agustín|Tamames}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Reybrouck}} |- |align=center |26 |align=center |[[Dirka po Španiji 1971|1971]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Joop|Zoetemelk}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Cyrille|Guimard}} |- |align=center |27 |align=center |[[Dirka po Španiji 1972|1972]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Manuel|Fuente|José Manuel Fuente}} |- |align=center |28 |align=center |[[Dirka po Španiji 1973|1973]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} |- |align=center |29 |align=center |[[Dirka po Španiji 1974|1974]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Domingo|Perurena}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|José Luis|Abilleira}} |- |align=center |30 |align=center |[[Dirka po Španiji 1975|1975]] |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Miguel María|Lasa}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |31 |align=center |[[Dirka po Španiji 1976|1976]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Dietrich|Thurau}} |align=left|{{ikonazastave|ESP|1945}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |32 |align=center |[[Dirka po Španiji 1977|1977]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Freddy|Maertens}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Pedro|Torres}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |33 |align=center |[[Dirka po Španiji 1978|1978]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Ferdi|Van den Haute}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Andrés|Oliva}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |34 |align=center |[[Dirka po Španiji 1979|1979]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Fons|De Wolf}} |align=left|{{ikonazastave|SPA|1977}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |35 |align=center |[[Dirka po Španiji 1980|1980]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Juan|Fernández}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |36 |align=center |[[Dirka po Španiji 1981|1981]] |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|Francisco Javier|Cedena}} |align=left|{{ikonazastave|Spain|1977}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |37 |align=center |[[Dirka po Španiji 1982|1982]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Stefan|Mutter}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |38 |align=center |[[Dirka po Španiji 1983|1983]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marino|Lejarreta}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |39 |align=center |[[Dirka po Španiji 1984|1984]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Guido|Van Calster}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Felipe|Yánez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |40 |align=center |[[Dirka po Španiji 1985|1985]] |align=left|{{ikonazastave|IRE}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |41 |align=center |[[Dirka po Španiji 1986|1986]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José Luis|Laguía}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |42 |align=center |[[Dirka po Španiji 1987|1987]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alfonso|Gutiérrez}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Fignon}} |- |align=center |43 |align=center |[[Dirka po Španiji 1988|1988]] |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Álvaro|Pino}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|IRL}} {{sortname|Sean|Kelly}} |- |align=center |44 |align=center |[[Dirka po Španiji 1989|1989]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Malcolm|Elliott}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Óscar|Vargas|Óscar Vargas (kolesar)}} |- |align=center |45 |align=center |[[Dirka po Španiji 1990|1990]] |align=left|{{ikonazastave|GDR}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|José Martín|Farfán}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |46 |align=center |[[Dirka po Španiji 1991|1991]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Uwe|Raab}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Lucho|Herrera}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Federico|Echave}} |- |align=center |47 |align=center |[[Dirka po Španiji 1992|1992]] |align=left|{{ikonazastave|UZB}} {{sortname|Džamolidin|Abdužaparov}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Hernández|Carlos Hernández (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |- |align=center |48 |align=center |[[Dirka po Španiji 1993|1993]] |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Jesús|Montoya}} |- |align=center |49 |align=center |[[Dirka po Španiji 1994|1994]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Luc|Leblanc}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |50 |align=center |[[Dirka po Španiji 1995|1995]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |51 |align=center |[[Dirka po Španiji 1996|1996]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |52 |align=center |[[Dirka po Španiji 1997|1997]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Laurent|Jalabert}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |53 |align=center |[[Dirka po Španiji 1998|1998]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabrizio|Guidi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center|54 |align=center|[[Dirka po Španiji 1999|1999]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Frank|Vandenbroucke|Frank Vandenbroucke (kolesar)}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |55 |align=center |[[Dirka po Španiji 2000|2000]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Carlos|Sastre}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |56 |align=center |[[Dirka po Španiji 2001|2001]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|José María|Jiménez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |- |align=center |57 |align=center |[[Dirka po Španiji 2002|2002]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Aitor|Osa}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center |58 |align=center |[[Dirka po Španiji 2003|2003]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center |59 |align=center |[[Dirka po Španiji 2004|2004]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|Erik|Zabel}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Félix|Cárdenas}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|60 |align=center|[[Dirka po Španiji 2005|2005]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alessandro|Petacchi}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} |- |align=center|61 |align=center|[[Dirka po Španiji 2006|2006]] |align=left|{{ikonazastave|NOR}} {{sortname|Thor|Hushovd}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Egoi|Martínez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|KAZ}} {{sortname|Aleksander|Vinokurov}} |- |align=center|62 |align=center|[[Dirka po Španiji 2007|2007]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Daniele|Bennati}} |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|RUS}} {{sortname|Denis|Menčov}} |- |align=center|63 |align=center|[[Dirka po Španiji 2008|2008]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Greg|Van Avermaet}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|64 |align=center|[[Dirka po Španiji 2009|2009]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|André|Greipel}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|65 |align=center|[[Dirka po Španiji 2010|2010]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Mark|Cavendish}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} |- |align=center|66 |align=center|[[Dirka po Španiji 2011|2011]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Bauke|Mollema}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|David|Moncoutié}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|67 |align=center|[[Dirka po Španiji 2012|2012]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Simon|Clarke|Simon Clarke (kolesar)}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |- |align=center|68 |align=center|[[Dirka po Španiji 2013|2013]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Nicolas|Edet|Nicolas Edet}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|USA}} {{sortname|Chris|Horner}} |- |align=center|69 |align=center|[[Dirka po Španiji 2014|2014]] |align=left|{{ikonazastave|GER}} {{sortname|John|Degenkolb}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Luis León|Sánchez|Luis León Sánchez}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} |- |align=center|70 |align=center|[[Dirka po Španiji 2015|2015]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joaquim|Rodríguez}} |- |align=center|71 |align=center|[[Dirka po Španiji 2016|2016]] |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fabio|Felline}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Omar|Fraile}} |bgcolor=#dcdcdc| &nbsp; &nbsp; &nbsp; — |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Nairo|Quintana}} |- |align=center|72 |align=center|[[Dirka po Španiji 2017|2017]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |align=left|{{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Davide|Villella}} |align=left|{{ikonazastave|COL}} [[Miguel Ángel López]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} |- |align=center|73 |align=center|[[Dirka po Španiji 2018|2018]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alejandro|Valverde}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Thomas|De Gendt}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Simon|Yates|Simon Yates (kolesar)}} |- |align=center|74 |align=center|[[Dirka po Španiji 2019|2019]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Geoffrey|Bouchard}} |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |align=left|{{ikonazastave|COL}} {{sortname|Miguel Ángel|López}} |- |align=center|75 |align=center|[[Dirka po Španiji 2020|2020]] |align=left style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Guillaume|Martin}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Enric Mas]] |align=left|{{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Rémi|Cavagna}} |- |align=center|76 |align=center|[[Dirka po Španiji 2021|2021]] |align=left|{{ikonazastave|NED}} {{sortname|Fabio|Jakobsen}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Michael|Storer}} |align=left|{{ikonazastave|SUI}} [[Gino Mäder]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Magnus|Cort}} |- |align=center|77 |align=center|[[Dirka po Španiji 2022|2022]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen}} |align=left|{{ikonazastave|ECU}} {{sortname|Richard|Carapaz}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|78 |align=center|[[Dirka po Španiji 2023|2023]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |align=left|{{ikonazastave|ESP}} [[Juan Ayuso]] |align=left|{{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Remco|Evenepoel}} |- |align=center|79 |align=center|[[Dirka po Španiji 2024|2024]] |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Kaden|Groves}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|DEN}} [[Mattias Skjelmose]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Marc|Soler}} |- |align=center|80 |align=center|[[Dirka po Španiji 2025|2025]] |align=left|{{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Mads|Pedersen|dab=kolesar}} |align=left|{{ikonazastave|AUS}} {{sortname|Jay|Vine}} |align=left|{{ikonazastave|USA}} [[Matthew Riccitello]] |align=left|{{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Joel|Nicolau}} |} === Etapni zmagovalci === {| class="wikitable" |- !Uvr. !Kolesar !Država !Zmage |- |align=center|1. || [[Delio Rodríguez]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|39 |- |align=center|2. || [[Alessandro Petacchi]] || {{flagicon|ITA}} [[Italija]] || align=center|20 |- |rowspan=2 align=center|3. || [[Rik Van Looy]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|18 |- | [[Laurent Jalabert]] || {{flagicon|FRA}} [[Francija]] || align=center|18 |- |align=center|5. || [[Sean Kelly]] || {{flagicon|IRL}} [[Irska]] || align=center|16 |- |align=center|6. || style="background:#CFECEC"|'''[[Primož Roglič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|15 |- |align=center|7. || [[Gerben Karstens]] || {{flagicon|NED}} [[Nizozemska]] || align=center|14 |- |align=center rowspan=2|8. || [[Freddy Maertens]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|13 |- | [[Alejandro Valverde]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|13 |- |align=center rowspan=3|10. || [[Domingo Perurena]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|12 |- ||[[Tony Rominger]] || {{flagicon|SUI}} [[Švica]] || align=center|12 |- || [[Marcel Wüst]] || {{flagicon|GER}} [[Nemčija]] || align=center|12 |- |align=center rowspan=2|13. || [[Julián Berrendero]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- | [[Augustin Tamames]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|11 |- |align=center rowspan=3|15. || [[Eddy Planckaert]] || {{flagicon|BEL}} [[Belgija]] || align=center|10 |- | [[Roberto Heras]] || {{flagicon|ESP}} [[Španija]] || align=center|10 |- | '''[[John Degenkolb]]''' || {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' || align=center|10 |- | colspan=4|'''......................''' |- |align=center rowspan=3| — || style="background:#CFECEC"|'''[[Tadej Pogačar]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|5 |- |style="background:#CFECEC"|'''[[Matej Mohorič]]''' || {{flagicon|SLO}} '''[[Slovenija]]''' || align=center|1 |- |style="background:#CFECEC"|[[Borut Božič]] || {{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] || align=center|1 |} == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== {{kategorija v zbirki|Vuelta a España}} {{SocialLinks}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/ Dirka po Španiji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Španiji}} {{UCI World Tour}} {{Etapne dirke}} {{normativna kontrola}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|*]] [[Kategorija:Kolesarske dirke v Španiji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1935]] 444m8y3o65zq8xvfjme1vu7h6jd80uo 0 467390 6742544 6732524 2026-08-25T14:27:55Z MaksiKavsek 244409 np, -- podvojitev 6742544 wikitext text/x-wiki {{Infopolje TV-kanal |name = Nova24TV (televizija) |logofile= |launch = 1. marec 2016 |owner = NovaTV24.si, d. d., Nova hiša d.o.o.<ref>{{Cite|url=https://www.mojedelo.com/podjetje/nova-hisa-d-o-o-24878|title=Nova hiša d.o.o.|website=www.mojedelo.com|access-date=2017-01-29}}</ref><ref>{{Cite|url=http://www.bizi.si/NTV24-SI-D-D/|title=NovaTV24.si, informativna televizija, d.d.|website=bizi.si|access-date=2017-01-29}}</ref> |slogan = ''Prvi v službi resnice'' |country = [[Slovenija]] |language = [[slovenščina]] |broadcast area = [[Slovenija]] |headquarters = Štihova ulica 7<br>1000 [[Ljubljana]] |sister names = }} {{Infopolje Spletišče | name = Nova24TV (spletni portal) | logo = | type = Politika<br>Novice in mnenje<br>Tabloid | language = [[slovenščina]], [[angleščina]] | owner = NovaTV24.si, d. d., Nova hiša d.o.o. | editor = [[Marko Puš]] | launch_date = 15. oktober 2015 | url = [http://nova24tv.si nova24tv.si] }} '''Nova24TV''' je slovenska konservativna medijska hiša,<ref name=":8">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|last=Kingsley|first=Patrick|date=2018-06-04|work=The New York Times|access-date=2018-10-07|language=en}}</ref> ki upravlja istoimensko informativno televizijsko postajo in novičarski spletni portal.<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042727224/Slovenija/napovedi-se-niso-uresnicile-nova24tv-bo-na-sporedu-sele-januarja|title=Napovedi se niso uresničile: Nova24TV bo na sporedu šele januarja|last=Petkovič|first=Blaž|date=2015-12-24|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201042926/https://www.dnevnik.si/1042727224/Slovenija/napovedi-se-niso-uresnicile-nova24tv-bo-na-sporedu-sele-januarja|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042717276/Slovenija/jansevi-neuspesno-trkajo-na-vrata-radijskih-postaj|title=Medijski projekt: Janševi neuspešno trkajo na vrata radijskih postaj|last=Petkovič|first=Blaž|date=2015-07-22|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201033621/https://www.dnevnik.si/1042717276/Slovenija/jansevi-neuspesno-trkajo-na-vrata-radijskih-postaj|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":7">{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/sds-ustanavlja-svoje-medije-clanek-251026|title=SDS s svojo televizijo, radijem in portalom|last=|first=|date=2015-05-30|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/vstopnica-za-medij-po-volji-sds-do-50-000-evrov.html|title=Vstopnica za medij po volji SDS do 50.000 evrov|last=Potič|first=Zoran|date=2015-06-19|work=Delo|access-date=2018-10-07|language=sl-si|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008023328/https://www.delo.si/novice/politika/vstopnica-za-medij-po-volji-sds-do-50-000-evrov.html|url-status=dead}}</ref> Nova24TV opisuje svoje poslanstvo kot alternativen medijski glas, ki bo odražal vrednote evropske desnice.<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-danes-ustanovila-medijsko-hiso.html|title=SDS danes ustanovila medijsko hišo|last=|first=|date=2015-07-07|work=Delo|access-date=2017-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150730214341/http://www.delo.si/novice/politika/sds-danes-ustanovila-medijsko-hiso.html|archive-date=2015-07-30|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ustanovljena-nova-24-ki-bo-sledila-vrednotam-evropske-desnice-252963|title=Ustanovljena Nova 24, ki bo sledila vrednotam evropske desnice|last=|first=|date=2015-07-07|work=Žurnal24|access-date=2018-10-07|language=sl}}</ref> ''The New York Times'' in ''Foreign Policy'' sta Novo24TV označila za skrajno desno medijsko organizacijo.<ref>{{navedi novice|title=Wielding Twitter, Europe’s ‘Marshal Twito’ Takes Aim at the Media|url=https://www.nytimes.com/2021/06/16/world/europe/slovenia-jansa-press-freedom-twitter.html|work=The New York Times|date=2021-06-16|access-date=2021-06-24|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Higgins}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Palmer|first=James|title=Slovenia PM Frantically Tries to Justify Congratulatory Trump Call|url=https://foreignpolicy.com/2020/11/07/slovenia-prime-minister-trump-call-election/|access-date=2020-11-16|website=Foreign Policy|language=en-US}}</ref> Nova24TV velja za medij, blizu [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]].<ref name=":25">{{Navedi splet|title=NPU preiskuje financiranje medijev blizu SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042922014|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-15|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415183929/https://www.dnevnik.si/1042922014|url-status=dead}}</ref> Novo24TV so ustanovili člani in podporniki te stranke.<ref name=":8" /><ref name=":14">{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042719606/Slovenija/med-ustanovitelji-janseve-medijske-hise-dve-tretjini-poslancev-sds|title=Med ustanovitelji Janševe medijske hiše dve tretjini poslancev SDS|work=Dnevnik|access-date=2018-10-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":4">{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/politika/novi-mediji-so-povsem-last-sds.html|title=Novi mediji so povsem last SDS|last=Potič|first=Zoran|date=2015-08-25|work=Delo|access-date=2018-10-07|language=sl-si|archive-date=2019-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20191014072115/https://www.delo.si/novice/politika/novi-mediji-so-povsem-last-sds.html|url-status=dead}}</ref> Trenutni odgovorni urednik informativnega programa Nove24TV je Aleksander Rant, odgovorni urednik spletnega portala je Marko Puš, direktor pa [[Boris Tomašič]]. Nova24TV prejema precejšen del prihodkov iz oglaševanja podjetij, ki so v večinski ali delni državni lasti.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Podjetja, ki z oglasi financirajo medije s sovražno vsebino, v veliki meri državna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podjetja-ki-z-oglasi-financirajo-medije-s-sovrazno-vsebino-v-veliki-meri-drzavna/469472|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-25|language=sl}}</ref> Do prve polovice leta 2020 je Nova24TV prejela tudi prek 120.000 € javnih sredstev.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Nova24TV in Nova24TV.si prejeli več kot 120.000 evrov javnega denarja|url=https://www.ostro.si/si/razkrinkavanje/objave/nova24tv-in-nova24tvsi-prejeli-vec-kot-120000-evrov-javnega-denarja|website=Oštro|accessdate=2020-06-25|language=sl-SI}}</ref> Novo24TV so finančno podprla madžarska podjetja v lasti podjetnikov iz krogov madžarskega predsednika vlade [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]].<ref>{{navedi splet|title=Večer - Janša odslej s tedensko pogovorno oddajo na zasebni televiziji, k ogledu vabijo tudi preko uradnih vladnih profilov|url=https://www.vecer.com/jansa-odslej-s-tedensko-pogovorno-oddajo-na-zasebni-televiziji-k-ogledu-vabijo-tudi-preko-uradnih-vladnih-profilov-10171620|website=www.vecer.com|date=2020-05-18|access-date=2020-06-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Koliko Janšo stane, da zaobide kritične glasove?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5ec3cef6c5de5/koliko-janso-stane-da-zaobide-kriticne-glasove|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-06-30|language=sl}}</ref> == Pregled == Odgovorni urednik informativnega programa Nova24TV je Aleksander Rant,<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik Rant si želi, da bi Tanja Fajon še kdaj prišla v studio Nova24TV {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/odgovorni-urednik-rant-da-nasa-televizijska-hisa-problematizira-nekatere-poteze-stranke-sd-je-v-pluralnem-medijskem-prostoru-pricakovano-nikakor-pa-ne-sovrazno/|date=2021-02-27|accessdate=2021-09-04|language=sl-SI}}</ref> urednik spletnega portala Marko Puš, direktor pa Boris Tomašič.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Nova24TV {{!}} Prvi v službi resnice.|url=https://nova24tv.si/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Pretekli odgovorni uredniki so bili [[Uroš Urbanija]],<ref>{{Navedi splet|title=mag. Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/mag-uros-urbanija-direktor-urada-vlade-za-komuniciranje/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-01-21|language=sl|archive-date=2021-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210120223712/https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-komuniciranje/o-uradu/mag-uros-urbanija-direktor-urada-vlade-za-komuniciranje/|url-status=dead}}</ref> [[Miro Petek]],<ref>{{Navedi splet|title=Novinarsko častno razsodišče obsodilo novinarje medijev Nova24TV in Demokracija|url=http://www.mladina.si/183310/novinarsko-castno-razsodisce-obsodilo-novinarje-medijev-nova24tv-in-demokracija/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> Jože Biščak<ref>{{Navedi splet|title=Mediji SDS (1. del): strankarski prevzem tednika Demokracija • Pod črto|url=https://podcrto.si/mediji-sds-1-del-strankarski-prevzem-tednika-demokracija/|website=Pod črto|date=2019-11-03|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> in Boris Tomašič.<ref>{{Navedi splet|title=Odgovorni urednik enega najbolj branih portalov ta hip: "Napadajo nas, ker smo razbili medijski monopol." {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/odgovorni-urednik-najbolj-branega-portala-ta-hip/|date=2020-03-14|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Bivša direktorja sta [[Aleš Hojs]]<ref>{{Navedi splet|title=Odstopila notranji minister Hojs in direktor policije Travner|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstopila-notranji-minister-hojs-in-direktor-policije-travner/528873|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-10|language=sl}}</ref> in Damjan Damjanovič.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada podaljšala mandat Damjanu Damjanoviču|url=https://www.mladina.si/205658/vlada-podaljsala-mandat-damjanu-damjanovicu/|website=Mladina.si|accessdate=2021-03-10}}</ref> Po lastnih navedbah iz leta 2019 je bil portal Nova24TV 5. najbolj obiskano spletno mesto v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Nočna mora režima se je uresničila: Spletni portal Nova24TV je postal najbolj bran novičarski portal v Sloveniji! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/nocna-mora-rezima-se-je-uresnicila-spletni-portal-nova24tv-je-postal-najbolj-bran-novicarski-portal-v-sloveniji/|date=2019-10-12|accessdate=2021-03-10|language=sl-SI}}</ref> Objave portala Nova24TV so bile po navedbah iz leta 2021 zdaleč najbolj deljene vsebine kateregakoli slovenskega medija na Twitterju, po drugi strani pa je prispevke portala delilo sorazmerno majhno število uporabnikov, zaradi česar je prišlo do ugibanj, da bi lahko bili za promocijo vsebin portala odgovorni zelo dejavni lažni profili.<ref>{{Navedi splet|title=Lažni profili na Twitterju|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174758398|website=RTV 4D|accessdate=2021-03-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Astroturfing (3. del): sovraštvo pod taktirko politikov in mnenjskih voditeljev SDS • Pod črto|url=https://podcrto.si/astroturfing-3-del-sovrastvo-pod-taktirko-politikov-in-mnenjskih-voditeljev-sds/|website=Pod črto|date=2021-02-17|accessdate=2021-03-10|language=sl-SI}}</ref> Gledanost televizijskih kanalov Nova24TV je običajno manjša od 1 %; zaradi nizkega dosega gledalcev nacionalne meritve gledanosti TV kanalov Nove24TV ne rangirajo.<ref>{{Navedi novice|title=Populist Leaders in Eastern Europe Run Into a Little Problem: Unpopularity|url=https://www.nytimes.com/2021/06/21/world/europe/eastern-europe-populist-leaders-unpopular.html|work=The New York Times|date=2021-06-21|accessdate=2021-06-24|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Higgins}}</ref> == Korporativni profil == === Korporativna zgodovina === Podjetje je ob ustanovitvi s težavo zagotavljalo finančna sredstva, potrebna za obratovanje. Začetni kapital, zbran s prodajo delnic individualnim vlagateljem, naj bi zadostoval za dve leti neprekinjenega delovanja, a je podjetje potrebovalo dodatna sredstva že ob koncu poletja 2016, manj kot leto od pričetka obratovanja. Predsednik upravnega odbora [[Aleš Hojs]] je v odzivu na finančne težave naznanil, da podjetje ne bo poskušalo zagotoviti dodatnih sredstev z nadaljnjo prodajo delnic, temveč z iskanjem strateškega partnerja, najraje evropskega podjetja z izkušnjami upravljanja z medijskimi družbami. Hojs je prav tako zatrdil, da bo Nova24TV ostala zvesta načelu, da lastniški delež posameznih delničarjev ne sme presegati 20 % podjetja.<ref>{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042749994/Slovenija/nova24tv-potrebuje-dodaten-denar|title=Nova24TV potrebuje dodaten denar|last=Hreščak|first=Anja|date=2016-08-27|website=dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201033014/https://www.dnevnik.si/1042749994/Slovenija/nova24tv-potrebuje-dodaten-denar|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref> Miro Petek, tedaj odgovorni urednik Nove24TV, naj bi se v tem času v iskanju finančne podpore sestal z italijanskimi medijskimi menedžerji, povezanimi z bivšim italijanskim premierjem [[Silvio Berlusconi|Silviom Berlusconijem]]. Petek ni želel odgovarjati na vprašanja novinarjev glede domnevnih dogovarjanj.<ref name=":5" /> Vodstvo televizijskega programa Nove24TV je pretehtalo tudi prestrukturiranje družbe na način, ki bi omogočal lažji dostop do državnih sredstev (z možnim sofinanciranjem do 50 % stroškov projekta), a bi to hkrati delničarje prikrajšalo za povračilo naložbe.<ref name=":16" /> Leta 2016 so bili med večjimi lastniki Nova24TV: Klavdija Snežič (žena davčnega svetovalca [[Rok Snežič|Roka Snežiča]], nekdanjega zapornega cimra Janeza Janše) z 8 % lastniškim deležem, podjetje Elektronček (ki je povezano s podjetnikom Jocem Pečečnikom) z 5,2 % lastniškim deležem, direktor Nova24TV Boris Tomašič z 3,12 % lastniškim deležem in skupina [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] (ki je povezana s podjetnikom Stojanom Petričem). Med lastniki so bili tudi vsi poslanci stranke SDS kot tudi več strankarskih funkcionarjev stranke. Pečečnik je glede investicije navedel, da se je za naložbo odločil direktor in solastnik družbe Interblock (hčerinske družbe Elektronček), ki je glede investicije navedel: "[...] za vložek v družbo Nova TV [sem se] odločil, ker menim da v Sloveniji potrebujemo raznolikost medijev in ker verjamem, da [...] zna biti investicija uspešna oziroma lahko [...] pričakujemo dolgoročne donose." Predstavnik podjetja iz skupine Kolektor (slednja obvladuje tudi časopisno podjetje [[Delo (časopis)|Delo]]) z lastniškim deležem v Nova24TV je glede naložbe navedel: "Vložili smo, ker smo videli poslovno priložnost. Mediji se nam zdijo dobra naložba in si tudi obetamo dividendo [...] nima nobene veze z naložbo v Delu, mi smo vlagali povsem nepovezano."<ref>{{Navedi splet|title=(Razkrivamo lastnike Nova24tv) Elektronček: Potrebujemo raznolikost medijev, računamo na dolgoročni donos|url=https://www.finance.si/8842362/(Razkrivamo-lastnike-Nova24tv)-Elektroncek-Potrebujemo-raznolikost-medijev-racunamo-na-dolgorocni-donos?cctest&|website=www.finance.si|accessdate=2021-04-14}}</ref> Na 2. skupščini delničarjev se je začelo spreminjati statut v nepridobitno delovanje (sklep št. 4),<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/sklic-skupscine-delnicarjev/|title=Nova24TV - Sklic skupščine delničarjev|date=29. 2. 2016|accessdate=21. 9. 2024|website=Sklic skupščine delničarjev|publisher=Nova24TV}}</ref> s čimer so bile morebitne finančne koristi za delničarje onemogočene. Leta 2019 so se pojavile pritožbe delničarja, da ima z njihovo delnico več stroškov kot koristi. Na portalu Nova24TV so podobnim delničarjem ponudili možnost, da svoje delnice brez stroškov podarijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delničar Nove24TV se pritožuje nad visokimi stroški, družba odgovarja: Lahko nam delnice podarite|url=https://vecer.com/slovenija/delnicar-nove24tv-se-pritozuje-nad-visokimi-stroski-druzba-odgovarja-lahko-nam-delnice-podarite-10039440|website=vecer.com|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> Po poročanju Svet24 naj bi kljub obljubam o dobrih plačah do zgodnjega 2017 mnogi zaposleni in sodelavci delali za minimalne plače ali celo prostovoljno in brez plačila.<ref name=":2" /> == Zgodovina == Načrte za ustanovitev medijske družbe je javnosti prvič razkril vodja [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] in nekdanji premier Janez Janša na srečanju strankinih seniorjev sredi leta 2015.<ref name=":1">{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-podpora-sds-a-novi-medijski-hisi/366354|title=Janša: Podpora SDS-a novi medijski hiši|last=|first=|date=2015-05-30|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2017-01-28|language=sl}}</ref><ref name=":7" /> Kot osrednji del medijske družbe je bila načrtovana televizija, nato pa še vzpostavitev radijske postaje (ki bi oddajala po vsej državi) in spletnega portala (ki bi bil namenjen mlajšemu občinstvu). Pri pogovorih o medijskem projektu je sodeloval tudi voditelj televizijske postaje Top TV Vladimir Vodušek; Top TV bi lahko predstavljala temelje nove televizije.<ref>{{Navedi splet|title=Top TV bi preoblikovali v SDS Fox TV|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/top-tv-bi-preoblikovali-v-sds-fox-tv.html|website=old.delo.si|date=2015-06-02|accessdate=2021-07-23|language=sl-si|first=Zoran Potič, notranja|last=politika}}</ref> Po zagotovitvi zadostnega ustanovitvenega kapitala je bila medijska družba ustanovljena 7. julija 2015.<ref name=":0" /> Vlagatelji so bili sprva posamezniki, predani projektu – večinoma člani SDS in posamezniki, povezani s stranko. Dodatna sredstva so nameravali zbrati s prodajo delnic.<ref name=":4" /> Pričetek obratovanja medijske hiše je bil prežet s težavami. Pričetek oddajanja televizijskega programa je bil sprva načrtovan za december 2015, a je bil nato zaradi težav večkrat preložen.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042723497|title=Snovalci televizije Nova24TV računajo tudi na državno pomoč|website=Dnevnik|access-date=2019-10-14}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":13" /><ref name="zurnal24.si">{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/nova24tv-zacne-oddajati-1-marca-opolnoci-clanek-265591|title=Nova24TV začne oddajati 1. marca opolnoči|last=|first=|date=2016-02-21|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/nova24tv-oddajajo-ze-videli-jih-boste-lahko-ob-desetih-clanek-266090|title=Nova24TV: oddajajo že, videli jih boste lahko ob desetih|last=|first=|date=2016-03-01|work=Žurnal24|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref> Podjetje naj bi se prav tako soočalo z internimi osebnimi konflikti ter pomanjkanjem kompetentnega tehničnega in ostalega osebja, kar naj bi povzročalo tehnične težave.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042731507|title=Projekt Nova24TV: Se je Miro Petek res srečal z Berlusconijevimi?|last=Petkovič|first=Blaž|date=2016-03-09|website=dnevnik.si|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201042815/https://www.dnevnik.si/1042731507|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|url=http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/589dd4816fa58/kaos-spletke-in-obracuni-na-jansevi-televiziji|title=Kaos, spletke in obračuni na "Janševi televiziji"|last=|first=|date=2017-02-10|work=Svet24.si|access-date=2017-07-11|language=sl-SI|archive-date=2017-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20170213193016/http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/589dd4816fa58/kaos-spletke-in-obracuni-na-jansevi-televiziji|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://dnevnik.si/1042728358/Slovenija/ze-prva-zamenjava-v-vrhu-janseve-televizije-strbenk-namesto-kregarja|title=Že prva zamenjava v vrhu Janševe televizije: Štrbenk namesto Kregarja|last=Petkovič|first=Blaž|last2=Roglič|first2=Meta|date=2016-01-14|website=dnevnik.si|archive-url=https://web.archive.org/web/20181019040903/https://www.dnevnik.si/1042728358/Slovenija/ze-prva-zamenjava-v-vrhu-janseve-televizije-strbenk-namesto-kregarja|archive-date=2018-10-19|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref> Poskus ustanovitve radijske postaje je bil kmalu ovržen; radio je krajši čas oddajal prek spleta in pritegnil le peščico poslušalcev.<ref name=":11" /> Marca 2021 je Nova24TV slovenske osnovne in srednje šole povabila k sodelovanju v tekmovanju iz znanja slovenske zgodovine, ki ga je Nova24TV pripravila v sodelovanju z Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) (združenje je tako kot Nova24TV povezano z SDS). Pod povabilom, ki je bilo naslovljeno na ravnatelje šol, so bili podpisani poslanka SDS [[Mojca Škrinjar]], notranji minister [[Aleš Hojs]] in direktor Nova24TV Tomašič. Namen tekmovanja je bil tudi spodbujanje domoljublja. Najbolje uvrščeni bi prejeli denarne nagrade, prvoumeščeni pa bi se lahko udeležili tudi izleta v Evropski parlament, kjer bi se srečali z evropskim poslancem stranke SDS in bivšim ministrom za izobraževanje [[Milan Zver|Milanom Zverom]]. Kot pomožno gradivo za tekmovanje so organizatorji navedli tudi knjigo, ki jo je urejal tedanji premier Janez Janša, izdala pa z SDS povezana založba Nova obzorja.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs vabi slovenske šole na tekmovanje na SDS-madžarsko TV|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/hojs-vabi-slovenske-solarje-na-tekmovanje-na-madzarsko-tv-863785|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Aprila 2021 je Twitter novinarjema Nova24TV Luki Peršu in Aleksandru Rantu deaktiviral uporabniška računa.<ref>{{Navedi splet|title=Napad na svobodo medijev: Z dobro usklajeno akcijo utišali dva novinarja Nove24TV! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/napad-na-svobodo-medijev-z-dobro-usklajeno-akcijo-utisali-dva-novinarja-nove24tv/|date=2021-04-28|accessdate=2021-04-29|language=sl-SI|archive-date=2021-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210429050334/https://nova24tv.si/slovenija/ljudje/napad-na-svobodo-medijev-z-dobro-usklajeno-akcijo-utisali-dva-novinarja-nove24tv/|url-status=dead}}</ref> Telekom Slovenije je v okviru reorganizacije programskih mest v ponudbi TV storitev med prvih 10 programov umestil prvi in drugi program Nova24TV, ki bi tako postala dostopna s klikom na številčnico dalinca. Sočasno sta bila iz deseterice izločena programa Pop TV in Kanal A, ki sta spadala med najbolj gledane v državi. Spremembe naj bi stopile v veljavo maja 2021. Telekom je pojasnil, da gre za optimizacijo kanalov HD in SD ločljivosti.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Telekom s hitre tipke vrgel Pop TV, nanjo uvrstil Novo24 TV|url=https://zurnal24.si/e-life/telekom-s-hitre-tipke-vrgel-pop-tv-nanjo-uvrstil-novo24-tv-365842|website=zurnal24.si|accessdate=2021-04-29|language=sl}}</ref> Ob odločitvi je Telekom vodil bivši poslanec SDS.<ref name=":26" /> Junija 2024 je [[Rusija]] v sklopu 81 drugih evropskih medijev (iz Slovenije še [[Demokracija (revija)|Demokracijo]]) zablokirala dostop do spletne strani Nove24TV. V hiši so odsotnost blokade drugih medijev komentirali kot dokaz, da so za ruske oblasti dovolj naklonjeni [[Vladimir Putin|Vladimirju Putinu]].<ref>{{Navedi splet|title=Moskva blokirala dostop do Nova24TV in Demokracije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/moskva-blokirala-dostop-do-nova24tv-in-demokracije/|date=2024-06-25|accessdate=2024-06-25|language=en-AU}}</ref> '''<big>Incidenti</big>''' Avgusta 2020 je [[Anonymous]] na spletu objavil kopijo podatkov iz spletnega strežnika Nove24TV. Med podatki so bili med drugim naslovi spletne pošte in IP naslovi komentatorjev na spletni strani Nove24TV (kar je potencialna kršitev pravil varovanja osebnih podatkov s strani Nova24TV) in seznam administratorjev spletne strani (vred z naslovi njihove spletne pošte in zakodiranimi gesli). Nova24TV je v odzivu zapisala, da ni prišlo do vdora v njihove strežnike, da je Anonymous zgolj pridobil staro varnostno kopijo strežnika in da so objavljeni podatki potvorjeni. Nova24TV je objavljene podatke označila kot "zgolj smeti".<ref>{{navedi splet|date=2020-08-31|title=Vdor v strežnik in objavo zaupnih podatkov Nova24TV zanika, hekerska skupina Anonymous je ukradla zgolj smeti, pravijo|url=https://www.vecer.com/slovenija/vdor-v-streznik-nova24tv-zanika-hekerska-skupina-anonymous-je-ukradla-zgolj-smeti-pravijo-10214475|access-date=2020-11-16|website=www.vecer.com|language=sl-si}}</ref> Oktobra 2020 je na protivladnem protestu prišlo do fizičnega napada na snemalca Nova24TV. Raper [[Zlatan Čordić]] - Zlatko je snemalcu poskušal iz rok iztrgati kamero. Čordić je nameraval iz kamere izbrisati snemalčev posnetek, saj da mu ni bilo všeč, da ga je snemal snemalec te televizije. Med incidentom je posredovala policija. Čordićevo dejanje so obsodili v Društvu novinarjev Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zlatko-spet-v-elementu-vzel-kamero-snemalcu-nove24tv-video-536809|title=Raper Zlatko vzel kamero snemalcu Nove24TV #foto #video}}</ref> Marca 2021 je neznanec registriral domeno naci.tv, ki je vodila do spletne strani portala Nova24TV (neznanec je prav tako registriral domeno naci.si, ki je vodila do spletne strani stranke SDS). Domena je bila po nekaj dneh umaknjena s strani upravitelja domene.<ref>{{Navedi splet|title=Na spletu sta se pojavili domeni nazi.si in naci.tv: prva vodila na stran SDS, druga na Novo24|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-spletu-sta-se-pojavili-domeni-nazisi-in-nacitv-prva-vodi-na-stran-sds-druga-na-novo24.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-15}}</ref> Maja 2021 je Nova24TV poročala, da je med protivladnimi protesti skupina zamaskiranih in v črno oblečenih oseb na cesti med vožnjo obkrožila in tako blokirala služben avto Nova24TV, v katerem so se nahajali zaposljeni Nova24TV; eden izmed njih se je usedel na pokrov avtomobila in po pokrovu poskušal poskakovati, durgi pa naj bi tolkli po veterobranskih steklih in brcali po pločevini. Skupina napadalcev naj bi s početjem odnehala šele, ko so zaslišali policijske sirene.<ref>{{Navedi splet|title=[VIDEO] Kolesarski protestniki obkolili službeni avto Nove24TV; zamaskirani moški se je usedel na pokrov motorja, drugi so razbijali po oknih in brcali {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/video-kolesarski-protestniki-obkolili-sluzbeni-avto-nove24tv-zamaskirani-moski-se-je-usedel-na-pokrov-motorja-drugi-so-razbijali-po-oknih-in-brcali/|date=2020-05-30|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328040931/https://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/video-kolesarski-protestniki-obkolili-sluzbeni-avto-nove24tv-zamaskirani-moski-se-je-usedel-na-pokrov-motorja-drugi-so-razbijali-po-oknih-in-brcali/|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je neznanec v noči s steklenico razbil napisno tablo Nova24TV na vhodu v stavbo, kjer se nahaja sedež te medijske hiše.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Neznani storilec poškodoval tablo Nove24TV|url=https://www.sta.si/2890399/neznani-storilec-poskodoval-tablo-nove24tv|website=www.sta.si|accessdate=2021-04-15}}</ref> Septembra 2022 je klicatelj v oddajo ''Kdo vam laže?'' na Nova24TV izrekel grožnjo: "Barabe, ti in tvoji domobranci, povejte, koliko vas je, da pripravim zadosti municije …"<ref>{{Navedi splet|title=[Video] Gledalci povsem šokirani: Levi skrajnež pripravlja “dosti municije” za poboje – bo tudi to obravnavala Mojca Pašek Šetinc? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-gledalci-povsem-sokirani-levi-skrajnez-pripravlja-dosti-municije-za-poboje-bo-tudi-to-obravnavala-mojca-pasek-setinc/|date=2022-09-07|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> Novembra 2022 je Nova24TV poročala, da so neznanci službeno vozilo Nova24TV vandalizirali z anarhističnim simbolom.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV znova žrtev političnega nasilja – Lahko pričakujemo obsodbe državnega vrha? {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/nova24tv-znova-zrtev-politicnega-nasilja-lahko-pricakujemo-obsodbe-celotnega-drzavnega-vrha/|date=2022-11-04|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> == Televizijske oddaje == Nova24TV od ponedeljka do petka pripravlja novice, ki so osvežene štirikrat dnevno: ob 11h, 14h, 16h in v razširjeni obliki ob 19.30. Preostali program preko dneva zapolnjujejo bloki novic iz Slovenije in tujine ter propagandni program. Ob 20.10 se začne večerni program z različnimi oddajami. {| class="wikitable" font-size:94%; |- ! Naslov ! Voditelj ! Opis ! Ura ! Dnevi sporeda ! width=60|Začetek predvajanja |- | '''Kdo vam laže''' | [[Boris Tomašič]] | komentatorska, tudi pogovorna oddaja o političnih temah | 20.00 | pon-tor, čet-pet | align=center|2018 |- | '''Tema dneva''' | Aleksandra Jug | pogovorna oddaja o aktualnih temah | 20.50 | pon-tor, čet-pet | align=center|2016 |- | '''Pogovor v<br> Kavarni Hayek''' | [[Jože Biščak]] | pogovorno-izobraževalna oddaja o gospodarstvu,<br> politiki in družbi | 20.30 | ponedeljek | align=center|2023 |- | '''Aktualno''' | [[Luka Simonič]]<br>[[Karin Planinšek]] | komentatorska in pogovorna oddaja z mladimi | 20.00 | sreda | align=center|2024 |- | '''Intervju''' | Aleksander Rant | pogovori z gosti na temo aktualnega dogajanja | 20.40 | četrtek | align=center|2022 |- | '''Komentar''' | ''politični komentatorji'' | kratki komentarji in kolumne o aktualnem | 21.00 | občasno | align=center|2022 |- | '''Beremo''' | [[Metod Berlec]] | pogovori z avtorji slovenskih knjig | 20.00 | sobota | align=center|2017 |- | '''Hej, kristjan''' | Dominika Verhnjak | pogovorna oddaja o duhovnosti, krščanstvu in tradiciji | 11.00 | nedelja | align=center|2025 |- | '''Ura kulture''' | [[Ignacija Fridl Jarc]]<br>Uršula Menih Dokl | pogovorna oddaja o slovenski literaturi, glasbi, filmu<br> in kulturni dediščini | 20.00 | nedelja | align=center|2025 |- |} == Financiranje == '''<big>Finančna sredstva madžarskih podjetij</big>''' Finančne težave Nove24TV je ublažil prejem dokapitalizacije s strani treh madžarskih medijskih podjetij, vseh tesno povezanih z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] in njegovo stranko. Madžarska podjetja so skupaj zakupila 45,44-odstotni delež Nove24TV in prispevala 800.000 € svežega kapitala,<ref name=":8" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042751273/slovenija/v-jansevo-televizijo-vstopajo-madzari-|title=V Janševo televizijo vstopajo Madžari|last=|first=|date=2016-09-17|website=www.dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20171201040312/https://www.dnevnik.si/1042751273/slovenija/v-jansevo-televizijo-vstopajo-madzari-|archive-date=2017-12-01|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|url=http://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|last=|first=|date=2017-04-04|work=Siol.net|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref> medtem ko so lastniki skoraj polovice delnic NovaTV24.si ostali nerazkriti.<ref name=":3" /> Aprila 2018 so madžarski vlagatelji ponovno dokapitalizirali podjetja, v lasti katerih je Nova24TV, z okoli 800.000 € dodatnega kapitala in pri tem potencialno prikrito posredno financirali volilno kampanjo SDS.<ref name=":10" /> S časom je lastniški delež madžarskih podjetij v Novi24TV narasel na skoraj 88 %.<ref>{{Navedi splet|url=https://codastory.com/disinformation/orban-media-moguls-targeting-european-outlets/|title=Pro-Orban media moguls who destroyed Hungary’s media now targeting European outlets|date=2019-06-28|website=Coda Story|language=en-US|access-date=2019-08-20}}</ref> V začetku leta 2020 je serija novinarskih preiskav pokazala, da so madžarska podjetja, ki so jih vodile osebe blizu madžarskemu predsedniku vlade Viktorju Orbánu, od avgusta 2018 v oz. skozi Slovenijo nakazala vsaj 4 milijone evrov, od katerih jih je bilo 1,5 milijona porabljenih za financiranje Nova24TV (skupno 3,5 milijonov tekom obstoja medijskega podjetja), medtem ko je bil preostali denar prenesen v [[Severna Makedonija|Severno Makedonijo]] (ali 2,5 mio. € ali skupno vsaj 3,2 mio. €). Sredstva so bila prenesena prek [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]], del sredstev je morebiti izviral iz ruskih investicij na Madžarskem. Sredstva so se v Severni Makedoniji porabila za financiranje podobnih medijskih operacij političnih zaveznikov madžarske vlade. Denar se je med državami in podjetji pretakal pod krinko vprašljivih oglaševalnih pogodb.<ref>{{navedi splet|title=Finančni tokovi razkrivajo: Orbanov denar v Slovenijo in Makedonijo|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/nov-orbanov-denar-za-medije-sds-in-napad-na-makedonsko-vlado-757754|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Od kod milijoni za medije SDS in "Operacijo Makedonija"|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/od-kod-milijoni-za-medije-sds-in-operacijo-makedonija-757756|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":02">{{navedi splet|title=Slovenija, pralnica madžarskega denarja|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/slovenija-pralnica-madzarskega-denarja|website=Oštro|access-date=2020-05-06|language=sl-SI}}</ref> Na podlagi razkritij je bila v Sloveniji zaradi suma pranja denarja sprožena policijska preiskava in seja parlamentarnega odbora.<ref>{{navedi splet|title=Financiranje medijev SDS preiskuje policija|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/financiranje-medijev-sds-preiskuje-policija-758091|website=Necenzurirano.si|access-date=2020-05-06|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{navedi splet|title=Večer - Madžarski kapital za politično komunikacijo SDS: Kletvice, posmehovanje in zavajanja|url=https://www.vecer.com/madzarski-kapital-za-politicno-komunikacijo-sds-kletvice-posmehovanje-in-zavajanja-10135404|website=www.vecer.com|date=2020-02-28|access-date=2020-05-06|language=sl-si}}</ref> Preiskava zaradi suma pranja denarja iz Madžarske je v Severni Makedoniji stekla že leta 2018 na osnovi podatkov, s katerimi je razpolagala slovenska policija.<ref name=":17" /><ref name=":02" /> '''<big>Javna sredstva</big>''' Nova24TV je v letu 2019 prek razpisa ministrstva za kulturo prejela 21.120 € proračunskih sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Naš denar za Nova24TV|url=https://www.mladina.si/191473/nas-denar-za-nova24tv/|website=Mladina.si|accessdate=2019-10-16}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Izkoristite enkratno ponudbo! Sofinanciramo desnico že za 41.997,62€!|url=https://www.vecer.com/izkoristite-enkratno-ponudbo-sofinanciramo-desnico-ze-za-41-997-62-10024548|website=www.vecer.com|date=2019-06-14|accessdate=2020-06-25|language=sl-si}}</ref> Po navedbah iz prve polovice leta 2020 je Nova24TV iz javnih sredstev prejela že več kot 120.000 €. Med največjimi plačniki so bili Slovenske železnice (okoli 37.000 €), Ministrstvo za kulturo (okoli 21.000 €), Občina Grosuplje (okoli 13.000 €), Javna agencija za varnost v prometu (okoli 12.000 €) in RTV Slovenija (okoli 10.000 €).<ref name=":21" /> Leta 2021 je Nova24TV za izvajanje projekta »Tema dneva« na razpisu kulturnega ministrstva prejela 19.500 € sredstev.<ref>{{Navedi splet|title=Tako so pri Simonitiju favorizirali provladne medije #dokumenti|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/tako-so-pri-simonitiju-favorizirali-provladne-medije-dokumenti-879452|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> Nova24TV je bila deležna oglaševalskih sredstev projekta Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v okviru oglaševanja projekta za spodbujanje medgeneracijskega zaposlovanja Sodelovalnica. Projekt je se je pričel septembra 2020. Nova24TV je bila naknadno izbrana mimo uradne oglaševalske strategije, doseg gledanosti Nova24TV pa je bil namesto na neodvisnih podatkih o gledanosti osnovan na podatkih, ki jih je navedla Nova24TV sama. Del sredstev, dodeljenih za projekt, je bilo sredstev EU.<ref>{{Navedi splet|title=Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila|url=https://www.mladina.si/208798/odtekanje-javnega-denarja-v-strankarska-trobila/|website=Mladina.si|accessdate=2021-07-23}}</ref> '''<big>Prihodki od oglaševanja</big>''' Nova24TV prejema precejšen del prihodkov iz oglaševanja podjetij, predvsem Telekoma Slovenije (po navedbah iz decembra 2021 največji oglaševalec na Nova24TV<ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref>), Petrola, Mercatorja, Slovenskih železnic in Telemacha. Večina podjetij, ki oglašujejo na Nova24TV, je v državni lasti oz. ima država v njih pomemben lastniški delež.<ref name=":20" /> Nova24TV je oglaševalski denar prejemala tudi od avstrijskega gradbenega podjetja Belfry, ki večinoma posluje na Madžarskem. V času oglaševanja na Nova24TV podjetje v Sloveniji ni poslovalo. Lastniki podjetja so bili povezani z madžarskim premierjem Orbánom.<ref>{{Navedi splet|title=Madžarska gradbena podjetja v nizkem štartu za drugi tir|url=https://siol.net/posel-danes/novice/madzarska-gradbena-podjetja-v-nizkem-startu-za-drugi-tir-468543|website=siol.net|accessdate=2021-03-13|language=sl}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Werbegeld aus Österreich fließt an Hetzmedien in Slowenien|url=https://profil.at/wirtschaft/werbegeld-aus-oesterreich-fliesst-an-hetzmedien-in-slowenien/401180200|website=profil.at|date=2021-02-06|accessdate=2021-03-13|language=de}}</ref> '''<big>Prihodki od distributerjev televizijskih programov</big>''' '''Telekom Slovenija''' Telekom Slovenije je spomladi leta 2020 nadomestnino za distribucijo programov Novi24TV začel plačevati prek nedavno ustanovljenega Inštituta za avtorsko pravo v okviru svežnja televizijskih programov, ki je poleg Nova24TV vključeval še programe TV3, Golica TV in Čarli TV (ponudnika T-2 in A1 sta med tem nadomestilo še naprej plačevala neposredno Novi24TV). Telekom Slovenije je začenjši s sredino leta 2020 Nova24TV začel plačevati nadomestilo za distribucijo programov, ki je bila glede na nizko gledanost Nova24TV nesorazmerno visoka v primerjavi z drugimi televizijskimi programi. V letu in pol je Nova24TV tako od Telekoma Slovenije prejela skoraj 1,5 milijona €. Operaterja T-2 in A1 sta medtem Novi24TV plačevala občutno nižja nadomestila. Po navedbah virov Necenzurirano.si je bila do Nove24TV radodarna pogodba sprejeta neobičajno - uprava Telekoma naj bi namreč po nastopu 3. vlade Janeza Janše zaukazala sklenitev pogodbe po vnačrej določeni ceni brez rutinskih pogajanj s ponudnikom in brez okvirne ocene najvišje ekonomsko upravičene cene programa (ki jo strokovna ekipa Telekoma pripravi na podlagi podatkov o gledanosti in dosegu) ter brez izpolnjevanja pogoja 2 % gledanosti svežnja programov, ki je vključeval Nova24TV.<ref>{{Navedi splet|title=Janša kot Vučić: Telekom plačuje Nova24TV za blatenje nasprotnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/jansa-kot-vucic-telekom-placuje-nova24tv-za-blatenje-nasprotnikov-931727|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> == Vsebina == Poročanje in vsebine Nove24TV imajo odkrito politično desno perspektivo. Poročanje o gospodarskih temah je pogosto kritično do socialne države, državnega lastništva, javnega sektorja in javnega zdravstva ter zagovarja prostotržni kapitalizem.{{Citation needed|date=July 2017}} Pogoste so protimigrantske<ref name=":8" /> in protiislamske vsebine. Poročanje o mednarodni politiki je pogosto naklonjeno desnim politikom, kot sta [[Donald Trump]] in Viktor Orbán{{Citation needed|date=July 2017}} (slednji je z Novo24TV opravil tudi ekskluziven intervju).<ref name=":3" /><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/panorama/orban-ekskluzivno-za-nova24tv-madzari-smo-prepricani-da-je-pomembna-krscanska-tradicija/|title=Orban ekskluzivno za Novo24TV: Želim si, da bi bili tudi Slovenci in Slovenke ponosni, da so Slovenci.|last=|first=|date=2015-10-24|work=Nova24TV|access-date=2017-07-11|language=sl-SI}}</ref><ref name=":8" /> Novice o svetovnih temah so pogosto osnovane na člankih, ki so bili sprva objavljeni v publikacijah, kot so Breitbart, The Daily Mail, The Daily Caller, Bild in drugih desnih medijih.{{Citation needed|date=November 2017}} Fox News je služil kot navdih in zasnova za ustanovitev Nove24TV.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2236589/new-news-tv-channel-launches|title=STA: New news TV channel launches|website=english.sta.si|language=en|access-date=2018-11-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2185704/televizija-novatv24-bo-novicarska-in-po-napovedih-odgovornih-v-sluzbi-resnice|title=STA: Televizija NOVATV24 bo novičarska in po napovedih odgovornih v službi resnice|website=www.sta.si|language=sl|access-date=2018-11-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DW Freedom of Speech laureate Blaz Zgaga attacked for critical remarks {{!}} DW {{!}} 06.05.2020|url=https://www.dw.com/en/dw-freedom-of-speech-laureate-blaz-zgaga-attacked-for-critical-remarks/a-53346673|website=DW.COM|accessdate=2020-05-09|language=en-GB|first=Deutsche|last=Welle (www.dw.com)}}</ref> Nova24TV je med oddajami predvajala oglase za skrajno desno gibanje [[Skrajna desnica v Sloveniji#Generacija identiteta|Generacija identitete]].<ref>{{Navedi splet|title=Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s predsednikom vlade Janezom Janšo vrteli oglas za skrajno nacionalistično gibanje Generacija identitete|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/na-strankarski-televiziji-sds-med-intervjujem-s-predsednikom-vlade-janezom-janso-vrteli-oglas-za-skrajno-nacionalisticno-gibanje-generacija-identitete-813678|website=Revija Reporter|accessdate=2021-07-23}}</ref> Vsebine za spletni portal Nova24TV občasno prispevajo (in soobjavljajo) manjši spletni portali: moja-dolenjska.si, mojeposavje.si, mojepodravje.si, go-portal.si, e-maribor.si, primorska24.si, pomurske-novice.si, nase-zasavje.si, gorenjski-utrip.si, portal-os.si, sasa-novice.si, spodnjepodravje.si, celjskiglasnik.si, utrip-ljubljane.si, notranjska.si, e-koroska.si in politikis.si. Uporabljajo zelo podobno obliko spletne strani kot Nova24TV, večino domen je registriralo isto podjetje, nekatere pa urejajo znani člani stranke SDS. <ref>{{Navedi splet|title=Infografika: internetni mediji SDS • Pod črto|url=https://podcrto.si/infografika-internetni-mediji-sds/|website=Pod črto|date=2019-12-09|accessdate=2024-09-21|language=sl-SI|first=Lenart J.|last=Kučić}}</ref> == Kritike in kontroverze == === Antisemitizem === Med intervjujem na Novi24TV je Bernard Brščič, ekonomist in bivši državni sekretar Janševega kabineta,<ref>{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/bernard-brscic-novi-sekretar-v-kabinetu-premiera.html|title=Bernard Brščič novi sekretar v kabinetu premiera|last=|first=|date=2012-10-11|work=www.delo.si|access-date=2017-07-11|language=sl|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831041126/https://www.delo.si/novice/politika/bernard-brscic-novi-sekretar-v-kabinetu-premiera.html|url-status=dead}}</ref> izjavil, da je '''»'''domnevni'''«''' [[holokavst]] [[Judje|judovska]] zarota, namenjena vzbujanju kolektivne krivde, ki bi omogočila vzpostavitev »multikulti distopije«. Izjava je v javnem prostoru sprožila množično ogorčenje, vključno s strani Mednarodne zveze za spomin na holokavst<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.holocaustremembrance.com/news-archive/slovenian-delegation-ihra-issue-statement-against-holocaust-denial|title=Slovenian Delegation to the IHRA Issue Statement against Holocaust Denial|website=IHRA|language=en|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180831002416/https://www.holocaustremembrance.com/news-archive/slovenian-delegation-ihra-issue-statement-against-holocaust-denial|url-status=dead}}</ref> in direktorja Slovenskega judovskega kulturnega centra, Roberta Waltla, ki je naznanil, da bo zaradi izjave podal kazensko ovadbo na državno tožilstvo (zanikanje holokavsta je v Sloveniji kaznivo dejanje). Miro Petek, odgovorni urednik Nove24TV, je v odzivu na incident izjavil, da je Nova24TV namenjena seznanjanju bralcev s »paleto drugačnih mnenj«. Spletni portal Nova24TV je nato objavil pod psevdonimom objavljen prispevek v zagovor Brščiču, ki je holokavst označil za zgodovinsko izmišljotino in trdil, da so drugo svetovno vojno povzročili judovski bankirji, da bi z žrtvovanjem Judov zagotovili ustanovitev judovske države, kritike Brščiča pa označil za '''»'''pogrom'''«'''.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/holokavst-med-mitom-in-neizpodbitno-resnico-pogrom-nad-bernardom-brscicem/|title=Holokavst med mitom in neizpodbitno resnico – pogrom nad Bernardom Brščičem|last=|first=|date=2017-05-04|work=Nova24TV|access-date=2017-07-11|language=sl-SI|archive-date=2017-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170710171747/http://nova24tv.si/slovenija/ljudje/holokavst-med-mitom-in-neizpodbitno-resnico-pogrom-nad-bernardom-brscicem/|url-status=dead}}</ref><ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042770901|title=Zanikovalci holokavsta na Janševi televiziji Nova24 TV: holokavst označili za plod judovske zarote|last=Škerl Kramberger|first=Uroš|date=2017-05-06|website=www.dnevnik.si|language=sl|archive-url=https://web.archive.org/web/20210929000558/https://www.dnevnik.si/1042770901|archive-date=2021-09-29|access-date=2017-07-11|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/179983/zanikanje-holokavsta/|title=Zanikanje holokavsta|last=Mekina|first=Borut|date=2017-05-12|work=Mladina|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref> Avtor prispevka je bil domnevno [[Jože Biščak]], kasnejši odgovorni urednik tako Nove24TV kot [[Demokracija (revija)|tednika Demokracija]] (glasila stranke SDS).<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|access-date=2018-11-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/splosni-pogoji/|title=Splošni pogoji {{!}} Nova24TV|date=2017-05-17|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> Medijski portal Nova24TV je prav tako objavil več prispevkov o domnevnem prikritem in zloveščem vplivu [[George Soros|Georgea Sorosa]] (pogoste tarče antisemitskih teorij zarot) tako na globalno kot slovensko politiko.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/180212/o-posasti-ki-hodi-po-evropi/|title=O pošasti, ki hodi po Evropi|last=Trampuš|first=Jure|date=2017-05-25|work=Mladina|access-date=2017-07-11|language=sl}}</ref><ref name=":22" /> Nova24TV je objavila več intervjujev (s sogovorniki s povezavami z neonacizmom) in prispevkov, ki so vsebovali antisemitska sporočila; avtor prispevkov je novinar Demokracije in Nova24TV Andrej Sekulović,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}</ref> ki ga več virov prepoznava za neonacista.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bellingcat.com/news/2022/06/15/how-janez-jansas-media-empire-pushed-slovenias-extremes-into-the-mainstream%E2%80%A8%E2%80%A8/|title=How Janez Janša’s Media Empire Pushed Slovenia’s Extremes into the Mainstream |date=June 15, 2022|publisher=bellingcat}}</ref><ref name=":122">{{Navedi splet|title=Koalicija sovraštva II|url=https://www.mladina.si/209276/koalicija-sovrastva-ii/|website=Mladina.si|accessdate=2021-08-03|date=23. julij 2021|last=Valenčič|first=Erik}}</ref> === Neresnično poročanje === Novembra 2017 je Nova24TV objavila novico, v kateri je navajala, da je [[Romi|romski]] otrok na stranišču posilil sošolca v [[Ribnica|ribniški]] osnovni šoli. Članek je prav tako obtožil ravnatelja šole poskusov prikrivanja incidenta; ta naj bi od šolskih uslužbencev in celo policije zahteval molk. Na šoli naj bi se pred tem zgodilo že več kaznivih dejanj, ki naj bi jih večinoma zagrešili romski učenci, vodstvo šole pa naj bi ta kazniva dejanja dopuščalo brez sankcij. Vir informacij v objavi je bil bralec. Na poročanje so se ostro odzvali predstojniki šole, ljubljanska policijska uprava in občina Ribnica. Policija je zares posredovala na območju šole zaradi prijave kaznivega dejanja, v katero naj bi bila vpletena dva mladostnika, a so vsi seznanjeni z dogajanjem zanikali, da bi prišlo do spolnega napada. Zaradi varstva osebnih podatkov mladoletnih pristojni niso razkrili drugih podatkov o incidentu. Predstavnik šole je dejal, da je dogodek predstavljal enkratni incident. Nova24TV je kasneje poročilo umaknila in objavila popravek.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/kronika/ucenec-v-ribnici-izsiljeval-in-ne-posilil-otroka.html|title=Učenec v Ribnici izsiljeval in ne posilil otroka|last=Rajšek|first=Bojan|date=2017-11-14|work=www.delo.si|access-date=2017-12-12|language=sl|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213083454/https://www.delo.si/novice/kronika/ucenec-v-ribnici-izsiljeval-in-ne-posilil-otroka.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.mladina.si/182841/posilstvo-resnice/|title=Posilstvo resnice|last=Jager|first=Vasja|date=2017-11-17|work=Mladina|access-date=2017-12-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/popravek-starsi-otrok-prestraseni-na-straniscu-osnovne-sole-ribnica-romski-ucenec-posilil-mlajsega-decka-ravnateljica-zabicala-da-javnost-o-dogodku-ne-sme-nic-izvedeti/|title=Popravek: Starši otrok prestrašeni: Na stranišču Osnovne šole Ribnica romski učenec posilil mlajšega dečka. Ravnateljica zabičala, da javnost o dogodku ne sme nič izvedeti|last=|first=|date=2017-11-13|work=Nova24TV|access-date=2017-12-12|language=sl-SI|archive-date=2017-12-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20171213084652/http://nova24tv.si/slovenija/crna-kronika/popravek-starsi-otrok-prestraseni-na-straniscu-osnovne-sole-ribnica-romski-ucenec-posilil-mlajsega-decka-ravnateljica-zabicala-da-javnost-o-dogodku-ne-sme-nic-izvedeti/|url-status=dead}}</ref> Julija 2018 je Nova24TV na podlagi »zanesljivih virov« poročala, da naj bi skupina migrantov spolno nadlegovala in kasneje posilila dve mladoletni Slovenki. Incident naj bi se zgodil na območju [[AKC Metelkova mesto|Metelkove]]. Objava je zatrdila, da »''čeprav dogodek ni bil prijavljen na policijo''«, so incident »''na Metelkovi potrdili''«, in navajala, da »''žal pa to ni osamljen primer, a se mnogokrat mainstream mediji na vse pretege trudijo, da ne poročajo o incidentih, ki jih povzročijo migranti, ali pa jih olepšujejo''«.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/ekskluzivno-ljubljano-preplavil-kriminal-migrantov-na-kotnikovi-ulici-se-je-odvijal-hud-pretep-medtem-ko-so-na-metelkovi-potrdili-da-naj-bi-vec-migrantov-posililo-dve-mladoletni-slovenki/|title=[EKSKLUZIVNO] Ljubljano preplavil kriminal migrantov – Na Kotnikovi ulici se je odvijal hud pretep, medtem ko so na Metelkovi potrdili, da naj bi več migrantov posililo dve mladoletni Slovenki!|last=|first=|date=2018-07-25|work=Nova24TV|access-date=2018-07-26|language=sl-SI}}</ref> Novinarji drugih medijskih organizacij niso uspeli neodvisno potrditi trditev Nove24TV. Na podlagi informacij iz članka Nove24TV je policija sprožila preiskavo, ki je pokazala, da vkljub poročanju Nove24TV napad ni bil potrjen s strani vodstva Metelkove. Poskusi policije pridobiti dodatne informacije na domnevnem kraju zločina so bili prav tako neuspešni.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/policija-nima-prijave-posilstva-o-katerem-poroca-nova24tv-6529613|title=Policija nima prijave posilstva, o katerem poroča Nova24TV|last=|first=|date=2018-07-26|work=Večer |access-date=2018-07-26|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zavajajoce-porocanje-o-domnevnem-posilstvu-na-metelkovi.html|title=Zavajajoče poročanje o domnevnem posilstvu na Metelkovi|last=|first=|date=2018-07-25|website=24ur.com|language=sl|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-07-26}}</ref> '''Migrantske bančne kartice''' 30. oktobra 2018 je Nova24TV objavila članek z navedbami, da je [[Evropska unija]] »nelegalnim muslimanskim migrantom«, ki so obtičali na območju [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], nudila brezpodpisne bančne kartice znamke MasterCard z logotipi Evropske unije in [[Visoki komisariat Združenih narodov za begunce|Agencije OZN za begunce]]. Prispevek je namignil tudi, da se denar morda porablja za nakupe »mačet in nožev«, ter kot vire informacij navedel »uporabnike socialnih omrežij«, »lokalne prebivalce« in lokalnega policista, ki je spregovoril za portal kamenjar.com.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/svet/foto-zdaj-je-jasno-od-kod-ilegalcem-denar-evropska-unija-jim-v-bih-posilja-kar-bancne-kartice/|title=[Foto] Zdaj je jasno, od kod ilegalcem denar: Evropska unija jim v BiH pošilja kar bančne kartice!|date=2018-10-30|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> V dneh po objavi članka je navedene informacije povzelo več tujih informativnih spletnih portalov. Nemški politični blog PI News je na podlagi podatkov špekuliral, če kartice financira George Soros. 5. novembra je portal Nova24TV povzel prispevek PI News in se pohvalil s svojim globalnim vplivom.<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/veliki-preboj-medija-nova24tv-sedaj-nas-citirajo-ze-nemski-mediji-ker-smo-opozorili-kako-mastercard-in-soros-zalagata-ilegalce-s-placilnimi-karticami-na-katerih-ni-niti-imena-niti-priimka/|title=Veliki preboj medija Nova24TV: Sedaj nas citirajo že nemški mediji, ker smo opozorili, kako MasterCard in Soros zalagata ilegalce s plačilnimi karticami, na katerih ni niti imena niti priimka!|date=2018-11-05|work=Nova24TV|access-date=2018-11-15|language=sl-SI}}</ref> Do sredine novembra so se članki, ki so navajali, da Soros financira migrantske bančne kartice, razširili po svetu. Trditve so objavljali dvomljivi spletni portali ter kot izvorni vir informacij navajali Nova24TV. Trditev sta ovrednotili organizaciji za preverjanje informacij PolitiFact in Snopes.com ter obe spoznali navedbe za neresnične.<ref name=":12">{{Navedi novice|url=https://www.politifact.com/facebook-fact-checks/statements/2018/nov/13/blog-posting/claim-george-soros-giving-migrants-debit-cards-has/|title=No, George Soros is not giving migrants debit cards|work=@politifact|access-date=2018-11-15|language=en|archive-date=2018-11-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113234803/https://www.politifact.com/facebook-fact-checks/statements/2018/nov/13/blog-posting/claim-george-soros-giving-migrants-debit-cards-has/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.snopes.com/fact-check/soros-refugee-debit-cards/|title=FACT CHECK: Is George Soros Funding U.N.-Distributed Debit Cards to Refugees?|work=Snopes.com|access-date=2018-11-15|language=en-US}}</ref> Zgodbo je v okviru svoje kampanje proti lažnim novicam in napačnim informacijam kot neresnično označil tudi Facebook. Predstojnik za javnost Georga Sorosa je v izjavi za PolitiFact obtožbo zanikal.<ref name=":12" /> === Žaljivo poročanje === Avgusta 2017 je Nova24TV objavila tabloidne fotografije državnozborske poslanke Violete Tomić, brez njene vednosti posnete med vožnjo na trajektu v času poslankinega dopusta.<ref name=":6">{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/crna-kronika/z-luftanjem-v-hotkah-sli-cez-dopustno-mejo-58490.html|title=Z ‘luftanjem v hotkah‘ šli čez dopustno mejo|last=Ropac|first=Iva|date=2018-06-08|work=Delo|access-date=2018-06-08|language=sl-si}}</ref> V tožbi Tomićeve proti Novi24TV v zvezi s člankom je ljubljansko okrožno sodišče razsodilo, da slike kljub temu, da so bile narejene brez njenega dovoljenja ali predhodne vednosti, same po sebi ne predstavljajo kršitve pravice Tomićeve do zasebnosti, saj je kot igralka in političarka javna oseba. Po drugi strani je sodišče spoznalo besedilo in določene komentarje, objavljene pod člankom (katerih izbris je odredilo), kot žaljive. Sodišče je ugotovilo, da je bil prevladujoč namen avtorja članka razvrednotiti poslanko zaradi njene politične usmerjenosti in jo prikazati kot neprimerno za opravljanje poslanskega dela. Škodoželjen namen članka so dokazovali tudi anonimni komentarji, objavljeni pod njim. Sodišče je Novi24TV odredilo plačilo 6000&nbsp;€ odškodnine Tomićevi in objavo javnega opravičila.<ref>{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2523134/conservative-news-portal-fined-in-defamation-suit|title=STA: Conservative news portal fined in defamation suit|last=|first=|date=2018-06-08|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-06-08}}</ref><ref name=":6" /><ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/sodisce-nova24tv-mora-placati-6-000-evrov-odskodnine-violeti-tomic/457409|title=Sodišče: Nova24TV mora plačati 6.000 evrov odškodnine Violeti Tomić|last=|first=|date=2018-06-08|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-08|language=sl}}</ref> Februarja 2026 je bila potrjena sodba, ki izdajatelju portala Nova24tv.si nalaga plačilo 5500 evrov odškodnine pravnici in aktivistki Barbari Rajgelj ter umik dveh člankov in komentarjev, v katerih ji je pripisoval domnevno spolno nadlegovanje, ne da bi izkazal resničnost očitkov ali pred objavo preveril njihovo resničnost.<ref>{{Navedi novice|title=Kazen za Nova24TV|date=2026-03-13|url=https://www.mladina.si/247385/kazen-za-nova24tv/|work=Mladina}}</ref> === Izvajanje volilne kampanje === '''Sporno financiranje volilne kampanje SDS pred državnozborskimi volitvami leta 2018''' Manj kot en teden pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami leta 2018]] so medijska poročila razkrila, da so s SDS povezana medijska podjetja – vključno z Novo24TV – prejela okoli 800.000 € finančnih injekcij od dveh madžarskih državljanov oz. njunih podjetij zgolj nekaj mesecev pred volitvami. Oba posameznika sta bila tesno povezana z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom (s SDS povezana medijska podjetja so tako skupno prejela že več kot 2,2 milijona evrov od madžarskih entitet). Ta s SDS povezana medijska podjetja so nato zakupila kampanjske oglase za SDS.<ref name=":10">{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|last=|first=|date=2010-05-29|work=Večer |access-date=2018-10-07|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Denar za strankarske medije res ni denar za stranko?|url=https://www.dnevnik.si/1042824017|website=Dnevnik|accessdate=2021-04-15}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|last=|first=|date=2018-05-29|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-10-08|accessdate=|publisher=}}</ref><ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|last=|first=|date=2018-05-31|website=english.sta.si|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2018-10-08|accessdate=|publisher=}}</ref> '''Očitki o izvajanju volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami leta 2022''' Nova24TV je v obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2022 na spletnem brskalniku Google zakupila imena strank Gibanje Svoboda, Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica, in Stranka Alenke Bratušek. Tako se je ob vnosu imen teh strank v brskalnik na visokem mestu med rezultati uporabniku prikazala povezava do strani Nove24TV, kjer so bili zbrani do teh strank izjemno nenaklonjeni prispevki in pa do stranke SDS izrazito naklonjeni prispevki. Na Nova24TV so odločitev obrazložili z navedbo, da gre za povračilen ukrep zoper politične stranke, ki da so o Nova24TV širile »žaljive in neresnične trditve«.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV na Googlu zakupila imena strank KUL in Gibanja Svoboda|url=https://n1info.si/volitve-2022/volilne-novice/nova24tv-na-googlu-zakupila-imena-strank-kul-in-gibanja-svoboda/|website=N1|date=2022-04-07|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref> Nova24TV je v obdobju [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitev 24. aprila 2022]] (natančneje med 27. marcem in 25. aprilom) za sponzoriranje svojih objav na družbenem omrežju Facebook porabila 39.207 €. Nova24TV je bila glede na poročilo Facebooka tako glede na obseg zakupa oglaševalnih vsebin na temo o volitvah in političnih vprašanj v tem obdobju na prvem mestu v Sloveniji (na drugem mestu je bila stranka Gibanje Svoboda z 28.044 €, na tretjem pa stranka SDS z 23.320 €). Za oglaševanje so tako na Nova24TV porabili velikšen del svojega mesečnega proračuna (tedaj je po zadnjih podatkih znašal nekaj več kot 50.000 € mesečno). Glavnino denarja je Nova24TV porabila za napade in diskreditacije [[Robert Golob|Roberta Goloba]], glavnega tekmeca SDS na volitvah (od tega več kot 10.000 € za razširjanje zgodb, ki so se kasneje izkazale za lažne). Po navedbah [[Necenzurirano.si]] izdatki predstavljajo kršitev predvolilne zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Nova24TV dala 40.000 evrov samo za napade na Goloba|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/nova24tv-dala-40000-evrov-samo-za-napade-na-goloba-963338|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-05-03|language=sl}}</ref> === Spodbujanje nasilne zamenjave oblasti === 28. junija 2022 je<ref name=":28">{{Navedi splet|title=Akos: V junijski oddaji Kdo vam laže? spodbujanje nasilja in sovraštva|url=https://n1info.si/novice/slovenija/akos-v-televizijskem-programu-nova24tv-spodbujanje-nasilja-in-sovrastva/|website=N1|date=2022-11-04|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> v oddajo ''Kdo vam laže?'', ki jo je vodil [[Boris Tomašič]], klical gledalec in pozval k oboroženemu uporu zoper aktualno oblast, rekoč: "Ob tej naši bedasti vladi, ki jo imamo sedaj, jaz ne vidim drugega, kot da Slovenija nima več imena 'Naša država Slovenija', zdaj imamo novo ime: 'Socialistična zveza delovnega ljudstva'. Jaz ne vem, kaj je to. Borba za Slovenijo se bo sedaj ponovila. Pozivam vse Slovence, da se pripravijo za boj, da nazaj dobimo Slovenijo. Tisti, ki imate orožje doma, ga ne predajte nazaj policiji. Tisti, ki ga nimamo, si ga bomo nabavili, da se obračunamo. Ker tukaj drugega ni. Ker sila zahteva silo." Voditelj oddaje Tomašič se je na poziv odzval pritrdilno, rekoč: "Ja, jaz sem že pred časom rekel: Prišli so s krvjo na oblast, očitno bodo z oblasti samo na silo šli. Bojim se, da bo to res, ker drugače – vidite, kaj delajo in nas bodo podjarmili in ni zastonj Cankar pisal, da smo hlapci, če bomo to dovolili." Policija je bila z izjavimi seznanjena in je sprožila preverjanje obstoja morebitnega kaznivega dejanja ali prekrška, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je uvedla inšpekcijski postopek,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poziv-k-orozju-na-strankarski-televiziji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-04}}</ref> zadevo pa je v obravnavo vzelo tudi pristojno držano tožilstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Pozivi k oboroženemu obračunu: Janševa televizija Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo, pravi Akos|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pozivi-k-oborozenemu-obracunu-nova24tv-spodbujala-nasilja-in-sovrastvo-pravi-akos-1005085|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> Dotični del oddaje je bil predvajan in problematiziran v državnem zboru.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=Ščuvanje k nasilju|url=https://www.mladina.si/217630/scuvanje-k-nasilju/|website=Mladina.si|accessdate=2022-11-04}}</ref> Tomašič se je očitke odzval z navedbo, da pri njegovi izjavi ni šlo za poziv k nasilju in da so vse drugačne interpretacije zlonamerne. Po Tomašičevih besedah naj bi bili očitki o njegovem pozivanju k nasilju politični napad na Novo24TV kot enega izmed zadnjih svodobnih medijev v državi, očitki pa naj bi izvirali iz stranke [[Gibanje Svoboda]] kot plod strahu pred nezadovoljstvom in mirnimi shodi.<ref>{{Navedi splet|title=Ne spreglejte danes ob 20.10: Politični napad na enega zadnjih svobodnih medijev v državi {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/ne-spreglejte-v-petek-ob-20-10-politicni-napad-na-enega-zadnjih-svobodnih-medijev-v-drzavi/|date=2022-06-30|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> Na Nova24TV so bile v naslednjih mesecih večkrat predvajanje ponovitve dotične oddaje kot tudi kasnejša oddaja, v kateri se je Tomašič odzival na očitke glede dotične oddaje ob vnovičnem predvajanju spornega odseka dotične oddaje.<ref>{{Navedi splet|title=Pozivi k oboroženemu obračunu: Janševa televizija Nova24TV spodbujala nasilje in sovraštvo, pravi Akos|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/pozivi-k-oborozenemu-obracunu-nova24tv-spodbujala-nasilja-in-sovrastvo-pravi-akos-1005085|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> Kolumnist Nova24TV Davorin Kopše se je na Twitterju na problematizacijo Tomašičevih in gledalčevih besed s strani poslanke stranke [[Gibanje Svoboda]]<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Noro: Vidni član SDS Davorin Kopše grozi z orožjem – čeprav se v stranki distancirajo od norosti na Nova24TV!|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/noro-davorin-kopse-grozi-z-orozjem-se-potem-ko-se-v-sds-distancirajo-od-norosti-na-nova24tv-977933|website=Revija Reporter|accessdate=2022-11-04}}</ref> odzval z zapisom "Pred 31 leti smo se z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. Če bo treba, bomo vajo ponovili!!! Cc: @Gibanje_Svoboda v vednost"<ref> {{Cite tweet |user=dkopse |number=1542434839995064320 |title=Pred 31 leti smo se z orožjem uprli diktaturi in jo nadomestili z demokracijo. [...] |date=2022-06-30}}</ref> in "Brez popuščanja Boris. Če bodo uvedli diktaturo (kažejo, da si to močno želijo), se bomo uprli. Tudi z orožjem, če bo treba."<ref name=":30" /> Kopše je nekaj dni kasneje na portalu Nova24TV objavil kolumno, v kateri se je postavil v bran besedam Tomašiča in gledalca rekoč, da Golobova vlada v državi uvaja diktaturo in "Velikokrat v zgodovini je bilo že dokazano, da je lahko demokracija zelo ranljiva. Zdrs v diktaturo je stanje, iz katerega je empirično dokazano nemogoče priti na miren način. To nas zavezuje, da smo pozorni in preprečimo vse poskuse v to smer. Če se nam zgodi, pa imamo vso legalno in legitimno pravico do obrambe z vsemi sredstvi. Žal tudi z orožjem."<ref>{{Navedi splet|title=Startna pištola je počila {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/kolumna/startna-pistola-je-pocila/|date=2022-07-05|accessdate=2022-11-04|language=sl-SI}}</ref> [[Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije|Agencija za komunikacijska omrežja in storitve]] (AKOS) je novembra 2022 incident prepoznal kot kršitev zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah zaradi pozivanja k nasilju in sovraštvu do oseb na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja, zaradi česar je AKOS Nova24TV naložil umik spornega dela oddaje, prepoved vnovičnega predvajanja spornega dela oddaje, objavo izreka odločbe in pripravo smernic za preprečevanje vnovičnih incidentov spodbujanja nasilja ali sovraštva, s katerimi bodo morali biti seznanjeni novinarji in odgovorne osebe.<ref name=":28" /> == Politične povezave == Čeprav se Nova24TV opredeljuje kot neodvisno medijsko podjetje,<ref>{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/l-gorenaka-pricakal-sopek-rezimskih-medijev-in-samostojna-nova24tv/|title=Tako je Gorenaka pričakal ‘šopek’ režimskih medijev in samostojna Nova24TV|last=Rant|first=Aleksander|date=2017-01-18|work=Nova24TV|access-date=2017-01-28|language=sl-SI}}</ref><ref name="#1">{{Navedi splet|title=Tednik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174697303|website=RTV 4D|accessdate=2020-06-25|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":9" /> je medijska hiša blizu [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]].<ref name=":25" /> Mnogi soustanovitelji Nove24TV so bili hkrati tudi člani stranke SDS.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi novice|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kdo-koliko-je-dal-za-jansevo-medijsko-hiso|title=Kdo in koliko je dal za Janševo medijsko hišo|last=|first=|date=2015-09-03|work=Slovenske novice|access-date=2017-07-11|language=sl|archive-date=2018-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20181008095745/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kdo-koliko-je-dal-za-jansevo-medijsko-hiso|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> Načrte za ustanovitev medijskega podjetja je javnosti predstavil vodja SDS Janez Janša in ob tem izrazil strankino podporo projektu.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Ker je bilo ime projekta naznanjeno šele kasneje, se ga je pred naznanitvijo uradnega imena v medijih pogosto imenovalo ''Janša TV''. Ob ustanovitvi medijskega podjetja sta bili dve tretjini SDS-ovih poslancev hkrati soustanoviteljev (delničarjev) v Novi24TV.<ref name=":4" /><ref name=":14" /> Nova24TV si deli poslovne prostore z drugimi medijskimi projekti stranke SDS.<ref name=":8" /><ref name=":10" /> V obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2018 je Nova24TV finančna sredstva, prejeta od madžarskih podjetji, [[Nova24TV#Sporno financiranje volilne kampanje SDS|namenila za predvolilno oglaševanje stranke SDS]].<ref name=":10" /><ref name=":23" /><ref name=":24" /> Nekdanji direktor Nova24TV [[Aleš Hojs]] je bil leta 2020 ob sestavi [[14. vlada Republike Slovenije|vladne koalicije pod vodstvom SDS]] imenovan za ministra za notranje zadeve,<ref>{{navedi novice|title=Slovenia's PM Janša channels Orbán with attacks on media and migrants|url=https://www.theguardian.com/world/2020/may/04/janez-jansa-new-pm-slovenia-in-mould-of-orban|work=The Guardian|date=2020-05-04|access-date=2020-05-06|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Shaun Walker|last=Central|first2=eastern Europe|last2=correspondent}}</ref> odgovorni urednik Nova24TV Uroš Urbanija je postal direktor vladnega Urada za komuniciranje 3. Janševe vlade,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj želi Urbanija doseči z analizami poročanja RTV Slovenija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaj-zeli-urbanija-doseci-z-analizami-porocanja-rtv-slovenija/|website=N1|date=2022-01-31|accessdate=2023-09-25|language=sl-SI|first=Barbara M.|last=Smajila}}</ref> novinar Jure Ferjan je postal poslanec stranke SDS v DZ,<ref>{{Navedi splet|title=V poslanske klopi sedel nekdanji novinar Nova24TV Jure Ferjan! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-novinar-nova24tv-jure-ferjan/|website=nova24tv.si|date=2020-03-24|accessdate=2020-05-09|language=sl-SI|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020081834/https://nova24tv.si/slovenija/politika/v-poslanske-klopi-sedel-nekdanji-novinar-nova24tv-jure-ferjan/|url-status=dead}}</ref> novinarka [[Marjanca Scheicher]] pa je nekaj mesecev po nastopu nove vlade dobila službo višje svetovalke na ministrstvu za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki ga je vodil politik stranke SDS [[Zvone Černač]].<ref>{{Navedi splet|title=Naš kader|url=https://www.mladina.si/205235/nas-kader/|website=Mladina.si|accessdate=2021-09-04}}</ref> Boris Tomašič je bivši sekretar poslanske skupine SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnosti Janševega medijskega oligarha Borisa Tomašiča: prepir z Urbanijo in hrupno ravsanje v pisarni|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/skrivnosti-jansevega-medijskega-oligarha-borisa-tomasica-980704|website=Revija Reporter|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> [[Janez Janša]] - sicer soustanovitelj in solastnik Nove24TV<ref name=":18">{{navedi splet|title=Med ustanovitelji Janševe medijske hiše dve tretjini poslancev SDS|url=https://www.dnevnik.si/1042719606|website=Dnevnik|access-date=2020-06-09|archive-date=2021-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126202623/https://www.dnevnik.si/1042719606|url-status=dead}}</ref> - je kmalu po prevzemu funkcije predsednika vlade v začetku leta 2020 pričel redno gostovati v tedenski pogovorni oddaji na televizijski postaji Nova24TV, kjer tudi odgovarja na klice gledalcev. Oddaja se je oglaševala tudi preko uradnih spletnih profilov vlade RS.<ref name=":19">{{navedi splet|title=Večer - Janša odslej s tedensko pogovorno oddajo na zasebni televiziji, k ogledu vabijo tudi preko uradnih vladnih profilov|url=https://www.vecer.com/jansa-odslej-s-tedensko-pogovorno-oddajo-na-zasebni-televiziji-k-ogledu-vabijo-tudi-preko-uradnih-vladnih-profilov-10171620|website=www.vecer.com|date=2020-05-18|access-date=2020-06-09|language=sl-si}}</ref> Predsedniški kandidat in poslanec SDS [[Anže Logar]] je pred uradnim začetkom kampanje za predsedniške volitve leta 2022 navedel, da se je umaknil iz lastništva Nova24TV, rekoč da ne bi bilo korektno, da je predsednik lastnik v medijski hiši.<ref>{{Navedi splet|title=Tik pred začetkom kampanje se je Logar znebil delnic Nove24TV|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tik-pred-zacetkom-kampanje-se-je-logar-znebil-delnic-nove24tv/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-04|language=sl-si}}</ref> Leta 2023 je televizija predstavila novo pogovorno oddajo ''Signal'', ki jo je do začetka kandidature za evropsko poslanko vodila mednarodna sekretarka podmladka SDS, [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]], [[Zala Tomašič]], sicer hči Borisa Tomašiča.<ref>{{Navedi splet|title=Vodstvo SDM|url=https://sdm.si/vodstvo-sdm/|website=SDM.si|accessdate=2023-05-17|language=sl|archive-date=2024-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240304004621/https://sdm.si/vodstvo-sdm/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Karkoli si res želiš, je uresničljivo|url=https://www.finance.si/199433|website=Finance|accessdate=2023-05-17|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2015]] rlrpks5hgpdqej7l4d0vsm74i6cphft 0 476594 6742696 6680588 2026-08-25T20:51:05Z Marko3 1829 6742696 wikitext text/x-wiki {{Infopolje učinkovina | drug_name = | INN = | type = <!-- empty --> | image = Metformin.svg | width = | alt = | image2 = Metformin-from-xtal-3D-balls.png | width2 = | alt2 = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = metformín<ref name=SMS>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5526683/metformin?query=metformin&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> | tradename = Glucophage in druge<ref name=CBZ>http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_metformin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|metformin-hydrochloride}} | MedlinePlus = a696005 | licence_CA = <!-- Health Canada may use generic or brand name (generic name preferred) --> | licence_EU = da | DailyMedID = Metformin | licence_US = Metformin | pregnancy_AU = C | pregnancy_AU_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy">{{navedi splet | title=Metformin Use During Pregnancy | website=Drugs.com | date=10 September 2019 | url=https://www.drugs.com/pregnancy/metformin.html | access-date=4 February 2020}}</ref> | pregnancy_US = N | pregnancy_US_comment = <ref name="Drugs.com pregnancy" /> | pregnancy_category = | dependency_liability = | addiction_liability = | routes_of_administration = [[peroralna pot uporabe|z zaužitjem]] | class = | ATCvet = | ATC_prefix = A10 | ATC_suffix = BA02 | ATC_supplemental = {{ATC|A10|BD23}} {{ATC|A10|BD02}} {{ATC|A10|BD18}} {{ATC|A10|BD11}} {{ATC|A10|BD25}} {{ATC|A10|BD22}} {{ATC|A10|BD14}} {{ATC|A10|BD16}} {{ATC|A10|BD17}} {{ATC|A10|BD05}} {{ATC|A10|BD15}} {{ATC|A10|BD07}} {{ATC|A10|BD10}} {{ATC|A10|BD13}} {{ATC|A10|BD20}} {{ATC|A10|BD08}} {{ATC|A10|BD03}} <!-- Legal status --> | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F--> | legal_BR_comment = | legal_CA = Rx-only | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled--> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = | legal_US = Rx-only | legal_US_comment = | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV--> | legal_UN_comment = | legal_status = <!--For countries not listed above--> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = 50–60 %<ref name = D95>{{cite journal | vauthors = Dunn CJ, Peters DH | title = Metformin. A review of its pharmacological properties and therapeutic use in non-insulin-dependent diabetes mellitus | journal = Drugs | volume = 49 | issue = 5 | pages = 721–49 | date = May 1995 | pmid = 7601013 | doi = 10.2165/00003495-199549050-00007 }}</ref><ref name=D03>{{cite journal | vauthors = Hundal RS, Inzucchi SE | title = Metformin: new understandings, new uses | journal = Drugs | volume = 63 | issue = 18 | pages = 1879–1894 | year = 2003 | pmid = 12930161 | doi = 10.2165/00003495-200363180-00001 }}</ref> | protein_bound = minimalna<ref name = D95 /> | metabolism = se ne presnavlja v jetrih<ref name = D95 /> | metabolites = | onset = | elimination_half-life = 4–8,7 h<ref name = D95 /> | duration_of_action = | excretion = s sečem (90 %)<ref name = D95 /> <!-- Identifiers --> | index_label = | index2_label = klorid | CAS_number = 657-24-9 | CAS_number_Ref = {{cascite|correct}} | CAS_supplemental = | PubChem = 4091 | IUPHAR_ligand = 4779 | DrugBank = DB00331 | DrugBank_Ref = | ChemSpiderID = 3949 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 9100L32L2N | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | UNII2 = 786Z46389E | UNII2_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | KEGG = D04966 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | KEGG2 = C07151 | KEGG2_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | ChEBI = 6801 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 1431 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = ''N'',''N''-dimetilbigvanid<ref>{{cite journal | vauthors = Sirtori CR, Franceschini G, Galli-Kienle M, Cighetti G, Galli G, Bondioli A, Conti F | title = Disposition of metformin (N,N-dimethylbiguanide) in man | url = https://archive.org/details/sim_clinical-pharmacology-and-therapeutics_1978-12_24_6/page/683 | journal = Clinical Pharmacology and Therapeutics | volume = 24 | issue = 6 | pages = 683–693 | date = December 1978 | pmid = 710026 | doi = 10.1002/cpt1978246683 }}</ref> <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = ''N'',''N''-dimetetilimidodikarbonimidinski synodiamid | chemical_formula = | C=4 | H=11 | N=5 | molecular_weight = 129.164 | SMILES = CN(C)C(=N)N=C(N)N | Jmol = | StdInChI = 1S/C4H11N5/c1-9(2)4(7)8-3(5)6/h1-2H3,(H5,5,6,7,8) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = XZWYZXLIPXDOLR-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | density = 1.3±0.1<ref name="chemsrc">{{navedi splet|url=https://www.chemsrc.com/en/cas/657-24-9_889579.html|title=metformin_msds}}</ref> | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} <!-- Definicija in medicinska uporaba --> '''Metformín''' je [[peroralna aplikacija|peroralno]] zdravilo za zdravljenje [[sladkorna bolezen|sladkorne bolezni]] iz skupine [[bigvanid]]ov.<ref name=CBZ/> Velja za [[zdravilo izbora]] za zdravljenje [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]],<ref name=AHFS2016 /><ref name=Ann2016>{{cite journal | vauthors = Maruthur NM, Tseng E, Hutfless S, Wilson LM, Suarez-Cuervo C, Berger Z, Chu Y, Iyoha E, Segal JB, Bolen S | title = Diabetes Medications as Monotherapy or Metformin-Based Combination Therapy for Type 2 Diabetes: A Systematic Review and Meta-analysis | journal = Annals of Internal Medicine | volume = 164 | issue = 11 | pages = 740–751 | date = junij 2016 | pmid = 27088241 | doi = 10.7326/M15-2650 }}</ref><ref>https://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/ Slovenske smernice za klinično obravnavo sladkorne bolezni tipa 2, leto 2016, vpogled: 31. 3. 2020.</ref> zlasti pri bolnikih s [[prekomerna telesna masa|prekomerno telesno maso]].<ref>{{navedi knjigo |title=Clinical Obesity |date=2008 |publisher=John Wiley & Sons |location=Oxford |isbn=978-0-470-98708-7 |page=262 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=qGVnItPoPCYC&pg=PA262 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185309/https://books.google.com/books?id=qGVnItPoPCYC&pg=PA262 |archive-date=8. 9. 2017}}</ref> Uporaba metformina namreč ni povezana s pridobivanjem telesne mase.<ref name=Pres2014>{{cite journal | vauthors = | title = Type 2 diabetes and metformin. First choice for monotherapy: weak evidence of efficacy but well-known and acceptable adverse effects | journal = Prescrire International | volume = 23 | issue = 154 | pages = 269–272 | date = november 2014 | pmid = 25954799 }}</ref> Uporablja se tudi za zdravljenje [[sindrom policističnih jajčnikov|sindroma policističnih jajčnikov]].<ref name=AHFS2016 /> Na tržišču je pod raznimi tržnimi imeni, med drugim kot '''Glucophage'''.<ref name=CBZ/> <!-- Neželeni učinki in mehanizem uporabe --> Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.<ref name=Triggle>{{cite journal | vauthors = Triggle CR, Ding H | title = Metformin is not just an antihyperglycaemic drug but also has protective effects on the vascular endothelium | journal = Acta Physiologica | volume = 219 | issue = 1 | pages = 138–151 | date = januar 2017 | pmid = 26680745 | doi = 10.1111/apha.12644 }}</ref> Pogosti [[neželeni učinek|neželeni učinki]] vključujejo [[driska|drisko]], [[slabost]] in bolečino v trebuhu.<ref name=AHFS2016 /> Ob uporabi metformina je tveganje za pojav [[hipoglikemija|hipoglikemije]] (prenizke ravni krvnega sladkorja) majhno.<ref name=AHFS2016 /> Pri neustrezni uporabi ali uporabi prevelikih odmekov obstaja tveganje za [[laktatna acidoza|laktatno acidozo]].<ref name="pmid21617112">{{cite journal | vauthors = Lipska KJ, Bailey CJ, Inzucchi SE | title = Use of metformin in the setting of mild-to-moderate renal insufficiency | url = https://archive.org/details/sim_diabetes-care_2011-06_34_6/page/1431 | journal = Diabetes Care | volume = 34 | issue = 6 | pages = 1431–1437 | date = junij 2011 | pmid = 21617112 | pmc = 3114336 | doi = 10.2337/dc10-2361 }}</ref> Ne sme se uporabljati pri bolnikih s hujšo okvaro delovanja [[jetra|jeter]] ali [[ledvice|ledvic]].<ref name=AHFS2016 /> Pri uporabi med [[nosečnost]]jo ni znanega tveganja, vendar se pa nasplošno pri nosečnostni sladkorni bolezni priporoča [[inzulin]].<ref name=AHFS2016 /><ref>{{cite journal | vauthors = Lautatzis ME, Goulis DG, Vrontakis M | title = Efficacy and safety of metformin during pregnancy in women with gestational diabetes mellitus or polycystic ovary syndrome: a systematic review | journal = Metabolism | volume = 62 | issue = 11 | pages = 1522–1534 | date = november 2013 | pmid = 23886298 | doi = 10.1016/j.metabol.2013.06.006 }}</ref> Kot učinkovina iz skupine bigvanidov<ref name=AHFS2016>{{navedi splet|title=Metformin Hydrochloride|url=https://www.drugs.com/monograph/metformin-hydrochloride.html|publisher=The American Society of Health-System Pharmacists|access-date=2. 1. 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20161224162245/https://www.drugs.com/monograph/metformin-hydrochloride.html|archive-date=24 December 2016|df=}}</ref> deluje tako, da znižuje [[glukoneogeneza|proizvodnjo glukoze]] v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.<ref name=AHFS2016/> <!-- Zgodovina in kultura --> Metformin so odkrili leta 1922.<ref name=Fis2010>{{navedi knjigo|last1=Fischer|first1=Janos|title=Analogue-based Drug Discovery II|date=2010|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-3-527-63212-1|pages=49|url=https://books.google.com/books?id=h2Kd8ci4Ln8C&pg=PA49|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185310/https://books.google.com/books?id=h2Kd8ci4Ln8C&pg=PA49|archive-date=2017-09-08|df=}}</ref> V 50-ih letih dvajsetega stoletja je uporabo pri ljudeh začel raziskovati francoski zdravnik Jean Sterne.<ref name=Fis2010 /> Kot zdravilo so ga v Franciji začeli uporabljati leta 1957.<ref name=AHFS2016 /><ref>{{navedi knjigo|last1=McKee|first1=Mitchell Bebel Stargrove, Jonathan Treasure, Dwight L.|title=Herb, nutrient, and drug interactions : clinical implications and therapeutic strategies|date=2008|publisher=Mosby/Elsevier|location=St. Louis, Mo.|isbn=978-0-323-02964-3|page=217|url=https://books.google.com/books?id=49kLK--eumEC&pg=PA217|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908185309/https://books.google.com/books?id=49kLK--eumEC&pg=PA217|archive-date=2017-09-08|df=}}</ref> Uvrščen je na seznam [[osnovno zdravilo|osnovnih zdravil]] [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]], torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.<ref name="WHO21st">{{navedi knjigo | vauthors = ((World Health Organization)) | title = World Health Organization model list of essential medicines: 21st list 2019 | year = 2019 | hdl = 10665/325771 | author-link = World Health Organization | publisher = World Health Organization | location = Geneva | id = WHO/MVP/EMP/IAU/2019.06. License: CC BY-NC-SA 3.0 IGO | hdl-access=free }}</ref> Na tržišču je že tudi v obliki [[večizvorno zdravilo|večizvornih (generičnih) zdravil]].<ref name=CBZ/> Je najpogosteje predpisovano zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni.<ref name=Janic/> == Klinična uporaba == Glede na slovenske in tuje smernice je metformin ob upoštevanju nefarmakoloških ukrepov [[zdravilo izbora]] pri zdravljenju [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorne bolezni tipa 2]]. Uporablja se tudi kot dodatek [[inzulin]]u pri zdravljenju bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1, samostojno pa tudi pri nekaterih drugih stanj insulinske rezistence, npr. pri [[sindrom policističnih jajčnikov|sindromu policističnih jajčnikov]].<ref name=Janic/> === Sladkorna bolezen tipa 1 === Meformin ni uradno odobren za uporabo pri sladkorni bolezni tipa 1, vendar se v nekaterih primerih uporablja v kombinaciji z inzulinom, zlasti pri bolnikih s prekomerno telesno maso za izboljšanje glikemičnega nadzora ob zmanjšanih odmerkih inzulina.<ref>What role for metformin in type 1 diabetes? Drug and Therapeutics Bulletin 2018;56:78-80.</ref> Podatki iz [[klinična raziskava|kliničnih raziskav]] so omejeni,<ref>Beysel S. The effects of metformin in type 1 diabetes mellitus. BMC Endocr Disord. 2018; 18: 1.</ref> kažejo pa, da lahko metformin pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 pomaga pri uporabi manjših odmerkov inzulina, vendar ob povečanem tveganju za pojav [[hipoglikemija|hipoglikemije]].<ref name=":0">{{cite journal | vauthors = Vella S, Buetow L, Royle P, Livingstone S, Colhoun HM, Petrie JR | title = The use of metformin in type 1 diabetes: a systematic review of efficacy | journal = Diabetologia | volume = 53 | issue = 5 | pages = 809–820 | date = maj 2010 | pmid = 20057994 | doi = 10.1007/s00125-009-1636-9 }}</ref> === Sindrom policističnih jajčnikov === Metformin se uporablja pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov, vendar gre za [[Nenamenska uporaba|nenamensko uporabo]].<ref name=Ornik/> Vzrok sindroma policističnih jajčnikov je [[neodzivnost na inzulin]], ki privede v [[hiperinzulinemija|hiperinzulinemijo]] (zvišano plazemsko koncentracijo insulina), ta pa vodi v [[hiperandrogenizem]].<ref>Košir-Pogačnik R., Meden-Vrtovec H. Vloga metformina pri obravnavi bolnic s sindromom policističnih jajčnikov. Zdravniški vestnik letnik 78. številka 3 (2009) str. 137-141.</ref> Pri ženskah s sindromom policističnih jajčnikov metformin zveča verjetnost za [[ovulacija|ovulacijo]], verjetno zaradi zmanjšanja koncentracije inzulina v krvi in zato zaradi zmanjšanja njegovih učinkov na biosintezo [[androgen]]ov v jajčnikih, na proliferacijo celic teke in na rast [[endometrij]]a. Najverjetneje metformin tudi neposredno zavira glukoneogenezo v jajčnikih in tudi na ta način prispeva k zmanjšanju biosinteze androgenov v jajčnikih.<ref name=Ornik>Ornik V., Ferk M. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminom. Zdrav Vestn 2013; 82: 487–449.</ref> == Odmerjanje == Običajni začetni odmerek metformina v obliki metforminijevega klorida je 500 mg ali 850 mg dvakrat ali trikrat na dan. Vzame se med obrokom ali po njem. Največji priporočeni dnevni odmerek metforminijevega klorida je 3 g v treh deljenih odmerkih.<ref name=SPC_Glucophage>Povzetek glavnih značilnosti zdravila GLUCOPHAGE 1000 mg filmsko obložene tablete, datum zadnje revizije besedila: 1. 5. 2017.</ref> == Neželeni učinki == Metformin bolniki na splošno dobro prenašajo.<ref name=Triggle/> Najpogostejši [[neželeni učinek|neželeni učinki]] zdravila se izražajo predvsem na [[prebavila|prebavilih]] ([[driska]], [[trebušni krči]], [[slabost]], [[bruhanje]], [[napenjanje]]). V primerjavi z večino drugih zdravil za zdravljenje sladkorne bolečine so neželeni učinki na prebavilih pri metforminu pogostejši.<ref name=Bolen>{{cite journal | vauthors = Bolen S, Feldman L, Vassy J, Wilson L, Yeh HC, Marinopoulos S, Wiley C, Selvin E, Wilson R, Bass EB, Brancati FL | title = Systematic review: comparative effectiveness and safety of oral medications for type 2 diabetes mellitus | url = https://archive.org/details/sim_annals-of-internal-medicine_2007-09-18_147_6/page/n61 | journal = Annals of Internal Medicine | volume = 147 | issue = 6 | pages = 386–399 | date = september 2007 | pmid = 17638715 | doi = 10.7326/0003-4819-147-6-200709180-00178 }}</ref> Med hujše neželene učinke spada [[laktična acidoza]]. Pojavlja se zelo redko in v večini primerov verjetno ni povezana neposredno z metforminom, temveč s sočasnimi boleznimi, kot so motnje delovanja jeter ali ledvic.<ref>{{cite journal | vauthors = Khurana R, Malik IS | title = Metformin: safety in cardiac patients | journal = Heart | volume = 96 | issue = 2 | pages = 99–102 | date = januar 2010 | pmid = 19564648 | doi = 10.1136/hrt.2009.173773 }}</ref> == Mehanizem delovanja == Metformin spada med [[bigvanid]]ne učinkovine za zdravljenje sladkorne bolezni<ref name=AHFS2016/> in deluje tako, da znižuje [[glukoneogeneza|proizvodnjo glukoze]] v jetrih in poveča občutljivost tkiv za inzulin.<ref name=AHFS2016/> Poveča tudi privzem glukoze v perifernih tkivih, zmanjša oksidacijo [[maščobna kislina|maščobnih kislin]] in zmanjša absorpcijo glukoze iz [[prebavila|prebavil]]. Čeravno je v klinični uporabi že več kot pol stoletja, natančni mehanizmi njegovega delovanja še vedno niso popolnoma raziskani.<ref name=Janic>Janić M. Metformin: od mehanizmov delovanja do napredne klinične uporabe. Zdrav Vestn. 2017; 86: 138–157.</ref> Obstajajo dokazi, da vpliva na zaviranje kompleksa I v [[dihalna veriga|dihalni verigi]], aktivira [[od AMP odvisna protein-kinaza|od AMP odvisno protein-kinazo]] (AMPK), zavira z glukagonom spodbujeno povečanje koncentracije cikličnega AMP (cAMP) in sledečo aktivacijo [[protein-kinaza A|protein-kinaze A]] ter vpliva na presnovo črevesne [[mikrobiota|mikrobiote]].<ref>Zidar N. Peroralni antidiabetiki – pregled stanja in pogled v prihodnost. Farm vestn 2019; 70: 19–26.</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antidiabetiki]] koon8a9mk9jp0z90x8q4039wmx7qnhb 0 477130 6742728 5656736 2026-08-25T23:12:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742728 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spletišče|name=Portal Plus|logo=|type=|commercial=|language=[[slovenščina]]|owner=NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o|editor=Dejan Steinbuch|launch_date=2014|url=[https://www.portalplus.si/ portalplus.si]}} '''Portal Plus''' je slovenski spletni medijski portal. Medij je leta 2014 ustanovil Boris Meglič. Sedež Portala Plus je v Ljubljani.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=PORTAL PLUS|url=https://www.portalplus.si/|website=www.portalplus.si|accessdate=2020-04-07|archive-date=2020-04-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200407213503/https://www.portalplus.si/|url-status=dead}}</ref> Urednikovanje je junija 2015 prevzel Dejan Steinbuch.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kako služijo slovenski digitalni mediji|url=https://manager.finance.si/8842111|website=Manager|accessdate=2020-04-07|language=sl-SI}}</ref> Steinbuch je v preteklosti urednikoval tednik [[Demokracija (revija)|Demokracija]].<ref>{{Navedi splet|title=Dejan Steinbuch pripravlja nov tednik|url=https://www.finance.si/56471|website=Finance.si|accessdate=2020-04-07|language=sl-SI}}</ref> Člani uredniškega sveta medija so Dejan Steinbuch, [[Saška Štumberger]], Miha Burger, Tine Kračun, [[Dimitrij Rupel]], Zijad Bećirović, [[Boštjan M. Zupančič]], [[Laris Gaiser]], Keith Miles in [[Blaž Mrevlje]].<ref name=":0" /> Portal je imel po navedbah iz leta 2016 štiri stalne sodelavce, okoli 20 zunanjih piscev in pa 80.000 edinstvenih obiskovalcev.<ref name=":1" /> Portal je za preiskovalno delo po navedbah urednika želeli zaposliti zasebnega preiskovalca ali bivšega kriminalista.<ref name=":1" /> Portal se financira pretežno iz zasebnih donacij in z oglaševanjem ustvari le malo prihodkov.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Spletni mediji v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2014]] 19haabvmn53ixlt7527vzgdia0vevr6 4 483166 6742907 5411790 2026-08-26T10:42:02Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742907 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|Wiki Loves Monuments 2020]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2020]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|◄2019]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2020 in po [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|lanski izvedbi]] drugič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2020_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> File:Mestna hiša Ljubljana (Rotovž) - renesančno arkadno dvorišče.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Renesančno arkadno dvorišče ljubljanskega magistrata<br/>Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Kapiteljska cerkev, Novo mesto 11.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Kapiteljska cerkev v Novem mestu<br />Avtor: [[User: Darkoj82|Darko Jakovac]] A_dragon_on_the_Dragon_Bridge_in_Ljubljana.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zmaj na Zmajskem mostu v Ljubljani<br />Avtor: [[User:Bob Ramsak|Bob Ramsak]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, nagrada dron s kamero [[:slika:E58 3.jpg|Eachine E58]], donira trgovina [https://www.edron.si/ eDRON.si] * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: Darko Jakovac, nagrada fotografski album ''Dornau'' (bibliofilska izdaja), donira Ministrstvo RS za kulturo * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Bob Ramsak}}, nagrada knjiga ''[https://www.rtvslo.si/kultura/novice/pred-fotografijami-so-bili-dokumenti-kulturne-dediscine-akvareli/480537 Akvareli: dokumenti dediščine]'', donira Ministrstvo RS za kulturo === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Jekleni_most_pri_Radečah_(Iron_bridge_on_Sava_river_at_Radeče;_IG._GRIDL_fabrik,_1894).jpg| Jekleni most pri Radečah<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora<br />Avtor: [[User:Darkoj82|Darko Jakovac]] Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|Stopnišče Narodne galerije Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Piran_Piazza_Tartini.jpg|Tartinijev trg<br />Avtor: [[User:Slimark|Marek Śliwecki]] Ljubljana_Town_Hall_(Magistrat,_Mestni_trg_2).jpg|Hiša Mestni trg 2, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Grad Brežice okno.jpg|Grad Brežice, okno v viteški dvorani<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Uršulinski samostan (Ljubljana).jpg|Uršulinski samostan, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali pozneje. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] kjqra41xwlk8zvowshrrjauj1oznysz 6742915 6742907 2026-08-26T10:50:29Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742915 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|Wiki Loves Monuments 2020]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2020]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|◄2019]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|Wiki Loves Monuments 2020]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2020 in po [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|lanski izvedbi]] drugič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2020_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> File:Mestna hiša Ljubljana (Rotovž) - renesančno arkadno dvorišče.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Renesančno arkadno dvorišče ljubljanskega magistrata<br/>Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Kapiteljska cerkev, Novo mesto 11.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Kapiteljska cerkev v Novem mestu<br />Avtor: [[User: Darkoj82|Darko Jakovac]] A_dragon_on_the_Dragon_Bridge_in_Ljubljana.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zmaj na Zmajskem mostu v Ljubljani<br />Avtor: [[User:Bob Ramsak|Bob Ramsak]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, nagrada dron s kamero [[:slika:E58 3.jpg|Eachine E58]], donira trgovina [https://www.edron.si/ eDRON.si] * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: Darko Jakovac, nagrada fotografski album ''Dornau'' (bibliofilska izdaja), donira Ministrstvo RS za kulturo * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Bob Ramsak}}, nagrada knjiga ''[https://www.rtvslo.si/kultura/novice/pred-fotografijami-so-bili-dokumenti-kulturne-dediscine-akvareli/480537 Akvareli: dokumenti dediščine]'', donira Ministrstvo RS za kulturo === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Jekleni_most_pri_Radečah_(Iron_bridge_on_Sava_river_at_Radeče;_IG._GRIDL_fabrik,_1894).jpg| Jekleni most pri Radečah<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora<br />Avtor: [[User:Darkoj82|Darko Jakovac]] Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|Stopnišče Narodne galerije Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Piran_Piazza_Tartini.jpg|Tartinijev trg<br />Avtor: [[User:Slimark|Marek Śliwecki]] Ljubljana_Town_Hall_(Magistrat,_Mestni_trg_2).jpg|Hiša Mestni trg 2, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Grad Brežice okno.jpg|Grad Brežice, okno v viteški dvorani<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Uršulinski samostan (Ljubljana).jpg|Uršulinski samostan, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali pozneje. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 0yhaef1rhehsmvrvswwm04hybytf88a 6742921 6742915 2026-08-26T10:55:27Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742921 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2020 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|Wiki Loves Monuments 2020]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2020]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|◄2019]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|2021►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|Wiki Loves Monuments 2020]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2020 in po [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2019)|lanski izvedbi]] drugič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2020|glavni strani za Slovenijo]]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> File:Mestna hiša Ljubljana (Rotovž) - renesančno arkadno dvorišče.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Renesančno arkadno dvorišče ljubljanskega magistrata<br/>Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Kapiteljska cerkev, Novo mesto 11.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Kapiteljska cerkev v Novem mestu<br />Avtor: [[User: Darkoj82|Darko Jakovac]] A_dragon_on_the_Dragon_Bridge_in_Ljubljana.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Zmaj na Zmajskem mostu v Ljubljani<br />Avtor: [[User:Bob Ramsak|Bob Ramsak]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, nagrada dron s kamero [[:slika:E58 3.jpg|Eachine E58]], donira trgovina [https://www.edron.si/ eDRON.si] * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: Darko Jakovac, nagrada fotografski album ''Dornau'' (bibliofilska izdaja), donira Ministrstvo RS za kulturo * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Bob Ramsak}}, nagrada knjiga ''[https://www.rtvslo.si/kultura/novice/pred-fotografijami-so-bili-dokumenti-kulturne-dediscine-akvareli/480537 Akvareli: dokumenti dediščine]'', donira Ministrstvo RS za kulturo === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Jekleni_most_pri_Radečah_(Iron_bridge_on_Sava_river_at_Radeče;_IG._GRIDL_fabrik,_1894).jpg| Jekleni most pri Radečah<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora 1.jpg|Cerkev Marijinega rojstva, Trška Gora<br />Avtor: [[User:Darkoj82|Darko Jakovac]] Staircase National Gallery of Slovenia.jpg|Stopnišče Narodne galerije Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Piran_Piazza_Tartini.jpg|Tartinijev trg<br />Avtor: [[User:Slimark|Marek Śliwecki]] Ljubljana_Town_Hall_(Magistrat,_Mestni_trg_2).jpg|Hiša Mestni trg 2, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Grad Brežice okno.jpg|Grad Brežice, okno v viteški dvorani<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Uršulinski samostan (Ljubljana).jpg|Uršulinski samostan, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali pozneje. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] r5e76m93lvsctabp7phwglrwyxw8vsb 0 492546 6742597 6611636 2026-08-25T16:40:25Z Ljuba24b 92351 /* Viri */ 6742597 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Trujillo |other_name = |native_name = Trvxillo de Nueva Castilla |nickname = |motto = |image_skyline = |imagesize = |image_caption = |image_flag = Flag of Trujillo (Peru).svg |flag_size = 100px |image_seal = Escudo de Trujillo (Perú).svg |seal_size = 100px |image_shield = |shield_size = |city_logo = |citylogo_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Peru |pushpin_label_position = |coordinates_region = PE |subdivision_type = [[Seznam držav|Država]] |subdivision_name = {{PER}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = [[La Libertad (regija)|La Libertad]] |subdivision_type2 = Pokrajina |subdivision_name2 = [[Trujillo (pokrajina)|Trujillo]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = Župan, mestni svet |leader_title = Župan |leader_name = José Ruiz Vega <small>(2020-2022)<ref>{{navedi splet|url=https://andina.pe/agencia/noticia-primer-regidor-jose-ruiz-vega-juro-como-nuevo-alcalde-provincial-trujillo-808164.aspx|title=Primer regidor José Ruiz Vega juró como nuevo alcalde provincial de Trujillo|publisher=Andina|accessdate=2021-02-21}}</ref> |established_title = |established_date = 5. marec 1535 |area_footnotes = |area_total_km2 = 111,62 |population_as_of = |population_footnotes = |population_note = |settlement_type = Mesto |population_total = 914 554 (2020)<ref name="poblacion">{{navedi splet|url=https://www.inei.gob.pe/media/MenuRecursivo/publicaciones_digitales/Est/Lib1715/Libro.pdf|title=PERÚ: ESTIMACIONES Y PROYECCIONES DE POBLACIÓN POR DEPARTAMENTO, PROVINCIA Y DISTRITO, 2018 - 2020|publisher=INEI|accessdate=2021-02-21}}</ref> |population_density_km2 = |timezone = PET |utc_offset = -5 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd = |latm = |lats = |latNS = |longd = |longm = |longs = |longEW = |elevation_footnotes = |elevation_m = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = https://www.munitrujillo.gob.pe/portal/ |footnotes = }} '''Trujillo''' je prestolnica regije [[La Libertad (regija)|La Libertad]] na jugu [[Peru|Peruja]]. Je tretje najbolj naseljeno mesto v Peruju in najbolj naseljeno perujsko poddržavno območje [[Severne makroregije]], v katerem po projekciji INEI januarja 2020 živi 914 tisoč prebivalcev.<ref name="poblacion"/> Razprostira se na območju 111 km². == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Commons category-inline|Trujillo (Peru)|Trujillo}} * {{Uradno spletno mesto|https://www.munitrujillo.gob.pe/portal/}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Peruju]] rdiys3qxi3vhz9z22w86fej0iu5yync 0 497726 6742662 6737345 2026-08-25T19:20:08Z Yerpo 8417 /* Avgust */ [[Dolly Parton]] 6742662 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]].<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] axq6v8bbnh8t3812emzt7mzvdgiskyp 6742674 6742662 2026-08-25T19:50:17Z VidicK01 193275 4 referendumi, 11.10.2026 6742674 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/>ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] c1nkmb2173g839ozw2p4qw58gasb370 6742675 6742674 2026-08-25T19:51:24Z Yerpo 8417 /* Predvideni */ tn 6742675 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla uničujoča [[potres]]a z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] 29disv50nu2lu30g8p7t4xvafjaux35 0 498024 6742941 6718755 2026-08-26T11:27:41Z ZivaLitrop 264868 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:3|0|0 */ 6742941 wikitext text/x-wiki {{Infobox dam | name = Jez velikega etiopskega preporoda | name_official = Grand Ethiopian Renaissance Dam (GERD) | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = | location_map = Etiopija | coordinates = {{koord novi|11|12|55|N|35|05|35|E|type:landmark_region:GE|display=inline,title}} | country = [[Etiopija]] | location = regija Benishangul-Gumuz | purpose = Energija | status = UC | construction_began = april 2011 | opening = 9. september 2025 | demolished = | cost = $5 mrd | owner = Ethiopian Electric Power | dam_type = Gravitacijski, valjčno stisnjen beton | dam_crosses = [[Modri Nil]] | dam_height_foundation = | dam_height_thalweg = | dam_length = 1780 m | dam_height = 145 m | dam_elevation_crest = 655 m | dam_width_crest = | dam_width_base = | dam_volume = 10.200.000 m³ | spillway_count = | spillway_type = 6 sektorska vrata za zaprti preliv | spillway_capacity = 14.700 m3/s za zaprti preliv | res_name = Tisočletni rezervoar | res_capacity_total = 74×10⁹ m³ | res_capacity_active = 59,2×10⁹ m³ | res_capacity_inactive = 14,8×10⁹ m³ | res_catchment = 172.250 km² | res_surface = 1874 km² | res_max_length = 246 km | res_max_width = | res_max_depth = 140 m | res_elevation = 640 m | res_tidal_range = | plant_operator = | plant_commission = 2020–2022<ref>{{navedi splet | url=http://www.globalconstructionreview.com/news/ethiopias-huge-nile-dam-delayed-2022/ |title = Ethiopia's huge Nile dam delayed to 2022 - News - GCR}}</ref> | plant_decommission = | plant_type = C | plant_hydraulic_head = | plant_turbines = 14 x 400 MW<br />2 x 375 MW<br />[[Francisova turbina]] | plant_capacity = 6,35 [[gigawatt|GW]] (max.&nbsp;planirano) | plant_capacity_factor = | plant_annual_gen = 16.153 GWh (est.,&nbsp;planirano) | website = {{URL|https://www.hidasse.gov.et/}} | extra = }} '''Jez velikega etiopskega preporoda''' ({{jezik-am|ታላቁ የኢትዮጵያ ሕዳሴ ግድብ|Tālāqu ye-Ītyōppyā Hidāsē Gidib}}), prej znan kot '''Jez tisočletja''' in včasih tudi jez '''Hidase''' ({{jezik-am|ሕዳሴ ግድብ|Hidāsē|label=none}}), je gravitacijski jez na reki [[Modri Nil]] v [[Etiopija|Etiopiji]], ki so ga začeli graditi leta 2011. Jez je v regiji Benishangul-Gumuz v Etiopiji, približno 45 km vzhodno od meje s [[Sudan]]om.<ref>{{navedi splet|title=Ethiopia's biggest dam to help neighbours solve power problem|url=http://www.inewsone.com/2011/04/17/ethiopias-biggest-dam-to-help-neighbours-solve-power-problem/43904|publisher=News One|access-date=17 April 2011|date=17 April 2011|url-status=dead|archive-url=https://archive.today/20120322030951/http://www.inewsone.com/2011/04/17/ethiopias-biggest-dam-to-help-neighbours-solve-power-problem/43904|archive-date=22 March 2012}}</ref> Primarni namen jezu je proizvodnja električne energije za lajšanje akutnega pomanjkanja energije v Etiopiji in za izvoz električne energije v sosednje države. Z načrtovano instalirano močjo 6,45 gigavatov bo jez po zaključku največja hidroelektrarna v Afriki<ref>[https://www.economist.com/middle-east-and-africa/2020/07/04/the-bitter-dispute-over-africas-largest-dam The bitter dispute over Africa’s largest dam: Egypt, Ethiopia and Sudan are struggling to share water] ''The Economist'', 4 July 2020</ref> in sedma največja na svetu.<ref name="upto6450">{{navedi novice|url=http://allafrica.com/stories/201702280364.html|title=Ethiopia: GERD Increases Generation Capacity|date=28 February 2017|access-date=28 February 2017|newspaper=allAfrica}}</ref><ref name=salini>{{navedi splet|title=Salini will build the biggest dam in Africa|url=http://www.salini.it/index.php/english/content/show_news/77|publisher=Salini Construttori|access-date=17 April 2011|date=31 March 2011|archive-date=2011-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20110430121639/http://www.salini.it/index.php/english/content/show_news/77|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title = Hydrological and Environmental Impacts of Grand Renaissance Dam on the Nile River|url = http://iwtc.info/wp-content/uploads/2015/04/80.pdf|publisher = Eighteenth International Water Technology Conference (CNKI)|access-date = 9 April 2015|date = 13 March 2015|author1 = Ahmed, A. T.|author2 = Elsanabary, M. H.|location = Sharm El Sheikh– Egypt|archive-date = 2020-02-06|archive-url = https://web.archive.org/web/20200206112704/http://iwtc.info/wp-content/uploads/2015/04/80.pdf|url-status = dead}}</ref> Polnjenje [[Akumulacijsko jezero|akumulacijskega jezera]] se je začelo julija 2020 in je bilo s četrto fazo dokončano zgodaj septembra 2023<ref>{{Navedi splet|title=STA: Etiopija dokončala polnjenje spornega jezu na Modrem Nilu|url=https://sta.si/3212038/etiopija-dokoncala-polnjenje-spornega-jezu-na-modrem-nilu|website=sta.si|accessdate=2023-09-11}}</ref>. Sprva je bilo predvideno, da bo polnjenje trajalo od 4 do 7 let<ref>{{navedi splet|title=The Grand Ethiopian Renaissance Dam Gets Set to Open|url=https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-55912-0_12|publisher=Ethiopian Yearbook of International Law 2019|access-date=13 February 2021|date=13 February 2021}}</ref>, odvisno od hidroloških razmer v obdobju polnjenja in dogovorov med Etiopijo, Sudanom in Egiptom.<ref name="Wheeler 611–634">{{cite journal |last1=Wheeler |first1=Kevin G. |last2=Basheer |first2=Mohammed |last3=Mekonnen |first3=Zelalem T. |last4=Eltoum |first4=Sami O. |last5=Mersha |first5=Azeb |last6=Abdo |first6=Gamal M. |last7=Zagona |first7=Edith A. |last8=Hall |first8=Jim W. |last9=Dadson |first9=Simon J. |title=Cooperative filling approaches for the Grand Ethiopian Renaissance Dam |journal=Water International |date=6 June 2016 |volume=41 |issue=4 |pages=611–634 |doi=10.1080/02508060.2016.1177698 |doi-access=free }}</ref> Peto in zadnje polnjenje je bilo končano oktobra 2024, končna gladina vode pa je bila na nadmorski višini približno 640 metrov. Po besedah ​​predsednika vlade Abija Ahmeda je bila otvoritev jezu predvidena za drugo polovico leta 2025.<ref>{{navedi splet |url=https://english.ahram.org.eg/News/543348.aspx |title=Ethiopia to inaugurate disputed GERD within 6 months: PM Abiy Ahmed |publisher=Ahram Online |date=20 March 2025}}</ref> 20. februarja 2022 je jez prvič proizvedel [[Električna energija|električno energijo]] in v omrežje dobavil 375 MW.<ref name=bbc>{{navedi novice |date=20 February 2022 |title=Ethiopia starts generating power from River Nile dam |language=en-GB |work=[[BBC News]] |url=https://www.bbc.com/news/world-africa-60451702 |access-date=20 February 2022}}</ref> Druga turbina z močjo 375 MW je bila zagnana avgusta 2022.<ref name=":2">{{navedi splet |date=11 August 2022 |title=Ethiopia announces that second turbine in GERD is in operation |url=https://www.africanews.com/2022/08/11/ethiopia-announces-that-second-turbine-in-gerd-is-in-operation/ |access-date=20 September 2022 |website=Africanews |language=en |archive-date=2022-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221006115524/https://www.africanews.com/2022/08/11/ethiopia-announces-that-second-turbine-in-gerd-is-in-operation/ |url-status=dead }}</ref> Tretja in četrta turbina z močjo 400 MW sta bili zagnani avgusta 2024.<ref>{{navedi splet |url=https://ethiopianmonitor.com/2024/08/25/gerd-two-more-turbines-start-commercial-operations/ |title=GERD: Two More Turbines Start Commercial Operations |publisher=Ethiopian Monitor |date=25 August 2024 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uradno odprtje jezu je bilo 9. septembra 2025.<ref>{{navedi splet |title=Ethiopia inaugurates GERD dam amid downstream tensions with Egypt, Sudan |url=https://www.aljazeera.com/news/2025/9/9/ethiopia-inaugurates-gerd-dam-amid-downstream-tensions-with-egypt-sudan|access-date=2025-09-09 |website=Al Jazeera |date=2025-09-09}}</ref> == Ozadje == Možno mesto Jezu velikega etiopskega preporoda je United States Bureau of Reclamation opredelil med raziskavo Modrega Nila, ki je bila izvedena med letoma 1956 in 1964 v času vladavine cesarja [[Haile Selassie|Haileja Selassieja]]. Zaradi državnega udara leta 1974 pa projekt ni napredoval. Etiopska vlada je to območje raziskala oktobra 2009 in avgusta 2010. Novembra 2010 je projekt jezu predložil James Kelston.<ref name=watertech>{{navedi splet|title=Grand Ethiopian Renaissance Dam Project, Benishangul-Gumuz, Ethiopia|url=http://www.water-technology.net/projects/grand-ethiopian-renaissance-dam-africa/|publisher=Water Technology|access-date=7 June 2013}}</ref> 31. marca 2011, dan po objavi projekta, je bilo italijanskemu podjetju Salini Impregilo oddana pogodba v višini 4,8 milijarde ameriških dolarjev brez konkurenčnega razpisa, temeljni kamen jezu pa je 2. aprila 2011 postavil takratni premier Meles Zenawi.<ref name=news>{{navedi splet|title=Ethiopia Launched Grand Millennium Dam Project, the Biggest in Africa|url=http://www.ethiopian-news.com/ethiopia-launched-grand-millennium-dam-project-the-biggest-in-africa/|publisher=Ethiopian News|access-date=17 April 2011|date=2 April 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110406054258/http://www.ethiopian-news.com/ethiopia-launched-grand-millennium-dam-project-the-biggest-in-africa|archive-date=6 April 2011|url-status=dead}}</ref> Zgrajena je bila drobilnica kamnin, skupaj z majhnim transportnim trakom za hiter prevoz. Pričakovali so, da bosta prvi dve turbini za proizvodnjo električne energije začeli delovati po 44 mesecih gradnje ali v začetku leta 2015.<ref name="Business">{{navedi novice|title=Meles Launches Millennium Dam Construction on Nile River |url=http://www.newbusinessethiopia.com/index.php?option=com_content&view=article&id=466:meles-launches-millennium-dam-construction-on-nile-river&catid=35:trade&Itemid=12 |access-date=19 April 2011|newspaper=New Business Ethiopia|date=2 April 2011}}</ref> Egipt, ki leži več kot 2500 kilometrov nižje od mesta, nasprotuje jezu, za katerega meni, da bo zmanjšal količino vode, ki je na voljo iz Nila.<ref>{{navedi novice|title=Egypt Stays Opposed to Ethiopia's Grand Millennium Dam Project |url= http://www.ezega.com/News/NewsDetails.aspx?Page=heads&NewsID=2847 |access-date=19 April 2011 |newspaper=EZega |date=11 April 2011}}</ref> Zenawi je na podlagi neimenovane študije trdil, da jez ne bo zmanjšal razpoložljivosti vode dolvodno in bo urejal tudi vodo za namakanje. Maja 2011 je bilo napovedano, da bo Etiopija z Egiptom delila načrte za jez, da bo mogoče preučiti vpliv nadaljnjega toka.<ref>{{navedi novice |title=Egypt approves of Ethiopia's Renaissance Dam in principle |url=http://www.ethiopian-news.com/egypt-approves-ethiopia%E2%80%99s-renaissance-dam-principle/ |access-date=29 May 2011 |newspaper=Ethiopia News |date=16 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110521101455/http://www.ethiopian-news.com/egypt-approves-ethiopia%E2%80%99s-renaissance-dam-principle/ |archive-date=21 May 2011 |url-status=dead }}</ref> Jez se je prvotno imenoval ''Project X'', po objavi pogodbe pa se je imenoval ''Millennium Dam''.<ref>{{navedi splet|title=A Nation Rallies Behind a Cause|url=http://grandmillenniumdam.net/a-nation-rallies-behind-a-cause/|publisher=Grand Millennium Dam|access-date=29 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110614091635/http://grandmillenniumdam.net/a-nation-rallies-behind-a-cause/|archive-date=14 June 2011|url-status=dead}}</ref> 15. aprila 2011 ga je Svet ministrov preimenoval v ''Jez velikega etiopskega preporoda''.<ref>{{navedi novice|title=Council of Ministers Approves Regulation Establishing Council on Grand Dam |url=http://www.ena.gov.et/EnglishNews/2011/Apr/16Apr11/138447.htm |access-date=29 May 2011 |newspaper=Ethiopian Government |date=16 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110420135619/http://www.ena.gov.et/EnglishNews/2011/Apr/16Apr11/138447.htm |archive-date=20 April 2011 }}</ref> Etiopija ima potencial za približno 45 GW vodne energije. Jez financirajo državne obveznice in zasebne donacije. Dokončan naj bi bil julija 2017. Potencialni vplivi jezu so bili vir hudih regionalnih sporov. Vlada Egipta, države, ki se močno zanaša na vode Nila, je kot predpogoj za pogajanja zahtevala, da Etiopija ustavi gradnjo jezu, poiskala je regionalno podporo za svoje stališče, nekateri politični voditelji pa so razpravljali o načinih njegove sabotaže. Egipt je načrtoval diplomatsko pobudo, da bi spodkopal podporo jezu v regiji, pa tudi v drugih državah, ki podpirajo projekt, kot sta Kitajska in Italija. Vendar pa so druge države v pobudi za porečje Nila izrazile podporo jezu, vključno s Sudanom, edino drugo državo dolvodno od Modrega Nila. Sudan je Egipt obtožil vnetja razmer. Etiopija zanika, da bo jez negativno vplival na vodne tokove v spodnjem toku in trdi, da bo jez dejansko povečal pretok vode v Egipt z zmanjšanjem izhlapevanja v [[Naserjevo jezero|Naserjevem jezeru]].<ref name=AlJazeera>{{navedi novice|last=Hussein|first=Hassen|title=Egypt and Ethiopia spar over the Nile|url=http://america.aljazeera.com/opinions/2014/2/egypt-disputes-ethiopiarenaissancedam.html|access-date=3 March 2014|newspaper=Al Jazeera America|date=6 February 2014}}</ref> Etiopija je Egipt obtožila, da je nerazumen; oktobra 2019 je Egipt izjavil, da so pogovori s Sudanom in Etiopijo glede obratovanja hidroelektrarne v vrednosti 4 milijarde dolarjev, ki jo Etiopija gradi na Nilu, na mrtvi točki.<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-ethiopia-dam-egypt-idUSKCN1WK0IE|title=Egypt says talks over Ethiopia's Nile dam deadlocked, calls for mediation|date=5 October 2019|work=Reuters|access-date=6 October 2019|language=en}}</ref> Ameriški minister za finance Steven T. Mnuchin je novembra 2019 začel olajševati pogajanja med tremi državami.<ref>{{navedi splet|url=https://home.treasury.gov/index.php/news/press-releases/sm891|title=Joint Statement of Egypt, Ethiopia, Sudan, the United States And the World Bank {{!}} U.S. Department of the Treasury|website=home.treasury.gov|access-date=7 February 2020|archive-date=2020-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200207032510/https://home.treasury.gov/index.php/news/press-releases/sm891|url-status=dead}}</ref> == Cena in financiranje == Jez velikega etiopskega preporoda (GERD) naj bi stal približno 5 milijard ameriških dolarjev, kar je približno 7 % bruto nacionalnega proizvoda Etiopije leta 2016. Pomanjkanje mednarodnega financiranja za projekte na reki Modri Nil je že dolgo predmet vztrajne kampanje Egipta za ohranitev domnevne hegemonije na vodnem deležu Nila. Etiopija je GERD prisiljena financirati z množičnim financiranjem z notranjim zbiranjem sredstev v obliki prodaje obveznic in prepričevanja zaposlenih, da prispevajo del svojih prihodkov. == Projekt == Zasnova se je med letoma 2011 in 2017 večkrat spremenila. To je vplivalo tako na električne parametre kot na parametre zbiralnika. Prvotno naj bi leta 2011 hidroelektrarna prejela 15 proizvodnih enot s kapaciteto po 350 MW, kar bi pomenilo skupno instalirano moč 5250 MW s pričakovano proizvodnjo električne energije 15.128 GWh na leto. Njena načrtovana proizvodna zmogljivost se je kasneje povečala na 6000 MW, s 16 proizvodnimi enotami z vsako po 375 MW nazivne moči. Pričakovana proizvodnja električne energije je bila ocenjena na 15.692 GWh na leto. Leta 2017 so zasnovo ponovno spremenili, tako da so ji dodali še 450 MW za skupno 6450 MW, načrtovana proizvodnja električne energije pa je 16.153 GWh na leto.<ref>{{navedi novice|url= http://allafrica.com/stories/201702280364.html |title=Ethiopia: GERD Increases Generation Capacity|date=19 March 2012|access-date=28 February 2017|newspaper= allAfrica}}</ref> To je bilo doseženo z nadgradnjo 14 od 16 proizvodnih enot s 375 MW na 400 MW brez spreminjanja nazivne moči.<ref name= "Gebremichael">{{navedi splet|url= http://thereporterethiopia.com/content/nuts-and-bolts-ethiopian-power-sector |title= Nuts and bolts of Ethiopian power sector |date=4 March 2017|access-date=7 September 2017|newspaper=Reporter Ethiopia}}</ref> Sčasoma se niso spreminjali samo parametri električne moči, temveč tudi parametri jezovne konstrukcije. Prvotno je bilo leta 2011 načrtovano, da bo jez visok 145 m s prostornino 10,1 milijona m³. Prostornina rezervoarja naj bi bila 66 km³ in površina 1680 km² pri polni oskrbi. S skalami napolnjen pomožni jez poleg glavnega jezu je bil predviden do višine 45 m, dolžine 4800 m in prostornine 15 milijonov m³.<ref>{{navedi splet |url= http://hornaffairs.com/2011/09/20/facts-grand-ethiopian-renaissance-dam/|title=[Updated] Facts – Grand Ethiopian Renaissance dam|date=20 September 2011|access-date=28 August 2017|publisher= Hornaffairs}}</ref> Leta 2013 je neodvisna skupina strokovnjakov (IPoE) ocenila jez in njegove tehnološke parametre. Takrat so bile velikosti rezervoarja že spremenjene. Velikost rezervoarja pri polni oskrbi se je povečala na 1874 km² (plus 194 km²). Obseg skladiščenja pri polni zalogi se je povečal na 74 km³ (plus 7 km³).<ref name= "IPOE2013">{{navedi splet|url= https://www.internationalrivers.org/sites/default/files/attached-files/international_panel_of_experts_for_ethiopian_renaissance_dam-_final_report_1.pdf |title= International Panel of Experts on Grand Ethiopian Renaissance Dam Project (GERDP) – Final Report|date= 31 May 2013|access-date=28 August 2017|publisher= International rivers}}</ref> Te številke se po letu 2013 niso spremenile. Potem ko je IPoE dal priporočila, so bili leta 2013 parametri jezu spremenjeni, da so upoštevali večje količine pretoka v primeru ekstremnih poplav: višina glavnega jezu 155 m (plus 10 metrov) z dolžino 1780 m (brez sprememb) in prostornina jezu 10,2 milijona m³ (plus 0,1 milijona m³). Parametri iztoka se niso spremenili, dvignjen je bil le greben glavnega jezu. Kamniti pomožni jez se je povzpel do višine 50 m (plus 5 metrov) z dolžino 5200 m (plus 400 metrov). Prostornina jezu se je povečala na 16,5 milijona m³ (plus 1,5 milijona m³. Konstrukcijski parametri od avgusta 2017 so glede na zgoraj opisane spremembe naslednji: === Dva jezova === Ničelna gladina glavnega jezu, tal, bo na višini približno 500 m nadmorske višine, kar približno ustreza nivoju struge Modrega Nila. Če računamo od tal, bo glavni gravitacijski jez visok 145 m, dolg 1780 m in bo sestavljen iz betona. Greben jezu bo na višini 655 m nad morsko gladino. Iztoka obeh elektrarn sta pod nivojem tal, zato bo skupna višina jezu nekoliko višja od dane višine jezu. V nekaterih publikacijah je glavni izvajalec, ki gradi jez, predlagal 170 m za višino jezu, kar bi lahko pomenilo dodatno globino jezu pod tlemi, kar bi pomenilo 15 m izkopa pred polnjenjem jezu. Strukturna prostornina jezu bo 10.200.000 m³. Glavni jez in rezervoar bo podpiral pomožni jez, dolg 4,9 km in visok 50 m. Tla tega jezu so na nadmorski višini približno 600 m. Površina tega jezu je bitumenska, da ohranja notranjost jezu suho. Jez bo od meje s Sudanom oddaljen le 3,3–3,5 km, veliko bližje je meji kot glavni jez. Rezervoar za obema jezovoma bo imel založno površino 74 km³ in površino 1874 km², ko bo poln nivo 640 m nadmorske višine. Polna oskrba je torej 140 m nad tlemi glavnega jezu. Proizvodnja hidroenergije se lahko zgodi med nivoji akumulacije 590 m, tako imenovano minimalno obratovalno ravnjo, in 640 m, polno oskrbo. Prostornina shranjevanja v živo, uporabna za proizvodnjo električne energije med obema nivojema, znaša 59,2 km³. Prvih 90 m višine jezu bo mrtva višina rezervoarja, kar bo vodilo do mrtvega skladiščnega volumna rezervoarja 14,8 km³. === Trije prelivi === Jez bo imel tri prelivne odtoke. Vsi uporabljajo približno 18.000 kubičnih metrov betona. Ti prelivni tokovi so skupaj zasnovani za poplavo do 38.500 m³ / s, kar je dogodek, za katerega se sploh ne šteje, saj je ta količina izpusta tako imenovana 'verjetna največja poplava'. Vse vode s treh prelivov so zasnovane tako, da se izlivajo v Modri Nil, preden reka vstopi na sudansko ozemlje. Glavni in zaprti preliv je levo od glavnega jezu in bo pod nadzorom šestih zapornic, njegov skupni izpust pa bo 14.700 m³ / s. Preliv bo na iztočnih vratih širok 84 m. Osnovna gladina preliva bo 624,9 m, kar je precej pod polno oskrbo. Neurejeni preliv, pomožni preliv, leži v središču glavnega jezu z odprto širino približno 205 m. Ta preliv ima osnovno gladino 640 m, kar je natančno celotna oskrba rezervoarja. Greben jezu je 15 m višje levo in desno od preliva. Pričakuje se, da se bo ta razlivni preliv uporabljal le, če bo zbiralnik poln in pretok presegel 14.700 m³ / s, vrednost pretoka, ki naj bi bila presežena enkrat na deset let. Tretji preliv, zasilni preliv, je na desni strani ukrivljenega pomožnega jezu z osnovno gladino 642 m. Ta zasilni preliv ima ob robu odprti prostor približno 1200 m. Ta tretji preliv bo prenašal vodo le, če so podani pogoji za poplavo več kot približno 30.000 m³ / s, kar ustreza poplavi, ki se zgodi le enkrat na 10.000 let. === Proizvodnja in distribucija električne energije === Na obeh straneh pomožnega preliva v središču jezu bosta dve elektrarni. Na desni bo 10 x 375 MW Francisovih turbinskih generatorjev, na levi elektrarni bo 6 x 375 MW istih turbinskih generatorjev. 14 od 16 turbinskih generatorjev je bilo nadgrajenih na 400 MW, ne da bi spremenili zmogljivost (ki je še vedno 375 MW), medtem ko sta dva turbinska generatorja ostala na 375 MW. Skupna nameščena moč vseh turbinskih generatorjev bo 6450 MW. Pričakuje se, da bo povprečni letni pretok Modrega Nila, ki je na voljo za proizvodnjo električne energije, 1547 m³ / s, kar letno pričakuje proizvodnjo električne energije 16.153 GWh, kar ustreza elektrarni faktor obremenitve (ali faktor zmogljivosti) 28,6 %. Francisove turbine v elektrarnah so nameščene navpično in dvigajo 7 m nad tlemi. Za predvideno obratovanje med najnižjo obratovalno ravnijo in polno oskrbo bo vodostaj vode, ki je na voljo turbinam, visok 83–133 m. V bližini glavnega jezu bo postavljena stikalna postaja, kjer bo proizvedena moč dostavljena v nacionalno omrežje. Avgusta 2017 so bili dokončani štirje daljnovodi 500 kV, vsi so šli do Holete, nato pa z več 400 kV vodi do metropolitanskega območja [[Adis Abeba|Adis Abebe]].<ref>{{navedi splet|title=EEP readies 1,400km long high power transmission lines, distribution stations|url=http://www.fanabc.com/english/index.php/news/item/9856-eep-readies-1,400km-long-high-power-transmission-lines,-distribution-stations|date=25 August 2017|access-date=29 August 2017|archive-date=2017-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829163829/http://www.fanabc.com/english/index.php/news/item/9856-eep-readies-1,400km-long-high-power-transmission-lines,-distribution-stations|url-status=dead}}</ref> Od jezu do hidroelektrarne Beles potekata dva 400 kV voda. Predvideni so tudi visokonapetostni enosmerni vodi 500 kV. === Zgodnja proizvodnja električne energije === Dva nenadgrajena turbinska generatorja s po 375 MW bosta prva začela obratovati. Ta zgodnja proizvodnja električne energije se bo začela že pred dokončanjem jezu, ko se začne polnjenje zbiralnika. Obe enoti sta v elektrarni z 10 enotami na desni strani jezu na pomožnem prelivu. Napajata se z dvema posebnima dovodoma v strukturi jezu, ki sta na višini 540 m nad morsko gladino. Predvideno je, da se proizvodnja električne energije lahko začne pri vodostaju 560 m, 30 m pod najnižjo obratovalno stopnjo ostalih 14 turbinskih generatorjev. Na tej ravni je zbiralnik napolnjen s približno 5,5 km³ vode, kar ustreza približno 11 % letnega dotoka 48,8 km³. V deževni sezoni naj bi se to zgodilo v dneh do tednih. Prvo polnjenje zbiralnika je bilo končano 20. julija 2020.<ref>[https://apnews.com/600710323bb9bb4427a3d3b9a3115bae Satellite images show Ethiopia dam reservoir swelling], AP News.</ref> === Zamuljevanje, izhlapevanje === [[File:2020-10-26-00 00 2020-10-26-23 59 Sentinel-2 L2A True color.jpg|thumb|upright|Satelitska slika rezervoarja 26. oktobra 2020]] Za dovajanje vode v Sudan in Egipt sta v posebnih okoliščinah na voljo dva 'spodnja' izpusta na 542 m nadmorske višine ali 42 m nad lokalno gladino reke, zlasti za namakanje dolvodno, če nivo rezervoarja pade pod najnižjo obratovalno raven 590 m, pa tudi med začetnim postopkom polnjenja zbiralnika. Prostor pod 'spodnjimi' odprtinami je primarni varovalni prostor za naplavine z zamuljenjem in sedimentacijo. Za zadrževalnik Roseires, ki leži tik ob mestu GERD, znaša povprečna količina zamuljenja in sedimentacije (brez GERD) približno 0,035 km3 na leto. Zaradi velike velikosti zbiralnika GERD naj bi bila količina zamuljevanja in sedimentacije v tem primeru veliko večja, 0,21 km³ na leto.<ref name= "roseires">{{navedi splet|title=Sediment Accumulation in Roseires Reservoir|url=http://publications.iwmi.org/pdf/H042510.pdf|publisher=IWMI.org|date=2008|access-date=28 August 2017|archive-date=2017-08-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829035816/http://publications.iwmi.org/pdf/H042510.pdf|url-status=dead}}</ref> Zbiralnik GERD bo predvidoma skoraj v celoti odstranil nevarnost zamuljenja iz zbiralnika Roseires. Podnožje jeza GERD je na približno 500 m nadmorske višine. Voda, ki teče iz jezu, se bo spet spustila v Modri Nil, ki bo tekel le približno 30 km, preden se bo pridružil zbiralniku Roseires, ki bo - če bo na polni ravni - 490 m nad morsko gladino. Med obema projektoma je višinska razlika le 10 m. Oba zbiralnika in spremljajoča hidroenergetska projekta bi lahko - če bi bila pravilno usklajena čez mejo med Etiopijo in Sudanom - postala kaskadni sistem za učinkovitejše pridobivanje hidroelektrarn in boljše namakanje (zlasti v Sudanu). Vodo iz stebra 140 m v zalogovniku zbiralnika GERD bi lahko preusmerili skozi predore, da bi olajšali nove namakalne sheme v Sudanu blizu meje z Južnim Sudanom. V sami Etiopiji zaradi bližine jezu do spodnje meje s Sudanom ni predvidenih namakalnih shem. Pričakuje se, da bo izhlapevanje vode iz zbiralnika znašalo 3 % letne dotočne prostornine 48,8 km3, kar ustreza povprečni količini izgube z izhlapevanjem približno 1,5 km³ letno. IPoE je to ocenil za zanemarljivo. Za primerjavo: Naserjevo jezero v Egiptu izgubi med 10–16 km3 letno z izhlapevanjem.<ref name= "nasser">{{navedi splet|title=Evaporation Reduction from Lake Nasser Using New Environmentally Safe Techniques|url= http://www.iwtc.info/2007_pdf/2-5.pdf |publisher=IWTC|date=2007 |access-date=28 August 2017}}</ref> == Gradnja == Glavni izvajalec je italijansko podjetje Webuild (prej Salini Impregilo), ki je služilo tudi kot glavni izvajalec za jezove Gilgel Gibe II, Gilgel Gibe III in Tana Beles. Simegnew Bekele je bil vodja projekta GERD od začetka gradnje leta 2011 do njegovega umora 26. julija 2018. Oktobra istega leta ga je zamenjal Kifle Horo. Jez naj bi porabil 10 milijonov kubičnih metrov betona. Vlada se je zavezala, da bo uporabljala samo beton domače proizvodnje. Marca 2012 je Salini italijanskemu podjetju Tratos Cavi SPA podelil pogodbo za dobavo nizkonapetostnega in visokonapetostnega kabla za jez.<ref>{{navedi splet|title=Tratos wins contract for 6,800 MW Ethiopian project|url=http://www.hydroworld.com/articles/2012/02/tratos-wins-contract.html|publisher=HydroWorld.com|access-date=12 April 2013|date=2 March 2012|archive-date=2019-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20190509143635/https://www.hydroworld.com/articles/2012/02/tratos-wins-contract.html|url-status=dead}}</ref> Alstom bo zagotovil osem 375 MW Francisovih turbin za prvo fazo projekta po ceni 250 milijonov EUR.<ref>Alstom:[http://www.alstom.com/press-centre/2013/1/alstom-to-supply-hydroelectric-equipment-for-the-grand-renaissance-dam-in-ethiopia/ Alstom to supply hydroelectric equipment for the Grand Renaissance dam in Ethiopia], 7 January 2013</ref> Od aprila 2013 je bilo zaključenih skoraj 32 odstotkov projekta. V teku je bilo izkopavanje mesta in postavitev betonarne. Ena tovarna betonskih šarž je bila dokončana z drugo v gradnji. Preusmeritev Modrega Nila je bila zaključena 28. maja 2013 in je bila isti dan zaznamovana s slovesnostjo. Do januarja 2016 je bilo v jezu nalito 4 milijone kubičnih metrov betona, namestitev prvih dveh turbin pa je bila neizbežna. Prva proizvodnja 750 MW električne energije je bila predvidena za nekaj pozneje istega leta.<ref>{{navedi splet|title=Ethiopia: Nile dam set to generate power, Ethiopia to consult Egypt, Sudan ahead|url=http://www.sudantribune.com/spip.php?article57757|publisher=Sudan Tribune|access-date=20 February 2016|date=21 January 2016|archive-date=2021-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210429051516/https://www.sudantribune.com/spip.php?article57757|url-status=dead}}</ref> Oktobra 2019 je bilo delo končano približno 70 %. Marca 2020 so bila gradbena dela končana 87 %, elektro-mehanska dela pa 17 %, da bi po besedah namestnika direktorja projekta Belachew Kasa dosegli skupno 71 %.<ref>{{navedi splet |url=https://constructionreviewonline.com/2020/03/construction-of-ethiopias-grand-renaissance-dam-gerd-71-complete/ |title=Construction of Ethiopia's Grand Renaissance Dam now 71% complete |website=Construction Review Online |date=5 March 2020 |accessdate=2021-04-27 |archive-date=2020-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200926084633/https://constructionreviewonline.com/2020/03/construction-of-ethiopias-grand-renaissance-dam-gerd-71-complete/ |url-status=dead }}</ref> 26. junija 2020 so se Egipt, Sudan in Etiopija dogovorili, da bodo za nekaj tednov odložili polnjenje zbiralnika.<ref>{{navedi splet |title=Egypt, Ethiopia and Sudan agree to delay filling dam |url=https://news.yahoo.com/egypt-ethiopia-sudan-agree-delay-filling-dam-220253597.html |website=news.yahoo.com |access-date=27 June 2020}}</ref> 21. julija 2020 je etiopski premier Abiy Ahmed sporočil, da je bilo prvo polnjenje končano.<ref name="washingtonpost.com">{{navedi splet |title= Ethiopia's leader hails 1st filling of massive, disputed dam |url=https://www.washingtonpost.com/world/middle_east/ethiopias-leader-hails-1st-filling-of-massive-disputed-dam/2020/07/22/b3bd4e1e-cc0f-11ea-99b0-8426e26d203b_story.html#comments-wrapper |website=washingtonpost.com |access-date=23 July 2020}}</ref> Zgodnje polnjenje zbiralnika je bilo pripisano močnemu deževju. Abiy je izjavil, da »smo uspešno zaključili prvo polnjenje zbiralnika, ne da bi motili in poškodovali kogar koli drugega. Zdaj se voda pretaka navzdol«. Cilj polnjenja v prvem letu je bil 4,9 milijarde kubičnih metrov, jez pa po zaključku lahko zadrži 74 milijard kubičnih metrov. Prva faza polnjenja zbiralnika se je začela julija 2020 do največ 70 metrov globine z uporabo začasnega praga. Nadaljnja gradbena dela so potrebna, preden se jez lahko napolni do nivoja za proizvodnjo električne energije. Februarja 2021 je etiopski minister za vode in namakanje Selchi Bakli omenil, da so inženirska dela pri gradnji jezu dosegla 91 %, medtem ko je bila celotna stopnja gradnje 78,3 %.<ref>{{navedi splet |url=https://asumetech.com/ethiopia-we-built-78-of-the-grand-ethiopian-renaissance-dam-and-will-continue-filling-soon/ |title=Ethiopia: We built 78% of the Grand Ethiopian Renaissance Dam … and will continue filling soon |website=asumetech.com |date=5 February 2021 }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * Rawia Tawfik: ''Revisiting hydro-hegemony from a benefitsharing perspective: The case of the Grand Ethiopian Renaissance Dam''. Deutsches Institut für Entwicklungspolitik, Bonn 2015, ISBN 978-3-88985-669-2. * Philine Wehling: ''Nile Water Rights. An International Law Perspective''. Springer, Berlin 2020, ISBN 978-3-662-60795-4. == Zunanje povezave == {{commons category| Grand Ethiopian Renaissance Dam}} * ''Hintergrund'', 21. Juni 2013, Susanne El Khafif, Bettina Rühl: [http://www.deutschlandfunk.de/der-kampf-um-die-ressource-wasser.724.de.html?dram:article_id=250611 ''Der Kampf um die Ressource Wasser''] * ''Telepolis'', 28. Juni 2013, Sofian Philip Naceur: [https://www.heise.de/tp/features/Wem-gehoert-der-Nil-3399444.html ''Wem gehört der Nil?''] * [http://www.larouchepac.com/node/17913 larouchepac.com: ''New Ethiopian Dam Project''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111219225749/http://larouchepac.com/node/17913 |date=2011-12-19 }} – nicht aufrufbar, 5. April 2021. * spiegel.de > Globale Gesellschaft: Christoph Titz, Julian Busch:[https://www.spiegel.de/politik/ausland/gerd-staudamm-in-aethiopien-der-streit-um-afrikas-groesstes-wasserkraftwerk-a-1275170.html Gigantischer Staudamm in Äthiopien : Zoff am Nil], 8. Juli 2019 [[Kategorija:Jezovi]] [[Kategorija:Nil]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Etiopiji]] {{normativna kontrola}} ph6lohj6gh1tieo9at39fffz3iqe149 0 499947 6742592 6605931 2026-08-25T16:17:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742592 wikitext text/x-wiki {{About|protiladijski manevrirni raketi Ruske vojne mornarice|članek o magmatski kamnini|Bazalt}} {{Infopolje Orožje | name = P-500 ''Bazalt'' | image = [[Slika:P-500_bazalt_sketch.svg|300px]] | image_size = | alt = | caption = Skica rakete P-500 ''Bazalt'' | origin = {{RUS}} | type = <!-- wd --> <!-- Type selection --> | is_ranged = | is_bladed = | is_explosive = | is_artillery = | is_vehicle = | is_missile = yes | is_UK = <!-- Service history --> | service = 1975 | used_by = {{mornarica|ZSSR}}, {{mornarica|RUS}} | wars = <!-- Production history --> | designer = [[Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje]] | design_date = | manufacturer = <!-- wd --> | unit_cost = | production_date = | number = | variants = <!-- General specifications --> | spec_label = | weight = 4800 kg | length = 11,7 m | part_length = | width = | height = | diameter = 0,88 m | crew = | passengers = <!-- Ranged weapon specifications --> | cartridge = | cartridge_weight = | caliber = | barrels = | action = | rate = | velocity = | range = | max_range = | feed = | sights = <!-- Artillery specifications --> | breech = | recoil = | carriage = | elevation = | traverse = <!-- Bladed weapon specifications --> | blade_type = | hilt_type = | sheath_type = | head_type = | haft_type = <!-- Explosive specifications --> | filling = Visokoeksplozivna ali jedrska [[bojna glava]] | filling_weight = 1000 kg | detonation = | yield = 350 [[Kilotona|kt]] <!-- Vehicle/missile specifications --> | armour = | primary_armament = | secondary_armament = | engine = [[Turboreaktivni motor]] | engine_power = | pw_ratio = | payload_capacity = | transmission = | suspension = | clearance = | fuel_capacity = | vehicle_range = 550 km | speed = 2,5 [[Machovo število|Mach]] | guidance = Polaktivno radarsko ciljanje, v zadnjem delu poleta aktivno radarsko ciljanje | steering = <!-- Missiles only --> | wingspan = 2,6 m | propellant = [[Raketno gorivo#Tekoča goriva|Tekoče gorivo]] | ceiling = 14.000 m | altitude = 50–5000 m | depth = | boost = | accuracy = | launch_platform = Razreda [[Letalonosilke razreda Krečjet|''Krečjet'']] in [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] ter projekta [[Podmornice projekta 651|651]] in [[Podmornice projekta 675|675]] | transport = }} '''P-500 ''Bazalt''''' ({{jezik-ru|П-500 Базальт}} – [[bazalt]]) je [[protiladijska raketa]] [[Sovjetska vojna mornarica|Sovjetske]] in [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]]. Za raketo [[P-700 Granit]] je druga najtežja sovjetska in ruska protiladijska raketa in so jo nosile največje sovjetske ladje, kot so [[letalonosilka|letalonosilke]] razreda [[Letalonosilke razreda Krečjet|''Krečjet'']] in [[raketna križarka|raketne križarke]] razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']]. ==Zgodovina== Raketo 4K-80 »P-500 ''Bazalt''« je razvilo [[Znanstveno-proizvajalno združenje strojegradnje]] iz [[Reutov]]a pod vodstvom glavnega konstruktorja [[Vladimir Čelomej|Vladimirja Čelomeja]] na podlagi rakete 4K-44 »P-35« kot zamenjavo za raketo 4K-34 »P-5 ''Pjatjorka''«. Razvoj je bil naročen 28. februarja 1963 in leta 1970 se je začelo preizkušanje. Raketa P-500 ''Bazalt'' ima [[turboreaktivni motor]] KR-17-300 z dvema [[trdogorivni potisnik|trdogorivnima potisnikoma]]. Ima doseg 550 km in lahko nosi 1000 kg koristnega tovora, kar zadostuje za 350 [[Kilotona|kt]] jedrsko [[bojna glava|bojno glavo]] ali 950 kg visokoeksplozivno bojno glavo. Za ciljanje v zadnjem delu poleta uporablja aktivno radarsko ciljanje in lahko prejme popravke smeri od [[bombnik]]ov [[Tupoljev Tu-95|Tu-95RT]], [[helikopter]]jev [[Kamov Ka-25|Ka-25]] in [[Kamov Ka-31|Ka-31]] ter od mornariškega satelitskega sistema za izvidnico in določanje ciljev [[Legenda (satelitski sistem)|Legenda]] (v času Sovjetske zveze). Raketa P-500 ''Bazalt'' je bila prva protiladijska raketa na svetu z motilcem signala. Motilec 4B89 Šmel (rusko čmrlj) lahko določa način delovanja sovražnikova radarja za sledenje. Razvit je bil po letu 1965 v [[laboratorij]]u 25. oddelka [[Sankt Peterburg|sanktpeterburškega]] koncerna CNII Granit pod vodstvom P. Tkačjova in J. Romanova.<ref name=":0">{{navedi splet|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-390.html|title=П-1000 Вулкан - SS-N-12 mod.2 SANDBOX {{!}} MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945 г.)|publisher=militaryrussia.ru|accessdate=2016-07-13|archive-date=2021-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210522145138/http://militaryrussia.ru/blog/topic-390.html|url-status=dead}}</ref> Rakete so bile namenjene streljanju v salvah; podmornica bi jih lahko izstrelila osem v zelo hitrem zaporedju in ohranjala podatkovno povezavo z vsakim posebej. Podobno kot rakete P-700 ''Granit'' se lahko rakete P-500 ''Bazalt'' koordinirajo med poletom, tako da ena leti višje in uporablja svoj [[radar|aktivni radar]] za iskanje tarč in posreduje te podatke drugim raketam leteč na nižji višini. Rakete so programirane na tak način, da se jih polovica usmeri proti letalonosilki ali [[nosilka helikopterjev|nosilki helikopterjev]], ostale pa se razdelijo med preostale cilje. Če je visokoleteča raketa sestreljena, druga raketa samodejno zavzame njeno mesto. V končnem delu poleta vse rakete preidejo na vodenje z aktivnim radarskim ciljanjem.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.vectorsite.net/twcruz_7.html |title=Soviet-Russian Naval Cruise Missiles |accessdate=2021-05-22 |archive-date=2011-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110604110652/http://www.vectorsite.net/idx_smap.html |url-status=dead }}</ref> Osnovna različica rakete je bila nameščena leta 1975 na letalonosilkah razreda ''Krečjet'', različica z izboljšanim motorjem in vodenjem pa je bila nameščena na raketne križarke razreda ''Atlant''. ===P-1000 ''Vulkan''=== <!-- naslov je del preusmeritve [[P-1000 Vulkan]] --> 15. maja 1979 je bil naročen razvoj izboljšane različice rakete P-500 ''Bazalt'' z večjim dosegom z imenom 3M-70 »P-1000 ''Vulkan''«. Glavni konstruktorje bil [[Gerbert Jefremov]]. Prvi polet je bil julija 1982<ref name="postrela">{{navedi splet|url=http://www.pa-strela.com/index.php/ru/2009-03-18-08-48-39/2009-03-19-09-14-50/2013-09-16-07-38-07|title=Крылатая противокорабельная ракета 3М-70 «Вулкан»|publisher=Оф. сайт ПО «Стрела»|lang=ru|accessdate=2014-01-06|url-status=dead|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131115051754/http://www.pa-strela.com/index.php/ru/2009-03-18-08-48-39/2009-03-19-09-14-50/2013-09-16-07-38-07|archivedate=2013-11-15}}</ref> in 18. decembra 1987 je bila sprejeta v uporabo. [[Slika:P-1000-Vulkan_sketch.svg|thumb|left|Skica rakete P-1000 ''Vulkan'']] Nameščena je bila na tri podmornice [[Projekt 675|projekta 675]]<ref name=Friedman97-246>{{navedi knjigo| title=The Naval Institute guide to world naval weapons systems, 1997-1998 | first=Norman | last=Friedman | publisher =Naval Institute Press | year=1997 | url=https://books.google.com/books?id=l-DzknmTgDUC&pg=PA246 | page=246| isbn=9781557502681 }}</ref> in zadnjo križarko razreda ''Atlant'', {{ladja||Varjag|križarka|2}}.<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/world/Off_the_Wire/2014-09/24/content_33593918.htm|title=Russian troops' combat readiness enhanced: defense minister|access-date=8 October 2015}}</ref> Pozneje so bile zamenjane tudi rakete P-500 ''Bazalt'' na križarki {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}}, ki je prejela rakete P-1000 ''Vulkan''. Raketa ima večji doseg od prvotne različice (700 km<ref name=":0" />) in je težja za 1–2 toni, ostale lastnosti naj bi bile enake.<ref>{{navedi splet|url=http://pa-strela.com/index.php/en/products/military-goods/2013-09-16-07-38-07|title=Противокорабельная крылатая ракета "Вулкан"|author=Administrator|access-date=8 October 2015|archive-date=2017-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20171008214322/http://www.pa-strela.com/index.php/en/products/military-goods/2013-09-16-07-38-07|url-status=dead}}</ref> Glavna grožnja za obe različici raket je sestrelitev v času leta na veliki višini. ==Glej tudi== *[[P-700 Granit]] *[[P-800 Oniks]] *[[3M-54 Kalibr]] == Sklici == {{sklici|2}} {{Kategorija v Zbirki|P-500 Bazalt}} {{portal|Vojaštvo}} {{Predloga:Rakete Sovjetske in Ruske vojne mornarice}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Protiladijske rakete Ruske vojne mornarice]] [[Kategorija:Protiladijske rakete Sovjetske vojne mornarice]] iizo84lrwd1g6dwo70yyy1ags5494i7 0 500138 6742716 6472215 2026-08-25T22:04:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742716 wikitext text/x-wiki {{Infobox Artwork | image_file=Gentile da Fabriano 001.jpg | image_size=350px | title=Poklon Treh kraljev | artist=[[Gentile da Fabriano]] | year=1423 | medium=Tempera na tabli | height_metric=300 | width_metric=282 | metric_unit=cm | city=Firence | museum=[[Galerija Uffizi]] }} '''''Poklon Treh kraljev''''' je slika v temperi na lesu (173 x 228 cm z okvirjem 303 x 282) italijanskega slikarja [[Gentile da Fabriano|Gentila da Fabriana]] iz leta 1423, ki jo hranijo v [[galerija Uffizi|galeriji Uffizi]] v [[Firence|Firencah]]. Delo je bilo podpisano nad [[predela (oltar)|predelo]]: ''OPVS GENTILIS DE FABRIANO''. Mojstrovina umetnika in [[mednarodna gotika|mednarodne gotike]] v Italiji na splošno ohranja dovršen izrezljani okvir v pozlačenem lesu, v veliki meri izviren. == Zgodovina == V florentinski zemljiški knjigi iz leta 1427, prvi v zgodovini, je bil bankir Palla Strozzi najbogatejši meščan mesta. Gentilejevo oltarno sliko je naročil takoj, ko je slednja prispela v Firence (nastanjena v istih hišah kot Strozzi) leta 1420<ref name=F173>De Marchi, cit., pag. 162.</ref> in je bila namenjena novi kapeli v baziliki Santa Trinita, ki jo je v teh letih zaključeval [[Lorenzo Ghiberti]]. Dokončana tri leta kasneje s pomočjo slikarjev, ki so prišli z njim, kot so Arcangelo di Cola da Camerino, Giovanni da Imola in Michele d'Ungheria<ref>Fossi, cit., pag. 173.</ref>, je bila slika srečen izraz takrat prevladujočega mednarodnega gotskega sloga, čeprav so bili 'renesančni' poskusi [[Masaccio|Masaccia]] in [[Filippo Brunelleschi|Brunelleschija]] že znani. Poznamo dokument o plačilu, ki je bil sam po sebi precejšen izdatek, 150 zlatih florinov. Veliko je bilo razpravljano o izbiri Palle Strozzija, kulturnega človeka, prefinjenega humanista in ljubitelja grške kulture, dela mednarodnega sloga in ne bolj avantgardnega dela, v renesančnem slogu. V resnici moramo upoštevati sožitje več kot ene vrste okusa v takratnih Firencah, kjer prehod iz enega sloga v drugega ni bil takojšen. Leta 1806 so med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] tablo preselili v skladišče, in jo leta 1810 prenesli v galerijo Accademia za izobraževanje mladih študentov. Leta 1812 je bila med napoleonskim razdejanjem Velikega vojvodstva Toskane prikrajšana za del predele s ''Predstavitvijo v templju'', ki je od takrat v muzeju [[Louvre]]. Leta 1919 je oltarna slika prispela v florentinsko galerijo s kopijo predele namesto izvirnika.<ref>La copia presente oggi agli Uffizi fu realizzata dal pittore Diomede della Bruna.</ref> == Opis == Tema [[Sveti trije kralji (praznik)|Poklon Treh kraljev]] se je dobro podala razkošni in bogati uprizoritvi, ki je slavila bogastvo stranke in spretnost umetnika. Gentile se je z naročilom znašel sproščeno, saj se je lahko posvetil približevanju večminutnim epizodam, na katere je gledalec vabljen, da se zadrži individualno, v skladu z literarnim modelom, ki ga ponuja bizantinska ekfraza, opisi / interpretacije umetniških del, ki so krožiči v Firencah vsaj od leta 1415. Naročnik je dejansko imel resnično 'bizantinsko strast', kar je pokazal z nakupom starodavnih kod in učenjem grščine pri Emanuelu Crisolori iz [[konstantinopel|Konstantinopla]]. Procesija Treh kraljev se razprostira po celotnem osrednjem delu slike in v zgornjem delu izkorišča tristransko obliko, ki ustvarja več žarišč akcije, obogatenih z nešteto naravoslovnimi in kostumskimi detajli, ki ustvarjajo živahen učinek, ko se pogled gledalca premika od enega detajla do drugega. Veliko je aplikacij v zlatu in srebru, v oblačilih, vpregi konj, lovskih psov, kron, mečev in daril. Kovine, nanesene v zelo tanke liste, so bile nato prostoročno vgravirane, izsekane ali prekrite z lahkimi glazurami, ki ustvarjajo razpršeni svetlobni učinek. V drugih primerih učinke [[relief (umetnost)|reliefov]] dosežemo z nanašanjem ''pastiglia'' (mavec in lepilo), prevlečene z zlatom in pigmenti. Prostor je neodvisen od katerega koli perspektivnega pravila, kljub globini prizora, liki pa se na kaotičen in prazničen način prekrivajo in ustvarjajo neresnično in pravljično celoto. Velika veščina Gentileja je tudi, da zna prenesti idejo o materialni komponenti tkanin, mehkosti polti, svežini vegetacije. === Lunete === Oltarna slika ne predstavlja niti enega prizora, ampak pripoveduje o celotnem potovanju treh orientalskih modrecev, ki so sledili kometu, da bi dosegli rojstvo otroka Jezusa. Pripoved se začne v treh lunetah, z leve, kjer lahko vidite Tri kralje, oblečene v zlato, ki vidijo komet z vrha Vettore, upodobljen kot pečina s pogledom na morje; procesija se takoj začne in prispe v osrednjo luneto blizu mesta Jeruzalem, poslikana v začarani pokrajini obdelanih polj in cvetočih gajev; končno zagledamo vhod v mesto. Ton povorke je moral biti popolnoma nov v Firencah, ki so podobne skupinam elegantnih aristokratov bolj kot lovska zabava kot verska scena. === Osrednja procesija === [[File:Gentile da fabriano, adorazione dei magi.jpg|300px|thumb|Detajl]] Nato se procesija znova prikaže z desne in zavzame celotno spodnjo polovico slike. Na levi je točka prihoda, jama z jaslimi, kjer se je naselil svetleči komet in kjer sta vol in osel pred jaslicami. Pred zavetjem dotrajane koče je [[sveti Jožef]], [[sveta Marija|Marija]], ki sedi z otrokom in dvema služabnikoma. Trije kralji pokleknejo pred otrokom: prvi, starejši, je že postavil krono k nogam Svete družine in počiva, da bi prejel otrokov blagoslov; njegov dar je že v rokah služabnikov; drugi, zrele starosti, bo kmalu pokleknil in z desno roko snema krono, z levico pa drži zlati kelih, svoj dar; tretji je pravkar sestopil s konja, hlapec mu v resnici še vedno odstranjuje ostroge, a s pogledom že gleda otroka in v roki drži zlato ampulo. Trije kralji so zastopani v treh obdobjih človeka: mladosti, zrelosti in starosti. Njihova oblačila so neverjetnega sijaja, z zlato brokatnimi arabeskami, bleščečimi pokrivali in pasovi z dragocenimi čepki. Za njimi sta v osrednjem položaju dva lika, dva dobro prepoznavna portreta: moški s sokolom v roki, z najbogatejšo obleko po oblačilih kraljev (damast z rastlinskimi vzorci, vendar brez pozlate) je naročnik Palla Strozzi, medtem ko je tisti ob njem, ki gleda proti gledalcu, verjetno njegov najstarejši sin Lorenzo, četudi je [[Giorgio Vasari]] namesto njega navedel Gentilejev avtoportret, je malo verjetno na tako vidnem položaju, poleg tega pa navedba umetnika, da poudari lastni portret s pogledom, usmerjenim h gledalcu, je nekoliko poznejši, vsebovan v delih [[Leon Battista Alberti|Leona Battiste Albertija]]. Številne so živali, ki animirajo prizor, začenši s skupino konj, ki jih prestrašen leopard spravi v gibanje centrifugalnih črt. Spodaj je hrt, upodobljen z naravoslovno natančnostjo, ki se razteza med konjskimi nogami z veličastnim zlatim ovratnikom, narejenim v reliefu. Spodaj so še en leopard, dromedar, dve opici, leteči sokol in druge ptice, ki ustvarjajo živahno eksotično zbirko. Med liki povorke izstopajo številni služabniki, med katerimi je eden v ospredju, ki ima meč enega od kraljev in ima naramnico, ki z zlatimi črkami reliefno opozarja na kufiške znake. === Vrhovi === [[File:Gentile da Fabriano 021.jpg|thumb|Ezekiel]] Oltarna slika je uokvirjena z bogato zlato leseno strukturo, ki meša siensko gotiko s florentinsko renesanso. Trije vrhovi so okrašeni s tondi v sredini in dvema prerokoma, ki ležita ob straneh, na vrhu pa so preprostejši kerubi. V levem robu je: * napoved angela (v tondu) * [[Ezekiel]] * Mihej V osrednjem robu * Odrešenik blagoslavlja (v tondu) * [[Mojzes]] * kralj [[David (kralj)|David]] V desni vrh * Marija oznanjena (v tondu) * Baruh * Izaija Na majhnih enojnih lancetnih oknih na straneh okvirja je Gentile predstavljal vrsto cvetličnih šopkov, ki so bili predstavljeni s svežino opazovanja, med seboj različni. Tam lahko prepoznate: krokuse, perunike, lilije, slak in borage. === Predela === [[File:Gentile da Fabriano 029.jpg|thumb|300px|Prizor ''Rojstvo'' v predeli.]] [[File:Gentile da Fabriano — Adoration of the Magi — Predella.jpg|thumb|300px|Prizor ''Beg v Egipt'' na predeli.]] Predela je sestavljena iz treh pravokotnih predelkov, ki prikazujejo (od leve) ''Rojstvo'', ''Beg v Egipt'' in kopijo ''Jezusova predstavitev v templju'', ki jo je leta 1903 naslikal Gaspare Diomede della Bruna (original je v lasti muzeja [[Louvre]] iz 19. stoletja) <ref>[http://arte.cini.it/fondi-fotografici/Opere/242267] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210524164814/http://arte.cini.it/fondi-fotografici/Opere/242267 |date=2021-05-24 }} Scheda Gentile da Fabriano - Adorazione dei Magi, Pala Strozzi]</ref>. ''Rojstvo'' je postavljeno ponoči, v isti postavitvi kot osrednja oltarna slika: na levi strani je videti isto rožnato stavbo, kjer Marijini služkinje počivata pod lokom: ena spi z glavo obrnjeno proti hrbtu, druga je budna in kuka na osrednji prizor, v katerem novorojenček oddaja sij svetosti, ki osvetljuje vse: Marija v čaščenju kleči, vol in osel v polkrogu ter sveti Jožef, ki po tradicionalni shemi spi nekoliko ob strani, da poudari svojo vlogo preprostega zaščitnika Marije in Jezusa, brez aktivne vloge pri rojstvu. Zelo luministično občutljiva je osvetljenost od spodaj strehe pred vrati stavbe in jame ali senc, ki pokrivajo le polovico strehe, pod katero so zavarovane služkinje. Podobna občutljivost osvetli le nekatere vejice mladike, na katero je naslonjen Jožef. V ozadju na desni nad epizodo napovedi pastirjem prevladuje druga svetleča prikazen, v tem primeru angelska. Preostala gola gorska pokrajina je v senci, pod zvezdnatim nebom, ki kaže zgodnjo atmosfersko perspektivo, v siju, ki se začne pojavljati blizu obzorja. Zgoraj levo je tudi rezina lune. ''Beg v Egipt'' je postavljen v bogato pokrajino z istimi protagonisti: Marijo z otrokom, jahajoča na oslu, Jožefom, ki vodi in dvema služkinjama zadaj. Če imajo osrednji liki za kuliso posebej ustvarjeno gomilo, se na straneh pokrajina razširi, kolikor seže oko. Jasno nebo dominira v poletnem dnevu in osvetli sadje na drevesih, gorskih vrhovih, gradovih in mestih, vključno s pravljičnim na desni, ki jih sestavljajo kupole, stolpi, zvoniki in druge zgradbe z neresničnimi pastelnimi barvami, ki ga je nekdo opredelil kot 'marcipan'.<ref>Minardi, cit., pag. 128.</ref> Cesta je gramozna, kamenčki so poslikani eden za drugim in zdi se, da celotna scena zgoraj levo sije v zlatem prahu, ki prihaja iz žarkov sončnega diska, popolnoma zlatega. === Pilastri === Stebri so okrašeni z večdelnimi razpokami, v katerih so predstavljene različne rože in rastline, raziskane z naravoslovnim videzom, značilnim za umetnika. Imajo zapletene in polne oblike, kot je značilno za umetnikova zrela dela, namesto urejene serije majhnih cvetov na zgodnjih slikah. Za boljši učinek realizma je umetnik po zelo iluzionistični shemi pogosto risal letake in nekatera socvetja neposredno na okvir, kot da štrlijo iz perforacij. == Obnova == Leta 2004 je bilo delo (z izjemo predele, ohranjene v Louvru) obnovljeno s prispevkom prof. Abrama Galassija, takratnega predsednika italijanskega podjetja Faber S.p.A<ref>[https://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2004/10/26/torna-splendere-oro-di-gentile.html Torna a splendere l'oro di Gentile]</ref> v Fabrianu. Obnova, ki sta jo vodila Sandra Freschi in Nicola Ann MacGregor pod nadzorom Alessandra Cecchija, direktorja oddelka za slikarstvo od srednjega veka do zgodnje renesanse, je na svetlo razkrila originalne lake, pristne zelenice in cvetne motive pod vrhovi, ustvarjene s tehniko voska, edini primer pri Gentile da Fabrianu. == Posebnost == Podrobnosti čaščenja v osrednjem delu dela so bile reproducirane v eni od obeh znamk, ki jih je izdala italijanska pošta v božični seriji leta 1970, z vrednostjo Lit.150. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Andrea De Marchi, Gentile da Fabriano. Un viaggio nella pittura italiana alla fine del gotico, Federico Motta Editore, Milano 2006. *AA.VV., Galleria degli Uffizi, collana I Grandi Musei del Mondo, Scala Group, Roma 2003. * {{navedi knjigo |author=Fossi, Gloria|year=2004 |title=Uffizi : arte, storia, collezioni |publisher=Giunti, Firenze |isbn=9788809036758 |cobiss= |pages=}} *Mauro Minardi, Gentile da Fabriano, collana I Classici dell'arte, RCS, Milano 2005. *Alessandro Cecchi, Gentile da Fabriano agli Uffizi, Silvana Editoriale, Milano 2005. ==Zunanje povezave== {{commonscat|Adorazione dei Magi by Gentile da Fabriano}} * [http://www.slideshare.net/valdesjm/u4-romanesque-2893691?next_slideshow=2 ] * Laetitiana Educational Video explaining the painting: https://www.youtube.com/watch?v=HccA2Hobzvk *[https://www.googleartproject.com/museums/uffizi/adoration-of-the-magi-43 Immagine ad alta risoluzione su Google art] *[https://www.uffizi.it/opere/adorazione-dei-magi Adorazione dei Magi] *[https://www.youtube.com/watch?v=op1NvWwWz6Y ANTONIO NATALI - ADORAZIONE DEI MAGI - GENTILE DA FABRIANO ] * E. Marianini, ''L’adorazione dei magi nell’arte'' [https://www.youtube.com/watch?v=uMez-8Y7yw8&t=40s Lezione gratuita su zoom di Elisa Marianini] [[Kategorija:Dela Gentila da Fabriana]] [[Kategorija:Slike leta 1423]] {{normativna kontrola}} fm9pf0t1brjrtleem3iplvail6tlw2a 0 500994 6742818 6448658 2026-08-26T09:26:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Nagrada Ita Rina */ 6742818 wikitext text/x-wiki '''Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev''' (kratica: '''DSI''') je slovensko [[društvo]], ki združuje [[Seznam slovenskih igralcev|slovenske igralce]] v avdiovizualnih delih. Ustanovljeno je bilo leta [[2018]], prvi predsednik pa je postal [[Sebastijan Cavazza]].<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Cavazza bo vodil društvo, ki bo zastopalo slovenske avdiovizualne igralce|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sebastian-cavazza-bo-vodil-drustvo-ki-bo-zastopalo-slovenske-avdiovizualne-igralce/454773|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-06|language=sl}}</ref> Društvo od leta 2021 podeljuje tudi stanovske nagrade.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Kdo je prejel nagrade DSI / SPU? + vabilo na KRAFFT v Kranj! – Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev|url=https://drustvodsi.si/kdo-je-prejel-nagrade-dsi-spu-vabilo-na-krafft-v-kranj/|accessdate=2021-06-06|language=sl-SI}}</ref> == Društvene nagrade == === Nagrada Ita Rina === Nagrada, poimenovana po filmski igralki [[Ita Rina|Iti Rina]], se podeljuje za življenjsko delo. * '''2021:''' [[Ivo Barišič]] * '''2022:''' [[Silva Čušin]] * '''2023:''' [[Špela Rozin]] in [[Boris Cavazza]] * '''2024:''' [[Ivanka Mežan]] * '''2025:''' [[Milena Zupančič]] in [[Boris Juh]] * '''2026:''' [[Ivo Ban]] === Nagrada Veliki plan === Nagrada Veliki plan se podeljuje za najboljše igralske stvaritve. {| class="wikitable" !Leto !Nagrajenec !Vloga !Sklic |- | rowspan="2" |[[2021]] |[[Ajda Smrekar]] |Nika Glavan v seriji ''[[V imenu ljudstva]]'' | rowspan="2" |<ref name=":0" /> |- |[[Urban Kuntarič]] |Sebastijan v seriji ''V imenu ljudstva'' |} === Nagrada Glas risanke === {| class="wikitable" !Leto !Nagrajenec !Vloga !Sklic |- |[[2021]] |[[Rok Vihar]] |Bučko v risani seriji ''Šola za pošasti'' |<ref name=":0" /> |} === Nagrada LOK === Nagrada LOK se podeljuje za izjemno plesno stvaritev na filmskem in avdiovizualnem področju. {| class="wikitable" !Leto !Nagrajenec !Sklic |- |[[2021]] |Ustarjalci filma Circulat |<ref name=":0" /> |} === Priznanje Kontraplan === Nagrada se podeljuje za "zaslužnega filmskega sodelavca, ki je s svojim delom pripomogel k odličnosti igralk in igralcev v avdiovizualni produkciji"<ref name=":0" /> * 2021: [[Mojca Gorogranc Petrushevska]], kreatorka maske == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://drustvodsi.si/ Spletna stran] [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2018]] 4k8mqd7k6g7ammk77xdpjr13a9jpvvb 0 501170 6742668 6721659 2026-08-25T19:37:33Z MaksiKavsek 244409 /* Kritiki */ Dežman 6742668 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Preboj | director = [[Dejan Babosek]] | producer = Jernej Brajer<br>Aljaž Verhovnik<br>Dejan Babosek | screenplay = Dejan Babosek<br>Martin Horvat | based on = ''Past na Menini planini'' ([[Franc Sever - Franta]]) | studio = Narayan produkcija | distributor = Fivia | released = 17. oktober 2019 (Slovenija)<br>5. julij 2020 (ZDA) | runtime = 86 minut | country = Slovenija | language = slovenščina<br>nemščina<br>srbščina | budget = 40.000 € }} '''''Preboj''''' je [[Slovenija|slovenski]] nizkoproračunski [[partizanski film]] iz leta [[2019]]. Režiral ga je [[Dejan Babosek]]. === Zgodba === Marca 1945 se je v hudi zimi skupina 500 partizanov umaknila na visokogorsko planoto. Obkolila jih je SS divizija z 12 tisoč vojaki. Po peturni bitki so se pod vodstvom [[Franc Sever - Franta|Franca Severja - Frante]] prebili na prostost.<ref>{{Navedi splet|title=Epopeja slovenskega partizanstva|url=https://www.mladina.si/193499/epopeja-slovenskega-partizanstva/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-10|date=12. oktober 2019}}</ref> Zgodba o bitki na [[Menina planina|Menini planini]] temelji na Frantini knjigi spominov, vključeni so bili še spomini kurirja Franca Bere, radiotelegrafista Rudija Fajferja, šifrantke Valerije Skrinjar Trvz ter mitraljezca Jožeta Strniše.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=»PREBOJ« – IGRANO-DOKUMENTARNI FILM O BITKI NA MENINI PLANINI|url=https://www.svobodnabeseda.si/preboj-igrano-dokumentarni-film-o-bitki-na-menini-planini/|accessdate=2021-06-10|language=sl-SI|website=svobodnabeseda.si}}</ref> === Financiranje in produkcija === Vrednost projekta je bila ocenjena na 40.000 evrov.<ref>{{Navedi splet|title=FILM O BITKI NA MENINI PLANINI|url=http://kd-severinsali.si/zanimivosti/film-o-bitki-na-menini-planini|accessdate=2021-06-10|language=sl-SI|date=14. januar 2019|website=KD Severin Šali|last=Koncilija|first=Franci}}</ref> Dodani so bili arhivski filmski material in fotografije. [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]] se je projekta lotila z lastnimi sredstvi ter s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Donatorji določene višine zneska so dobili značko ali dve karti za ogled filma. Na slovenski spletni platformi za množično financiranje Adrifund so načrtovali zbiranje 10.000 evrov, dobili so jih 12.901 od 271 podpornikov. Skupaj je darovalo približno 1000 posameznikov.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://topnews.si/2019/10/13/video-nemci-vceraj-zasedli-ljubljano-ki-pa-je-bila-v-nekaj-minutah-spet-osvobojena-promocija-filma-preboj-pri-presernovem-spomeniku/|title=(VIDEO) Nemci včeraj “zasedli” Ljubljano, ki pa je bila v nekaj minutah spet “osvobojena” – Na promociji filma “Preboj” tudi transparent “Rešimo se Janše”|date=13. oktober 2019|accessdate=11. junij 2021|website=topnews.si|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231113/http://topnews.si/2019/10/13/video-nemci-vceraj-zasedli-ljubljano-ki-pa-je-bila-v-nekaj-minutah-spet-osvobojena-promocija-filma-preboj-pri-presernovem-spomeniku/|url-status=dead}}</ref> Jeseni 2018 so opravili zgodovinske raziskave, naredili scenarij in posneli intervjuje s preživelimi borci.<ref>{{Navedi splet|title=Preboj - Adrifund|url=https://www.adrifund.com/project/view/629|website=www.adrifund.com|accessdate=2021-06-10|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231115/https://www.adrifund.com/project/view/629|url-status=dead}}</ref> Snemanje se je začelo februarja 2019, končali so ga v 12 snemalnih dneh, snemali so na [[Velika planina|Veliki planini]] ter v [[Kamnik|Kamniku]] z okolico. Težave so imeli s spreminjajočim se vremenom in pomanjkanjem snega. Logistično podporo je nudilo Kulturno zgodovinsko društvo Triglav.<ref>{{Navedi splet|title=V kina prihaja partizanska epopeja Preboj, poklon vrednotam NOB-ja|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-kina-prihaja-partizanska-epopeja-preboj-poklon-vrednotam-nob-ja/502253|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-10|language=sl|date=15. oktober 2019}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poteka snemanje partizanskega filma »Preboj«|url=https://www.zzb-nob.si/aktualno/poteka-snemanje-partizanskega-filma-preboj/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|date=2019-02-18|accessdate=2021-06-10}}</ref> Najprej so načrtovali igrano-dokumenatrni film, nato pa so se odločili izdati najprej igranega, nato pa še igrano-dokumentarnega.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/10/21/film-o-legendarnem-partizanskem-preboju|title=Film o legendarnem partizanskem preboju|date=22. oktober 2019|accessdate=10. junij 2021|website=Primorske novice}}</ref> === Promocija === Predstavitev filma je bila 12. oktobra 2019 v mestni hiši v Ljubljani. Pri Prešernovem spomeniku so igralci v vlogah nemških vojakov in partizanov prikazali zasedbo in osvoboditev Ljubljane. Prisotna sta bila tudi [[Milan Brglez]] in [[Svetlana Makarovič]].<ref name=":2" /> == Odziv v medijih, pri kritikih in gledalcih == === Mediji === [[Nova24TV|Nova24tv.si]] je Franto označila za vojnega zločinca in lažnivca ter zasmehovala ''Preboj'' zaradi številnih orožarskih pomanjkljivosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-fantazije-in-patetika-o-preboju-in-franti-kako-so-mu-v-enem-boju-zivljenje-resile-cutarica-cigaretnica-in-nato-se-partizanski-kurir/|title=[Video] Fantazije in patetika o Preboju in Franti: Kako so mu v enem boju življenje rešili čutarica, cigaretnica in nato še partizanski kurir|date=24. oktober 2019|accessdate=11. junij 2021|website=nova24tv.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/l-preboj-prva-objektivna-recenzija-partizanskega-filma-ki-spravlja-avtorje-zgodbe-in-filma-v-veliko-zadrego/|title=Preboj: Prva objektivna recenzija partizanskega filma, ki spravlja avtorje zgodbe in filma v veliko zadrego!|date=22. maj 2021|accessdate=11. junij 2021|website=nova24tv.si}}</ref> === Kritiki === Anžeta Lebingerja film kljub dobrim namenom ni navdušil zaradi slabe nemščine in maloštevilnosti nemških vojakov, neprepričljivega trpljenja partizanov, odsotnosti vélikih igralcev, premajhnega proračuna in Baboskovega okornega scenarija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042911769|title=Recenzija filma Preboj – Amaterji na Menini|date=22. oktober 2019|accessdate=10. junij 2021|website=Dnevnik|last=Lebinger|first=Anže|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231113/https://www.dnevnik.si/1042911769|url-status=dead}}</ref> Za [[Gorazd Trušnovec|Gorazda Trušnovca]] je žanr partizanskega filma zaradi velikih režiserskih imen iz preteklosti preveč svet, da bi si ''Preboj'' zaslužil to oznako. Napisal je, da gre za naivni ljubiteljski poskus zgodovinske inscenacije, ki včasih deluje kot karikatura ali pa nenamerna parodija, tudi zaradi glasbene opreme. Film se mu zdi zanimiv, ker kaže na resnico o [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], ki ni bila vedno zmagovit in pogumen. Omenil je tudi slovensko ljubezen do zgodb o vojaških debaklih ([[Dražgoška bitka]], [[Pohorski bataljon]] in [[Krst pri Savici]]), t.i. »luzersko kulturosfero«. Zmagi grofa [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]], poveljnika kranjskih čet, nad trikrat večjo turško vojsko pri Sisku konec 16. stoletja, in [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] nad [[JLA]] se mu zdita v primerjavi s partizanščino za današnji čas preveč politično nekorektni.<ref>{{Navedi splet|title=Preboj|url=https://ars.rtvslo.si/2019/10/preboj/|website=ars.rtvslo.si|accessdate=2021-06-10|date=18. oktober 2019|first=Gorazd|last=Trušnovec}}</ref> [[Marcel Štefančič jr.]] je dal oceno »proti«.<ref>{{Navedi splet|title=Preboj|url=https://www.mladina.si/193594/preboj/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-10|date=18. oktober 2019|publisher=ZAHTEVANA NAROČNINA|last=Štefančič mlajši|first=Marcel}}</ref> [[Jože Dežman]] je dejal, da je: ''Film Preboj najslabši možni partizanski film in je sramota za vsakega normalnega človeka; navsezadnje'' ''tudi jaz kot potomec partizanske družine se globoko sramujem, da morajo partizane žaliti na tak način''.<ref>{{Navedi splet |last=Berlec |first=Metod |date=12. 6. 2021 |title=[BEREMO] 12.06.2021 Nova24TV Gost Jože Dežman, 45:19-44:35 |url=https://www.youtube.com/watch?v=bYsBfIs62wI |access-date=2026-08-25 |website=youtube.com}}</ref> === Obisk v kinu === Film je videlo 17.004 gledalcev.<ref>str. 24. Statistični podatki za leto 2019. https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf. pridobljeno 10. junija 2021</ref> == Zasedba == {{Columns-start}} * [[Domen Valič]]: komandant Franc Sever - Franta * Jernej Gašperin: radiotelegrafist Rudolf Pfeiffer * Ana Špik: šifrantka Valerija Skrinjar Tvrz * Lovro Zafred: mitraljezec Jože Strniša * Denys Bilash: kurir Franc Bera * [[Rok Vihar]]: general SS [[Erwin Rösener]] * Jan Bučar: dr. Lazo * Miha Rodman: komandant vdv bataljona {{Column}} * Dominik Vodopivec: partizan Dan * Marko Plantan: SS poročnik Johaness Krepp * [[Andrei Lenart]]: partizan Lovro * Darja Krhin: bolničarka Ana * [[Valentina Plaskan]]: bolničarka Vesna * [[Darko Nikolovski]]: partizan Harkov * Tines Špik: komandant brigade * Tjan Premzl: sine {{Columns-end}} == Ekipa == * producenti: Jernej Brajer, Aljaž Verhovnik in Dejan Babosek * fotografija. Gregor Kitek * glasba: Tim Žibrat * montaža: Dejan Babosek * scenografija: Urška Mazej * kostumografija: Barbara Drmota * maska: Barbara Hren in Darja Krhin * zvok: Borut Berden == Nagrade == === [[Festival slovenskega filma 2020|23. Festival slovenskega filma 2020]] === * vesna občinstva * vesna za posebne dosežke == Izdaje na nosilcih == * ''Preboj''. video DVD. Vojnik: Fivia, 2020 == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{BSF|preboj|Preboj}} * {{IMDb-naslov|id=11006500}} [[Kategorija:Filmi leta 2019]] [[Kategorija:Slovenski vojni filmi]] [[Kategorija:Partizanski filmi]] [[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]] [[Kategorija:Neodvisni filmi]] frhrm3j9t3qz2ulua3z1vv8dzx3l62k 0 504638 6742528 6701216 2026-08-25T12:56:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742528 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Obsesivno-kompulzivna motnja | image = OCD handwash.jpg | caption = Pri nekaterih ljudeh z OKM se pojavlja pogosto in pretirano umivanje rok. | field = [[psihiatrija]] | symptoms = bolnik čuti potrebo po mnogokratnem preverjanju stvari, zelo pogosto ponavlja nekatere rutinske postopke, velikokrat ga prevzamejo določene vsiljene misli<ref name=NIH2015 /> | complications = [[trzaj]] (tik), [[anksioznostna motnja]], [[samomor]]<ref name=DSM5 /><ref name=Ang2015 /> | onset = pred dopolnjenimi 35 leti<ref name=NIH2015 /><ref name=DSM5 /> | duration = | causes = neznano<ref name=NIH2015 /> | risks = [[zloraba otroka]], [[stres]]<ref name=DSM5 /> | diagnosis = odvisna od simptomov<ref name=DSM5 /> | differential = anksioznostna motnja, [[velika depresivna motnja]], [[motnje hranjenja]], [[obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja]]<ref name=DSM5 /> | prevention = | treatment = [[psihoterapija]], [[selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina]], [[klomipramin]]<ref name=NEJM2014 /><ref name=Ve2014 /> | medication = | prognosis = | frequency = 2.3%<ref name=Good2014 /> | deaths = | alt = }} '''Obsesivno-kompulzivna motnja''' ('''OKM''' ali '''OCD''') je [[Duševna motnja|duševna]] in [[vedenjska motnja]],<ref>Drs; {{navedi splet |url=https://www.who.int/classifications/icd/en/bluebook.pdf |title= The ICD-10 Classification of Mental and Behavioural Disorders Clinical descriptions and diagnostic guidelines |first1=Norman|last1= Sartorius|author-link=Norman Sartorius|last2= Henderson|first2=A.S.|last3= Strotzka|first3=H.|last4= Lipowski|first4=Z. |last5= Yu-cun|first5=Shen|last6=You-xin|first6=Xu |last7=Strömgren|first7=E. |last8= Glatzel|first8=J. |last9= Kühne|first9=G.-E.|last10= Misès|first10=R.|last11=Soldatos|first11=C.R. |last12= Pull|first12=C.B.|last13= Giel|first13=R.|last14= Jegede|first14=R.|last15=Malt|first15=U. |last16= Nadzharov|first16=R.A.|last17= Smulevitch|first17=A.B.|last18= Hagberg|first18=B.|last19= Perris|first19=C.|last20= Scharfetter|first20=C. |last21= Clare|first21=A. |last22= Cooper|first22=J.E. |last23= Corbett|first23=J.A. |last24=Griffith Edwards |first24=J. |last25= Gelder|first25=M.|last26= Goldberg|first26=D.|last27= Gossop|first27=M.|last28= Graham|first28=P.|last29=Kendell|first29=R.E. |last30= Marks|first30=I.|last31= Russell|first31=G.|last32= Rutter|first32=M.|last33= Shepherd|first33=M.|last34= West |first34=D.J.|last35= Wing |first35=J. |last36= Wing|first36=L.|last37= Neki|first37=J.S. |last38= Benson|first38=F.|last39= Cantwell|first39=D. |last40=Guze|first40=S. |last41= Helzer|first41=J.|last42= Holzman|first42=P.|last43= Kleinman|first43=A.|last44=Kupfer|first44=D.J.|last45= Mezzich|first45=J. |last46= Spitzer|first46=R. |last47=Lokar |first47=J. |website=www.who.int [[World Health Organization]] |publisher=[[Microsoft Word]] |agency=bluebook.doc |page=116 (foot) |access-date=23 June 2021 |url-status=live|via=[[Microsoft Bing]]}}</ref> v okviru katere oseba velikokrat doživlja določene [[Prisiljena misel|prisiljene misli]] (tako imenovane '''obsesije''') in/ali čuti potrebo po večkratnem izvajanju določenih rutinskih postopkov (tako imenovanih '''kompulzij'''). Zaradi motnje bolnik čuti stisko in s težavo preživlja vsakdanje življenje.<ref name="NIH2015" /><ref name="DSM5" /> Oboleli ne zmore nadzirati tovrstnih misli ali dejanj za več kot kratek čas.<ref name="NIH2015" /> Med pogoste kompulzije spadajo pretirano [[umivanje rok]], preštevanje stvari in preverjanje, ali so vrata zaklenjena.<ref name="NIH2015" /> Neprestano in dolgotrajno (včasih celo več kot eno uro na dan<ref name="DSM5">{{navedi knjigo|title=Diagnostic and statistical manual of mental disorders : DSM-5|date=2013|publisher=American Psychiatric Publishing|location=Washington|isbn=978-0-89042-555-8|pages=[https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/237 237–242]|edition=5|url=https://archive.org/details/diagnosticstatis0005unse/page/237}}</ref>) izvajanje omenjenih aktivnosti negativno vpliva na človekovo vsakdanje življenje.<ref name="NIH2015">{{navedi splet|title=What is Obsessive-Compulsive Disorder (OCD)?|url=http://www.nimh.nih.gov/health/topics/obsessive-compulsive-disorder-ocd/index.shtml|website=U.S. National Institutes of Health (NIH)|author=The National Institute of Mental Health (NIMH)|date=January 2016|access-date=24 July 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20160723194024/http://www.nimh.nih.gov/health/topics/obsessive-compulsive-disorder-ocd/index.shtml|archive-date=23 July 2016}}</ref> Večina odraslih z OKM se zaveda, da tovrstna vedenja niso smiselna.<ref name="NIH2015" /> Stanje se povezuje s [[trzaj]]i (tiki), [[Anksioznostna motnja|anksioznostno motnjo]] in zvišano verjetnostjo za [[samomor]].<ref name="DSM5" /><ref name="Ang2015">{{cite journal|last1=Angelakis|first1=I|last2=Gooding|first2=P|last3=Tarrier|first3=N|last4=Panagioti|first4=M|title=Suicidality in obsessive compulsive disorder (OCD): A systematic review and meta-analysis.|journal=[[Clinical Psychology Review]]|publisher=[[Pergamon Press]]|location=Oxford, England|date=25 March 2015|volume=39|pages=1–15|pmid=25875222|doi=10.1016/j.cpr.2015.03.002}}</ref> Vzrok za pojav OKM je neznan.<ref name="NIH2015" /> Predvideva se, da so vključene določene [[Genetika|genetske]] komponente, saj motnja v večji meri vpliva na enojajčna kot na dvojajčna [[dvojčka]]. Med dejavnike tveganja spadajo tudi zgodovina [[Zloraba otroka|zlorabe otrok]] in drugih [[stres]] povzročajočih dogodkov. Nekateri primeri OKM naj bi se pojavili po [[okužba]]h. Diagnoza OKM temelji na [[simptom]]ih.<ref name="DSM5" /> Za analiziranje intenzitete obsesivno-kompulzivne motnje se v praksi uporabljajo mnoge različne lestvice.<ref name="Fenske_2009">{{cite journal | vauthors = Fenske JN, Schwenk TL | title = Obsessive compulsive disorder: diagnosis and management | journal = American Family Physician | volume = 80 | issue = 3 | pages = 239–45 | date = August 2009 | pmid = 19621834 | url = http://www.aafp.org/afp/2009/0801/p239.html | url-status = live | archive-url = https://web.archive.org/web/20140512222223/http://www.aafp.org/afp/2009/0801/p239.html | archive-date = 12 May 2014 }}</ref> Druge motnje s podobnimi simptomi so anksioznostna motnja, [[velika depresivna motnja]], [[motnje hranjenja]], [[tik]]i in [[obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja]] (OKOM).<ref name="DSM5" /> Zdravljenje navadno vključuje [[Psihoterapija|psihoterapijo]], kot je [[kognitivna vedenjska terapija]] (CBT), [[antidepresiv]]e, kot so [[Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina|selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina]] (SSRI), in [[triciklični antidepresiv]] [[klomipramin]].<ref name="NEJM2014" /><ref name="Ve2014" /> V okviru kognitivne vedenjske terapije se obolelega z OKM navadno izpostavlja njegovim strahovom in obsesijam, medtem ko mu je onemogočeno izvajanje kompulzij, ki običajno spremljajo obsesije.<ref name="NEJM2014">{{cite journal | author = Grant JE | title = Clinical practice: Obsessive-compulsive disorder. | url = https://archive.org/details/sim_new-england-journal-of-medicine_2014-08-14_371_7/page/646 | journal = The New England Journal of Medicine | volume = 371 | issue = 7 | pages = 646–53 | date = 14 August 2014 | pmid = 25119610 | doi = 10.1056/NEJMcp1402176}}</ref> Klomipramin naj bi bil podobno učinkovit kot SSRI, a ima intenzivnejše neželene učinke in se zatorej uporablja drugotno.<ref name="NEJM2014" /> [[Atipični antipsihotik]]i ([[antipsihotik]]i druge generacije) so uporabni predvsem kot dopolnitev zdravljenja s SSRI pri nekaterih težavnejših primerih, a je z njimi povezano večje tveganje neželenih učinkov.<ref name="Ve2014">{{cite journal |last1=Veale |first1= D|last2= Miles|first2=S |last3=Smallcombe |first3= N|last4=Ghezai |first4=H |last5=Goldacre |first5=B|last6=Hodsoll |first6=J |date=29 November 2014 |title=Atypical antipsychotic augmentation in SSRI treatment refractory obsessive-compulsive disorder: a systematic review and meta-analysis. |journal=BMC Psychiatry|volume= 14|pages=317 |doi=10.1186/s12888-014-0317-5 |pmid=25432131 |pmc=4262998}}</ref><ref name="Dec2010">{{cite journal |vauthors=Decloedt EH, Stein DJ | title = Current trends in drug treatment of obsessive-compulsive disorder | journal = Neuropsychiatr Dis Treat | volume = 6 |pages = 233–42 | year = 2010 | pmid = 20520787 | pmc = 2877605 | doi = 10.2147/NDT.S3149}}</ref> Brez zdravljenja lahko stanje traja več desetletij.<ref name="DSM5" /> Obsesivno-kompulzivna motnja vpliva na približno 2,3% ljudi v neki točki njihovega življenja.<ref name="Good2014">{{cite journal|last1=Goodman|first1=WK|last2=Grice|first2=DE|last3=Lapidus|first3=KA|last4=Coffey|first4=BJ|title=Obsessive-compulsive disorder.|url=https://archive.org/details/sim_psychiatric-clinics-of-north-america_2014-09_37_3/page/n14|journal=The Psychiatric Clinics of North America|date=September 2014|volume=37|issue=3|pages=257–67|pmid=25150561|doi=10.1016/j.psc.2014.06.004}}</ref> Ni običajno, da bi se simptomi začeli po starosti dopolnjenih 35 let; več kot polovica ljudi razvije težave pred starostjo 20 let.<ref name="NIH2015" /><ref name="DSM5" /> Razmerje med obolelimi moškimi in ženskami je približno enako.<ref name="NIH2015" /> OKM je razširjen po celotnem svetu.<ref name="DSM5" /> Fraza ''obsesivno–kompulziven'' se v družbi občasno uporablja nepovezano z OKM za opisovanje nekoga, ki je [[Perfekcionizem|perfekcionističen]], natančen, vztrajen ipd.<ref>{{navedi knjigo |last1= Bynum |first1= W.F. |last2= Porter |first2= Roy |last3= Shepherd |first3= Michael |title= The anatomy of madness: essays in the history of psychiatry |date= 1985 |publisher= Routledge |location= London |isbn= 978-0-415-32382-6 |pages= 166–187 |chapter= Obsessional Disorders: A Conceptual History. Terminological and Classificatory Issues.}}</ref> {{TOC limit}} == Znaki in simptomi == === Obsesije === [[File:Hortus Deliciarum - Hell.jpg|thumb|Ljudje z OCD lahko doživljajo [[Prislijena misel|prislijene misli]], kot je denimo razmišljanje o hudiču. Na sliki je prikaz interpretacije [[Pekel|pekla]].|255x255_pik]] '''Obsesije''' so misli, ki se pojavljajo kljub naporom posameznika, da bi jih ignoriral.<ref name="Review10">{{cite journal |first1=Y|last1=Markarian|first2=MJ|last2=Larson|first3=MA|last3=Aldea|first4=SA|last4=Baldwin|first5=D|last5=Good|first6=A|last6=Berkeljon|first7=TK|last7=Murphy|first8=EA|last8=Storch|first9=D|last9=McKay| title = Multiple pathways to functional impairment in obsessive-compulsive disorder |url=https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2010-02_30_1/page/78| journal = [[Clinical Psychology Review]] |volume = 30 | issue = 1 | pages = 78–88 | date = February 2010 | pmid = 19853982 | doi = 10.1016/j.cpr.2009.09.005}}</ref> Oboleli z OKM pogosto opravljajo določena opravila, oziroma tako imenovane kompulzije, s pomočjo katerih se lahko razbremenijo z obsesijami povezane tesnobe. Med posamezniki z OKM se pojavljajo raznolike obsesije, ki variirajo tudi v svoji intenziteti. Hujše obsesije so pogosto povezane s ponavljajočimi se vsiljenimi mislimi o smrti družinskega člana ali dobrega prijatelja.{{sfn|Baer|2001|pp=33, 78}}{{sfn|Baer|2001|p=xiv}} Druge obsesije zadevajo možnost, da bo nekdo ali nekaj (nek človek, [[Bog]], [[Satan]] ali [[bolezen]]) škodovalo ljudem ali stvarem, za katere je bolniku mar.<ref name="Mash">{{navedi knjigo|first1=Eric J.|last1=Mash|first2=David A.|last2=Wolfe|title=Abnormal child psychology|url=https://archive.org/details/abnormalchildpsy0000mash_m0o0|edition=3|date=2005|publisher=[[The Thomson Corporation|Thomson Wadsworth]]|location=[[Belmont, California]]|page=[https://archive.org/details/abnormalchildpsy0000mash_m0o0/page/197 197]|isbn= 978-1305105423}}</ref> Nekateri ljudje z OKM doživljajo seksualne obsesije, ki pogosto vključujejo prisiljene misli ali slike poljubljanja, dotikanja, ljubkovanja, [[Oralni spolni odnos|oralnega]] in [[Analni spolni odnos|analnega]] spolnega odnosa, [[Spolni odnos|spolnega akta]], [[incest]]a in [[Posilstvo|posilstva]]. V tovrstne obsesije so lahko vključeni popolni neznanci, pa tudi znanci, starši, otroci, družinski člani, prijatelji, sodelavci, živali in verske osebnosti. V obsesijah gre lahko za bodisi [[Heteroseksualnost|heteroseksualno]] bodisi [[Homoseksualnost|homoseksualno]] prakso, pri čemer starost ni ovira.<ref name="Osgood">{{navedi splet|first=Deborah|last=Osgood-Hynes|url=http://www.raminader.com/PDFs%20Uploaded/OCD%20-%20Thinking%20Bad%20Thoughts.pdf|title=Thinking Bad Thoughts|publisher=MGH/McLean OCD Institute|location=Belmont, Massachusetts|access-date=30 December 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20111115230001/http://raminader.com/PDFs%20Uploaded/OCD%20-%20Thinking%20Bad%20Thoughts.pdf|archive-date=15 November 2011}}</ref> Občasne vsiljene misli neprijetnih stvari (med drugim tudi seksualne vsebine) so normalna stvar vsakega človeka; oboleli z OKM pa tovrstnim mišljenjem dajejo velik pomen. Primer so obsesivni strahovi, povezani s [[Spolna orientacija|spolno orientacijo]], ki se lahko pri bolniku z OKM pojavijo kot kriza [[Spolna identiteta|spolne identitete]].<ref name="hocd">{{navedi splet |last1=Williams |first1=Monnica |title=Sexual Orientation Worries in Obsessive-Compulsive Disorder |url=https://www.ocdtypes.com/so-ocd_hocd.php |website=OCD Types |access-date=4 February 2021 |archive-date=2013-01-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130107041718/https://www.ocdtypes.com/so-ocd_hocd.php |url-status=dead }}</ref><ref name="so-ocd">{{cite journal |last1=Williams |first1=Monnica |last2=Farris |first2=Samantha |title=Sexual Orientation Obsessions in Obsessive-Compulsive Disorder: Prevalence and Correlates |journal=Psychiatry Research |date=2011 |volume=187 |issue=1–2 |pages=156–159 |doi=10.1016/j.psychres.2010.10.019|pmid=21094531 |pmc=3070770 }}</ref> Nadalje dvomi, ki spremljajo OKM, pogosto vodijo v negotovost, saj posameznik pretehtava, ali naj reagira glede na zaskrbljujoče misli. Posledično se velikokrat pojavi tudi samokriticizem in sovraštvo do samega sebe.<ref name="Osgood" /> Večina posameznikov z OKM sicer razume, da so tovrstne misli nerealne: kljub temu pa čutijo dolžnost, da ravnajo, kot da so vsa ta razmišljanja pravilna. Takšen primer je denimo oseba, ki prakticira [[kompulzivno kopičenje stvari]], in čuti, da je treba anorgansko materijo obravnavati, kot da ima pravice živih organizmov, medtem ko se isti posameznik na bolj intelektualni ravni zaveda, da je tovrstno vedenje popolnoma iracionalno.<ref>{{cite journal|last1=Murphy|first1=DL|last2=Timpano|first2=KR|last3=Wheaton|first3=MG|last4=Greenberg|first4=BD|last5=Miguel|first5=EC|title=Obsessive-compulsive disorder and its related disorders: a reappraisal of obsessive-compulsive spectrum concepts.|journal=Dialogues in Clinical Neuroscience|date=2010|volume=12|issue=2|pages=131–48|doi=10.31887/DCNS.2010.12.2/dmurphy|pmid=20623919|pmc=3181955}}</ref> Obsesivno-kompulzivna motnja se občasno pojavlja brez kompulzij. Tovrstni tip OKM je po nekaterih ocenah prisoten pri 50–60% primerih.<ref>{{cite journal |first1=Myrna M.|last1=Weisman|title = The cross national epidemiology of obsessive–compulsive disorder | journal = New Developments in Obsessive-Compulsive and Spectrum Disorders| volume = 3 | issue = 1| pages = 6–9 |date = May 1998}}</ref> === Kompulzije === Nekateri oboleli z OKM izvajajo kompulzivne rituale – '''kompulzije''', saj čutijo močno potrebo po takšnih aktivnostih. Drugi kompulzije prakticirajo, da bi ublažili tesnobnost, ki je posledica obsesij. Takšni ljudje pogosto mislijo, da bo izvajanje kompulzij bodisi preprečilo nek neljub dogodek bodisi zavrlo vnovično pojavljanje neprijetnih obsesivnih misli. Na [[obsesivno-kompulzivni spekter]] spadajo denimo [[dermatilomanija]] (trganje, praskanje kože), [[trihotilomanija]] (puljenje las) in [[grizenje nohtov]].<ref name="DSM5" /> Delež tistih, pri katerih se pojavljajo takšne kompulzije, se sicer zaveda, da je njihovo vedenje nesmiselno, a vseeno čutijo močno potrebo po izvajanju kompulzij, s pomočjo katerih bi se lahko izognili tesnobnosti in občutkom panike.<ref name="DSM5" /><ref>{{citation|title=Highlights of Changes from DSM-IV-TR to DSM-5|url=http://www.dsm5.org/documents/changes%20from%20dsm-iv-tr%20to%20dsm-5.pdf|publisher=American Psychiatric Association|page=7|year=2013|access-date=12 April 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20131019204551/http://www.dsm5.org/Documents/changes%20from%20dsm-iv-tr%20to%20dsm-5.pdf|archive-date=19 October 2013}}</ref> Med pogoste kompulzije spadajo umivanje rok, čiščenje, preverjanje stvari (kot so ključavnice na vratih), ponavljanje nekih vedenjskih vzorcev (prižiganje in ugašanje stikal), urejanje predmetov na določen način in prošenje za pomiritev.<ref>{{navedi knjigo|author=Boyd MA |title=Psychiatric Nursing |journal=Issues in Mental Health Nursing |volume=15 |issue=1 |pages=13–26 |publisher=Lippincott Williams & Wilkins|year=2007|url=https://books.google.com/books?id=3UUuXw7ISM0C&pg=PA418|isbn=978-0-397-55178-1|pmid=8119793 |doi=10.3109/01612849409074930 }}</ref> Kompulzije se razlikujejo od [[trzaj]]ev ali tikov (kot so dotikanje, tapkanje, drgnjenje ali mežikanje)<ref>{{cite journal|last=Storch|title=Obsessive-compulsive disorder in youth with and without a chronic tic disorder|journal=Depression and Anxiety|year=2008|volume=25|issue=9|pages=761–767|doi=10.1002/da.20304|pmid=17345600|s2cid=30858531|display-authors=etal}}</ref> in stereotipnih gibanj (kot so udarjanje z glavo, zibanje telesa, grizenje samega sebe), ki so navadno manj zapleteni in niso povezani z obsesijami. Občasno je razlikovanje med kompulzijami in kompleksnimi trzaji težavno.<ref name="DSM5" /> Pri 10–40% obolelih z OKM so prisotni tudi tiki, ki trajajo vse življenje.<ref>{{citation|last=Conelea|year=2014|title=Tic-related obsessive-compulsive disorder (OCD): phenomenology and treatment outcome in the Pediatric OCD Treatment Study II|journal=Journal of the American Academy of Child & Adolescent Psychiatry|volume=53|issue=12|pages=1308–16|doi=10.1016/j.jaac.2014.09.014|pmid=25457929|display-authors=etal|pmc=4254546}}</ref> [[File:Derma me.JPG|thumb|upright=1.3|[[Dermatilomanija]] je motnja, kjer se posameznik nenehno praska, si trga kožo in ji škoduje tudi na druge mogoče načine.]] Ljudje se na kompulzije zanašajo, da bi se izognili obsesivnim mislim; kljub temu se zavedajo, da je olajšanje zgolj začasno in se bodo vsiljene misli že kmalu vrnile. Nekateri bolniki se kompulzij poslužujejo, da bi se z njihovo pomočjo izognili situacijam, ki lahko sprožijo obsesije. Četudi nekateri ljudje večkrat ponavljajo določene aktivnosti, ni nujno, da jih izvajajo kompulzivno. Na primer, priprava na spanje, učenje nove spretnosti in verske aktivnosti niso kompulzije. Ali je neko dejanje kompulzija ali zgolj navada, je v veliki meri odvisno od konteksta, v katerem se aktivnost izvaja. Takšen primer je poklic knjižničarja, pri katerem je normalno, da bo oseba 8 ur na dan razporejala knjige, medtem ko je abnormalno, da bi isto stvar delala druga oseba. Z drugimi besedami, navada naredi posameznikovo življenje učinkovitejše, medem ko so kompulzije vselej moteči faktor.<ref>{{navedi splet| url= http://www.webmd.com/anxiety-panic/guide/obsessive-compulsive-disorder.| title= Obsessive-Compulsive Disorder, (2005)| access-date= 15 December 2009| archive-date= 2020-05-14| archive-url= https://web.archive.org/web/20200514170454/http://www.webmd.com/anxiety-panic/guide/obsessive-compulsive-disorder.| url-status= dead}}</ref> Poleg doživljanja tesnobnosti in straha, ki navadno spremljata OKM, lahko bolniki več ur dnevno preživijo ob izvajanju kompulzivnih ritualov. V takšnih primerih postane za posameznika težko opravljati službene, družinske in družbene vloge. V nekaterih primerih lahko kompulzivna vedenja vodijo v fizične posledice. Rdeča in suha koža z [[dermatitis]]om je pogosta posledica kompulzij, pri katerih si oboleli obsesivno umiva svoje roke z antibakterijskimi [[Milo|mili]] in vročo vodo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol7no2/larson.htm |title=Hygiene of the Skin: When Is Clean Too Clean? Subtopic: "Skin Barrier Properties and Effect of Hand Hygiene Practices", Paragraph 5. |access-date=26 March 2009 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090421205614/http://www.cdc.gov/ncidod/eid/vol7no2/larson.htm |archive-date=21 April 2009 }}</ref> Ljudje z OKM lahko za upravičevanje svojega vedenja uporabljajo različne racionalizacije. Primer je argument človeka, ki kompulzivno preverja vhodna vrata in trdi, da je bolje vložiti nekaj časa v preverjanje ključavnice, četudi to povzroči določeno količino stresa, kajti možnost ropa je veliko hujša. V praksi se pogosto zgodi, da po enkratnem preverjanju ključavnice posameznik še vedno ni popolnoma prepričan in gre vrata vnovič preverit, takšno vedenje se lahko nato nadaljuje še dolgo.<ref>{{Navedi splet|title=OCD and Checking: Better Safe Than Sorry {{!}} Psychology Today|url=https://www.psychologytoday.com/us/blog/fighting-fear/201207/ocd-and-checking-better-safe-sorry|website=www.psychologytoday.com|accessdate=2021-08-26|language=en}}</ref> V okviru kognitivne vedenjske terapije (CBT) se pacientom odredi, da se naj poskušajo prisiljenih misli znebiti tako, da ne izvajajo kompulzij. Naučeni so, da izvajanje ritualnih kompulzij dela OKM močnejši, medtem ko neizvajanje vodi v šibkejšo motnjo.<ref>https://www.med.upenn.edu/ctsa/forms_ocd_cbt.html</ref> === Otroci === Približno 1–2 % otrok zboli z OKM.<ref>{{Cite journal|last1=Jones|first1=Anna M.|last2=Nadai|first2=Alessandro S. De|last3=Arnold|first3=Elysse B.|last4=McGuire|first4=Joseph F.|last5=Lewin|first5=Adam B.|last6=Murphy|first6=Tanya K.|last7=Storch|first7=Eric A.|date=2013-02-01|title=Psychometric Properties of the Obsessive Compulsive Inventory: Child Version in Children and Adolescents with Obsessive–Compulsive Disorder|url=https://archive.org/details/sim_child-psychiatry-and-human-development_2013-02_44_1/page/137|journal=Child Psychiatry & Human Development|language=en|volume=44|issue=1|pages=137–151|doi=10.1007/s10578-012-0315-0|pmid=22711294|s2cid=27470036|issn=0009-398X}}</ref> Simptomi obsesivno-kompulzivne motnje se pogosteje razvijejo pri otrocih starosti 10–14 let, pri čemer se simptomi pri dečkih pojavijo hitreje in so resnejši.<ref>{{Cite journal|last1=Last|first1=Cynthia G.|last2=Strauss|first2=Cyd C.|title=Obsessive—compulsive disorder in childhood|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-anxiety-disorders_1989_3_4/page/295|journal=Journal of Anxiety Disorders|volume=3|issue=4|pages=295–302|doi=10.1016/0887-6185(89)90020-0|year=1989}}</ref> === Povezana stanja === [[Slika:BFRB.Ribbbon.jpg|sličica|328x328_pik|Ta pentlja simbolizira [[Trihotilomanija|trihotilomanijo]] in druge s telesom povezane kompulzivne navade.]] Ljudje z OKM imajo pogosto razna povezana stanja, kot so [[obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja]], [[velika depresivna motnja]], [[bipolarna motnja]],<ref>{{cite journal |vauthors=Chen YW, Dilsaver SC | title = Comorbidity for obsessive-compulsive disorder in bipolar and unipolar disorders | journal = Psychiatry Research | volume = 59 | issue = 1–2 | pages = 57–64 | year = 1995 | pmid = 8771221 | doi = 10.1016/0165-1781(95)02752-1| s2cid = 2782199 }}</ref> [[anoreksija nervoza]], [[bulimija nervoza]], [[avtizem]], bolezen tikov ([[Tourettov sindrom]]), [[motnja aktivnosti in pozornosti]] (ADHD), [[dermatilomanija]], [[dismorfna telesna motnja]], [[trihotilomanija]] itn. Več kot 50% ljudi z OKM doživlja samomorilna nagnjenja in 15% je že poskusilo izvesti [[samomor]].<ref name="Fenske_2009" /> Depresija, [[anksioznost]] in poprejšnji poskusi samomora višajo možnost za ponovni poskus v prihodnosti.<ref>{{cite journal|last1=Angelakis|first1=I|last2=Gooding|first2=P|last3=Tarrier|first3=N|last4=Panagioti|first4=M|title=Suicidality in obsessive compulsive disorder (OCD): a systematic review and meta-analysis.|journal=Clinical Psychology Review|date=July 2015|volume=39|pages=1–15|pmid=25875222|doi=10.1016/j.cpr.2015.03.002}}</ref> Hudi simptomi OKM so pogosto povezani z [[nespečnost]]jo in pogostim prebujanjem. Pri ljudeh z OKM sta bili opaženi zmanjšani količina in kvaliteta spanja, hkrati so bolniki ponoči težje zaspali in se zjutraj s težavo vstali.<ref name="Paterson2013">{{cite journal |vauthors=Paterson JL, Reynolds AC, Ferguson SA, Dawson D | title = Sleep and obsessive-compulsive disorder (OCD) | journal = Sleep Medicine Reviews | volume = 17 | issue = 6 | pages = 465–74 | year = 2013 | pmid = 23499210 | doi = 10.1016/j.smrv.2012.12.002}}</ref> Nekatere raziskave so pokazale povezavo med [[Odvisnost od substanc|odvisnostjo]] od [[Psihoaktivna droga|psihoaktivnih drog]] in obsesivno-kompulzivno motnjo. Znano je, da obstaja večja verjetnost zlorabe mamil pri tistih z anksioznostno motnjo (najverjetneje kot način spoprijemanja z zvišanimi ravnmi tesnobnosti). Pri posameznikih z OKM poleg tega mamila pogosto služijo kot tip kompulzivnega vedenja in ne samo kot sredstvo olajšanja. Med obolelimi z OKM se pogosto pojavlja depresija. Raziskovalci Mineka, Watson in Clark (1998) menijo, da so visoke ravni depresije med posamezniki z obsesivno-kompulzivno motnjo posledica slabega počutja zaradi nesposobnosti obvladovanja lastnega vedenja in razmišljanja.<ref name="comorbidity">{{cite journal |vauthors=Mineka S, Watson D, Clark LA | s2cid = 14546782 | title = Comorbidity of anxiety and unipolar mood disorders |url=https://archive.org/details/sim_annual-review-of-psychology_1998_49/page/377 | journal = Annual Review of Psychology | volume = 49 |pages = 377–412 | year = 1998 | pmid = 9496627 | doi = 10.1146/annurev.psych.49.1.377}}</ref> Določeni posamezniki, ki sicer izražajo znake OKM, niso nujno oboleli z obsesivno-kompulzivno motnjo. Vedenja, ki se kažejo kot obsesivna ali kompulzivna, je moč najti pri številnih drugih medicinskih stanjih; vključujoč obsesivno-kompulzivno motnjo osebnosti, avtizem, motnjo aktivnosti in pozornosti, [[posttravmatski sindrom]] in druge, pa tudi pri nekliničnih osebah.<ref name="differential">[http://emedicine.medscape.com/article/1826591-differential Pediatric Obsessive-Compulsive Disorder Differential Diagnoses] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120917123925/http://emedicine.medscape.com/article/1826591-differential |date=17 September 2012 }} – 2012</ref> OKM se velikokrat pojavlja [[Komorbidnost|komorbidno]] (soobolevno) z bipolarno motnjo in veliko depresivno motnjo. Med 60 in 80% vseh z OKM v življenju doživi [[Epizoda (medicina)|epizodo]] velike depresivne motnje. Približno 9–35% obolelih z bipolarno motnjo ima tudi OKM; v primerjavi z 1–2% v splošni populaciji. Okoli 50% vseh z OKM ima določene [[Ciklotimija|ciklotimične]] lastnosti ali doživi [[Hipomanija|hipomanično]] epizodo. OKM se pogosto povezuje z raznimi tipi anksioznostne motnje. Stopnja [[soobolevnost]]i za OKM in [[ADHD]] naj bi bila kar 51%.<ref>{{cite journal|last1=Pallanti|first1=S|last2=Grassi|first2=G|last3=Sarrecchia|first3=ED|last4=Cantisani|first4=A|last5=Pellegrini|first5=M|title=Obsessive-compulsive disorder comorbidity: clinical assessment and therapeutic implications.|journal=Frontiers in Psychiatry|date=2011|volume=2|pages=70|doi=10.3389/fpsyt.2011.00070|pmid=22203806|pmc=3243905|doi-access=free}}</ref> == Vzroki == Vzrok je neznan.<ref name=NIH2015 /> Vlogo v razvoju OKM naj bi igrali tako okoljski kot tudi genetski faktorji. Med dejavnike tveganja prav tako spadajo zgodovina zlorabe otrok in drugi stres povzročajoči dogodki.<ref name=DSM5 /> === Z zdravili povzročen OKM === [[Slika:Olanzapine 2.5mg.JPG|sličica|Paket tablet [[olanzapin]]a (Zyprexa), zdravila, ki je bilo povezano z razvojem OKM ''de novo''.]] Večje število zdravil naj bi povzročilo oziroma vzpodbudilo razvoj OKM pri bolnikih brez poprejšnjih simptomov. [[Atipični antipsihotiki]] ([[antipsihotik]]i druge generacije), kot je na primer [[olanzapin]] (znan kot Zyprexa), naj bi pri bolnikih vzpodbudili razvoj OKM ''de novo''.<ref>{{Cite journal|title = Obsessive-compulsive symptoms with olanzapine|journal = The International Journal of Neuropsychopharmacology|date = 1 September 2004|issn = 1461-1457|pmid = 15231024|pages = 375–377|volume = 7|issue = 3|doi = 10.1017/S1461145704004456|first1 = Basil|last1 = Alevizos|first2 = Charalambos|last2 = Papageorgiou|first3 = George N.|last3 = Christodoulou|doi-access = free}}</ref><ref>{{Cite journal|title = Olanzapine induced de-novo obsessive compulsive disorder in a patient with schizophrenia|journal = Indian Journal of Pharmacology|date = 1 January 2012|issn = 0253-7613|pmc = 3480803|pmid = 23112432|pages = 649–650|volume = 44|issue = 5|doi = 10.4103/0253-7613.100406|first1 = Gajanan|last1 = Kulkarni|first2 = Janardhanan C.|last2 = Narayanaswamy|first3 = Suresh Bada|last3 = Math}}</ref><ref>{{Cite journal|title = Olanzapine and obsessive-compulsive symptoms|journal = European Neuropsychopharmacology|date = 1 September 2000|issn = 0924-977X|pmid = 10974610|pages = 385–387|volume = 10|issue = 5|first1 = L.|last1 = Lykouras|first2 = I. M.|last2 = Zervas|first3 = R.|last3 = Gournellis|first4 = M.|last4 = Malliori|first5 = A.|last5 = Rabavilas|doi=10.1016/s0924-977x(00)00096-1|s2cid = 276209}}</ref><ref>{{Cite journal|title = Clozapine-Induced Obsessive-Compulsive Symptoms in Schizophrenia: A Critical Review|journal = Current Neuropharmacology|date = 1 March 2012|issn = 1570-159X|pmc = 3286851|pmid = 22942882|pages = 88–95|volume = 10|issue = 1|doi = 10.2174/157015912799362724|first1 = Frederike|last1 = Schirmbeck|first2 = Mathias|last2 = Zink}}</ref> === Genetika === S pojavom in razvojem OKM naj bi bile povezane določene [[Genetika|genetske]] komponente, saj motnja v večji meri vpliva na enojajčne (identične) kot na dvojajčne (neidentične) dvojčke.<ref name=DSM5 /> Nadalje je za obolele z OKM verjetneje, da njihovi bližnji družinski člani izkazujejo enake motnje kot pa pripadniki [[Kontrola|kontrolne skupine]]. V primerih, kjer se OKM razvije že v otroštvu, je verjetnejša družinska povezava kot pri OKM, ki se pojavi komaj v odrasli dobi. Na splošno genetski faktorji predstavljajo 45–65% variabilnosti simptomov OKM pri otrocih, diagnosticiranih z motnjo.<ref name="pmid19665647">{{cite journal |vauthors=Abramowitz JS, Taylor S, McKay D | title = Obsessive-compulsive disorder |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_august-8-14-2009_374_9688/page/491 | journal = Lancet | volume = 374 | issue = 9688 | pages = 491–9 | year = 2009 | pmid = 19665647 | doi = 10.1016/S0140-6736(09)60240-3 | s2cid = 203833429 }}</ref> Študija iz leta 2007 je pokazala, da obstaja verjetnost podedovanega tveganja za razvoj OKM.<ref name="Menzies et al, 2007">{{cite journal |vauthors=Menzies L, Achard S, Chamberlain SR, Fineberg N, Chen CH, del Campo N, Sahakian BJ, Robbins TW, Bullmore E | title = Neurocognitive endophenotypes of obsessive-compulsive disorder | journal = Brain | volume = 130 | issue = Pt 12 | pages = 3223–36 | year = 2007 | pmid = 17855376 | doi = 10.1093/brain/awm205 | doi-access = free }}</ref> Nekateri [[Evolucijska psihologija|evolucijski psihologi]] menijo, da naj bi zmerne oblike kompulzivnega vedenja nekoč imele [[Evolucija|evolucijsko]] prednost. Koristna primera naj bi bila denimo neprestano preverjanje higiene in oprezanje za sovražniki v bližini.<ref>{{cite journal | author = Bracha HS | title = Human brain evolution and the "Neuroevolutionary Time-depth Principle:" Implications for the Reclassification of fear-circuitry-related traits in DSM-V and for studying resilience to warzone-related posttraumatic stress disorder | journal = Progress in Neuro-Psychopharmacology and Biological Psychiatry | volume = 30 | issue = 5 | pages = 827–853 | year = 2006 | pmid = 16563589 | pmc = 7130737|doi = 10.1016/j.pnpbp.2006.01.008 | url = http://cogprints.org/5013/1/2006_P.N.P._Neuro-evolution_of_fear_circuit_disorders.pdf }}</ref> === Avtoimunost === Postavljena je bila kontroverzna hipoteza, da lahko v nekaterih primerih buren pojav OKM pri otrocih in mladostnikih povzroči sindrom, povezan s [[streptokok]]nimi okužbami skupine A, znanimi pod imenom pediatrična avtoimunska nevropsihiatrična motnja, povezana s streptokoknimi okužbami ([[PANDAS]]).<ref name="Boileau2011">{{cite journal|author=Boileau B|year=2011|title=A review of obsessive-compulsive disorder in children and adolescents|journal=Dialogues Clin Neurosci|volume=13|issue=4|pages=401–11|doi=10.31887/DCNS.2011.13.4/bboileau|pmc=3263388|pmid=22275846}}</ref> OKM in trzaji naj bi se po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov pri otrocih pojavili kot posledica post-streptokokalnih avtoimunskih procesov.<ref name= Dale2017/><ref name= Marazziti2018/><ref name= Zibordi2018/> Hipoteza PANDAS ni preverjena in v dovoljšni meri podprta s podatki, zato so določeni raziskovalci predlagali dve novi kategoriji: [[PANS]] (pediatrični akutni nevropsihiatrični sindrom) in CANS (otroški akutni nevropsihiatrični sindrom).<ref name= Marazziti2018/><ref name= Zibordi2018/> Tako PANDAS kot tudi PANS in CANS so deležni številnih kliničnih in laboratorijskih raziskav, a še vedno ostajajo v večji meri nepodprti.<ref name= Dale2017>{{cite journal |vauthors=Dale RC |title=Tics and Tourette: a clinical, pathophysiological and etiological review |journal=Curr Opin Pediatr |volume=29 |issue=6 |pages=665–673 |date=December 2017 |pmid=28915150 |doi=10.1097/MOP.0000000000000546 |s2cid=13654194 |type= Review}}</ref><ref name= Marazziti2018>{{cite journal |vauthors=Marazziti D, Mucci F, Fontenelle LF |title=Immune system and obsessive-compulsive disorder |journal=Psychoneuroendocrinology |volume=93 |pages=39–44 |date=July 2018 |pmid=29689421 |doi=10.1016/j.psyneuen.2018.04.013 |s2cid=13681480 |type= Review}}</ref><ref name= Zibordi2018>{{cite journal |vauthors=Zibordi F, Zorzi G, Carecchio M, Nardocci N |title=CANS: Childhood acute neuropsychiatric syndromes |journal=Eur J Paediatr Neurol |volume=22 |issue=2 |pages=316–320 |date=March 2018 |pmid=29398245 |doi=10.1016/j.ejpn.2018.01.011 |type= Review}}</ref> Razpravlja se tudi o tem, da je PANDAS morda svojstveno stanje, ki se razlikuje od OKM in tikov.<ref name=Shulman2009>{{Cite journal|author=Shulman ST |title=Pediatric autoimmune neuropsychiatric disorders associated with streptococci (PANDAS): update |journal=Curr. Opin. Pediatr. |volume=21 |issue=1 |pages=127–30 |date=February 2009 |pmid=19242249 |doi=10.1097/MOP.0b013e32831db2c4 |s2cid=37434919 |quote=Despite continued research in the field, the relationship between GAS and specific neuropsychiatric disorders (PANDAS) remains elusive.}}</ref><ref name=Maia2008>{{cite journal |vauthors=Maia TV, Cooney RE, Peterson BS |title=The neural bases of OCD in children and adults |url=https://archive.org/details/sim_development-and-psychopathology_fall-2008_20_4/page/1251 |journal=Dev. Psychopathol. |volume=20 |issue=4 |pages=1251–83 |year=2008 |pmid=18838041 |pmc=3079445 |doi=10.1017/S0954579408000606 }}</ref><ref name=Robertson2011>{{cite journal |author=Robertson MM |title=Gilles de la Tourette syndrome: the complexities of phenotype and treatment |journal=Br J Hosp Med (Lond) |volume=72 |issue=2 |pages=100–7 |date=February 2011 |pmid=21378617 |url=http://www.bjhm.co.uk/downloads/BJHM_100_107_Tourette_plus_extra.pdf |doi=10.12968/hmed.2011.72.2.100}}</ref><ref name=Singer2011>{{navedi knjigo |author=Singer HS |title=Hyperkinetic Movement Disorders |chapter=Tourette syndrome and other tic disorders |journal=Handb Clin Neurol |volume=100 |pages=641–57 |year=2011 |pmid=21496613 |doi=10.1016/B978-0-444-52014-2.00046-X |series=Handbook of Clinical Neurology |isbn=9780444520142}}</ref> == Zdravljenje == Za zdravljenje OKM se v prvi vrsti uporabljajo oblika [[Psihoterapija|psihoterapije]], imenovana [[kognitivna vedenjska terapija]] (CBT), in [[Psihoaktivna droga|psihotropična zdravila]].<ref name="NIH2015" /><ref name="NICE2005" /> Druge oblike psihoterapije, kot sta [[psihodinamika]] in [[psihoanaliza]], so lahko koristne pri nadziranju določenih aspektov motnje, a za potrditev njihove učinkovitosti ni dovolj kontroliranih študij.<ref name="APAguidelines">{{cite journal |vauthors=Koran LM, Hanna GL, Hollander E, Nestadt G, Simpson HB | title = Practice guideline for the treatment of patients with obsessive-compulsive disorder |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2007-07_164_7/page/n18 | journal = The American Journal of Psychiatry | volume = 164 | issue = 7 Suppl | pages = 5–53 | date = July 2007 | pmid = 17849776 }}</ref> === Terapije === [[File:Pennsylvania Capitol front door keyhole.jpg|thumb|Ena izmed tehnik [[ERP]] bi bila, da posameznik ključavnico na vhodnih vratih po odhodu iz hiše preveri le enkrat in nato zapusti svoje domovanje brez nadaljnjega preverjanja.]] Posebna tehnika, ki se uporablja v okviru CBT, se imenuje [[izpostavljanje s preprečevanjem odziva]] (ERP). Gre za strategijo zdravljenja, kjer se obolelega uči, da prostovoljno prihaja v stik s situacijami, ki navadno sprožijo obsesivna razmišljanja in strahove ("izpostavljanje"), medtem ko bolnik ne sme izvesti tipične, s to obsesijo povezane kompulzije ("preprečevanje odziva"). Na tak način se posameznik nauči toleriranja neprijetnih in tesnobnih občutkov, ki so povezani z neizvajanjem ritualističnega vedenja. ERP se začne z blažjimi primeri; denimo dotikom blago "okužene" stvari (npr. robca, ki so se ga dotaknili z drugim robcem, slednji pa je bil v stiku s konico zobotrebca, ki se je dotaknila knjige, izvirajoče iz "okužene" lokacije, kot je denimo šola). Opisan primer je "izpostavljanje" bolnika, medtem ko "preprečevanje odziva" predstavlja neumivanje po dotiku. Drug tak primer je zapuščanje hiše, pri čemer oboleli ključavnico preveri le enkrat ("izpostavljanje"), nakar se ne vrne več nazaj in znova preveri vrat ("preprečevanje odziva"). Oseba se na takšen način učenja precej hitro [[Habituacija|habituira]] in hkrati ugotavlja, da se ob tem začnejo zniževati tudi ravni anksioznosti. Sčasoma lahko bolnik izpostavljenost stopnjuje (se dotakne česa še bolj "okuženega" ali sploh ne preveri vrat ob izhodu iz hiše) in ob tem ne izvaja tipičnih kompulzij.<ref name="baojournal.com">Huppert & Roth: (2003) Treating Obsessive-Compulsive Disorder with Exposure and Response Prevention. ''The Behavior Analyst Today, 4 (1),'' 66 – 70 [http://www.baojournal.com/ BAO] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100323025324/http://baojournal.com/ |date=23 March 2010 }}</ref> ERP podpira veliko raziskav in mnogi menijo, da naj bi bila najučinkovitejša tehnika za OKM.<ref name="baojournal.com" /> Kljub temu ima metoda nekaj kritikov, ki so skeptični glede kvalitete določenih študij, ki podpirajo ERP.<ref name="pmid10910778">{{cite journal | author = Klein DF | title = Flawed meta-analyses comparing psychotherapy with pharmacotherapy | url = https://archive.org/details/sim_american-journal-of-psychiatry_2000-08_157_8/page/1204 | journal = Am J Psychiatry | volume = 157 | issue = 8 | pages = 1204–11 | year = 2000 | pmid = 10910778 | doi = 10.1176/appi.ajp.157.8.1204}}</ref> Strokovnjaki v glavnem menijo, da je kombinacija psihoterapije in psihiatričnih zdravil bolj učinkovita kot pa obe možnosti sami.<ref>{{Cite journal|last=Skapinakis|first=P|date=15 June 2016|title=Pharmacological and psychotherapeutic interventions for management of obsessive-compulsive disorder in adults: a systematic review and network meta-analysis|url= |journal=Lancet Psychiatry|volume=3|issue=8|pages=730–739|doi=10.1016/S2215-0366(16)30069-4|pmid=27318812|pmc=4967667}}</ref> === Zdravila === Za zdravljenje OKM se najpogosteje uporablja [[Selektivni zaviralec ponovnega privzema serotonina|selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina]] (SSRI). [[Klomipramin]], zdravilo, ki spada v razred [[Triciklični antidepresiv|tricikličnih antidepresivov]], je podobno učinkovit, a ima višjo stopnjo stranskih učinkov.<ref name=NEJM2014 /> SSRI so drugi v vrsti za zdravljenje odrasle različice OKM z razmeroma blagimi simptomi in prvi v vrsti pri stanjih s hujšimi znaki.<ref name=NICE2005>{{navedi splet|url=https://www.nice.org.uk/guidance/cg31/resources/treating-obsessivecompulsive-disorder-ocd-and-body-dysmorphic-disorder-bdd-in-adults-children-and-young-people-194882077|title=Obsessive-compulsive disorder: Core interventions in the treatment of obsessive-compulsive disorder and body dysmorphic disorder|author=National Institute for Health and Clinical Excellence (NICE)|series=Information about NICE Clinical Guideline 31|publisher=UK National Health Service (NHS)|date=November 2005|access-date=24 July 2016|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170112001813/https://www.nice.org.uk/guidance/cg31/resources/treating-obsessivecompulsive-disorder-ocd-and-body-dysmorphic-disorder-bdd-in-adults-children-and-young-people-194882077|archive-date=12 January 2017}}</ref> Učinkovitost SSRI pri zdravljenju OKM je podprta s študijami; ena izmed njih je pokazala, da se ljudje na zdravljenje s SSRI odzivajo dvakrat bolj kot na zdravljenje s [[placebo]]m.<ref>{{cite journal |vauthors=Arroll B, Elley CR, Fishman T, Goodyear-Smith FA, Kenealy T, Blashki G, Kerse N, Macgillivray S | title = Antidepressants versus placebo for depression in primary care | journal = The Cochrane Database of Systematic Reviews | volume = 2009|issue = 3 | pages = CD007954 | year = 2009 | pmid = 19588448 | doi = 10.1002/14651858.CD007954 | url = https://discovery.dundee.ac.uk/en/publications/85b92403-d474-4e5a-b606-65f7e0f86575|editor1-last = Arroll | editor1-first = Bruce }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.medscape.com/viewarticle/570825+ |title=Review Finds SSRIs Modestly Effective in Short-Term Treatment of OCD |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130413110435/http://www.medscape.com/viewarticle/570825 |archive-date=13 April 2013 |accessdate=2021-08-26 }}</ref> Učinkovitost so strokovnjaki prikazali tako na krajše obdobje (6–24 tednov) kot tudi dolgoročno (28–52 tednov).<ref>{{cite journal |vauthors=Fineberg NA, Brown A, Reghunandanan S, Pampaloni I | title = Evidence-based pharmacotherapy of obsessive-compulsive disorder | journal = The International Journal of Neuropsychopharmacology | volume = 15 | issue = 8 | pages = 1173–91 | year = 2012 | pmid = 22226028 | doi = 10.1017/S1461145711001829 | doi-access = free }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/label/2009/019839s070,020990s032lbl.pdf |title=Sertraline prescribing information |access-date=30 January 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20150616011817/http://www.accessdata.fda.gov/drugsatfda_docs/label/2009/019839s070%2C020990s032lbl.pdf |archive-date=16 June 2015 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.apotex.com/us/en/products/downloads/pil/paxil_irtb_ins.pdf |title=Paroxetine prescribing information |access-date=30 January 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150219055046/https://www.apotex.com/us/en/products/downloads/pil/paxil_irtb_ins.pdf |archive-date=19 February 2015 }}</ref> Za zdravljenje OKM, na katerega SSRI nimajo dovoljšnega vpliva, se priporočajo [[antipsihotik]]i.<ref name="Ve2014" /> Učinkovit naj bi bil [[risperidon]], medtem ko za delovanje [[olanzapin]]a primanjkuje dokazov. [[Kvetiapin]] naj ne bi bil boljši od placeba (nekateri zagovarjajo njegovo uporabo ob obravnavanju na zdravljenje odpornega OKM s SSRI<ref name="Dec2010" />). Uporabo olanzapina in kvetiapina omejuje predvsem pomanjkanje študij.<ref>{{cite journal|last=Komossa|first=K|author2=Depping, AM|author3= Meyer, M|author4= Kissling, W|author5= Leucht, S|title=Second-generation antipsychotics for obsessive compulsive disorder.|journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews|date=8 December 2010|issue=12|pages=CD008141|pmid=21154394|doi=10.1002/14651858.CD008141.pub2}}</ref> Leta 2014 so ugotovili, da naj bi bil [[aripiprazol]] učinkovit na krajši rok.<ref name="Ve2014" /> Atipični antipsihotiki na splošno niso učinkoviti kot sredstva [[Monoterapija|monoterapije]] (zdravljenja z zgolj enim zdravilom).<ref name=Dec2010 /> Druga preiskava je poročala, da ni dokazov, ki bi podpirali uporabo [[Antipsihotik prve generacije|antipsihotikov prve generacije]] (klasičnih antipsihotikov) pri zdravljenju OKM.<ref>{{cite journal|last1=Pignon|first1=B|last2=Tezenas du Montcel|first2=C|last3=Carton|first3=L|last4=Pelissolo|first4=A|title=The Place of Antipsychotics in the Therapy of Anxiety Disorders and Obsessive-Compulsive Disorders.|journal=Current Psychiatry Reports|date=7 November 2017|volume=19|issue=12|pages=103|doi=10.1007/s11920-017-0847-x|pmid=29110139|s2cid=41312623}}</ref> === Drugi postopki === [[File:Obsessive-compulsive disorder world map - DALY - WHO2004.svg|thumb|upright=1.3|[[Nezmožnosti prilagojena leta življenja]] za OKM glede na 100 000 prebivalcev leta 2004.{{refbegin|2}} {{legend|#b3b3b3|ni podatkov}} {{legend|#ffff65|<45}} {{legend|#fff200|45–52.5}} {{legend|#ffdc00|52.5–60}} {{legend|#ffc600|60–67.5}} {{legend|#ffb000|67.5–75}} {{legend|#ff9a00|75–82.5}} {{legend|#ff8400|82.5–90}} {{legend|#ff6e00|90–97.5}} {{legend|#ff5800|97.5–105}} {{legend|#ff4200|105–112.5}} {{legend|#ff2c00|112.5–120}} {{legend|#cb0000|>120}} {{refend}}]] [[Elektrokonvulzivna terapija]] (ECT) naj bi bila izkazala učinkovitost pri nekaterih hujših neodzivnih primerih OKM.<ref>{{cite journal | author = Cybulska Eva M | year = 2006 | title = Obsessive Compulsive disorder, the brain and electroconvulsive therapy | url = https://archive.org/details/sim_british-journal-of-hospital-medicine_2006-02_67_2/page/77 | journal = British Journal of Hospital Medicine | volume = 67 | issue = 2| pages = 77–82 | doi=10.12968/hmed.2006.67.2.20466| pmid = 16498907 }}</ref> Za zdravljenje se ponekod uporablja tudi [[kirurgija]], pri čemer gre vselej za bolnike, na katere drugi načini zdravljenja ne vplivajo. Med postopkom se na določenem predelu možganov ([[cingulatni korteks]]) naredi kirurško [[Lezija|lezijo]]. Po podatkih ene izmed študij naj bi 30% tako zdravljenih bolnikov po posegu doseglo izboljšanje.<ref name="Barlow">Barlow, D. H. and V. M. Durand. ''Essentials of Abnormal Psychology''. California: Thomson Wadsworth, 2006.</ref> [[Globoka možganska stimulacija]] in [[stimulacija vagusnega živca]] spadata med kirurške posege, pri katerih ni potrebno uničiti določene količine [[Možgansko tkivo|možganskega tkiva]].<ref>{{cite journal |author=Barlas S |title=FDA Approves Pioneering Treatment for Obsessive- Compulsive Disorder |journal=Psychiatric Times |volume=26 |issue=4 |date=8 April 2009 |url=http://www.psychiatrictimes.com/ocd/article/10168/1399208 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090710101738/http://www.psychiatrictimes.com/ocd/article/10168/1399208 |archive-date=10 July 2009 }}</ref> == Epidemiologija == Obsesivno-kompulzivna motnja vpliva na približno 2,3% ljudi na neki točki njihovega življenja,<ref name="Good2014" /> pri čemer je letna stopnja nekje 1,2%. OKM se pojavlja po vsem svetu.<ref name="DSM5" /> Načeloma je neobičajno, da bi se simptomi pojavili po dopolnjenem 35. letu in več kot 50% ljudi razvije probleme pred starostjo 20 let.<ref name="NIH2015" /><ref name="DSM5" /> OKM vpliva na moške in ženske v podobnem razmerju.<ref name="NIH2015" /> == Prognoza == OKM posamezniku znižuje [[Kvaliteta življenja|kvaliteto življenja]]. Četudi psihološka in farmakološka pomoč lahko vodita v zmanjšanje simptomov OKM in zvišata kvaliteto življenja, zmerni simptomi pogosto vztrajajo še naprej, obdobja brez kakršnih koli znakov OKM pa so redka.<ref name="pmid15533282">{{cite journal |vauthors=Eddy KT, Dutra L, Bradley R, Westen D | title = A multidimensional meta-analysis of psychotherapy and pharmacotherapy for obsessive-compulsive disorder |url=https://archive.org/details/sim_clinical-psychology-review_2004-12_24_8/page/1011 | journal = Clin Psychol Rev | volume = 24 | issue = 8 | pages = 1011–30 | year = 2004 | pmid = 15533282 | doi = 10.1016/j.cpr.2004.08.004 }}</ref><ref>{{cite journal|last1=Subramaniam|first1=M|last2=Soh|first2=P|last3=Vaingankar|first3=JA|last4=Picco|first4=L|last5=Chong|first5=SA|title=Quality of life in obsessive-compulsive disorder: impact of the disorder and of treatment.|journal=CNS Drugs|date=May 2013|volume=27|issue=5|pages=367–83|doi=10.1007/s40263-013-0056-z|pmid=23580175|s2cid=8038340}}</ref> Pri pediatričnem OKM ima približno 40% obolelih obsesivno-kompulzivno motnjo tudi v odraslosti in okoli 40% doseže [[Remisija (medicina)|remisijo]].<ref>{{cite journal |last1= Boileau |first1=B |title= A review of obsessive-compulsive disorder in children and adolescents. |journal= Dialogues in Clinical Neuroscience |date= 2011 |volume= 13 |issue= 4 |pages= 401–11 |doi=10.31887/DCNS.2011.13.4/bboileau |pmid= 22275846 |pmc= 3263388}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Anksioznostne motnje]] [[Kategorija:Duševne in vedenjske motnje]] lcr1o0gg38kiofdbl4fuhuuh9xc9cm7 4 505199 6742906 5618940 2026-08-26T10:41:50Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742906 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|Wiki Loves Monuments 2021]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2021]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|◄2020]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2021 in tretjič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2021_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> View of Ptuj Castle 01.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br/>Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Cukrarna, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] 20211017 164232 HDR.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Cerkev sv. Martina, Setnik<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Tournasol7|Krzysztof Golik}}, nagrada dan z restavratorji Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Ujtata|Jure Lasnibat}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Cerkev sv, Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami2.jpg|Cerkev sv. Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami<br />Avtor: [[User:Luka Škerjanec|Luka Škerjanec]] 20211023 153354 Stanezice - Cerkev sv Jakoba.jpg|Cerkev sv. Jakoba, Stanežiče<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Grad Žužemberk<br />Avtor: [[User:Pavle58|Pavle Pelhan]] Conventual Franciscan Monastery of Ptuj 03.jpg|Minoritski samostan, Ptuj<br />Avtor: [[User:Arths-at|Arthur Schuchlenz]] Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg|Škofjeloški grad<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Dvorec Strmol v Rogatcu.jpg|Dvorec Strmol, Rogatec<br />Avtor: [[User:Rogatko|Ernest Artič]] View of Ptuj Castle 02.jpg|Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br />Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] m0zu371u7arqvslrn9yh7in2sn0samu 6742914 6742906 2026-08-26T10:50:06Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742914 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|Wiki Loves Monuments 2021]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2021]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|◄2020]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|Wiki Loves Monuments 2021]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2021 in tretjič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2021_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> View of Ptuj Castle 01.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br/>Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Cukrarna, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] 20211017 164232 HDR.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Cerkev sv. Martina, Setnik<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Tournasol7|Krzysztof Golik}}, nagrada dan z restavratorji Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Ujtata|Jure Lasnibat}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Cerkev sv, Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami2.jpg|Cerkev sv. Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami<br />Avtor: [[User:Luka Škerjanec|Luka Škerjanec]] 20211023 153354 Stanezice - Cerkev sv Jakoba.jpg|Cerkev sv. Jakoba, Stanežiče<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Grad Žužemberk<br />Avtor: [[User:Pavle58|Pavle Pelhan]] Conventual Franciscan Monastery of Ptuj 03.jpg|Minoritski samostan, Ptuj<br />Avtor: [[User:Arths-at|Arthur Schuchlenz]] Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg|Škofjeloški grad<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Dvorec Strmol v Rogatcu.jpg|Dvorec Strmol, Rogatec<br />Avtor: [[User:Rogatko|Ernest Artič]] View of Ptuj Castle 02.jpg|Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br />Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 2f31ss2zqbr9vifjfc9jzjjmvk7mn7i 6742923 6742914 2026-08-26T10:56:37Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742923 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2021 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |'''''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste prispevali!''''' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|Wiki Loves Monuments 2021]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2021]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2020)|◄2020]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|2022►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|Wiki Loves Monuments 2021]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2021 in tretjič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2021|glavni strani za Slovenijo]]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> View of Ptuj Castle 01.jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br/>Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Old Sugar factory (Cukrarna, Ljubljana).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Cukrarna, Ljubljana<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] 20211017 164232 HDR.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Cerkev sv. Martina, Setnik<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] </gallery> * [[File:Gold medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Tournasol7|Krzysztof Golik}}, nagrada dan z restavratorji Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Silver medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|PetarM|Petar Milošević}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine * [[File:Bronze medal icon.svg|20px]] mesto: {{u|Ujtata|Jure Lasnibat}}, knjižna nagrada Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine === Posebna omemba žirije === <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Cerkev sv, Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami2.jpg|Cerkev sv. Jakoba in ostaline poznoantične naselbine na hribu nad Potočami<br />Avtor: [[User:Luka Škerjanec|Luka Škerjanec]] 20211023 153354 Stanezice - Cerkev sv Jakoba.jpg|Cerkev sv. Jakoba, Stanežiče<br />Avtor: [[User:Ujtata|Jure Lasnibat]] Grad Žužemberk dvorišče 02.jpg|Grad Žužemberk<br />Avtor: [[User:Pavle58|Pavle Pelhan]] Conventual Franciscan Monastery of Ptuj 03.jpg|Minoritski samostan, Ptuj<br />Avtor: [[User:Arths-at|Arthur Schuchlenz]] Škofja Loka Castle (Škofjeloški grad, Slovenija).jpg|Škofjeloški grad<br />Avtor: [[User:PetarM|Petar Milošević]] Dvorec Strmol v Rogatcu.jpg|Dvorec Strmol, Rogatec<br />Avtor: [[User:Rogatko|Ernest Artič]] View of Ptuj Castle 02.jpg|Pogled na Ptuj s Ptujskim gradom<br />Avtor: [[User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 3kjgtzwyix6n086zp387kjn7wjfzkp6 0 506073 6742703 6490101 2026-08-25T21:03:07Z A09 188929 tn 6742703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Hispanija |conventional_long_name = |common_name = Roman Empire |national_motto = |coordinates = {{coord|40.21|-4.35|dim:1000000|display=title}} |era = klasična antika |status = Cesarstvo |government_type = [[Avtokracija]] |p1 = Kartažanska Iberija |flag_p1 = |s1 = Vizigotsko kraljestvo |flag_s1 = |s2 = Kraljestvo Svebov |flag_s2 = |event_start = |year_start = 218 pr. n. št. |event_end = |year_end = 5. stoletje |event_pre = |date_pre = |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event_post = |date_post = |image_coat = |symbol_type = |image_map = Conquista Hispania.svg |image_map_caption = Časovni potek rimskega osvajanja Hispanije (220 BC&ndash;19 pr. n. šz.) z mejami rimskih provinc |capital = {{plainlist| *[[Betika]]: [[Córdoba, Španija|Corduba]] *[[Zadnja Hispanija|Ulterior]]: [[Emerita Augusta]] *[[Prednja Hispanija|Citerior]]: [[Tarraco]]}} |common_languages = [[latinščina]], različni paleohispanski jeziki |religion = domače in rimsko mnogoboštvo, zatem [[krščanstvo]] |leader1 = [[Trajan]] |leader2 = [[Hadrijan]] |leader3 = [[Teodozij I.]] |year_leader1 = 98 – 117 |year_leader2 = 117 – 138 |year_leader3 = 379 – 395 |title_leader = [[Rimski cesar|Cesar]] |title_representative = |representative1 = |representative2 = |year_representative1 = |year_representative2 = |legislature = [[Rimski senat]] ||stat_year1 = |stat_area1 = |stat_year2 = |stat_pop1 = 5.000.000 ali več |stat_area2 = |stat_year3 = |stat_area3 = |stat_pop3 = |stat_year4 = |stat_area4 = |footnotes = }} '''Hispanija''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Hiapania}}) je bilo rimsko ime [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] in njegovih provinc. Pod [[Rimska republika|Rimsko republiko]] je bila Hispanija razdeljena na provinci ''Hispania Citerior'' ([[Prednja Hispanija]]) in ''Hispania Ulterior'' ([[Zadnja Hispanija]]). V obdobju [[principat]]a je bila ''Hispania Ulterior'' razdeljena v novi provinci [[Betika]] in [[Luzitanija]], ''Hispania Citerior'' pa je bila preimenovana v ''[[Tarakonska Hispanija|Hispania Tarraconensis]]''. Kasneje se je zahodni del [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] odcepil kot ''Hispania Nova'' in se kasneje preimenoval v Kalecijo ali [[Gallaecia|Gallaecijo]] (od tod ime [[Galicija (Španija)|Galicija]]). Po [[Dioklecijan]]ovi uvedbi [[Tetrarhija|tetrarhije]] leta 284 se je južni del preostale [[Tarakonska Hispanija|Tarakonske Hispanije]] odcepil kot ''Kartaginenzis''. Preostale kopenske hispanske province, [[Balearski otoki]] in severnoafriška provinca [[Tingiška Mavretanija]] so bile združene v civilno [[Rimska dioceza|diocezo]] na čelu z vikarijem. Ime Hispanija se je obdržalo tudi v [[Vizigotsko kraljestvo|vizigotskem]] obdobju. Iz imena Hispanija izhajata krajevni imeni [[Španija]] in [[Hispaniola]]. ==Etimologija== Izvor besede Hispanija je zelo sporen. Dokazi za različne špekulacije temeljijo v najboljšem primeru zgolj na podobnostih, ki so verjetno naključne, in sumljivih dokazih. Najpogosteje velja, da je beseda punskega izvora, se pravi iz jezika [[Feničani|feničanskih]] kolonistov v [[Kartagina (mesto)|Kartagini]].<ref>[https://books.google.com/books?id=DuiyyWGg-KEC&pg=PA14&dq=hispania+conejo&lr=&as_brr=3 str. 14].</ref> Natančneje: lahko izhaja iz punske besede ''ī shāpān'', sorodne [[Hebrejščina|hebrejski]] besedi ''ī shāfān'' (אׅי שָׁפָן), ki pomeni 'otok hiraksa', se pravi [[Pečinarji|pečinarjev]], za katere so zamenjali tamkajšnje zajce. Feničanščina/punščina in hebrejščina sta [[kanaan]]ska jezika in zato tesno povezana.<ref>Zvi Herman, קרתגו המעצמה הימית [Kartagina, pomorsko cesarstvo]. Massadah Ltd (1963), str. 105. </ref> Na nekaj rimskih kovancih cesarja Hadrijana, rojenega v Hispaniji, sta upodobljena Hispanija in zajec. Beseda Hispanija izhaja morda tudi iz feničanske besede ''span'', ki pomeni 'skrit', in bi lahko kazala na to, da je bila dežela skrita oziroma zelo oddaljena.<ref>Conrad Malte-Brun. Précis de la géographie universelle, vol. 4. Pariz: Buisson, 1810–1829). str. 318.</ref> Predlagane so bile tudi druge, za lase privlečene, teorije. [[Izidor Seviljski]] je trdil, da je ime Hispanija iberskega porekla in izhaja z predrimskega imena [[Sevilja|Sevilje]], Hispalis.<ref>str. 292.</ref> Teorijo je oživil na primer etimolog Eric Partridge v svojem delu ''Origins''. Ime Hispalis naj bi izhajalo iz starodavnega, domnevno iberskega ali keltskega korena ''*Hispa'', katerega pomen se je izgubil. Ime Hispalis bi lahko izhajalo tudi iz grškega ''Heliopolis'', ki pomeni "mesto sonca". {{stack|clear=true| [[Slika:Teatro Romano de Mérida (Badajoz, España) 02.jpg|thumb|250px|Rimsko gledališče v [[Mérida, Španija|Méridi]] (''Emerita Augusta''), [[Extremadura |Extremadura]], [[Španija]]]] [[Slika:Spain LaCoruna tower.jpg|right|250px|thumb|[[Herkulov stolp]] v [[A Coruña|A Coruñi]], Galicija, Španija, je najstarejši rimski svetilnik na svetu, ki je še v rabi<ref>[https://books.google.com/books?id=-7MBAAAAYAAJ&sig=zfw6It6B7cOnYiHWa9FGAv10BVM A Universal Pronouncing Gazetteer] from Google Book Search</ref>]] [[Slika:AcueductoSegovia edit1.jpg|right|250px|thumb|[[Akvadukt, Segovia|Rimski akvadukt]] v Segoviji, [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]], Španija]] [[Slika:Evora-RomanTemple.jpg|right|250px|thumb|Rimski tempelj v Evori (''Liberatias Iulia''), Alentejo, [[Portugalska]]]] }} Po sodobnih raziskavah Manuela Pellicerja Catalána ime izhaja iz feničanske besede ''spal'' - 'nižavje',<ref>''SPAL: Revista de prehistoria y arqueología de la Universidad de Sevilla''. Secretariado de Publicaciones de la Universidad de Sevilla. 1998. str. 93. Pridobljeno 8. februarja 2013.</ref><ref>''La Emergencia de Sevilla'' (PDF). Universidad de Sevilla. Pridobljeno 11. maja 2011.</ref> zaradi česar so zgornje razlage Hispanije zelo malo verjetne. Rimski pisci so Hispanijo priložnostno imenovali tudi ''Hesperia ultima'' - »najbolj odaljena zahodna dežela«. Enako ime so stari Grki uporabljali za italijanski polotok. V 18. in 19. stoletju so [[Družba Jezusova|jezuitski]] učenjaki, kot sta bila Larramendi in José Francisco de Isla, ime povezovali z [[Baskovščina|baskovsko]] besedo ''ezpain'' - 'ustnica', ki lahko pomeni tudi mejo ali rob, v tem pomenu najbolj oddaljeno deželo ali mesto.<ref>Charles Anthon. ''A System of Ancient and Mediæval Geography for the Use of Schools and Colleges''. New York, 1849. str. 14.</ref><ref>str. 253-254.</ref> V staroveških in srednjeveških knjižnih besedilih je izraz Hispanija izhajal iz imena junaka z imenom Hispan, prvič omenjenega v besedilu rimskega zgodovinarja Gneja Pompeja Troga v 1. stoletju pr. n. št. Čeprav je Hispanija latinska predhodnica sodobnega imena Španija, španske beseda Španec in Hispanik ter Španija in Hispanija niso enostavno zamenljive in odvisne od konteksta. V sodobni zgodovini sta izraza Španija in španski postajala vedno bolj povezana samo s [[Kraljevina Španija|Kraljevino Španijo]], čeprav je proces trajal več stoletij. Po združitvi osrednje polotoške kraljevine Kastilija z kraljevino Aragonijo leta 1492 pod katoliškim monarhom sta ostali samostojni samo Navarra in [[Portugalska]]. Navarra se je združeni kraljevini priključila leta 1512, Portugalska pa po več kot 400 letih samostojnosti in neodvisnosti leta 1580. V tem času je bil koncept Španije še vedno nespremenjen. Po obnovi neodvisnosti Portugalske leta 1640 se je koncept Španije začel spreminjati in začel uporabljati za cel Iberski polotok, razen za Portugalsko. ==Predrimska zgodovina== Iberski polotok je bil naseljen že v pradavnini, najprej z zgodnjimi [[Hominidae|hominidi]], kot so ''[[Homo erectus]]'', ''Homo heidelbergensis'' in ''Homo antecessor''. V [[paleolitik]]u so na polotok prišli [[Neandertalec|neandertalci]], ki so se tja zatekli pred napredujočimi selitvami sodobnih ljudi. V 40. tisočletju pr. n. št., v času zgornjega paleolitika in zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]], je prišlo do prvega velikega naseljevanja Evrope s sodobnimi ljudmi. Naseljenci so bili lovci-nabiralci iz step osrednje [[Azija|Azije]]. Ko je zadnja ledena doba v 30. tisočletju pr. n. št. dosegla svoj največji obseg, so se ti sodobni ljudje preko sedanje južne Francije umaknili na Iberski polotok. V naslednjem tisočletju so neandertalci izginili. Ljudje so se začeli ukvarjati tudi z umetnostjo, kakršno so odkrili v jami L'Arbreda in dolini [[Arheološki park Foz Coa in Siega Verde|Côa]]. V [[mezolitik]]u, ki se je začel v 10. tisočletju pr. n. št., se je začela otoplitev. Življenjski pogoji so postali manj ostri kot v ledeni dobi. Prebivalci Iberskega polotoka, potomci kromanjoncev, so se začeli seliti in ponovno naselili celo zahodno Evropo. V severni Iberiji in južni Franciji se je pojavila [[azilska kultura]], v dolini Tagusa pa mugeška kultura. V [[neolitik]]u so se v 5. tisočleju pr. n. št. v Iberiji zgodile velike spremembe. Razvilo se je [[kmetijstvo]] in evropska megalitska kultura, ki se je razširila po skoraj celem kontinentu. Eno od njenih najstarejših in najpomembnejših središč je bila sedanja Portugalska. V [[Bakrena doba|bakreni dobi]] je v 1. tisočletju pr. n. št. prišel na Iberski polotok prvi val govorcev [[Indoevropski jeziki|indoervropskih jezikov]]. V 7. in 5. stoletju pr. n. št. sta sledila valova priseljencev, ki bi jih lahko imeli za [[Kelti|Kelte]]. V južni Iberiji so se pod vplivom [[Feničani|feničanske]] kolonizacije sredozemske obale sčasoma razvile urbane kulture, kot na primer Tartessos. Močna konkurenca Feničanov so bili [[Stari Grki|Grki]]. Ta dva procesa sta opredelila kulturno krajino Iberije - sredozemsko na jugovzhodu in celinsko na severozahodu. ==Jeziki== [[Slika:Ethnographic Iberia 200 BCE.PNG|left|thumb|250px|Jeziki, ki so se govorili na Iberskem polotoku okoli leta 200 pr. n. št. (na koncu druge punske vojne)]] V rimskem obdobju, ki je trajalo 600 let, je bil v Hispaniji uradni jezik [[latinščina]]. Do konca cesarstva okoli leta 460 so izginili vsi stari iberski jeziki, razen predhodnika sodobne [[Baskovščina|baskovščine]]. Tudi po propadu cesarstva in prihodu [[Vizigoti|Vizigotov]] in [[Svebi|Svebov]] so skoraj vsi prebivalci še vedno govorili vulgarno latinščino, v nekaterih pokrajinah pa so že začela nastajati narečja. ==Kartažanska Hispanija== [[Slika:Carthage Holdings.png|alt=|thumb|250px|Kartažanska interesna sfera pred prvo punsko vojno]] Po porazu v [[Prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264 pr. n. št.–241 pr. n. št.) in izgubi [[Sicilija|Sicilije]] so začeli Kartažani graditi svoj komercialni imperij v Hispaniji. Glavni del punskih vojn med Kartažani in Rimljani se je dogajal prav na Iberskem polotoku. Leta 201 pr. n. št. so morali Kartažani Hispanijo in večino svojega imperija prepustiti Rimljanom kot del mirovnega sporazuma, sklenjenega po porazu v [[Druga punska vojna|drugi punski vojni]]. Rim je postal dominantna sila na Sredozemlju, kar je pred tem bila Kartagina. Rimljani so po svoje prikrojili kartažansko ime Iberskega polotoka in ga imenovali ''Ispania''. Imenu so kasneje dodali črko H in ga prestavili v množino, da se je glasilo ''Hispaniae''. ==Rimsko osvajanje Iberskega polotoka== [[Slika:Hispania1c.jpg|thumb|right|250px|Hispanija pod cesarjem [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]] po kantabrijskih vojnah leta 29 pr. n. št.]] Rimske vojske so napadle Iberski polotok leta 218 pr. n. št. Osvajanja je uspelo dokončati šele cesarju Avgustu v kantabrijskih vojnah leta 19. pr. n. št., se pravi dvesto let kasneje. Do takrat je bila večina Hispanije avtonomna. Romanizacija je v nekaterih regijah potekla zelo hitro, v drugih pa zelo počasi. Hispanija je bila razdeljena na tri med seboj neodvisne province, v 4. stoletju pa na devet provinc. 500 let je bila del kozmopolitskega sveta, ki ga je povezovala skupna zakonodaja, jezik in rimske ceste. Na Hispanijo so imeli precejšen vpliv prišleki. [[Gaj Julij Cezar|Cezar]] je v svojih ''Državljanskih vojnah'' zapisal, da so se vojaki iz II. legije v Hispaniji odomačili in se šteli za Hispane. Nekaj domačega prebivalstva je bilo sprejetega v rimsko [[Aristokracija|aristokracijo]] in je sodelovalo pri upravljanju provinc in samega cesarstva. Obstajala je tudi lokalna aristokracija, ki je vladala domačim plemenom. Velika posestva (latifundij), ki jih je obvladovala aristokracija, so bila nadgradnja obstoječega iberskega sistem zemljiških posesti. Rimljani so izboljšali obstoječa mesta, med njimi [[Lizbona|Lizbono]] (''Olissipo'') in Tarragono (''Tarraco'') in ustanovili Zaragozo (''Caesaraugusta''), [[Mérida, Španija|Mérido]] (''Augusta Emerita'') in [[Valencija|Valencijo]] (''Valentia''). Druga domača mesta so postala malo več kot vasi. Gospodarstvo se je pod rimsko oblastjo razcvetelo. Hispanija je postala žitnica in glavni vir [[Kovina|kovin]] za rimsko tržišče. Iz pristanišč so izvažali [[zlato]], [[kositer]], [[srebro]], [[svinec]], [[Volna|volno]], [[Pšenica|pšenico]], [[oljčno olje |oljčno olje]], [[vino]], [[Ribe|ribe]] in [[garum]]. Pridelava poljščin se je zelo povečala z izgradnjo nakakalnih sistemov, od katerih je nekaj še v rabi. Romanizirano ibersko prebivalstvo, v Iberiji rojeni potomci rimskih vojakov in kolonisti so do konca 1. stoletja n. št. dobili polno [[rimsko državljanstvo]]. Cesarji [[Trajan]] (vladal 98–117), [[Hadrijan]] (vladal 117–138) in [[Teodozij]] (vladal 379–395) so bili hispanskega porekla. Iberski [[denarij]]i, med rimskimi vojaki znani kot ''argentum oscense'', so bili v obtoku do 1. stoletja pr. n. št., ko so jih nadomestili rimski kovanci. V 4. stoletju je [[Galci|galski]] [[Retorik|retorik]] Latinij Pakat Drepanij, ki je del svojega dela posvetil geografiji, podnebju in prebivalcem Iberskega polotoka, zapisal: : ''Hispanija proizvaja trde vojake, zelo usposobljene kapitane, plodne govornike, sijajne barde. Je mati sodnikov in knezov; cesarstvu je podarila Trajana, Hadrijana in Teodozija.'' V [[Srednji vek|srednjem veku]] se je ime Hispanija začelo postopoma uporabljati kot skupno ime kraljevin na Iberskem polotoku, vključno z [[Balearski otoki|Balearskimi otoki]]. ===''Hispaniae''=== [[Slika:Iberian Peninsula in 125-en.svg|thumb|right|250px|Rimska Hispanija leta 125]] V prvih fazah romanizacije so Rimljani zaradi upravnih namenov razdelili polotok na dva dela: Prednjo Hispanijo, ki je bila bliže Rimu, in Zadnjo Hispanijo, ki je bila bolj oddaljena. Meja med njima je bila vijugasta črta, ki je potekala od Cartago Nove (danes Cartagena) do Kantabrijskega morja. V Zadnjo Hispanijo so spadale sedanja Andaluzija, Portugalska, Estremadura, velik del nekdanje pkrajine Castilla la Vieja, Galicija, Asturija in Baskija. V Prednjo Hispanijo so spadali vzhodni deli nekdanje pokrajine Castilla la Vieja in sedanje pokrajine Aragonija, Valencija, Katalonija in večji del nekdanje pokrajine Castilla la Nueva. Leta 27. pr. n. št. je general in politik [[Mark Vipsanij Agripa]] razdelih Hispanijo na tri dele. Zadnjo Hispanijo je razdelil na [[Betika|Betiko]] (večinoma Andaluzija) in Luzitanijo z Galicijo in Asturijo. Kantabrijo in Baskijo je priključil k Prednji Hispaniji. Cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] se je istega leta odločil, da bo Hispanijo ponovno razdelil, tokrat v naslednje province: * ''Provincia Hispania Ulterior Baetica'' (ali Hispanija Betika) s prestolnico v Cordubi (sedanja [[Córdoba, Andaluzija|Cordoba]]), v katero je bil vključeno ozemlje, manjše od sedanje Andaluzije, saj vanjo niso spadali sedanja [[Almeria (pokrajina)|Almeria]], velik del sedanje pokrajine [[Granada]] in Jaén in južni del sedanjega Badajoza. Meja med Betiko in Luzitanijo je bila reka Anas (Guadiana). * ''Provincia Hispania Ulterior Lusitania'' (ali Luzitanija) s prestolnico [[Emerita Augusta]] (zdaj [[Mérida, Španija|Mérida]]) je bila brez Galecije in Asturije. * ''Provincia Hispania Citerior'' (ali Tarakonska Hispanija) s prestolnico Tarraco (Tarragona). Ko je provinca postala zelo pomembna, je bila znana preprosto kot [[Tarakonska Hispanija]], in obsegala Galecijo (sedanja Galicija in severna Portugalska) in Asturijo. V 3. stoletju je cesar [[Karakala]] znova razdelil Hispanijo. Njegova razdelitev je trajala malo časa. Prednjo Hispanijo je razdelil v novi provinci ''Hispania Nova Citerior'' in ''Asturiae-Calleciae''. Leta 238 sta bili provinci znova združeni v Tarakonsko (ali Prednjo) Hispanijo. [[Slika:Provincias de la Hispania Romana (Diocleciano).svg|thumb|left|250px|Province Hispanije v [[Tetrarhija|tetrarhiji]]]] V 3. stoletju, [[Kriza tretjega stoletja|krizi]] in obdobju vojaških cesarjev, so v severozahodnem kotu sedanje Španije, ki je pred tem spadala v Tarakonsko Hispanijo, ustanovili majhno provinco, v kateri je domovala VII. legija ''Gemina'', edina rimska legija v Hispaniji. Po [[Dioklecijan]]ovi reorganizaciji cesarstva v [[Tetrarhija|tetrarhijo]] leta 293 je novoustanovljena [[Rimska dioceza|dioceza]] Hispanija postala ena od štirih diocez, v katerih so vladali vikarji. Dioceza je spadala v [[Pretorska prefektura|pretorsko prefekturo]] [[Galija|Galijo]], v katero so po ukinitvi cesarskih tetrarhov pod zahodnim cesarjem s prestolnico v Rimu in zatem v Raveni, spadale tudi province Galija, Germanija in Britanija. Dioceza s prestolnico ''Emerita Augusta'' (Mérida) je obsegala tri konzulske province, Betiko, Galecijo in Luzitanijo, v katerih so vladali [[Rimski konzul|konzuli]], Kartagensko in Tarakonsko Hispanijo, v katerih so vladali ''praeses'', [[Balearski otoki|Balearske otoke]], ki so jih v 4. stoletju odcepili, in severnoafriški provinci [[Afrika (rimska provinca)|Severna Afrika]] in [[Tingiška Mavretanija]]. V 1. stoletju je v Hispanijo prišlo [[krščanstvo]] in postalo v 2. stoletju priljubljeno predvsem v mestih. Na podeželju se je razširilo šele v 4. stoletju, ko je postalo uradna vera Rimskega cesarstva. V Hispaniji se je pojavilo tudi nekaj [[Herezija|heretičnih]] sekt, med katerimi je najbolj izstopalo [[priscilijanstvo]]. Večina škofov je ostala zvesta papežu. Ko je v poznem cesarstvu 5. stoletju posvetna oblast razpadla, so cerkveno in posvetno oblast prevzeli škofi. Pomemben instrument stabilnosti po prihodu [[Vizigoti|Vizigotov]] je postal zbor škofov. Oblast [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] se je končala leta 472. ==Germanska osvojitev Iberskega polotoka== [[Slika:Hispania3c.JPG|thumb||250px|Iberski polotok v letih 530-570]] [[Slika:Iberia 560.svg|thumb|right|250px|Iberski polotok leta 560]] Uničenje rimske Hispanije je bilo posledica vdora štirih plemen, ki so na predvečer novega leta 407 prečkala rimsko mejo na Renu. Po treh letih ropanja in divjanja po severni in zahodni Galiji so se germanski [[Buri]], [[Svebi]] in [[Vandali]] skupaj s [[Sarmati|sarmatskimi]] [[Alani]] septembra ali oktobra 409 na prošnjo rimskega uzurpatorja Geroncija prestavili v Iberijo. Z njihovim prihodom se je začel konec rimske Hispanije, ki je zgodil leta 472. Svebi so ustanovili svoje kraljestvo v Galeciji na ozemlju današnje Galicije in severne Portugalske. V drugem delu Galecije so kraljestvo ustanovili alanski zavezniki Vandali Hasdingi. Alani so ustanovili kraljestvo tudi v Luzitaniji v sedanjem Alenteju in Algarvi na Portugalskem. Vandali Silingi so na kratko zasedli dele južne Iberije v provinci Betiki. V prizadevanjih za pridobitev izgubljenjega ozemlja je zahodni rimski cesar [[Honorij (rimski cesar)|Honorij]] (vladal 395–423) obljubil Vizigotom dom v jugozahodni Galiji, če bodo uničili napadalce v Hispaniji. Vizigoti so izgnali Silinge in Alane, njihovi ostanki pa so se pridružili Vandalom Asdingom, ki so se skupaj s Svebi naselili najprej na severozahodu in nato južno od Betike. Zakaj je patricij Konstancij odpoklical Vizigote, ostaja nepojasnjena skrivnost. Vizigoti, ostanki obeh plemen, ki so se jim pridružili, in Svebi so bili omejeni na majhno ozemlje na severozahodu polotoka. Leta 418 je bila morda ponovno ustanovljena [[Rimska dioceza|dioceza]] s središčem v Méridi.<ref>Kulikowski, M. ''The Career of the 'comes Hispanarum' Asterius''. Phoenix, 2000a ,54: 123-141.</ref> Rimski poskus pod vodstvom generala Kastorija leta 422, da bi izgnali Vandale iz Cordobe, je bil neuspešen. Vandali in Alani so leta 429 odšli v Severno Afriko, kar velja za odločilen dogodek, ki je pospešil propadanje Zahodnega rimskega cesarstva. Njihov odhod je hkrati omogočil, da so Rimljani do leta 439 obnovili svojo oblast a 90% Iberskega polotoka. Po odhodu Vandalov so v severozahodnem kotu polotoka ostali samo Svebi. Rimska vladavina, ki je preživela samo v vzhodnem delu polotoka, se je obnovila v večjem delu Iberije in se obdržala, dokler niso Svebi leta 439 zasedli Méride. Dogodek je sovpadal z vandalsko okupacijo [[Kartagina (mesto)|Kartagine]] konec istega leta. Rim je leta 446 in 458 ponovno poskušal obnoviti svojo oblast. Uspeh je bil kratkotrajen. Po smrti cesarja [[Majorijan]]a leta 461 se je rimska oblast sesula in obdržala samo v Tarakonski Hispaniji na severovzhodu polotoka. Vizigoti, ki so imeli svoje kraljestvo v jugozahodni Galiji, so leta 472 osvojili Tarragono in zatem celo provinco. Oblast Svebov so omejili na Galicijo in severno Portugalsko. Leta 484 so za prestolnico svojega kraljestva izbrali [[Toledo]]. Več naslednjih vizigotskih kraljev je vladalo v imenu rimskega cesarja. Leta 585 so osvojili svebsko kraljestvo Galicija in prevzeli oblast v skoraj celi Hispaniji. Sto let kasneje je [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimski]] cesar [[Justinijan I.]] izkoristil spopad med vizigotskima kraljema [[Agila I.|Agilo]] in [[Atanagild]]om za prestol in poslal v Iberijo vojsko pod Liberijevim poveljstvom. Bizantinski vojski je uspelo osvojiti samo ozek pas ozemlja ob sredozemski obali. Oblast je bila kratkotrajna. Pod Vizigoti kultura ni bila na tako visoki ravni kot pod Rimljani. Rimski cilj visokega šolstva je bil pripraviti gospodo, da prevzame odgovorne položaje v lokalni in cesarski upravi. S propadom rimskega upravnega sistema na visoki ravni, ki ga na deželni ravni skoraj ni bilo, je vlogo starega vladajočega razreda izobraženih aristokratov in plemstva prevzela Cerkev. Duhovščina je imela dokaj usposobljeno osebje za vodenje višje uprave in je v sodelovanju z lokalnimi ugledniki postopoma izpodrinila stare mestne svete. Tako kot drugod v zgodnjesrednjeveški Evropi je tudi Cerkev v Hispaniji veljala za najbolj kohezivno institucijo družbe. Vizigoti so bili tisti, ki so na Iberskem polotoku uvedli krščanstvo; prvo upodobitev Kristusa v španski verski umetnosti najdemo v vizigotskem domu puščavnikov Santa Maria de Lara. Poosebljali so tudi kontinuiteto rimskega reda. Civilno upravo so še vedno vodili domači Hispano-Rimljani, latinščina pa je ostala jezik državne uprave in trgovcev.<ref>E.A. Thompson (1969). ''The Visigoths in Spain''. str. 114–131.</ref> Vera je bila najbolj dolgotrajen vzrok trenj med kalcedonskim (katoliškim) domorodnim hispansko-rimskimi prebivalstvom in njihovimi arijskimi vizigotskimi gospodarji, ki so prve šteli za heretične. Napetosti so včasih prerasle v odprt upor, ki so ga opozicijske frakcije v vizigotski aristokraciji izkoristile za slabitev monarhije. Leta 589 se je vizigotski vladar [[Rekared I.|Rekared]] na zboru škofov v Toledu odrekel svojemu arijanstvu in sprejel kalcedonsko (katoliško) krščanstvo, s čimer si je zagotovil zavezništvo med vizigotsko monarhijo in domačim prebivalstvom. Zavezništvo ni bilo zadnje v zgodovini, ki je politično enotnost povezovalo z versko enotnostjo. Na toledskem dvoru so bili uvedeni dvorni obredi po konstantinopelskem zgledu, s katerimi so razglasili cesarjevo suverenost in enotnost vizigotske države. V kraljestvu so se kljub temu dogajala državljanske vojne, atentati na kralje in uzurpacije oblasti, gospodarji vojne in veleposestniki pa so dobili široka diskrecijska pooblastila. Krvavi družinski spori so ostali brez nadzora. Vizigoti so prevzeli in vzdrževali aparat rimske države, ne pa tudi možnosti, da bi deloval njim v prid. Ker sistem dednega nasledstva prestola ni bi natančno opredeljen, so nasprotujoče si frakcije v notranjih sporih in na kraljevih volitvah spodbujale posredovanje tujcev - [[Grki|Grkov]], [[Franki|Frankov]] in nazadnje [[Muslimani|muslimanov]]. Po pisanju [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]] je ideja o vizigotski oblasti na celem Iberskem polotoku šla tako daleč, da se je prvič v zgodovini pojavila fraza Mati Hispanija. Do tega datuma je Hispanija označevala vse dežele na polotoku. V ''Zgodovini Gotov'' (''Historia Gothorum'') je Vizigot [[Svintila]] omenjen kot prvi monarh, ki je Hispanijo obravnaval kot vizigotsko državo. ==Omajadi== {{glavni|Al Andaluz}} [[Slika:Al-Andalus732.svg|thumb|250px|Omajadska Hispanija v njenem največjem obsegu leta 719]] Omajadski guverner [[Tarik ibn Zijad |Tarik ibn Zijad]] je aprila 711 z vojsko približno 1.700 mož vdrl iz Afrike v južno Hispanijo<ref>Collins, Roger (1983). Early Medieval Spain. New York: St. Martin's Press. str. 151. ISBN 0-312-22464-8.</ref> in v odločilni bitki pri Guadaletetu leta 712 premagal vizigotsko vojsko. Tarikova vojska je nato dobila okrepitve in v nekaj letih prevzela nadzor nad več kot dvema tretjinama Iberskega polotoka. Druga omajadska vojska, ki je štela 18.000 večinoma [[Arabci|arabskih]] vojakov, je hitro zavzela [[Sevilja|Seviljo]], pri [[Mérida, Španija|Méridi]] premagala Roderikove privržence in se pri Talaveri srečala s Tarikovimi četami. Naslednje leto so združene sile nadaljevale pohod proti Galiciji in na severovzhodu Iberskega polotoka zavzele Leon, Astorgo in Zaragozo.<ref>Rogers, Clifford J. (2010). ''The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology''. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-533403-6.</ref><ref>Esposito, John L. (6. april 2000). The Oxford History of Islam. Oxford University Press. str. 21. ISBN 978-0-19-988041-6.</ref> [[Omajadi]] so Hispanijo preimenovali v [[Al Andaluz]] (arabsko الأندلس‎). Al Andaluz v njegovem največjem obsegu je bil razdeljen na pet upravnih enot.<ref>O'Callaghan, Joseph F. (oktober 1983). ''A History of Medieval Spain''. Ithaca: Cornell University Press. str. 142.ISBN 0801468728. OCLC 907117391.</ref> V kronikah in drugih dokumentih iz visokega [[Srednji vek|srednjega veka]] so bila iz imena Hispanija izpeljana imena Spania, Spania, España in Espanha. Uporabljali so jih kristjani, vendar samo za ozemlje pod muslimansko oblastjo. ==Osvojitev katoliških monarhov== Od sredine 13. do konca 15. stoletja je bila edina preostala domena Al Andaluza [[Nasridsko kraljestvo Granada|Granadski emirat]], zadnja muslimanska trdnjava na Iberskem polotoku. Vojni za Granado, v kateri je bil emirat poražen, je sledila njegova priključitev h Kastiliji. Muslimanska oblast na Iberskem polotoku se je končala. V zadnjih letih 12. stoletja je celoten Iberski polotok, tako muslimanski kot krščanski, postal znan kot Španija (España, Espanya ali Espanha). Za muslimansko kraljestvo Granada in krščanska kraljestva Aragon, Kastilija, Portugalska in Navara se je začelo uporabljati ime "pet kraljestev Španije". ==Gospodarstvo== Pred [[Punske vojne|punskimi vojnami]] je bila Hispanija dežela z velikim neizkoriščenim rudnim in kmetijskim bogastvom in primitivnimi gospodinjstvi domačega prebivalstva izven nekaj trgovskih pristanišč ob obali Sredozemskega morja. Po zasedbi Kartažanov in nato Rimljanov se je v Hispaniji zaradi njenih obilnih nahajališč [[Srebro|srebra]] razvilo cvetoče večstransko gospodarstvo. Več kovin, oljke in oljčno olje iz Betike, soljene ribe, [[garum]] in vina so bili najpogostejši proizvodi, s katerimi je Hispanija trgovala po celem Rimskem cesarstvu. Na severozahodu polotoka je bilo najpomembnejše rudarjenje [[Zlato|zlata]], dokazano na arheoloških najdiščih [[Las Médulas]] (Španija) in Casais (Ponte de Lima, Portugalska).<ref>de Silva, A.J.M. (2012). Vivre au-delà du fleuve de l'Oubli. Portrait de la communauté villageoise du Castro do Vieito au moment de l'intégration du NO de la péninsule ibérique dans l'orbis Romanum (estuaire du Rio Lima, NO du Portugal), Oxford, Archaeopress.</ref> ==Podnebje== V tako imenovanem ibersko-rimskem vlažnem obdobju je bilo neobičajno veliko padavin. V rimski Hispaniji je imelo obdobje tri faze: najbolj vlažno obdobje (550 pr. n. št.–190 pr. n. št.), suho obdobje (190 pr. n. št. –150 n. št.) in še eno vlažno obdobje (150–350 n. št.).<ref>Celia Martín-Puertas in drugi (marec 2009). "The Iberian–Roman Humid Period (2600–1600 cal yr BP) in the Zoñar Lake varve record (Andalucía, southern Spain)". Quaternary Research. 71 (2): 108–120. doi:10.1016/j.yqres.2008.10.004.</ref> Leta 134 pr. n. št. se je morala vojska Scipiona Emilijana zaradi ekstremnih temperatur premikati ponoči. Na pohodu je zaradi žeje poginilo več konj in mul.<ref name="ref20">Leonard A Curchin (2004). ''The Romanization of Central Spain: Complexity, Diversity and Change in a Provincial Hinterland''. Routledge. str. 7. ISBN 978-1134451128.</ref> Pred tem je leta 181 pr. n. št. obilno spomladansko deževje preprečilo [[Keltiberi|Keltiberom]], da bi rešili oblegano Contebrio.<ref name=ref20/> V 2. stoletju n. št. so tople temperature prevladovale zlasti v gorah vzdolž severne obale, ki jih je prekinila ohladitev okoli leta 155 do 180 n. št.<ref name=ref21>Michael McCormick in drugi. (jesen 2012). "Climate Change during and after the Roman Empire: Reconstructing the Past from Scientific and Historical Evidence" (PDF). ''Journal of Interdisciplinary History''. Arhivirano iz izvirnika (PDF) 14. junija 2015. Pridobljeno 24. avgusta 2014.</ref> Po približno 200 letih nihanj se je podnebje začelo ohlajati.<ref name=ref21/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== ===Klasični viri=== {{refbegin|2}} *The [[notitia dignitatum]] (c. AD 400; one edition online is http://www.intratext.com/IXT/LAT0212/_PJ.HTM#1WJ) *[[Strabon]]. ''Geographiká. Book III, Iberia''. *[[Ptolemaj]]. ''Geographiké Hyphaégesis'' (Geografski priročnik). *Paulus Orosius. ''Historia adversus paganos''. *Lucius Anaeus Florus. ''Compendium of Roman History'' in ''Epitome of the History of Titus Livius''. *Trogus Pompeius. ''Historia universal''. * [[Tit Livij]]. ''Ab urbe condita'', CXLII. {{refend}} ===Sodobni viri v španskem in portugalskem jeziku=== {{refbegin|2}} *Altamira y Crevea, Rafael ''Historia de España y de la civilización española''. Tomo I. Barcelona, 1900. *Aznar, José Camón, ''Las artes y los pueblos de la España primitiva''. Editorial Espasa Calpe, S.A. Madrid, 1954. *Bosch Gimpera, Pedro; Aguado Bleye, Pedro; Ferrandis, José. ''Historia de España. España romana, I''. Editorial Espasa-Calpe S.A., Madrid 1935. *García y Bellido, Antonio, ''España y los españoles hace dos mil años (según la Geografía de Estrabón)''. Colección Austral de Espasa Calpe S.A., Madrid 1945 (first edition 8-XI-1945). *Mattoso, José (ur.). ''História de Portugal. Primeiro Volume: Antes de Portugal'', Lisboa, Círculo de Leitores, 1992. *Melón, Amando. ''Geografía histórica española'' Editorial Volvntad, S.A., Tomo primero, Vol. I Serie E. Madrid 1928. *Pellón, José R. ''Diccionario Espasa Íberos''. Espasa Calpe S.A. Madrid 2001. *Urbieto Arteta, Antonio. ''Historia ilustrada de España'', Volumen II. Editorial Debate, Madrid 1994. * El Housin Helal Ouriachen (2009). La ciudad bética durante la Antigüedad Tardía. Persistencias y mutaciones locales en relación con la realidad urbana del Mediterraneo y del Atlántico, Tesis doctoral, Universidad de Granada, Granada. {{refend}} ===Drugi sodobni viri=== {{refbegin|2}} *Westermann ''Grosser Atlas zur Weltgeschichte'' (nemško) *[http://countrystudies.us/spain/4.htm Hispania] {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 3. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Ukinitve v 5. stoletju]] [[Kategorija:Rimska republika]] [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]] [[Kategorija:Zgodovina Španije]] [[Kategorija:Zgodovina Portugalske]] lwgg5bk2o7sfoosay6xzu76il5ufbgn 0 507311 6742751 6139801 2026-08-26T04:51:46Z Nkdms 175009 prebesedenje stavka, da je bližje dejanskemu pomenu 6742751 wikitext text/x-wiki [[Slika:Capons in Hainan - 03.jpg|sličica|230x230px|Kopune že navidez ločimo od neskopljenih petelinov; imajo manjšo glavo, krajše noge in manj razvita greben ter podbradek.]] '''Kopun''' je izraz za samca domače kokoši (''[[Gallus gallus domesticus]]'') – petelina, ki so ga v mladosti [[Kastracija|kastrirali]] (skopili),<ref>{{Navedi splet|title=Fran/SSKJ:kopun|url=https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=kopun|website=Fran|accessdate=2021-10-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Capon Meaning {{!}} Best 4 Definitions of Capon|url=https://www.yourdictionary.com/capon|website=www.yourdictionary.com|accessdate=2021-10-25}}</ref> da bi bilo [[meso]] zaklane živali okusnejše in bolj sočno.<ref>{{Navedi splet|title=Capon|url=https://dictionary.cambridge.org/dictionary/english/capon|website=dictionary.cambridge.org|accessdate=2021-10-25|language=en}}</ref><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Perutnina: reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic|url=https://www.worldcat.org/title/perutnina-reja-kokoi-pur-gosi-rac-prepelic/oclc/1146270237|publisher=Kmečki glas|date=2020|location=Ljubljana|isbn=978-961-203-484-9|oclc=1146270237|language=sl|first=Antonija|last=Holcman|first2=Dušan|last2=Terčič|first3=Janez|last3=Salobir|first4=Olga|last4=Zorman-Rojs}}</ref> Za mlade peteline pravimo, da se jih '''kopuni''' (kastrira), samemu postopku pa se reče '''kopunjenje'''.<ref name=":0" /> Reja kopunov je bila pogostejša v preteklosti, ko so zaradi okusnega mesa velikokrat gojili pitovne kopune, ki so jih hranili s posebej pripravljenimi živili.<ref name=":0" /> Izraz izvira iz latinskega termina ''capo'', kar pomeni rez/rezati,<ref name=":1">{{Navedi splet|title=What is a Capon? How to Cook Capon|url=https://www.dartagnan.com/what-is-a-capon-how-to-cook.html|website=D'Artagnan|accessdate=2021-10-26|language=en}}</ref> in ''caponem'', ki ga prevajamo kot kastriran petelin.<ref>{{Navedi splet|title=Capon {{!}} Origin and meaning of capon by Online Etymology Dictionary|url=https://www.etymonline.com/word/capon|website=www.etymonline.com|accessdate=2021-10-25|language=en}}</ref> == Značilnosti == [[Slika:Chapons au marché de Louhans.jpg|sličica|Kopunjeni petelini na francoski tržnici|250x250_pik]] Kopun je vsak petelin, samec domače kokoši, ki se ga na enega izmed možnih načinov kastrira – torej se mu odstrani [[Testis|testise]] in na tak način prepreči razvoj normalnega spolno aktivnega samca. Pri kopunih ne prihaja do sinteze moških spolnih [[Hormon|hormonov]], ki pogojujejo s spolnostjo povezana dejanja in [[plodnost]]. Poznani so tudi delni kopuni, pri katerih testisi niso v celoti odstranjeni.<ref name=":0" /> === Izgled, meso in reja === Kopune se zlahka prepozna po manj izrazitih sekundarnih [[Spolni znak|spolnih znakih]], kot sta manj razvita greben (roža) in podbradek. Za skopljene peteline sta značilna tudi manjša glava in odsotnost tipičnega petelinjega glasu. Takšne živali odlikujeta dolgo in na pogled lično [[Pero|perje]] vratu in sedla ter praviloma povešen [[rep]], ki sestoji iz več dolgih peres. Med [[Morfologija (biologija)|morfološke]] spremembe sodijo tudi krajše noge, tanjše [[Kost|kosti]] in večji delež mesa v primerjavi z neskopljenimi petelini.<ref name=":0" /> Navadno so kopuni večji in težji od drugih osebkov svoje [[Pasma|pasme]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Capon 101 {{!}} The City Cook, Inc.|url=https://www.thecitycook.com/articles/2014-11-22-capon-101|website=www.thecitycook.com|accessdate=2021-10-26|language=en}}</ref> Zaradi odstranitve moških [[Spolna žleza|spolnih žlez]] so kopuni bolj umirjeni kot odrasli petelini, za katere je značilna občasna agresivnost in teritorialnost.<ref name=":0" /> Posledično je tudi reja skopljenih petelinov nekoliko lažja, saj je kopune mogoče gojiti v večjih skupinah, pri čemer ni treba skrbeti, da bi prišlo do agresivnih izpadov in nenehnega spopadanja.<ref name=":1" /> [[Slika:Chicken castration.webm|sličica|320x320_pik|Prikaz kirurške kastracije mladega petelina. Postopek praviloma izvaja veterinar, pri čemer je treba slediti ustreznim smernicam, ki varujejo dobrobit živali.]] Za kakovostno kopunje meso (z [[Maščobe|maščobo]] enakomerno razporejeno po [[Mišičnina|mišičnini]]), ki je sočnejše, okusnejše in nežnejše kot meso neskopljenih petelinov, je treba kastrirane peteline gojiti na poseben način in s specifično prehrano; včasih so denimo kopune hranili s [[Koruza|koruznim zrnjem]] in [[Mleko|mlekom]]. V preteklosti so skopljeni petelini tri kilograme telesne teže pridobili v času od osmih do devetih mesecev pitanja. Prireja kopunov je v primerjavi z vzrejanjem nekastriranih petelinov dražja, saj je čas do zakola daljši, v enega kopuna pa je za enako pridobljeno maso treba vložiti več krme.<ref name=":0" /> === Kopunjenje === Kopunjenje je postopek kastriranja mladih petelinov. Velikokrat se proces izvede [[Kirurški poseg|kirurško]] (operativno), pri čemer je živalim treba odpreti njihovo [[Trebušna votlina|trebušno votlino]] in poseg opraviti s pomočjo za to posebej prirejenega orodja.<ref name=":0" /> V [[Slovenija|Sloveniji]] lahko postopek kopunjenja petelinov izvede [[veterinar]] ali usposobljeno osebje pod veterinarskim nadzorom.<ref>{{Navedi splet|title=Pravilnik o zaščiti rejnih živali|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9926|website=pisrs|accessdate=2021-12-16}}</ref> Ponekod se namesto kirurških postopkov raje poslužujejo kemičnih posegov, kjer se na primer v mlade peteline vstavi [[Estrogen|estrogenske]] [[Vsadek|vsadke]] (implantate).<ref name=":1" /> Poseg se izvaja ob različnih starostih živali; v preteklosti so kopunili razmeroma pozno, pri starosti od petih do šestih mesecev, danes pa se kastracijo opravi hitreje, običajno pri starosti od šest do osem tednov za lahke kokošje pasme in nekoliko kasneje za težje. V osnovi velja, da je meso bolj zgodaj kopunjenih petelinov okusnejše od osebkov, skopljenih pri višji starosti.<ref name=":0" /> == Zgodovina == Prireja kopunov in njihova uporaba v pripravi jedi sta bili bolj razširjeni predvsem v preteklosti.<ref name=":0" /> Četudi je človeštvo kokoši [[Udomačitev|udomačilo]] že davno, naj bi prve kopune gojili stari [[Rimljani]], ko je bilo zaradi suše prepovedano pitanje kokoši. Kopunje meso se je velikokrat kot poslastico uživalo v [[Srednji vek|srednjem veku]], ko so te ptice pripravljali na dvorih [[Plemstvo|plemstva]], [[Duhovščina|duhovščine]] in [[Kralj|kraljev]].<ref name=":1" /> V 20. stoletju se je reja kopunov upočasnila, velik upad proizvodnje kopunjega mesa pa se je zgodil med [[Prva svetovna vojna|prvo]] in [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], saj je bilo vzgajanje in pitanje kopunov dražje kot gojenje cenejših in hitro rastočih pitovnih piščancev. Danes se kopune uživa poredkoma, a naj bi se obenem v kulinariki znova pojavljalo zanimanje za tovrstno meso. Na našem področju so posebej znani kopuni [[Štajerska kokoš|štajerske kokoši]], ki se jo kopuni še danes.<ref name=":0" /> <gallery> File:2257 - Salzburg - St Peter's Stiftskeller - Brust vom gebratenen Capaun auf Gemüse aus Pater Priors Garten mit Sterztaler und Erdäpfelbirne an Salbei-Trüffelrahm.JPG File:Chapon jaune des Landes aux marrons.jpg File:Capon Prior to Roasting.jpg File:FMIB 48921 Capon to Roast - a Successful Efford.jpeg File:David Rijckaert (II) - Still life with capon, oysters, bread, pastries, various glasses and a goblet.jpg File:David Rijckaert II - Still life with a lemon and capon.jpg </gallery> == Glej tudi == * [[domača kokoš]] * [[meso]] == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Domača kokoš]] 3vumtew4vspzamo6snzp54u9gulgf4n 0 510142 6742920 6169419 2026-08-26T10:53:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Sebastián Piñera |office1= |termstart1=11. marec 2010 |termend1=11. marec 2014 |predecessor1=[[Michelle Bachelet]] |successor1=[[Michelle Bachelet]] |termstart2= |predecessor2= |successor2= |party=''neodvisen'' <small>(od 2010)</small><br>[[Nacionalna obnovitev]] <small>(1989–2010)</small> |termstart=11. marec 2018|termend=11. marec 2022|office=[[Seznam predsednikov Čila|33. predsednik Čila]]|predecessor=[[Michelle Bachelet]]|successor=[[Gabriel Borić]]}} '''Miguel Juan Sebastián Piñera Echenique''' [sebastján pinjéra], [[Čilenci|čilski]] [[politik]] in [[poslovnež]], * [[1. december]] [[1949]], [[Santiago de Chile]], † [[6. februar]] [[2024]]. Je nekdanji dvakratni predsednik Čila.<ref>{{Navedi splet|title=Sebastian Pinera {{!}} Biografija, dejstva in predsedstvo - Politika, Pravo In Vlada {{!}} Marec 2022|url=https://sl.gov-civ-guarda.pt/sebasti-n-pi-era|website=sl.gov-civ-guarda.pt|accessdate=2022-03-14|language=sl-SL|archive-date=2024-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20241203034809/https://sl.gov-civ-guarda.pt/sebasti-n-pi-era|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-bio}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Pinera, Sebastian}} [[Kategorija:Čilenski politiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1949]] [[Kategorija:Umrli leta 2024]] [[Kategorija:Predsedniki Čila]] [[Kategorija:Umrli v helikopterskih nesrečah]] 8q47nvabesjxa5ck90uekf4c06ad7cq 0 511080 6742725 6702964 2026-08-25T23:06:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742725 wikitext text/x-wiki [[File:Amazonriverbasin basemap.png|thumb|Porečje reke Amazonke (južna Gvajana, ki ni označena na tem zemljevidu, je del porečja)]] [[File:Mouths of amazon geocover 1990.png|thumb|Ustje reke Amazonke]] '''Porečje Amazonke''' je del [[Južna Amerika|Južne Amerike]], ki ga odmaka reka [[Amazonka]] in njeni pritoki. Porečje Amazonke pokriva površino približno 6.300.000&nbsp;km² ali približno 35,5 % južnoameriške celine. Leži v državah [[Bolivija]], [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Ekvador]], [[Gvajana]], [[Peru]], [[Surinam]] in [[Venezuela]].<ref>Goulding, M., Barthem, R. B. and Duenas, R. (2003). ''The Smithsonian Atlas of the Amazon'', Smithsonian Books {{ISBN|1-58834-135-6}}</ref> Večino porečja pokriva [[amazonski deževni gozd]], znan tudi kot Amazonija. S 5,5 milijona km² gostih [[tropski gozd|tropskih gozdov]] je to največji [[deževni gozd]] na svetu. == Geografija == Reka Amazonka izvira v [[Andi]]h na zahodu porečja s svojima glavnima pritokoma reko Marañón in reko Apurimac v Peruju. Najvišja točka v porečju Amazonije je drugi največji vrh Yerupajá s 6635 metri. Z dolžino približno 6400&nbsp;km, preden se izlije v [[Atlantski ocean]], je ena od dveh najdaljših rek na svetu. Skupina znanstvenikov je trdila, da je Amazonka daljša od Nila<ref>{{navedi splet | url=http://news.nationalgeographic.com/news/2007/06/070619-amazon-river.html | title=Amazon Longer Than Nile River, Scientists Say | publisher=National Geographic | date=18 June 2007 | author=Roach, John}}</ref>, vendar se razprava o njeni natančni dolžini nadaljuje.<ref name="River Britannica">{{navedi splet | url=https://www.britannica.com/place/Amazon-River | title=Amazon River | publisher=Encyclopædia Britannica | date=16 March 2018 | access-date=21 August 2018 |author1=Raymond E. Crist |author2=Alarich R. Schultz |author3=James J. Parsons}}</ref> Amazonski sistem prevaža največjo količino vode vseh rečnih sistemov, kar predstavlja približno 20 % celotne vode, ki jo reke prenašajo v oceane. Nekateri amazonski deževni gozdovi so krčeni zaradi povečanja živinoreje in sojinih polj. Amazonsko porečje je v zgodovini odtekalo proti zahodu do Tihega oceana, dokler niso nastali Andi, zaradi česar je porečje odtekalo proti vzhodu proti Atlantskemu oceanu.<ref name="Amazon Pacific">{{navedi splet|url=http://news.mongabay.com/2006/1024-amazon.html |title=Amazon river flowed into the Pacific millions of years ago |work=[[Mongabay]] |date=24 October 2006 |access-date=8 June 2014 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20130103204147/http://news.mongabay.com/2006/1024-amazon.html |archive-date=3 January 2013 }}</ref> Politično je bazen razdeljen na Perujsko Amazonijo, Brazilsko Amazonijo, regijo Amazonijo v Kolumbiji ter dele Bolivije, Ekvadorja in venezuelsko državo Amazonas. == Rastlinstvo == [[File:Campo12Foto 2.JPG|thumb|Pogled iz zraka na del amazonskega deževnega gozda.]] {{glavni|Amazonski deževni gozd}} Rastlinstvo je zaradi obilnih padavin in gostih in obsežnih zimzelenih in iglastih gozdov sorazmerno visoko, raznolikost živalskih prebivalcev pa je gosta. Le malo sončne svetlobe doseže tla zaradi goste strehe rastlin. Tla ostajajo temna in vlažna in tu bo rasla le na senco odporna vegetacija. [[kukavičevke|Orhideje]] in [[bromelija|bromelije]] (''Bromeliaceae'') izkoriščajo drevesa in druge rastline, da se približajo sončni svetlobi. Rastejo viseče na vejah ali drevesnih deblih z zračnimi koreninami, ne kot paraziti, ampak kot [[epifit]]i. Vrste tropskih dreves, ki izvirajo iz Amazonije, so [[bertolecija]], [[brazilski kavčukovec]] in palma açaí.<ref>{{navedi splet|last1=Amazon|first1=Plants |title=Amazon plants and trees|url=http://wwf.panda.org/what_we_do/where_we_work/amazon/about_the_amazon/wildlife_amazon/plants/|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=The Coolest Plants in the Amazon Rainforest|url=https://www.rainforestcruises.com/jungle-blog/coolest-plants-in-the-amazon|website=Rainforest Cruises}}</ref> == Živalstvo == [[File:Jaguar in Pantanal Brazil 1 (cropped).jpg|thumb|Južnoameriški jaguar na območju Miranda blizu porečja Amazonke]] === Sesalci === V Amazoniji najdemo več kot 1400 vrst [[sesalci|sesalcev]], od katerih je večina vrst [[netopirji|netopirjev]] in [[glodavci|glodavcev]]. Večji sesalci so [[jaguar]], [[ozelot]], [[kapibara]], [[puma]] in južnoameriški tapir (''Tapirus terrestris''). === Ptice === Približno 1500 vrst ptic naseljuje porečje Amazonke.<ref>{{navedi splet |url=http://rainforests.mongabay.com/0305.htm |title=Diversities of Image |last=Butler |first=Rhett |date=31 July 2012 |website=Mongabay.com |access-date=20 December 2014}}</ref> Biotska raznovrstnost Amazonije in veliko število raznolikih vrst ptic je podana s številom različnih družin ptic, ki prebivajo v teh vlažnih gozdovih. Primer takega bi bila družina ''Cotingidae'', ki ji pripada gvajanski petelin (''Rupicola rupicola''). Tu najdemo tudi ptice, kot so [[tukani]] in [[kolibriji]]. [[Ara]] je znana po tem, da se na stotine ptic nabira vzdolž glinastih pečin reke Amazonke. === Plazilci === Zelena anakonda (''Eunectes murinus'') živi v plitvih vodah Amazonije, smaragdni drevesni udav (''Corallus caninus'') in [[navadni udav]] pa živita v krošnjah amazonskih dreves. Številne vrste plazilcev se nezakonito zbirajo in izvažajo v mednarodni trgovini s hišnimi ljubljenčki. Žive živali so četrto največje blago v tihotapski industriji za drogami, diamanti in orožjem.<ref>{{navedi splet|title=Amazon Reptiles|url=https://rainforests.mongabay.com/amazon/reptiles.html|website=Mongabay.com}}</ref> === Dvoživke === Več kot 1500 vrst dvoživk plava in jih najdemo v Amazoniji. Za razliko od zmernih žab, ki so večinoma omejene na habitate blizu vode, so tropske žabe najbolj razširjene na drevesih in relativno malo jih najdemo v bližini vodnih teles na gozdnih tleh. Razlog za to je precej preprost: žabe morajo svojo kožo vedno ohranjati vlažno, saj skoraj polovica dihanja poteka skozi kožo. Visoka vlažnost deževnega gozda in pogoste nevihte dajejo tropskim žabam neskončno več svobode, da se premikajo po drevesih in pobegnejo številnim plenilcem voda deževnega gozda. Razlike med zmernimi in tropskimi žabami segajo izven njihovega habitata. [[File:Gregory Moine - Red bellied Piranha (by).jpg|thumb|Rdečetrebuha piranja (''Pygocentrus nattereri'') je vrsta piranje. Ta vrsta živi v porečju reke Amazonke, obalnih rekah severovzhodne Brazilije in porečjih rek Paragvaj, Parana in Essequibo.]] === Vodno življenje === Iz porečja Amazonke je znanih približno 2500 vrst rib, po ocenah pa obstaja več kot 1000 dodatnih neopisanih vrst.<ref name="Junk2007">{{citation |author1=Junk, W.J. |author2=M.G.M. Soares |author3=P.B. Bayley | year=2007 | title=Freshwater fishes of the Amazon River Basin: their biodiversity, fisheries, and habitats | journal=Aquatic Ecosystem Health and Management | volume=10 | issue=2 | pages=153–173 | doi=10.1080/14634980701351023 |s2cid=83788515 }}</ref> To je več kot katero koli drugo porečje na Zemlji, Amazonija pa je središče raznolikosti neotropskih rib.<ref name="AlbertReis2011">{{navedi knjigo|author1=James S. Albert|author2=Roberto E. Reis|title=Historical Biogeography of Neotropical Freshwater Fishes|url=https://books.google.com/books?id=_Suu7a-ERdMC&pg=PA308|year=2011|isbn=978-0-520-26868-5|page=308}}</ref> Približno 45 % (več kot 1000 vrst) znanih amazonskih vrst rib je [[endemit|endemičnih]] za porečje.<ref name=Reis2016>{{cite journal | author = Reis R.E. | author2 = Albert J.S. | author3 = Di Dario F. | author4 = Mincarone M.M. | author5 = Petry P. | author6 = Rocha L.A. | year = 2016 | title = Fish biodiversity and conservation in South America | journal = Journal of Fish Biology | volume = 89 | issue = 1| pages = 12–47 | doi=10.1111/jfb.13016| pmid = 27312713 | url = https://zenodo.org/record/896303 | doi-access = free }}</ref> Izjemno bogastvo vrst je mogoče deloma razložiti z velikimi razlikami med različnimi deli porečja Amazonke, kar ima za posledico številne vrste rib, ki so endemične za majhne regije. Na primer, živalstvo v čistih rekah se razlikuje od favne v belih in črnovodnih rekah, favna v počasi tekočih odsekih kaže izrazite razlike v primerjavi s tistimi v brzicah, favna v majhnih potokih se razlikuje od tiste v večjih rekah in favna v plitvih odsekih kaže izrazite razlike v primerjavi na to v globokih delih. Daleč najbolj raznolika reda v Amazoniji sta ''Characiformes'' (43 % vseh vrst rib v Amazoniji) in ''Siluriformes'' – [[somi]] (39 %), druge skupine s številnimi vrstami pa so ''Cichlidae'' – ostrižniki (6 %) in ''Gymnotiformes'' (3 %). Poleg velikih razlik v obnašanju in ekologiji se amazonske ribe močno razlikujejo po obliki in velikosti. Največji, ''arapaima'' in piraiba ('' Brachyplatystoma filamentosum''), lahko dosežeta 3 m ali več v dolžino in do 200&nbsp;kg v teži, zaradi česar sta eni največjih strogo sladkovodnih rib na svetu.<ref>Froese, Rainer; Pauly, Daniel (eds.) (2017) [https://www.fishbase.se/summary/Arapaima-gigas.html] v FishBase. September 2017 version</ref><ref>Froese, Rainer; Pauly, Daniel (eds.) (2017) [https://www.fishbase.se/summary/Brachyplatystoma-filamentosum.html] v FishBase. September 2017 version</ref> [[Morski bik]] (''Carcharhinus leucas'') in pilarji, ki so bile zabeležene daleč v Amazoniji, lahko dosežejo še večje velikosti, vendar so evrihalne in jih pogosto vidimo v morskih vodah.<ref>Froese, Rainer; Pauly, Daniel (eds.) (2017)[https://www.fishbase.se/summary/Carcharhinus-leucas.html] in FishBase. September 2017 version.</ref> V nasprotju z velikani obstajajo amazonske ribe iz več družin, ki so dolge manj kot 2&nbsp;cm. Najmanjši so verjetno speči bički ''Leptophilypnion'', ki ne presegajo 1&nbsp;cm in so med najmanjšimi ribami na svetu.<ref>{{cite journal| author=Roberts, T.R. | year=2013 | title=Leptophilypnion, a new genus with two new species of tiny central Amazonian gobioid fishes (Teleostei, Eleotridae)| journal=Aqua, International Journal of Ichthyology | volume=19 | issue=2 | pages=85–98}}</ref> Amazonija omogoča zelo velik ribolov, vključno z dobro znanimi vrstami velikih somov (kot je ''Brachyplatystoma'', ki opravljajo dolge gnezditvene selitve navzgor po Amazonki), arapaima in [[črni paku]] (''Colossoma macropomum''), in je tudi dom številnih vrst, ki so pomembne v trgovini z akvariji, kot je npr. kot [[oskar (riba)|oskar]], [[diskus]], [[skalarka]] (''Pterophyllum''), som ''Corydoras'' in navadna neonka (''Paracheirodon innesi''). Čeprav je resnična nevarnost, ki jo predstavljajo, pogosto močno pretirana, je v porečju Amazonke dom številnim strašljivim vrstam rib, kot so [[piranje]] (vključno s slavno ''Pygocentrus nattereri''), [[električna jegulja]] (''Electrophorus''), rečni biči (''Potamotrygonidae'') in kandiru (''Vandellia cirrhosa'').<ref name="Sleen2017">{{navedi knjigo | veditors = van der Sleen P, Albert JS | year=2017 | title=Field Guide to the Fishes of the Amazon, Orinoco, and Guianas | publisher=Princeton University Press | isbn=978-0691170749 }}</ref> V Amazoniji najdemo več vrst jamskih rib iz rodu ''Phreatobius'', prav tako ''Astroblepus pholeter'', ki živi v jami, v skrajnem zahodnem delu porečja (Andska regija).<ref name="Aldemarp2001">{{navedi knjigo | editor=Romero, Aldemaro | title=The Biology of Hypogean Fishes | year=2001| series=Developments in environmental biology of fishes | volume=21 | isbn=978-1402000768 }}</ref> Porečje reke [[Tokantins]], ki verjetno ni del porečja Amazonke, ima več drugih vrst jamskih rib. Globlji del večjih amazonskih rek je vedno temen in nekaj vrst ima prilagoditve, podobne jamskim ribam (zmanjšan pigment in oči). Med temi so somi ''Compsaraia'' in ''Orthosternarchus'', nekaj somov ''Cetopsis'' (zlasti ''C. oliveirai''), nekaj ''Xyliphius'' in ''Micromyzon'',<ref>{{navedi knjigo|last1= Fenolio|first1=Danté|year=2016|title=Life in the Dark: Illuminating Biodiversity in the Shadowy Haunts of Planet Earth|url= https://archive.org/details/lifeindark0000dant|publisher=Johns Hopkins University Press|isbn=978-1421418636}}</ref> ter somi ''Loricaria spinulifera'', ''L. pumila'', ''Peckoltiylus Pampholtiakia'', ''Panaque bathyphilus'' in ''Panaqolus nix'' (teh pet se pojavlja tudi v "normalnih" oblikah plitvih voda).<ref>{{cite journal|last1=Lujan|first1=Nathan. K.|last2=Chamon|first2=Carine. C.|year=2008|title=Two new species of Loricariidae (Teleostei: Silurifomes) from main channels of the upper and middle Amazon Basin, with discussion of deep water specialization in loricariids|journal=Ichthyological Exploration of Freshwaters|volume=19|pages=271–282}}</ref> Morda najbolj nenavaden življenjski prostor, ki ga uporabljajo amazonske ribe, je zemlja. ''Copella arnoldi'' je znana po tem, da odlaga jajčeca na rastline nad vodo in jih ohranja vlažne z nenehnim brizganjem po njih<ref>Howard, B.C. (27 September 2013). [http://voices.nationalgeographic.com/2013/09/27/fish-that-lay-eggs-out-of-the-water-freshwater-species-of-the-week/ Fish That Lay Eggs Out of the Water: Freshwater Species of the Week.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150528110345/http://voices.nationalgeographic.com/2013/09/27/fish-that-lay-eggs-out-of-the-water-freshwater-species-of-the-week/ |date=2015-05-28 }} National Geographic. Retrieved 30 April 2017.</ref>, južnoameriške plučarice ''Lepidosiren paradoxa'' lahko preživijo pod zemljo v sluzastem kokonu v sušnem obdobju<ref>{{navedi splet|author=SeriouslyFish | title=Lepidosiren paradoxa | url=http://www.seriouslyfish.com/species/lepidosiren-paradoxa/ | access-date=30 April 2017}}</ref>, nekatere majhne morske ribe ''rivulidae'' lahko skačejo čez kopno med vodnimi viri (včasih se premikajo na sorazmerno velike razdalje, celo navkreber) in lahko namerno skočijo na kopno, da bi pobegnili od vodnih plenilcev,<ref>{{cite journal |author1=Turko, A.J. |author2=P.A. Wright | year=2015 | title=Evolution, ecology and physiology of amphibious killifishes (Cyprinodontiformes) | journal=Journal of Fish Biology | volume=87 | issue=4 | pages=815–835 | doi=10.1111/jfb.12758| pmid=26299792 }}</ref> in neopisana vrsta črvičastega soma ''Phreatobius'' živi v premočeni listni stelji blizu (ne v) tokovih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.planetcatfish.com/catelog/species.php?species_id=646|title=Cat-eLog: Heptapteridae: ''Phreatobius'': ''Phreatobius'' sp. (1)|author=Planet Catfish|publisher=Planet Catfish|access-date=30 April 2017|archive-date=2006-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20061023092123/http://www.planetcatfish.com/catelog/species.php?species_id=646|url-status=dead}}</ref> Nekatere glavne skupine rib v porečju Amazonke vključujejo: * Red ''Gymnotiformes'': neotropske električne ribe * Red ''Characiformes'': ''characidae'', ''Copella arnoldi'' in sorodniki * Družina ''Potamotrygonidae'': rečni biči * Družina ''Arapaimidae'': koščeni jeziki * Družina ''Loricariidae'': sesalni somi * Družina ''Callichthyidae'': oklepni somi * Družina ''Pimelodidae'': somi z dolgimi brki * Družina ''Trichomycteridae'': parazitski somi * Družina ''Auchenipteridae'': naplavljeni somi * Poddružina ''Cichlinae'': ostrižniki * Poddružina ''Geophaginae'': zemljojedi in neotropski pritlikavi [[Ostrižniki|ciklidi]] * Poddružina ''Poeciliinae'': gupiji in sorodniki === Insekti === Več kot 90 % živalskih vrst v Amazoniji so žuželke<ref>{{navedi splet|title=Amazon Insects|url=https://rainforests.mongabay.com/amazon/insects.html|website=Mongabay.com}}</ref>, od tega je približno 40 % hroščev (''Coleoptera'' predstavlja skoraj 25 % vseh znanih vrst živalskih življenjskih oblik.)<ref name=insenc>[[#refPowell|Powell (2009)]]</ref><ref>{{navedi knjigo|title=Species Diversity in Space and Time|url=https://archive.org/details/speciesdiversity0000rose|author=Rosenzweig, Michael L. |publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-49952-1|year=1995}}</ref><ref>{{cite journal |author=Hunt, T. |title=A Comprehensive Phylogeny of Beetles Reveals the Evolutionary Origins of a Superradiation |url=https://archive.org/details/sim_science_2007-12-21_318_5858/page/1912 |journal=Science |volume=318 |issue=5858 |pages=1913–1916 |year=2007 |pmid=18096805 |doi=10.1126/science.1146954 |bibcode = 2007Sci...318.1913H |last2=Bergsten |first2=J. |last3=Levkanicova |first3=Z. |last4=Papadopoulou |first4=A. |last5=John |first5=O. St. |last6=Wild |first6=R. |last7=Hammond |first7=P. M. |last8=Ahrens |first8=D. |last9=Balke |first9=M. |last10=Caterino |first10=M. S. |last11=Gomez-Zurita |first11=J. |last12=Ribera |first12=I. |last13=Barraclough |first13=T. G. |last14=Bocakova |first14=M. |last15=Bocak |first15=L. |last16=Vogler |first16=A. P. |s2cid=19392955 |display-authors=etal}}</ref> Medtem ko ima vsa Evropa približno 321 vrst metuljev, ima narodni park Manú v Peruju (raziskava 4000 hektarjev) 2300 vrst, medtem ko nacionalni rezervat Tambopata (raziskava 5500 hektarjev) ima najmanj 1231 vrst. == Podnebje in letni časi == Porečje reke Amazonke ima sezono nizke vode in mokro sezono, v kateri reke poplavljajo sosednje nizko ležeče gozdove. Podnebje v kotlini je na splošno vroče in vlažno. Na nekaterih območjih pa lahko zimski meseci (junij–september) prinesejo mraz, ki ga poganjajo antarktični vetrovi, ki potujejo po sosednjem gorovju. Povprečna letna temperatura je okoli 25 stopinj in 28 stopinj Celzija brez razlike med poletnimi in zimskimi letnimi časi. == Človeški življenjski slog == [[File:Amazonas floating village, Iquitos, Photo by Sascha Grabow.jpg|thumb|upright=1.15| Plavajoča vas v Iquitosu v Peruju]] Amazonija je redko poseljena. V notranjosti so razpršena naselja, vendar večina prebivalstva živi v nekaj večjih mestih na bregovih Amazonke in drugih večjih rek, na primer v [[Iquitos]]u, departma Loreto v Peruju, [[Manaus]]u, država Amazonas in [[Belém]], država Pará. V mnogih regijah je bil gozd posekan za nasade soje in živinorejo (najobsežnejša negozdna raba zemljišča); nekateri prebivalci nabirajo lateks divjega kavčuka in brazilske oreščke. To je oblika ekstraktivnih kmetij, kjer drevesa ne sekajo. To so razmeroma trajnostne dejavnosti v nasprotju s sečnjo lesa ali kmetijstvom, ki je odvisno od čiščenja deževnega gozda. Ljudje živijo v hišah s slamnato streho, ki so podobne čebelnjakom. Gradijo tudi stanovanjske hiše, imenovane "Maloca", s strmo poševno streho. == Jeziki == Najbolj razširjena jezika v Amazoniji sta [[portugalščina]] in [[španščina]]. Na brazilski strani portugalščino govori vsaj 98 % prebivalstva, medtem ko je v špansko govorečih državah prisotnih veliko število govorcev avtohtonih jezikov, čeprav prevladuje španščina. V Amazoniji se še vedno govori na stotine domačih jezikov, od katerih jih večino govori le peščica ljudi, zato so kritično ogroženi. == Domorodna ljudstva == Ker vemo, da je 80 % porečja pokrito z amazonskim deževnim gozdom, je jasno, da je tu živelo tudi veliko plemenskih skupin; ocenjuje se, da je tu že več sto let živelo več kot 400 plemenskih skupin s svojo kulturo, jezikom in življenjskim slogom in je tudi dom 1 milijona indijancev. Danes je skupna populacija Amazonskega bazena 1,5 milijona porazdeljenih v 400 plemenskih skupin. Obstaja 100 plemen brez stikov. Rečeno je celo, da le malo plemen sploh prakticira kanbalizem, ki je praksa prehranjevanja ljudi. Največja organizacija, ki se bori za domorodna ljudstva na tem območju, je COICA. To je nadorganizacija, ki zajema vse organizacije za pravice domorodcev, ki delujejo na območju porečja Amazonke, in pokriva ljudi, ki živijo v več državah. == Rečna trgovina == Reka je glavna pot za prevoz ljudi in pridelkov v regijah, s prevoznimi sredstvi, ki segajo od splavov iz balze in kanujev do ročno izdelanih lesenih rečnih plovil in sodobnih plovil z jeklenim ohišjem. == Kmetijstvo == Sezonske poplave izkopljejo in prerazporedijo mulj, bogat s hranili, na plaže in otoke, kar omogoča v sušni sezoni pridelavo riža, fižola in koruze na obali reke brez dodajanja gnojil, z dodatnim požigalništvom na višjih poplavnih območjih. Ribolov zagotavlja dodatno hrano skozi vse leto, piščanci v prosti reji pa potrebujejo malo ali nič hrane, razen tiste, ki jo lahko dobijo lokalno. Oglje, proizvedeno večinoma iz gozdov in obalnih območij, se proizvaja za uporabo v urbanih območjih. Pogosto je izkoriščanje mesa, zlasti jelenov in želv. [[File:Amazonie deforestation.jpg|thumb|Krčenje gozdov in povečana gradnja cest povzročata človeški poseg v divja območja, povečano pridobivanje virov in grožnje biotski raznovrstnosti.]] Obsežno krčenje gozdov, zlasti v Braziliji, vodi v izumrtje znanih in neznanih vrst, zmanjšuje [[biotska raznovrstnost]] in negativno vpliva na kakovost tal, vode in zraka. Zadnji del procesa krčenja gozdov je obsežna proizvodnja oglja za industrijske postopke, kot je proizvodnja jekla. Tla v regiji so na splošno plitva in jih ni mogoče uporabljati več kot nekaj sezon brez dodajanja uvoženih gnojil in kemikalij. == Globalna ekološka vloga / Funkcija za podnebne spremembe == »Amazonija je kritični absorber ogljika ogljikovega dioksida, toplogrednega plina, ki ga proizvajajo predvsem vulkani, vloga Amazonke je kot ponor, ki odvaja ogljikov dioksid, ki lovi toploto, iz ozračja. Trenutno svet oddaja okoli 40 milijard ton CO2 v ozračje vsako leto. Amazonka absorbira 2 milijardi ton CO2 na leto (ali 5 % letnih emisij), zaradi česar je pomemben del preprečevanja podnebnih sprememb.«<ref>https://phys.org/news/2019-08-role-amazon-global-climate.amp ; 2020 Jan. 12</ref> »Amazonska biotska raznovrstnost igra tudi ključno vlogo kot del globalnih sistemov, ki vpliva na svetovni cikel ogljika in s tem na podnebne spremembe, pa tudi na hidrološke sisteme hemisfere, ki služijo kot pomembno sidro za južnoameriško podnebje in padavine. Prav tako proizvaja 20 % kisika na zemlji.«<ref>https://www.worldbank.org/en/news/feature/2019/05/22/why-the-amazons-biodiversity-is-critical-for-the-globe{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ; 2020 Jan. 12</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last1=Dematteis|first1=Lou|last2=Szymczak|first2=Kayana |title=Crude Reflections/Cruda Realidad: Oil, Ruin and Resistance in the Amazon Rainforest|date=June 2008|publisher=City Lights Publishers|url=https://books.google.com/books?id=YW0oAQAAIAAJ|isbn=978-0-87286-472-6}} * Acker, Antoine. [http://www.uni-bielefeld.de/cias/wiki/a_Amazon.html "Amazon"] (2015). University Bielefeld – Center for InterAmerican Studies. == Zunanje povezave == {{Commons category|Amazon Basin }} * [http://www.pacificwestcom.com/amazon Herndon and Gibbon Lieutenants United States Navy] The First North American Explorers of the Amazon Valley, by Historian Normand E. Klare. Actual Reports from the explorers are compared with present Amazon basin conditions. * [https://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2010/09/03/AR2010090302302_pf.html Scientists find Evidence Discrediting Theory Amazon was Virtually Unlivable] by ''[[The Washington Post]]'' * [http://www.wdl.org/en/item/139 "The Course of the River of the Amazons, Based on the Account of Christopher d’Acugna"] from 1680 {{Coord|2.3096|S|54.8881|W|source:wikidata|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Porečje Amazonke]] [[Kategorija:Reke v Braziliji]] [[Kategorija:Reke v Peruju]] [[Kategorija:Reke v Kolumbiji]] [[Kategorija:Reke v Ekvadorju]] [[Kategorija:Reke v Venezueli]] dottoxb5gyhpvs9xatw7iz04c1ba63t 0 513144 6742777 6682859 2026-08-26T06:35:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742777 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Rimske počitnice <br>Roman Holiday | image = Roman Holiday (1953 poster).jpg | caption = filmski plakat | director = [[William Wyler]] | producer = William Wyler | screenplay = {{plainlist| * [[Dalton Trumbo]] * [[Ian McLellan Hunter]] * [[John Dighton]]<ref name="WGA">{{navedi splet|url=https://www.deadline.com/2011/12/wga-restores-blacklisted-writer-dalton-trumbos-screen-credit-to-roman-holiday/|title=WGA Restores Blacklisted Writer Dalton Trumbo's Screen Credit On 'Roman Holiday'|date=19. december 2011|author=Writers Guild of America|author-link=Writers Guild of America|work=[[Deadline Hollywood]]|access-date=19. december 2011}}</ref> }} | story = Dalton Trumbo | starring = {{plainlist| * [[Gregory Peck]] * [[Audrey Hepburn]] }} | music = {{plainlist| * [[Georges Auric]] * [[Victor Young]] }} | cinematography = {{plainlist| * [[Henri Alekan]] * [[Franz Planer]] }} | editing = [[Robert Swink]] | distributor = [[Paramount Pictures]] | released = 27. avgust 1953<ref name=AFI>{{AFI film|50997}}</ref> | runtime = 118 minut | country = [[Združene države Amerike|ZDA]] | language = [[Angleščina]]<br>[[Italijanščina]] | budget = 1,5 milijona $ | gross = 12 milijonov $ }} '''Rimske počitnice''' ([[Angleščina|ang.]] '''Roman Holiday''') je ameriška romantična komedija režiserja in producenta [[William Wyler|Williama Wylerja]], z [[Gregory Peck|Gregoryjem Peckom]] in [[Audrey Hepburn]] v glavnih vlogah, posneta v črno-beli tehniki. Scenarij filma sta napisala John Dighton in Dalton Trumbo. Ker je bil Trumbo uvrščen na »črno listo hollywoodskih delavcev«,<ref>{{navedi splet |url=https://sl.gov-civ-guarda.pt/hollywood-blacklist |title=Črna lista hollywooda |accessdate=19. februar 2022 |date= |format= |work= |archive-date=2024-11-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241127010752/https://sl.gov-civ-guarda.pt/hollywood-blacklist |url-status=dead }}</ref> na špici filma ni bil napisan kot scenarist in je bil namesto njega zapisan McLellan Hunter. Tudi Bernard Vorhaus, ki je bil na črni listi, se je kot pomočnik režiserja na špici lahko pojavil zgolj s psevdonimom.<ref name=kpcc>{{navedi novice|last=Cheryl Devall|first=Paige Osburn|title=Blacklisted writer gets credit restored after 60 years for Oscar-winning film|url=http://www.scpr.org/news/2011/12/19/30417/blacklisted-writer-gets-credit-restored-oscar-winn/|access-date=20. december 2011|newspaper=89.3 KPCC|date=19. december 2011}}</ref><ref name=latimes-verrier>{{navedi novice|last=Verrier|first=Richard|title=Writers Guild restores screenplay credit to Trumbo for 'Roman Holiday'|url=http://latimesblogs.latimes.com/entertainmentnewsbuzz/2011/12/writers-guild-restores-screenplay-credit-to-trumbo-for-roman-holiday.html|access-date=20. december 2011|newspaper=Los Angeles Times|date=19. december 2011}}</ref> Ko so leta 2003 film izdali na [[DVD|nosilcu DVD]], so tedaj zapisali pravilne podatke o scenaristu in pomočniku režiserja. Film je bil prikazan na 14. [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]], izven uradnega programa. ==Nagrade== Med desetimi nominacijami filma za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] je [[Audrey Hepburn]] prejela nagrado za glavno žensko vlogo, film pa je prejel nagrado za scenarij in kostumografijo. Leta 1999 je [[Kongresna knjižnica]] film izbrala za ohranitev v nacionalnem filmskem registru Združenih držav Amerike, kot »kulturno, zgodovinsko ali estetsko pomembno umetniško delo«. ==Vsebina== Ana, princesa neimenovane evropske kraljevine, med državniškim obiskom [[Rim|Rima]], postane razočarana nad svojim strogo načrtovanim življenjem in v želji po prostosti ter pristni avanturi na skrivaj zapusti veleposlaništvo svoje države. Zaradi zapoznelega učinka pomirjevala zaspi na klopi, kjer jo najde Joe Bradley, ameriški poročevalec za »American News Service«, ne da bi prepoznal, kdo v resnici je. Ker misli da je pijana, jo Joe odnese v svoje stanovanje in jo položi v posteljo, sam pa prespi na kavču. Naslednje jutro Joe z zamudo odhiti v službo in se svojemu uredniku Hennessyju zlaže o svoji udeležbi na princesini tiskovni konferenci. Šele ko mu Hennessy pove, da je bila konferenca odpovedana in mu pokaže časopisno kolumno o princesini »nenadni bolezni«, kjer je tudi njena fotografija, Joe ugotovi, kdo spi v njegovem stanovanju. Ker vidi priložnost za ekskluzivno reportažo, Joe zasebno pokliče svojega prijatelja fotografa Irvinga Radovicha in se z njim dogovori za sodelovanje. Zatem Hennessyju obljubi obsežen ekskluziven intervju s princeso, in ga vpraša, kakšno bi bilo plačilo. Hennessy mu obljubi 5.000 $, vendar hkrati z Joejem stavi za 500 $, da takšnega intervjuja ne bo mogel dobiti. [[Slika:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg|250px|sličica|levo]] Joe odhiti domov, kjer prikrivajoč dejstvo, da je poročevalec, »Anji« ponudi, da ji razkaže znamenitosti Rima, vendar ona njegovo ponudbo zavrne ter odide. V Rimu uživa v svobodi, raziskuje tržnico, kupi par čevljev, opazuje ljudi in vsakdanji rimski vrvež ter si pri frizerju da skrajšati svoje dolge lase. Joe ji sledi, ter kot »po naključju« se zopet srečata na [[Španske stopnice|Španskih stopnicah]]. Tokrat jo prepriča, da preživi dan v njegovi družbi, odpelje jo v ulično kavarno, kjer se srečata z Irvingom. Ko Ana poskuša prepeljati Joeja na [[Vespa|vespi]] skozi gosti rimski promet, policist vse tri aretira, vendar Joe in Irving pokažeta svoji »lažni« novinarski izkaznici in skupino izpustijo. Skupaj obiščejo [[vodnjak Trevi]] in [[Usta resnice]], ogledajo si tudi [[Kolosej]]. ​​ Zvečer, med plesom ob Tiberi, pri [[Angelski grad, Rim|Angelskem gradu]], kamor je Ano povabil frizer, ambasada aktivira svoje tajne agente, z nalogo, naj princeso izsledijo in jo vrnejo, prostovoljno ali tudi s silo, če je to potrebno. Ko Ano odkrijejo, jo Joe, Irving in brivec poskušajo osvoboditi, ta pa se medtem pogumno pridruži spopadu z agenti. Dogajanje se zaključi, ko na prizorišče prispe italijanska policija in tajne agente aretira. Joe in Ana pobegneta, toda pri tem Joe pade v reko in tudi Ana skoči za njim, v želji da ga reši. Pozneje, v Joejevem stanovanju, medtem ko sušita svoja mokra oblačila, si delita nežne grenko-sladke trenutke ljubezni. Ana se z obžalovanjem sooči s svojimi vsakdanjimi obveznostmi, zato Joeja naprosi, da jo odpelje v bližino veleposlaništva. V solzah se od tam od njega poslovi in se vrne v ambasado. ​​ Joe se odloči, da ne bo napisal reportaže, vendar Irvingu pove, da lahko prosto prodaja svoje fotografije. Joe in Irving se nato udeležita preložene tiskovne konference na veleposlaništvu, na veliko presenečenje princese Ane. Joe ji zagotovi (z besedami, ki jih je razumela samo ona, ne pa tudi drugi novinarji), da ne bo objavil ničesar o njunem skupnem dnevu. Na koncu intervjuja princesa nepričakovano zaprosi za srečanje z novinarji in se z vsakim od njih na kratko pogovori. Ko prideta na vrsto Joe in Irving, ji Irving preda svoje fotografije, da jih bo imela kot spomin na Rim. Tudi z Joejem si izmenjata nekaj uradnih besed, preden ona vsa nejevoljna odide. ==Igralci== {{multiple image | direction = horizontal | width1 = 135 | width2 = 135 | footer = [[Gregory Peck]] in [[Audrey Hepburn]] kot Joe Bradley in princesa Ana | image1 = Gregory Peck in Roman Holiday trailer cropped.jpg | alt1 = Peck | image2 = Audrey Hepburn Roman Holiday cropped.jpg | alt2 = Hepburn }} * [[Gregory Peck]] kot Joe Bradley * [[Audrey Hepburn]] kot princesa Ana * [[Eddie Albert]] kot Irving Radovich * [[Hartley Power]] kot urednik Hennessy * [[Harcourt Williams]] kot veleposlanik * [[Margaret Rawlings]] kot grofica Vereberg, Anina sekretarka * [[Tullio Carminati]] kot general Provno * [[Paolo Carlini]] kot Mario Delani * [[Claudio Ermelli]] kot Giovanni ==Snemanje in lokacije== Wyler je vlogo Joeja Bradleyja najprej ponudil hollywoodskemu prvorazredniku [[Cary Grant|Caryju Grantu]], vendar jo je ta zavrnil, ker je menil, da je v primerjavi z Audrey Hepburn zanjo prestar, kljub temu pa je deset let kasneje z njo igral v filmu Šarada (Charade). Peckova pogodba je Wylerju zagotovila sredstva za plačilo filmski zvezdi, novinka Hepburnova pa je bila finančno uvrščena veliko nižje. Na polovici snemanja je Gregory Peck režiserju Wylerju predlagal, naj ji zagotovi plačilo v enaki višini kot njemu, kar je bila nezaslišana gesta v [[Hollywood|Hollywoodu]]. Wyler je sprva v zvezi z vlogo princese Ane razmišljal o [[Elizabeth Taylor]] in [[Jean Simmons]], vendar obe nista bili na voljo. 18. septembra 1951 je režiser Thorold Dickinson s Hepburnovo opravil poskusno snemanje in filmske posnetke poslal Williamu Wylerju, ki je že bil v Rimu in vodil priprave za snemanje. Wyler je pisal Dickinsonu, "da so zaradi testnih posnetkov številni producenti pri [[Paramount Pictures|Paramountu]] izrazili zanimanje za njeno izbiro." Vloga princese Ane v Rimskih počitnicah sicer ni bila prva igralska vloga Hepburnove, saj je že nastopala v več nizozemskih in britanskih filmih in leta 1948 na odrih, vendar je bila to njena prva večja filmska vloga in njen prvi nastop v ameriškem filmu. Wyler je želel »protiitalijansko« igralko, ki je bila povsem drugačna od zaobljenih italijanskih filmskih zvezd tistega obdobja. Italijansko ministrstvo za turizem je prvotno zavrnilo dovoljenje za snemanje filma v [[Rim|Rimu]], z utemeljitvijo, da bi »degradiralo Italijane«. Ko je bila zadeva rešena, je snemanje potekalo v celoti v Rimu in v studijih Cinecittà. Prvotno je bilo načrtovano, da bo film posnet v barvah, vendar je bilo zunanje snemanje tako drago, da so ga posneli v črno-beli tehniki. ===Lokacije=== *[[Usta resnice]], Piazza Bocca della Verità, bazilika Svete Marije v Kosmedinu *Kavarna Rocca, [[Piazza della Rotonda]] in [[Panteon]] *[[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] *[[Vodnjak Trevi]] *[[Beneški trg, Rim]] *[[Španske stopnice]] in [[Španski trg, Rim|Španski trg]] *[[Cerkev Trinità dei Monti]] *[[Kolosej]] *[[Via Margutta]] 51, lokacija Joevega stanovanja *[[Via dei Fori Imperiali]] * Via della Stamperia 85, frizerski salon v filmu *[[Palača Colonna]] galerija, prizorišče princesine tiskovne konference *[[Narodni muzej orientalne umetnosti|Palača Brancaccio]], princesina spalnica ==Galerija== <gallery mode="packed-hover" heights="120"> File:Audrey Hepburn in Roman Holiday trailer.jpg File:Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg File:Roman Holiday (1953) 1.jpg File:Audrey Hepburn-Paola Borboni in Roman Holiday.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck in Roman Holiday trailer 2.jpg File:Gregory Peck, Audrey Hepburn and Eddie Albert in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck on Vespa in Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn and Gregory Peck at the Mouth of Truth Roman Holiday trailer.jpg File:Audrey Hepburn-Gregory Peck in Roman Holiday trailer.jpg </gallery> ==Sklici in opombe== {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam filmov Williama Wylerja]] ==Zunanje povezave== * {{IMDb title|0046250|Roman Holiday}} {{ikona en}} * {{Allmovie title|41976|Roman Holiday}} * {{metacritic film|id=roman-holiday|title=Roman Holiday}} * {{rotten-tomatoes|roman_holiday|Roman Holiday}} * [http://https://www.youtube.com/watch?v=ELb4S8P3q20 Predstavitev filma na kanalu YouTube] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130711041720/http://https/ |date=2013-07-11 }} {{ikona en}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1953]] [[Kategorija:Ameriški romantično komični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Williama Wylerja]] [[Kategorija:Filmi Paramount Pictures]] [[Kategorija:Filmi v Narodnem filmskem registru]] [[Kategorija:Ameriški črno-beli filmi]] [[Kategorija:Filmi o novinarjih]] [[Kategorija:Filmi o članih kraljevih družin]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Rim]] 3msk6cmxk445mymr43uqnpikcfc2fht 0 515842 6742583 6741039 2026-08-25T15:46:26Z Sportomanokin 14776 /* Vse slovenske etapne zmage */ 6742583 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''37 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>5 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |10 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] bzsaqydv7yt9kl26r5zrjy887zkyj3u 6742584 6742583 2026-08-25T15:47:35Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci */ 6742584 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''37 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>5 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |7 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 4 || '''36''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] ekyqqtn45syiaojm0qwpb155zony5oa 6742603 6742584 2026-08-25T17:34:36Z Sportomanokin 14776 /* Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah */ 6742603 wikitext text/x-wiki '''Grand Tour''' (tudi '''Tritedenska dirka''') je ime za tri najpomembnejše in najprestižnejše etapne dirke v [[kolesarstvo|kolesarstvu]]: [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] ({{jezik-fr|Tour de France}}), [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]] ({{jezik-it|Giro d'Italia}}) in [[Dirka po Španiji|Dirko po Španiji]] ({{jezik-es|Vuelta a España}}). Vse tri potekajo v podobni obliki in s trajanjem približno treh tednov. Imajo poseben status v pravilih [[Union Cycliste Internationale|UCI]], prinašajo največ točk za lestvico<ref name="uciprotour">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/mm/Document/News/Rulesandregulation/18/23/94/2-ROA-20170701-E_English.PDF |title=UCI Cycling regulations—Part 2: Road Races| page=64 |date=January 1, 2017 |access-date=2017-07-06}}</ref> in so edine cestne etapne dirke dolge več kot štirinajst dni.<ref name="ucirules">{{navedi splet|url=http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |title=UCI Cycling regulations |page=41 |access-date=2012-07-20 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623174023/http://www.uci.ch/Modules/BUILTIN/getObject.asp?MenuId=MTkzNg&ObjTypeCode=FILE&type=FILE&id=34028&LangId=1 |archive-date=2011-06-23 }}</ref> Giro običajno poteka v [[maj]]u, Tour v [[julij]]u in Vuelta v drugi polovici [[avgust]]a in začetku [[september|septembra]]. Vuelta je prvotno potekala spomladi, običajno konec aprila, nekajkrat v [[1940.|štiridesetih letih]] tudi junija, toda leta 1995 so jo v izogib prekrivanju z Dirko po Italiji pomaknili na konec sezone. Dirka po Franciji je najstarejša in najprestižnejša, prinaša tudi največ točk za kolesarsko lestvico<ref name="uciprotour" /> in velja za najbolj obiskano vsakoletno športno tekmovanje na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.businessinsider.com/tour-de-france-2016-numbers-2016-6|title=Tour de France, world's biggest annual sporting event, is an amazing race and breathtaking logistical feat|first=Daniel|last=McMahon|website=Business Insider}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirki Grand Tour je [[Eddy Merckx]] z enajstimi skupnimi zmagami, je tudi eden osmih kolesarjev z zmagami na vseh treh dirkah. Osemnajstkrat se je zgodilo, da je isti kolesar zmagal na dveh od treh dirkah v sezoni, na vseh treh pa še nihče. V istem letu zmagati [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Dirka po Italiji|Giro]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] pomeni osvojiti [[trojna krona (kolesarstvo)|kolesarsko trojno krono]], kar velja za najprestižnejši dosežek v svetu kolesarstva. == Skupni zmagovalci == === Vse podeljene majice === {| class="wikitable" !width=120px|Razvrstitev !width=115px|Giro !width=115px|Tour !width=115px|Vuelta |-align=center ! align=left|Skupno | {{cjersey|pink|size=85px}} | {{cjersey|yellow|size=85px}} | {{cjersey|red|size=85px}} |-align=center ! align=left|Po točkah | {{cjersey|purple|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} | {{cjersey|dark green|size=85px}} |-align=center ! align=left|Gorski cilji |{{cjersey|azul|size=85px}} |{{cjersey|polkadot|size=85px}} |{{cjersey|blue polkadot|size=85px}} |-align=center ! align=left|Mladi kolesarji |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |{{cjersey|white|size=85px}} |} === Skupni zmagovalci vseh treh dirk === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Eddy Merckx]] ![[Bernard Hinault]] ![[Jacques Anquetil]] ![[Alberto Contador]] ![[Chris Froome]] ![[Jonas Vingegaard]] |- |width=120|[[Slika:Eddy Merckx Molteni 1973.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Bernard_Hinault_1978_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |width=120|[[Slika:Jacques_Anquetil_1966.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=120|[[Slika:2015_Tour_de_France_team_presentation,_Alberto_Contador.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Chris Froome Tour de Romandie 2013 (cropped).JPG|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:David Gaudu, Tadej Pogačar, Jonas Vingegaard, 2023 Paris-Nice (52929456925) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|260x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''11 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''10 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''8 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''7 zmag''' |bgcolor=#E6E6FA|'''4 zmage''' |- |<small>5 – Tour<br>5 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>3 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>5 – Tour<br>2 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>2 – Giro<br>3 – Vuelta</small> |<small>4 – Tour<br>1 – Giro<br>2 – Vuelta</small> |<small>2 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |} === Vse slovenske etapne zmage === {| class="wikitable" style="text-align:center; width:100%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Tadej Pogačar]] ![[Primož Roglič]] ![[Matej Mohorič]] ![[Jan Polanc]] ![[Luka Mezgec]] ![[Jan Tratnik]] ![[Borut Božič]] |- |width=120|[[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|sredina|brezokvirja|230x]] |width=120|[[Slika:Primož Roglič (Team Jumbo-Visma, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|150x]] |width=120|[[Slika:Stage 17, 2021 TDF00055 mohoric (51321757686).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan Polanc (UAE Team Emirates, 2019).jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:2023 Tour of Slovenia press conference.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |width=120|[[Slika:Jan up (52354454068) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|180x]] |width=120|[[Slika:Borut Bozic.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |- |bgcolor=#E6E6FA|'''37 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''22 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''5 etap''' |bgcolor=#E6E6FA|'''2 etapi''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |bgcolor=#E6E6FA|'''1 etapa''' |- |<small>26 – Tour<br>6 – Giro<br>5 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>4 – Giro<br>15 – Vuelta</small> |<small>3 – Tour<br>1 – Giro<br>1 – Vuelta</small> |<small>2 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Giro</small><br><br><br> |<small>1 – Vuelta</small><br><br><br> |} === Zmagovalci po letih === Dvojne zmage v istem letu so obarvane z zeleno; z krepko pisavo pa vse slovenske zmage. {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=200px|[[Dirka po Italiji]] ! width=200px|[[Dirka po Franciji]] ! width=200px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1903 || rowspan="6" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1909'' || {{ikonazastave|FRA}} [[Maurice Garin]] <small>([[Dirka po Franciji 1903|1/1]])</small> || rowspan="32" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''začetek leta 1935'' |- | align=center|1904 || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Cornet]] <small>([[Dirka po Franciji 1904|1/1]])</small> |- | align=center|1905 || {{ikonazastave|FRA}} [[Louis Trousselier]] <small>([[Dirka po Franciji 1905|1/1]])</small> |- | align=center|1906 || {{ikonazastave|FRA}} [[René Pottier]] <small>([[Dirka po Franciji 1906|1/1]])</small> |- | align=center|1907 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1907|1/2]])</small> |- | align=center|1908 || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Petit-Breton]] <small>([[Dirka po Franciji 1908|2/2]])</small> |- | align=center|1909 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Ganna]] <small>([[Dirka po Italiji 1909|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[François Faber]] <small>([[Dirka po Franciji 1909|1/1]])</small> |- | align=center|1910 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1910|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Octave Lapize]] <small>([[Dirka po Franciji 1910|1/1]])</small> |- | align=center|1911 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Galetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1911|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Gustave Garrigou]] <small>([[Dirka po Franciji 1911|1/1]])</small> |- | align=center|1912 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Team Atala]]<br><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Carlo Galetti]] ([[Dirka po Italiji 1912|3/3]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Giovanni Micheletto]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small><br/><small>&nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp; [[Eberardo Pavesi]] ([[Dirka po Italiji 1912|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Odile Defraye]] <small>[[Dirka po Franciji 1912|1/1]]</small> |- | align=center|1913 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Carlo Oriani]] <small>([[Dirka po Italiji 1913|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1913|1/3]])</small> |- | align=center|1914 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfonso Calzolari]] <small>([[Dirka po Italiji 1914|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1914|2/3]])</small> |- | align=center|1915 || rowspan="4" colspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi [[prva svetovna vojna|I. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1916 |- | align=center|1917 |- | align=center|1918 |- | align=center|1919 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1919|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1919|1/2]])</small> |- | align=center|1920 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gaetano Belloni]] <small>([[Dirka po Italiji 1920|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Philippe Thys]] <small>([[Dirka po Franciji 1920|3/3]])</small> |- | align=center|1921 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1921|1/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Léon Scieur]] <small>([[Dirka po Franciji 1921|1/1]])</small> |- | align=center|1922 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1922|2/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Firmin Lambot]] <small>([[Dirka po Franciji 1922|2/2]])</small> |- | align=center|1923 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Costante Girardengo]] <small>([[Dirka po Italiji 1923|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Henri Pélissier]] <small>([[Dirka po Franciji 1923|1/1]])</small> |- | align=center|1924 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giuseppe Enrici]] <small>([[Dirka po Italiji 1924|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1924|1/2]])</small> |- | align=center|1925 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1925|1/5]])</small> || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Ottavio Bottecchia]] <small>([[Dirka po Franciji 1925|2/2]])</small> |- | align=center|1926 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Brunero]] <small>([[Dirka po Italiji 1926|3/3]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Buysse]] <small>([[Dirka po Franciji 1926|1/1]])</small> |- | align=center|1927 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1927|2/5]])</small>|| {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1927|1/2]])</small> |- | align=center|1928 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1928|3/5]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Nicolas Frantz]] <small>([[Dirka po Franciji 1928|2/2]])</small> |- | align=center|1929 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1929|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Maurice De Waele]] <small>([[Dirka po Franciji 1929|1/1]])</small> |- | align=center|1930 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Luigi Marchisio]] <small>([[Dirka po Italiji 1930|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1930|1/2]])</small> |- | align=center|1931 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Francesco Camusso]] <small>([[Dirka po Italiji 1931|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1931|1/2]])</small> |- | align=center|1932 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Antonio Pesenti]] <small>([[Dirka po Italiji 1932|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[André Leducq]] <small>([[Dirka po Franciji 1932|2/2]])</small> |- | align=center|1933 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Alfredo Binda]] <small>([[Dirka po Italiji 1933|5/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Georges Speicher]] <small>([[Dirka po Franciji 1933|1/1]])</small> |- | align=center|1934 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Learco Guerra]] <small>([[Dirka po Italiji 1934|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Antonin Magne]] <small>([[Dirka po Franciji 1934|2/2]])</small> |- | align=center|1935 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Vasco Bergamaschi]] <small>([[Dirka po Italiji 1935|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|BEL}} [[Romain Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1935|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1935|1/2]])</small> |- | align=center|1936 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1936|1/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1936|1/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Gustaaf Deloor]] <small>([[Dirka po Španiji 1936|2/2]])</small> |- | align=center|1937 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1937|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Lapébie]] <small>([[Dirka po Franciji 1937|1/1]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"|''odpadlo zaradi<br>[[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]]'' |- | align=center|1938 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1938|1/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1938|3/5]])</small> |- | align=center|1939 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Giovanni Valetti]] <small>([[Dirka po Italiji 1939|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Sylvère Maes]] <small>([[Dirka po Franciji 1939|2/2]])</small> |- | align=center|1940 || {{ikonazastave|ITA|1861}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1940|1/7]])</small> || rowspan="7" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1941 || rowspan="5" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1941|1/2]])</small> |- | align=center|1942 || {{ikonazastave|ESP|1938}} [[Julián Berrendero]] <small>([[Dirka po Španiji 1942|2/2]])</small> |- | align=center|1943 || rowspan="2" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''odpadlo zaradi<br>[[druga svetovna vojna|II. svetovne vojne]]'' |- | align=center|1944 |- | align=center|1945 || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Delio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1945|1/1]])</small> |- | align=center|1946 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Italiji 1946|4/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Dalmacio Langarica]] <small>([[Dirka po Španiji 1946|1/1]])</small> |- | align=center|1947 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1947|2/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Robic]] <small>([[Dirka po Franciji 1947|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Edward Van Dijck]] <small>([[Dirka po Španiji 1947|1/1)]]</small> |- | align=center|1948 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1948|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gino Bartali]] <small>([[Dirka po Franciji 1948|5/5]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Bernardo Ruiz]] <small>([[Dirka po Španiji 1948|1/1]])</small> |- | align=center | 1949 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1949|3/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1949|4/7]])</small> || style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1950 || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Italiji 1950|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Ferdinand Kübler]] <small>([[Dirka po Franciji 1950|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Emilio Rodríguez (kolesar)|Emilio Rodríguez]] <small>([[Dirka po Španiji 1950|1/1]])</small> |- | align=center|1951 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1951|2/3]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Hugo Koblet]] <small>([[Dirka po Franciji 1951|2/2]])</small> || rowspan="4" style="background:#ececec; color:gray; text-align:center;" class="table-na"| ''zaradi pomanjkanja interesa'' |- | align=center|1952 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1952|5/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Franciji 1952|6/7]])</small> |- | align=center|1953 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Coppi]] <small>([[Dirka po Italiji 1953|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1953|1/3]])</small> |- | align=center|1954 || {{ikonazastave|SUI}} [[Carlo Clerici]] <small>([[Dirka po Italiji 1954|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1954|2/3]])</small> |- | align=center|1955 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fiorenzo Magni]] <small>([[Dirka po Italiji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Louison Bobet]] <small>([[Dirka po Franciji 1955|3/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Dotto]] <small>([[Dirka po Španiji 1955|1/1]])</small> |- | align=center|1956 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1956|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Walkowiak]] <small>([[Dirka po Franciji 1956|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Angelo Conterno]] <small>([[Dirka po Španiji 1956|1/1]])</small> |- | align=center|1957 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Italiji 1957|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1957|1/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Jesús Loroño]] <small>([[Dirka po Španiji 1957|1/1]])</small> |- | align=center|1958 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ercole Baldini]] <small>([[Dirka po Italiji 1958|1/1]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Franciji 1958|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jean Stablinski]] <small>([[Dirka po Španiji 1958|1/1]])</small> |- | align=center|1959 || {{ikonazastave|LUX}} [[Charly Gaul]] <small>([[Dirka po Italiji 1959|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Federico Bahamontes]] <small>([[Dirka po Franciji 1959|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Antonio Suárez]] <small>([[Dirka po Španiji 1959|1/1]])</small> |- | align=center|1960 || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1960|2/8]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Gastone Nencini]] <small>([[Dirka po Franciji 1960|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Frans De Mulder]] <small>([[Dirka po Španiji 1960|1/1]])</small> |- | align=center|1961 || {{ikonazastave|ITA}} [[Arnaldo Pambianco]] <small>([[Dirka po Italiji 1961|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1961|3/8]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Angelino Soler]] <small>([[Dirka po Španiji 1961|1/1]])</small> |- | align=center|1962 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1962|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1962|4/8]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rudi Altig]] <small>([[Dirka po Španiji 1962|1/1]])</small> |- | align=center | 1963 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Balmamion]] <small>([[Dirka po Italiji 1963|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1963|6/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Španiji 1963|5/8]])</small> |- | align=center| 1964 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Italiji 1964|7/8]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] <small>([[Dirka po Franciji 1964|8/8]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] <small>([[Dirka po Španiji 1964|1/1]])</small> |- | align=center|1965 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vittorio Adorni]] <small>([[Dirka po Italiji 1965|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Franciji 1965|1/5]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Rolf Wolfshohl]] <small>([[Dirka po Španiji 1965|1/1]])</small> |- | align=center|1966 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Motta]] <small>([[Dirka po Italiji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Lucien Aimar]] <small>([[Dirka po Franciji 1966|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Francisco Gabica]] <small>([[Dirka po Španiji 1966|1/1]])</small> |- | align=center|1967 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1967|2/5]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Franciji 1967|1/2]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Španiji 1967|1/2]])</small> |- | align=center|1968 || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1968|1/11]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Jan Janssen]] <small>([[Dirka po Franciji 1968|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Španiji 1968|3/5]])</small> |- | align=center|1969 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1969|4/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1969|2/11]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Roger Pingeon]] <small>([[Dirka po Španiji 1969|2/2]])</small> |- | align=center|1970 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1970|3/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1970|4/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Španiji 1970|1/2]])</small> |- | align=center|1971 || {{ikonazastave|SWE}} [[Gösta Pettersson]] <small>([[Dirka po Italiji 1971|1/1]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1971|5/11]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Ferdinand Bracke]] <small>([[Dirka po Španiji 1971|1/1]])</small> |- | align=center|1972 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1972|6/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1972|7/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1972|1/2]])</small> |- | align=center| 1973 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1973|9/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Luis Ocaña]] <small>([[Dirka po Franciji 1973|2/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Španiji 1973|8/11]])</small> |- | align=center| 1974 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Italiji 1974|10/11]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|BEL}} [[Eddy Merckx]] <small>([[Dirka po Franciji 1974|11/11]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Manuel Fuente]] <small>([[Dirka po Španiji 1974|2/2]])</small> |- | align=center|1975 || {{ikonazastave|ITA}} [[Fausto Bertoglio]] <small>([[Dirka po Italiji 1975|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1975|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[Agustín Tamames]] <small>([[Dirka po Španiji 1975|1/1]])</small> |- | align=center|1976 || {{ikonazastave|ITA}} [[Felice Gimondi]] <small>([[Dirka po Italiji 1976|5/5]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Lucien Van Impe]] <small>([[Dirka po Franciji 1976|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP|1945}} [[José Pesarrodona]] <small>([[Dirka po Španiji 1976|1/1]])</small> |- | align=center|1977 || {{ikonazastave|BEL}} [[Michel Pollentier]] <small>([[Dirka po Italiji 1977|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Thévenet]] <small>([[Dirka po Franciji 1977|2/2]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Freddy Maertens]] <small>([[Dirka po Španiji 1977|1/1]])</small> |- | align=center| 1978 || {{ikonazastave|BEL}} [[Johan De Muynck]] <small>([[Dirka po Italiji 1978|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1978|2/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1978|1/10]])</small> |- | align=center|1979 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1979|1/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1979|3/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Španiji 1979|1/2]])</small> |- | align=center|1980 || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1980|4/10]])</small> || {{ikonazastave|NED}} [[Joop Zoetemelk]] <small>([[Dirka po Franciji 1980|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Faustino Rupérez]] <small>([[Dirka po Španiji 1980|1/1]])</small> |- | align=center| 1981 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Italiji 1981|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1981|5/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] <small>([[Dirka po Španiji 1981|1/2]])</small> |- | align=center| 1982 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1982|6/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1982|7/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Marino Lejarreta]] <small>([[Dirka po Španiji 1982|1/1]])</small> |- | align=center|1983 || {{ikonazastave|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] <small>([[Dirka po Italiji 1983|2/2]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1983|1/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Španiji 1983|8/10]])</small> |- | align=center|1984 || {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Moser]] <small>([[Dirka po Italiji 1984|1/1]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Franciji 1984|2/3]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Éric Caritoux]] <small>([[Dirka po Španiji 1984|1/1]])</small> |- | align=center| 1985 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Italiji 1985|9/10]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|FRA}} [[Bernard Hinault]] <small>([[Dirka po Franciji 1985|10/10]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1985|1/3]])</small> |- | align=center|1986 || {{ikonazastave|ITA}} [[Roberto Visentini]] <small>([[Dirka po Italiji 1986|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1986|1/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Álvaro Pino]] <small>([[Dirka po Španiji 1986|1/1]])</small> |- | align=center| 1987 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Italiji 1987|1/2]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|IRL}} [[Stephen Roche]] <small>([[Dirka po Franciji 1987|2/2]])</small> || {{ikonazastave|COL}} [[Luis Herrera (kolesar)|Luis Herrera]] <small>([[Dirka po Španiji 1987|1/1]])</small> |- | align=center|1988 || {{ikonazastave|USA}} [[Andrew Hampsten]] <small>([[Dirka po Italiji 1988|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Franciji 1988|2/3]])</small> || {{ikonazastave|IRL}} [[Sean Kelly (kolesar)|Sean Kelly]] <small>([[Dirka po Španiji 1988|1/1]])</small> |- | align=center|1989 || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Fignon]] <small>([[Dirka po Italiji 1989|3/3]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1989|2/3]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Pedro Delgado]] <small>([[Dirka po Španiji 1989|3/3]])</small> |- | align=center|1990 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Bugno]] <small>([[Dirka po Italiji 1990|1/1]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Greg LeMond]] <small>([[Dirka po Franciji 1990|3/3]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Giovannetti]] <small>([[Dirka po Španiji 1990|1/1]])</small> |- | align=center|1991 || {{ikonazastave|ITA}} [[Franco Chioccioli]] <small>([[Dirka po Italiji 1991|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1991|1/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Melcior Mauri]] <small>([[Dirka po Španiji 1991|1/1]])</small> |- | align=center| 1992 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1992|2/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1992|3/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1992|1/4]])</small> |- | align=center| 1993 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Italiji 1993|4/7]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1993|5/7]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1993|2/4]])</small> |- | align=center|1994 || {{ikonazastave|RUS}} [[Jevgenij Berzin]] <small>([[Dirka po Italiji 1994|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1994|6/7]]) </small>|| {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Španiji 1994|3/4]])</small> |- | align=center|1995 || {{ikonazastave|SUI}} [[Tony Rominger]] <small>([[Dirka po Italiji 1995|4/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Miguel Indurain]] <small>([[Dirka po Franciji 1995|7/7]])</small> || {{ikonazastave|FRA}} [[Laurent Jalabert]] <small>([[Dirka po Španiji 1995|1/1]])</small> |- | align=center|1996 || {{ikonazastave|RUS}} [[Pavel Tonkov]] <small>([[Dirka po Italiji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Bjarne Riis]] <small>([[Dirka po Franciji 1996|1/1]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1996|1/2]])</small> |- | align=center|1997 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Franciji 1997|1/2]])</small> || {{ikonazastave|SUI}} [[Alex Zülle]] <small>([[Dirka po Španiji 1997|2/2]])</small> |- | align=center| 1998 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Italiji 1998|1/2]]) </small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ITA}} [[Marco Pantani]] <small>([[Dirka po Franciji 1998|2/2]]) </small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Abraham Olano]] <small>([[Dirka po Španiji 1998|1/1]])</small> |- | align=center|1999 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Gotti]] <small>([[Dirka po Italiji 1999|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 1999|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|GER}} [[Jan Ullrich]] <small>([[Dirka po Španiji 1999|2/2]])</small> |- | align=center|2000 || {{ikonazastave|ITA}} [[Stefano Garzelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2000|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2000|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2000|1/4]])</small> |- | align=center|2001 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2001|1/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2001|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Ángel Casero]] <small>([[Dirka po Španiji 2001|1/1]])</small> |- | align=center|2002 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2002|1/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2002|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Aitor González]] <small>([[Dirka po Španiji 2002|1/1]])</small> |- | align=center|2003 || {{ikonazastave|ITA}} [[Gilberto Simoni]] <small>([[Dirka po Italiji 2003|2/2]])</small>|| &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2003|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2003|2/4]])</small> |- | align=center|2004 || {{ikonazastave|ITA}} [[Damiano Cunego]] <small>([[Dirka po Italiji 2004|1/1]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2004|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2004|3/4]])</small> |- | align=center|2005 || {{ikonazastave|ITA}} [[Paolo Savoldelli]] <small>([[Dirka po Italiji 2005|2/2]])</small> || &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;[[Dirka po Franciji 2005|brez zmagovalca]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Roberto Heras]] <small>([[Dirka po Španiji 2005|4/4]])</small> |- | align=center|2006 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2006|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Óscar Pereiro]] <small>([[Dirka po Franciji 2006|1/1]])</small> || {{ikonazastave|KAZ}} [[Aleksander Vinokurov]] <small>([[Dirka po Španiji 2006|1/1]])</small> |- | align=center|2007 || {{ikonazastave|ITA}} [[Danilo Di Luca]] <small>([[Dirka po Italiji 2007|1/1]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2007|1/7]])</small> || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Španiji 2007|1/2]])</small> |- | align=center|2008 || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2008|2/7]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] <small>([[Dirka po Franciji 2008|1/1]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2008|3/7]])</small> |- | align=center|2009 || {{ikonazastave|RUS}} [[Denis Menčov]] <small>([[Dirka po Italiji 2009|2/2]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Franciji 2009|4/7]])</small> ||{{ikonazastave|ESP}} [[Alejandro Valverde]] <small>([[Dirka po Španiji 2009|1/1]])</small> |- | align=center|2010 || {{ikonazastave|ITA}} [[Ivan Basso]] <small>([[Dirka po Italiji 2010|2/2]])</small> || {{ikonazastave|LUX}} [[Andy Schleck]] <small>([[Dirka po Franciji 2010|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Španiji 2010|1/4]])</small> |- | align=center|2011 || {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Scarponi]] <small>([[Dirka po Italiji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|AUS}} [[Cadel Evans]] <small>([[Dirka po Franciji 2011|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2011|1/7]])</small> |- | align=center|2012 || {{ikonazastave|CAN}} [[Ryder Hesjedal]] <small>([[Dirka po Italiji 2012|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Bradley Wiggins]] <small>([[Dirka po Franciji 2012|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2012|5/7]])</small> |- | align=center|2013 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2013|2/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2013|2/7]])</small>|| {{ikonazastave|USA}} [[Chris Horner]] <small>([[Dirka po Španiji 2013|1/1]])</small> |- | align=center|2014 || {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Italiji 2014|1/2]])</small> || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Franciji 2014|3/4]])</small> || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Španiji 2014|6/7]])</small> |- | align=center|2015 || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] <small>([[Dirka po Italiji 2015|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2015|3/7]])</small>|| {{ikonazastave|ITA}} [[Fabio Aru]] <small>([[Dirka po Španiji 2015|1/1]])</small> |- | align=center|2016 || {{ikonazastave|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] <small>([[Dirka po Italiji 2016|4/4]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2016|4/7]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Nairo Quintana]] <small>([[Dirka po Španiji 2016|2/2]])</small> |- | align=center| 2017 || {{ikonazastave|NED}} [[Tom Dumoulin]] <small>([[Dirka po Italiji 2017|1/1]])</small> || style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Franciji 2017|5/7]])</small>|| style="background: #D0F0C0" | {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Španiji 2017|6/7]])</small> |- | align=center|2018 || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] <small>([[Dirka po Italiji 2018|7/7]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] <small>([[Dirka po Franciji 2018|1/1]])</small> || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Španiji 2018|1/2]])</small> |- | align=center|2019 || {{ikonazastave|ECU}} [[Richard Carapaz]] <small>([[Dirka po Italiji 2019|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Franciji 2019|1/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2019|1/5]])</small> |- | align=center|2020 || {{ikonazastave|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] <small>([[Dirka po Italiji 2020|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2020|1/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2020|2/5]])</small> |- | align=center|2021 || {{ikonazastave|COL}} [[Egan Bernal]] <small>([[Dirka po Italiji 2021|2/2]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2021|2/6]])</small>|| {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2021|3/5]])</small> |- | align=center|2022 || {{ikonazastave|AUS}} [[Jai Hindley]] <small>([[Dirka po Italiji 2022|1/1]])</small>|| {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2022|1/4]])</small> || {{ikonazastave|BEL}} [[Remco Evenepoel]] <small>([[Dirka po Španiji 2022|1/1]])</small> |- | align=center|2023 || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2023|4/5]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Franciji 2023|2/4]])</small> || {{ikonazastave|USA}} [[Sepp Kuss]] <small>([[Dirka po Španiji 2023|1/1]])</small> |- | align=center|2024 || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Italiji 2024|3/6]])</small> || style="background:#D0F0C0"|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2024|4/6]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' <small>([[Dirka po Španiji 2024|5/5]])</small> |- | align=center|2025 || {{ikonazastave|UK}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] <small>([[Dirka po Italiji 2025|2/2]])</small> || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|5/6]])</small> || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Španiji 2025|3/4]])</small> |- | align=center|2026 || {{ikonazastave|DEN}} [[Jonas Vingegaard]] <small>([[Dirka po Italiji 2026|4/4]]) || {{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' <small>([[Dirka po Franciji 2025|6/6]])</small> || |} ===Najuspešnejši kolesarji=== {| class="wikitable sortable" ! !Kolesar !Zmag !width=205px|[[Dirka po Franciji]] !width=205px|[[Dirka po Italiji]] !width=205px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1. | {{ikonazastave|BEL}} {{sortname|Eddy|Merckx}} ! 11 | 5 ([[Dirka po Franciji 1969|1969]], [[Dirka po Franciji 1970|1970]], [[Dirka po Franciji 1971|1971]], [[Dirka po Franciji 1972|1972]], [[Dirka po Franciji 1974|1974]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1968|1968]], [[Dirka po Italiji 1970|1970]], [[Dirka po Italiji 1972|1972]], [[Dirka po Italiji 1973|1973]], [[Dirka po Italiji 1974|1974]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1973|1973]]) |- | align=center|2. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Bernard|Hinault}} ! 10 | 5 ([[Dirka po Franciji 1978|1978]], [[Dirka po Franciji 1979|1979]], [[Dirka po Franciji 1981|1981]], [[Dirka po Franciji 1982|1982]], [[Dirka po Franciji 1985|1985]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1980|1980]], [[Dirka po Italiji 1982|1982]], [[Dirka po Italiji 1985|1985]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 1978|1978]], [[Dirka po Španiji 1983|1983]]) |- | align=center|3. | {{ikonazastave|FRA}} {{sortname|Jacques|Anquetil}} ! 8 | 5 ([[Dirka po Franciji 1957|1957]], [[Dirka po Franciji 1961|1961]], [[Dirka po Franciji 1962|1962]], [[Dirka po Franciji 1963|1963]], [[Dirka po Franciji 1964|1964]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1960|1960]], [[Dirka po Italiji 1964|1964]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1963|1963]]) |- |rowspan=4 align=center|4. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Fausto|Coppi}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 1949|1949]], [[Dirka po Franciji 1952|1952]]) | 5 ([[Dirka po Italiji 1940|1940]], [[Dirka po Italiji 1947|1947]], [[Dirka po Italiji 1949|1949]], [[Dirka po Italiji 1952|1952]], [[Dirka po Italiji 1953|1953]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Miguel|Indurain}} ! 7 | 5 ([[Dirka po Franciji 1991|1991]], [[Dirka po Franciji 1992|1992]], [[Dirka po Franciji 1993|1993]], [[Dirka po Franciji 1994|1994]], [[Dirka po Franciji 1995|1995]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 1992|1992]], [[Dirka po Italiji 1993|1993]]) | – |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Alberto|Contador}} ! 7 | 2 ([[Dirka po Franciji 2007|2007]], [[Dirka po Franciji 2009|2009]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2008|2008]], [[Dirka po Italiji 2015|2015]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 2008|2008]], [[Dirka po Španiji 2012|2012]], [[Dirka po Španiji 2014|2014]]) |- | {{ikonazastave|GBR}} {{sortname|Chris|Froome}} ! 7 | 4 ([[Dirka po Franciji 2013|2013]], [[Dirka po Franciji 2015|2015]], [[Dirka po Franciji 2016|2016]], [[Dirka po Franciji 2017|2017]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2018|2018]]) | 2 ([[Dirka po Španiji 2011|2011]], [[Dirka po Španiji 2017|2017]]) |- |align=center|8. | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Tadej|Pogačar}}''' ! 6 | 4 ([[Dirka po Franciji 2020|2020]], [[Dirka po Franciji 2021|2021]], [[Dirka po Franciji 2024|2024]], [[Dirka po Franciji 2025|2025]], [[Dirka po Franciji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) | |- |rowspan=4 align=center|9. | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Alfredo|Binda}} ! 5 | – | 5 ([[Dirka po Italiji 1925|1925]], [[Dirka po Italiji 1927|1927]], [[Dirka po Italiji 1928|1928]], [[Dirka po Italiji 1929|1929]], [[Dirka po Italiji 1933|1933]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Gino|Bartali}} ! 5 | 2 ([[Dirka po Franciji 1938|1938]], [[Dirka po Franciji 1948|1948]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1936|1936]], [[Dirka po Italiji 1937|1937]], [[Dirka po Italiji 1946|1946]]) | – |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Felice|Gimondi}} ! 5 | 1 ([[Dirka po Franciji 1965|1965]]) | 3 ([[Dirka po Italiji 1967|1967]], [[Dirka po Italiji 1969|1969]], [[Dirka po Italiji 1976|1976]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 1968|1968]]) |- | style="background:#CFECEC"|{{ikonazastave|SLO}} '''{{sortname|Primož|Roglič}}''' ! 5 | | 1 ([[Dirka po Italiji 2023|2023]]) | 4 ([[Dirka po Španiji 2019|2019]], [[Dirka po Španiji 2020|2020]], [[Dirka po Španiji 2021|2021]], [[Dirka po Španiji 2024|2024]]) |- |rowspan=4 align=center|13. | {{ikonazastave|SUI}} {{sortname|Tony|Rominger}} ! 4 | – | 1 ([[Dirka po Italiji 1995|1995]]) | 3 ([[Dirka po Španiji 1992|1992]], [[Dirka po Španiji 1993|1993]], [[Dirka po Španiji 1994|1994]]) |- | {{ikonazastave|ESP}} {{sortname|Roberto|Heras}} ! 4 | – | – | 4 ([[Dirka po Španiji 2000|2000]], [[Dirka po Španiji 2003|2003]], [[Dirka po Španiji 2004|2004]], [[Dirka po Španiji 2005|2005]]) |- | {{ikonazastave|ITA}} {{sortname|Vincenzo|Nibali}} ! 4 | 1 ([[Dirka po Franciji 2014|2014]]) | 2 ([[Dirka po Italiji 2013|2013]], [[Dirka po Italiji 2016|2016]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2010|2010]]) |- | {{ikonazastave|DEN}} {{sortname|Jonas|Vingegaard}} ! 4 | 2 ([[Dirka po Franciji 2022|2022]], [[Dirka po Franciji 2023|2023]]) | 1 ([[Dirka po Italiji 2026|2026]]) | 1 ([[Dirka po Španiji 2025|2025]]) |} ===Zmage po državah=== {| class="sortable plainrowheaders wikitable" style="text-align:center" |- !scope=col|Država !scope=col width=55px|[[Dirka po Italiji|Giro]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Franciji|Tour]] !scope=col width=55px|[[Dirka po Španiji|Vuelta]] !scope=col|Skupaj |- !scope=row align=left|{{ITA}} | 69 | 10 | 6 | '''85''' |- !scope=row align=left|{{FRA}} | 6 | 36 | 9 | '''51''' |- !scope=row align=left|{{ESP}} | 4 | 12 | 32 | '''48''' |- !scope=row align=left|{{BEL}} | 7 | 18 | 8 | '''33''' |- !scope=row align=left|{{GBR2}} | 3 | 6 | 3 | '''12''' |- !scope=row align=left style="background:#CFECEC"|'''{{SLO}}''' | 2 | 5 | 4 | '''11''' |- !scope=row align=left|{{SUI}} | 3 | 2 | 5 | '''10''' |- !scope=row align=left|{{LUX}} | 2 | 5 | 0 | '''7''' |- !scope=row align=left|{{USA}} | 1 | 3 | 2 | '''6''' |- !scope=row align=left|{{DEN}} | 1 | 3 | 1 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{COL}} | 2 | 1 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{NED}} | 1 | 2 | 2 | '''5''' |- !scope=row align=left|{{GER}} | 0 | 1 | 3 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{RUS}} | 3 | 0 | 1 | '''4''' |- !scope=row align=left|{{IRL}} | 1 | 1 | 1 | '''3''' |- !scope=row align=left|{{AUS}} | 1 | 1 | 0 | '''2''' |- !scope=row align=left|{{SWE}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{CAN}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{ECU}} | 1 | 0 | 0 | '''1''' |- !scope=row align=left|{{KAZ}} | 0 | 0 | 1 | '''1''' |} == Ostala statistika == === Vse tri dirke v koledarskem letu osvojila ena država === {| class="wikitable sortable" ! Leto ! width=126px|Država ! width=160px|[[Dirka po Italiji]] ! width=160px|[[Dirka po Franciji]] ! width=160px|[[Dirka po Španiji]] |- | align=center|1964 || bgcolor=#E8E8E8|[[Francija]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || {{ikonazastave|FRA}} [[Raymond Poulidor]] |- | align=center|2008 || bgcolor=#E8E8E8|[[Španija]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Carlos Sastre]] || {{ikonazastave|ESP}} [[Alberto Contador]] |- | align=center|2018 || bgcolor=#E8E8E8|[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Chris Froome]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Geraint Thomas]] || {{ikonazastave|GBR}} [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] |- | align=center|2024 || bgcolor=#CFECEC|'''[[Slovenija]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || bgcolor=#CFECEC|{{ikonazastave|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' |} === Zmagovalci dveh Grand Tourov v istem koledarskem letu === Še nobenemu kolesarju ni uspelo zmagati vseh dirk v istem letu v nobeni od razvrstitev (skupno, po točkah, gorski cilji, mladi kolesar). Le 2 kolesarja od tistih, ki so končali vse tritedenske dirke, pa sta se na vseh treh dirkah v skupni razvrstitvi uspela uvrstiti med 10 najboljših (1955, 1957). Enajstim kolesarjem je doslej v zgodovini cestnega kolesarstva uspelo zmagati dve Grand Tour dirki v istem koledarskem letu. {{col-begin}} {{col-3}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1949 | width=160px|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1952 | {{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] |- | align=center|1964 | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1970 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1972 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1974 | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1982 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1985 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|1987 | {{flagicon|IRL}} [[Stephen Roche]] |- | align=center|1992 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1993 | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] |- | align=center|1998 | {{flagicon|ITA}} [[Marco Pantani]] |- | align=center|2024 | style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SVN}} '''[[Tadej Pogačar]]''' |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1963 | width=160px|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] |- | align=center|1978 | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] |- | align=center|2017 | {{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |- |} {{col-break}} {| class="wikitable !colspan=2|[[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Španiji|Vuelta]]<br><small>(osvojena v istem letu)</small> |- | align=center width=45px|1973 | width=160px|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] |- | align=center|1981 | {{flagicon|ITA}} [[Giovanni Battaglin]] |- | align=center|2008 | {{flagicon|ESP}} [[Alberto Contador]] |- |} {{col-end}} == Preostale razvrstitve == === Po točkah === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|purple|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|dark green|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px|{{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] ! '''9''' | — | 6 | 3 |-align=center | rowspan=2| 2. | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly (cyclist)|Sean Kelly]] ! '''8''' | — | 4 | 4 |-align=center | align=left|{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ! '''8''' | 1 | 7 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] ! '''7''' | 1 | 2 | 4 |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] ! '''6''' | 2 | 3 | 1 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 21. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' ! '''2''' | — | — | 2 |} === Gorski cilji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|azul|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|polkadot|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|blue polkadot|size=30px}} |-align=center | rowspan=2| 1. | align=left width=185px|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] ! '''9''' | 7 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Federico Bahamontes]] ! '''9''' | 1 | 6 | 2 |-align=center | 3. | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Lucien Van Impe]] ! '''8''' | 2 | 6 | — |-align=center | 4. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Richard Virenque]] ! '''7''' | — | 7 | — |-align=center | 5. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Julio Jiménez (cyclist)|Julio Jiménez]] ! '''6''' | — | 3 | 3 |- | colspan=6|...................... |-align=center | 12. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''4''' | 1 | 3 | — |} === Mladi kolesarji === {| class="wikitable sortable" !Uvr. !Kolesar !Skupaj !width=55px|Giro<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Tour<br>{{cjersey|white|size=30px}} !width=55px|Vuelta<br>{{cjersey|white|size=30px}} |-align=center | 1. | align=left width=185px style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' ! '''5''' | — | 4 | 1 |-align=center | 2. | align=left|{{flagicon|LUX}} [[Andy Schleck]] ! '''4''' | 1 | 3 | — |-align=center |rowspan=3| 3. | align=left|{{flagicon|GER}} [[Jan Ullrich]] ! '''3''' | — | 3 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Nairo Quintana]] ! '''3''' | 1 | 2 | — |-align=center | align=left|{{flagicon|COL}} [[Miguel Ángel López (cyclist)|Miguel Ángel López]] ! '''3''' | 2 | — | 1 |} ==Etapni zmagovalci== ===Skupno število etapnih zmag=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alfredo Binda]] || 2 || 41 || style="color:#ccc;" | — || '''43''' |-align=center |6 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |7 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Learco Guerra]] || 8 || 31 || style="color:#ccc;" | — || '''39''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 39 || '''39''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center |align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |11 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |12 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Fausto Coppi]] || 9 || 22 || style="color:#ccc;" | — || '''31''' |-align=center |13 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Costante Girardengo]] || style="color:#ccc;" | — || 30 || style="color:#ccc;" | — || '''30''' |-align=center |14 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Gino Bartali]] || 12 || 17 || style="color:#ccc;" | — || '''29''' |-align=center |rowspan=2|15 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=4|17 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Raffaele Di Paco]] || 11 || 15 || style="color:#ccc;" | — || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] || style="color:#ccc;" | — || 24 || 2 || '''26''' |-align=center |rowspan=4|21 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Franco Bitossi]] || 4 || 21 || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Leducq]] || 25 || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |rowspan=2|25 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center | align=left|{{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] || 12 || 12 || style="color:#ccc;" | — || '''24''' |-align=center |27 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[André Darrigade]] || 22 || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''23''' |-align=center |rowspan=4|28 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4 || '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center |rowspan=4|32 || align=left|{{flagicon|LUX}} [[Charly Gaul]] || 10 || 11 || style="color:#ccc;" | — || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] || 5 || style="color:#ccc;" | — || 16 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | rowspan=5| — || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Polanc]]''' || style="color:#ccc;" | — || 2 || style="color:#ccc;" | — || '''2''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' || style="color:#ccc;" | — || 1 || style="color:#ccc;" | — || '''1''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Borut Božič]]''' || style="color:#ccc;" | — || style="color:#ccc;" | — || 1 || '''1''' |} ===Etapni zmagovalci na vseh treh dirkah=== {| class="wikitable sortable" !Poz. !width=180px|Kolesar !width=50px|Tour !width=50px|Giro !width=50px|Vuelta !Skupaj |-align=center |1 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] || 34 || 24 || 6 || '''64''' |-align=center |2 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] || 12 || 42 || 3 || '''57''' |-align=center |3 || align=left|{{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] || 35 || 17 || 3 || '''55''' |-align=center |4 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] || 6 || 22 || 20 || '''48''' |-align=center |5 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] || 28 || 6 || 7 || '''41''' |-align=center |rowspan=2|6 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] || 7 || 12 || 18 || '''37''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' || 26 || 6 || 5 || '''37''' |-align=center |8 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] || 15 || 7 || 13 || '''35''' |-align=center |rowspan=2|9 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Marino Basso]] || 6 || 15 || 6 || '''27''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] || 2 || 23 || 2 || '''27''' |-align=center |rowspan=2|11 || align=left|{{flagicon|ITA}} [[Guido Bontempi]] || 6 || 16 || 4 || '''26''' |-align=center | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] || 3 || 20 || 3 || '''26''' |-align=center | rowspan=2|13 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] || 4 || 3 || 18 || '''25''' |-align=center | align=left|{{flagicon|BEL}} [[Rik Van Steenbergen]] || 4 || 15 || 6 || '''25''' |-align=center |15 || align=left|{{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] || 1 || 22 || 1 || '''24''' |-align=center |rowspan=4|16 || align=left|{{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] || 16 || 5 || 1 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|NED}} [[Jean Paul van Poppel]] || 9 || 4 || 9 || '''22''' |-align=center | align=left|{{flagicon|GER}} [[André Greipel]] || 11 || 7 || 4|| '''22''' |-align=center | align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' || 3 || 4 || 15 || '''22''' |-align=center | rowspan=2|20 || align=left|{{flagicon|NED}} [[Gerben Karstens]] || 6 || 1 || 14 || '''21''' |-align=center | align=left|{{flagicon|SUI}} [[Tony Rominger]] || 3 || 5 || 13 || '''21''' |- | colspan=6|...................... |-align=center | 95 || align=left style="background:#CFECEC"|{{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' || 3 || 1 || 1 || '''5''' |} == Glej tudi == * [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] (7) * [[Spomenik (kolesarstvo)|Kolesarski spomeniki]] (5) == Sklici == {{sklici}} {{Etapne dirke}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] oyulg4z788yj9dcm8o17ap6ha98w1ov 0 519846 6742738 6279926 2026-08-26T01:58:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742738 wikitext text/x-wiki '''Produktivnost''' je [[učinkovitost]] [[proizvodnje (ekonomija)|proizvodnje]] blaga ali storitev, izražena z nekim merilom. Meritve produktivnosti so pogosto izražene kot razmerje med agregatno proizvodnjo in enim samim vložkom ali agregatnim vložkom, uporabljenim v proizvodnem procesu, tj. proizvodnjo na enoto vložka, običajno v določenem časovnem obdobju.<ref>{{{navedi knjigo |editor-last=Kaliski |editor-first=Burton S. |title=Encyclopedia of busine$$ and finance|date=2001|publisher=Macmillan Reference USA |isbn=0028650654|location=New York|oclc=45403115}}</ref> Najpogostejši primer je (agregatna) [[produktivnost dela]], npr. [[BDP]] na delavca. Obstaja veliko različnih opredelitev produktivnosti (vključno s tistimi, ki je ne opredeljujejo kot razmerje med proizvodnjo in vložki), izbira med njimi pa je odvisna od namena merjenja produktivnosti in/ali razpoložljivosti podatkov. Ključni vir razlik med različnimi meritvami produktivnosti je običajno (neposredno ali posredno) povezan tudi s tem, kako se izložki in vložki združijo v skalarje, da bi dobili takšno meritev produktivnosti v obliki razmerja.<ref name="assets.cambridge.org">{{Navedi splet |url=https://assets.cambridge.org/97811070/36161/frontmatter/9781107036161_frontmatter.pdf |title=Sickles, R., & Zelenyuk, V. (2019). Measurement of Productivity and Efficiency (Merjenje produktivnosti in učinkovitosti): Teorija in praksa. Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/9781139565981 |access-date=2022-06-01 |archive-date=2019-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190510043056/https://assets.cambridge.org/97811070/36161/frontmatter/9781107036161_frontmatter.pdf |url-status=dead }}</ref> Vrsti proizvodnje sta '''množična proizvodnja''' in '''serijska proizvodnja'''. Produktivnost je ključni dejavnik proizvodne uspešnosti podjetij in držav. Povečanje nacionalne produktivnosti lahko dvigne življenjski standard, saj večji [[realni dohodek]] izboljša zmožnost ljudi, da kupijo blago in storitve, uživajo v prostem času, izboljšajo stanovanjske razmere in izobraževanje ter prispevajo k socialnim in okoljskim programom. Rast produktivnosti lahko pripomore tudi k večji dobičkonosnosti podjetij.<ref>Courbois in Temple 1975, Gollop 1979, Kurosawa 1975, Pineda 1990, Saari 2006, Hitt in Brynjolfsson 1996, Sickles in Zelenyuk (2019)</ref> ==Sklic== {{sklic}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poslovna ekonomija]] [[Kategorija:Proizvodnja]] [[Kategorija:Gospodarski razvoj]] ppzglb3fovqv96rzbadobcor0zga70h 4 522433 6742905 6101738 2026-08-26T10:41:37Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742905 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2022]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|◄2021]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2022 in četrtič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2022_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika(EŠD710).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha<br>Avtor: Luka Škerjanec Tolmin Castle (3).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br/>Avtor: [[:commons:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Grad Krumperk - jeseni.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Krumperk<br/>Avtor: [[:commons:Miha Peče|Miha Peče]] Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec(EŠD838).jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Arheološko najdišče Ajdovski gradec, Vranje<br />Avtor: Luka Škerjanec Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (Ljubljana Opera and Ballet, Slovenia).jpg| Ljubljanska opera<br />Avtor: [[:commons:PetarM|Petar Milošević]] Tolmin Castle (1).jpg|Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br />Avtor: [[:commons:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] amn0i9n3inlj51a2tyhp9783pf1cpkc 6742913 6742905 2026-08-26T10:49:46Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742913 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2022]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|◄2021]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2022 in četrtič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2022_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika(EŠD710).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha<br>Avtor: Luka Škerjanec Tolmin Castle (3).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br/>Avtor: [[:commons:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Grad Krumperk - jeseni.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Krumperk<br/>Avtor: [[:commons:Miha Peče|Miha Peče]] Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec(EŠD838).jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Arheološko najdišče Ajdovski gradec, Vranje<br />Avtor: Luka Škerjanec Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (Ljubljana Opera and Ballet, Slovenia).jpg| Ljubljanska opera<br />Avtor: [[:commons:PetarM|Petar Milošević]] Tolmin Castle (1).jpg|Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br />Avtor: [[:commons:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] pgy94hpgm5kncae8xu0c5tjpou3ysw6 6742924 6742913 2026-08-26T10:57:18Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742924 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2022 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2022]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2021)|◄2021]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|2023►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|Wiki Loves Monuments 2022]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Letošnja izvedba poteka ves oktober&nbsp;2022 in četrtič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2022|glavni strani za Slovenijo]]''', tukaj pa je zbrano gradivo za pomoč pri iskanju spomenikov. == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="200"> Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika(EŠD710).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha<br>Avtor: Luka Škerjanec Tolmin Castle (3).jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br/>Avtor: [[:commons:User:Tournasol7|Krzysztof Golik]] Grad Krumperk - jeseni.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Krumperk<br/>Avtor: [[:commons:Miha Peče|Miha Peče]] Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec(EŠD838).jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Arheološko najdišče Ajdovski gradec, Vranje<br />Avtor: Luka Škerjanec Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana (Ljubljana Opera and Ballet, Slovenia).jpg| Ljubljanska opera<br />Avtor: [[:commons:PetarM|Petar Milošević]] Tolmin Castle (1).jpg|Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom<br />Avtor: [[:commons:Tournasol7|Krzysztof Golik]] </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] decxfqem94jt4rejy76uf1iumspfjfl 0 523814 6742739 6715652 2026-08-26T02:22:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742739 wikitext text/x-wiki [[Slika:EN_BESKYTTERINDE_AF_INDUSTRIEN.gif|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/49/EN_BESKYTTERINDE_AF_INDUSTRIEN.gif/220px-EN_BESKYTTERINDE_AF_INDUSTRIEN.gif|sličica| Prostitutka okoli 1890]] '''Prostitúcija''' (iz [[Latinščina|latinskega]] ''prostituere'' »prostituirati se«, sestavljeno iz ''pro'' »pred, spredaj« in ''statuere'' »postaviti«, dobesedno »postavljati pred [kupca]«) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.<ref>{{Navedi splet|title=Prostitution – Definition and More from the Free Merriam-Webster Dictionary|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/prostitution|accessdate=19 September 2013|publisher=Merriam-Webster}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prostitution Law & Legal Definition|url=http://definitions.uslegal.com/p/prostitution|accessdate=19 March 2013|publisher=US Legal}}</ref><ref>http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_konda-janez.pdf</ref> Definicija "spolne dejavnosti" se lahko razlikuje in je pogosto opredeljena kot dejavnost, ki zahteva telesni stik (npr. [[spolni odnos]], nepenetrativni seks, [[Oralni spolni odnos|oralni seks]] itd.) s stranko.<ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/193161466.pdf|title=What counts as prostitution?|accessdate=13 May 2021|archivedate=13 May 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210513130308/https://core.ac.uk/download/pdf/193161466.pdf}}</ref> Nujnost telesnega stika postavlja tveganje za [[Spolno prenosljiva bolezen|prenos bolezni]]. Včasih se dejavnost [[Evfemizem|evfemistično]] poimenuje »najstarejša obrt«.<ref>{{Navedi splet|title=Fran/Sinonimni|url=https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4384219/prostitucija?View=1&Query=prostitucija&hs=1|website=Fran|accessdate=2022-09-15|language=sl}}</ref>{{Sfn|Flowers|1998|p=5}}<ref>{{Navedi splet|last=Forrest Wickman|date=6 March 2012|title=Rush Limbaugh calls Sandra Fluke a "prostitute": Is prostitution really the world's oldest profession?|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/explainer/2012/03/rush_limbaugh_calls_sandra_fluke_a_prostitute_is_prostitution_really_the_world_s_oldest_profession_.html|accessdate=4 February 2016|website=Slate Magazine}}</ref> Oseba, ki dela na tem področju, se imenuje '''prostitut'''/'''prostitutka''' ali '''spolni delavec'''/'''spolna delavka''' (s širšim pomenom). Prostitucija se pojavlja v različnih oblikah in je v različnih državah različno regulirana (včasih so razlike tudi med regijami v isti državi). Lahko je klasificirana kot kaznivo dejanje, drugje kot prekršek, lahko je dovoljena, a neregulirana ali dovoljena in regulirana. Prostitucija je ena le ena veja [[Spolna industrija|spolne industrije]], karmor spada tudi [[pornografija]] in [[striptiz]]. [[Javna hiša|Bordeli]] so ustanove, ki so posebej namenjene prostituciji. Pri stanovanjski in hotelski prostituciji se dejanje lahko zgodi v lastnem bivališču ponudnika ali lastnem bivališču stranke, v najetem stanovanju ali v hotelski sobi. Prostitucija se dogaja tudi drugje, na primer v masažnih salonih in nočnih klubih. Ulična prostitucija je najbolj izpostavljena nasilju, kriminalu in tudi pregonu s strani policije.<ref name=":3" /> Na svetu je približno 42 milijonov spolnih delavcev, ki živijo po vsem svetu (čeprav za večino Srednje Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike ni podatkov, se proučevane države v tej regiji uvrščajo med najboljše destinacije za [[spolni turizem]]).<ref>{{Navedi splet|last=Gus Lubin|date=17 January 2012|title=There Are 42 Million Prostitutes in the World, And Here's Where They Live|url=http://www.businessinsider.com/there-are-42-million-prostitutes-in-the-world-and-heres-where-they-live-2012-1|accessdate=14 December 2015|website=Business Insider}}</ref> Ocenjuje se, da letni prihodek, ustvarjen s prostitucijo po vsem svetu, presega 100 miljard dolarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Prostitution Market Value|url=http://www.havocscope.com/activities/prostitution/|accessdate=22 May 2010|archive-date=2010-05-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100522185003/http://www.havocscope.com/activities/prostitution/|url-status=dead}}</ref> Večina prostitutk je žensk z moškimi strankami.<ref name=":3">http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_konda-janez.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=The Prostitution Statistics You Have to Know - Sex Crimes - LAWS.com|url=https://sex-crimes.laws.com/prostitution/prostitution-statistics|website=Sex Crimes|date=2015-04-06|accessdate=2022-09-15|language=en-US|last=admin}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=There Are 42 Million Prostitutes In The World, And Here's Where They Live|url=https://www.businessinsider.com/there-are-42-million-prostitutes-in-the-world-and-heres-where-they-live-2012-1|website=Business Insider|accessdate=2022-09-15|language=en-US|first=Gus|last=Lubin}}</ref> Zakonska ureditev prostitucije se po svetu zelo razlikuje, kar odraža različna mnenja. Nekateri gledajo na prostitucijo kot na obliko izkoriščanja ali [[Nasilje nad ženskami|nasilja nad ženskami]] <ref>{{Navedi splet|last=Meghan Murphy|date=12 December 2013|title=Prostitution by Any Other Name Is Still Exploitation|url=https://www.vice.com/read/decriminalizing-prostitution-may-not-be-the-answer|accessdate=4 February 2016|website=VICE}}</ref> in otroki <ref>{{Navedi splet|last=Malika Saada Saar|date=29 July 2015|title=The myth of child prostitution|url=http://www.cnn.com/2015/07/29/opinions/saar-child-trafficking-united-states/|accessdate=4 February 2016|website=CNN}}</ref>, ki pomaga ustvariti ponudbo žrtev za trgovino z ljudmi.<ref>{{Navedi splet|last=Carol Tan|date=2 January 2014|title=Does legalized prostitution increase human trafficking?|url=http://journalistsresource.org/studies/international/human-rights/legalized-prostitution-human-trafficking-inflows|accessdate=4 February 2016|website=Journalist's Resource}}</ref><ref name="Cho1">{{Navedi časopis|last=Cho|first=Seo-Young|date=2015|title=Modeling for Determinants of Human Trafficking: An Empirical Analysis|url=https://www.cogitatiopress.com/socialinclusion/article/viewFile/125/pdf_12|journal=Social Inclusion|volume=3|issue=1|pages=2–21|doi=10.17645/si.v3i1.125|access-date=2018-10-05|doi-access=free}}</ref> Nekateri kritiki prostitucije so zagovorniki t. i. nordijskega modela, ki kriminalizira samo kupovanje spolnih uslug, prodaje pa ne. Tak pristop so uvedle [[Kanada]], [[Islandija]],[[Irska]],<ref>{{Navedi splet|last=(eISB)|first=electronic Irish Statute Book|title=Amendment of Act of 1993|url=http://www.irishstatutebook.ie/eli/2017/act/2/section/25/enacted/en/html#sec25|accessdate=2017-05-14|website=www.irishstatutebook.ie|language=en}}</ref> [[Severna Irska]], [[Norveška]], [[Francija]] in [[Švedska]]. Drugi gledajo na spolno delo kot na legitimen poklic, pri katerem oseba izmenjuje spolna dejanja za denar. [[Amnesty International]] je ena od pomembnih skupin, ki pozivajo k dekriminalizaciji prostitucije.<ref name="amnesty.org">[https://www.amnesty.org/en/qa-policy-to-protect-the-human-rights-of-sex-workers/ Q&A: policy to protect the human rights of sex workers]. Amnesty International. Retrieved 23 November 2017.</ref> == Etimologija in terminologija == === Splošno === Prostitucija je tujka, prevzeta in prilagojena prek nemščine in francoščine (v obeh primerih "prostitution") iz latinščine "prōstitūtiō", kar je izpeljano iz "prōstituere". Prōstituere se prevaja kot "prodajati spolne usluge, prostituirati se" in "nastavljati naprodaj", dobesedno "postavljati pred (kupca)". Beseda prōstituere je sestavljena iz "prō", kar pomeni "pred, spredaj" in "statuere", kar pomeni "postaviti"{{Sfn|Perkins|Lovejoy|2007|pp=2–3}}<ref>{{Navedi splet|title=Fran/Etimološki|url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4290971/prostitucija?All=prostitucija&IsAdvanced=True&FilteredDictionaryIds=193&FilteredDictionaryIds=207|website=Fran|accessdate=2022-09-15|language=sl}}</ref> ''Online Etymology Dictionary'' navaja: »Pojem "seks za najem" ni neločljivo povezan z etimologijo, ki prej nakazuje "izpostavitev poželenju" ali "počez ponujen seks".«<ref>{{Navedi splet|title=''prostitute''|url=http://www.etymonline.com/index.php?search=prostitute&searchmode=none|accessdate=26 June 2012|publisher=Online Etymology Dictionary}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Perseus Digital Library|url=https://www.perseus.tufts.edu/hopper/|accessdate=26 June 2012|publisher=Perseus.tufts.edu}}</ref> Veliko skupin zagovornikov pravic spolnih delavcev zavrača besedo ''prostitucija'' in od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja namesto tega uporablja izraz ''spolno delo''. Vendar lahko izraz ''spolni delavec'' pomeni tudi vsakogar, ki dela v spolni industriji, tudi [[Pornoigralec|Pornoigralce]] in [[Striptiz|Striptizete]].<ref>{{Navedi splet|date=13 August 2010|title=''sex worker''|url=http://www.merriam-webster.com/dictionary/sex%20worker|accessdate=26 June 2012|publisher=Merriam-webster.com}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Weitzer|first=Ronald|year=2009|title=Sociology of Sex Work|journal=Annual Review of Sociology|volume=35|pages=213–234|doi=10.1146/annurev-soc-070308-120025}}</ref> Za tiste, ki se ukvarjajo s prostitucijo, se uporabljajo različni izrazi, med njimi nekateri razlikujejo med različnimi vrstami prostitucije ali namigujejo na vrednostno sodbo o njih. Druga poimenovanja za ''prostitutko'' so ''kurba,'' ''kurtizana'', ''lajdra, vlačuga, prodajalka ljubezni, hotnica, prijateljica noči''.<ref>{{Navedi splet|title=Fran/Sinonimni|url=https://fran.si/208/sinonimni-slovar/4384219/prostitucija?All=prostitucija&IsAdvanced=True&FilteredDictionaryIds=208|website=Fran|accessdate=2022-09-15|language=sl}}</ref> Drugi izraz za moškega prostituta je ''žigolo.''<ref>{{Navedi splet|title=Fran/iskanje/žigolo|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=%C5%BEigolo|website=Fran|accessdate=2022-09-28|language=sl}}</ref> === Posredništvo === [[Slika:Dirck_van_Baburen_-_The_Procuress_-_Google_Art_Project.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dd/Dirck_van_Baburen_-_The_Procuress_-_Google_Art_Project.jpg/220px-Dirck_van_Baburen_-_The_Procuress_-_Google_Art_Project.jpg|sličica| ''Zvodnica'' Dircka van Baburena (1622)]] Organizatorji prostitucije so znani kot ''zvodniki.'' Posredništvo je lahko: * Služenje od prostitucije drugega. * vodenje poslovnega dela prostitucije; * trgovina z ljudmi; * prevoz prostitutke na lokacijo === Stranke === Stranke prostitutk so večinoma moški. V angleško govorečem svetu se jim pogovorno reče ''john,'' ''trick'' ali ''punter.''<ref>{{Navedi splet|title=Adult Industry Terms and Acronyms|url=http://forum.myredbook.com/dcforum2/DCForumID15/2.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100209113009/http://forum.myredbook.com/dcforum2/DCForumID15/2.html|archivedate=9 February 2010|accessdate=23 May 2010|publisher=Forum.myredbook.com}}</ref> Ženskim strankam rečejo ''jane'' ali ''sugar mama''.<ref name="janes1">{{Navedi splet|last=Ling|first=Justin|date=4 March 2014|title=Opposition parties shy away from sex-work debate|url=https://www.dailyxtra.com/opposition-parties-shy-away-from-sex-work-debate-58724|accessdate=26 August 2018|website=Xtra}}</ref><ref name="janes2">{{Navedi splet|date=11 October 2015|title=7 Things You Learn As A Cop Pretending To Be A Hooker|url=http://www.cracked.com/personal-experiences-1950-7-things-you-learn-as-cop-doing-prostitution-stings.html|website=Cracked.com}}</ref><ref name="sm1">[[Alcinda Honwana|Honwana, Alcinda]]. "Changing Patterns of Intimacy among Young People in Africa." African Dynamics in a Multipolar World (2013): 29-47.</ref> === Drugi pomeni === Besedo "prostitucija" lahko uporabimo tudi metaforično in pomeni poniževanje samega sebe, delo za nevreden cilj ali prodajo svojih načel za osebno korist ali denar. <ref name="education.yahoo.com">{{Navedi splet|title=prostitution – Dictionary definition and pronunciation – Yahoo! Education|url=http://education.yahoo.com/reference/dictionary/entry/prostitution|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100323211921/http://education.yahoo.com/reference/dictionary/entry/prostitution|archivedate=23 March 2010|accessdate=23 May 2010|publisher=Education.yahoo.com}}</ref> V tem smislu se "prostituiranje" ne nanaša na spolnost. Primer: članek, ki je bil objavljen v [[Reporter (revija)|Reporterju]] ''Tonin je politična prostitutka. ...].'' Avtorica članka ne trdi, da [[Matej Tonin|Tonin]] prodaja spolne usluge za denar, ampak da se je za dosego svojih ciljev "pripravljen odpovedati vsem načelom in merilom."<ref>{{Navedi splet|title=Tonin je politična prostitutka. Vse za oblast, sedenje pri koritu in privilegije|url=https://reporter.si/clanek/kolumnisti/maja-suncic-tonin-je-politicna-prostitutka-vse-za-oblast-sedenje-pri-koritu-in-privilegije-kolumna-647580?fb_comment_id=1798030056910205_1802725336440677|website=Revija Reporter|accessdate=2022-09-17}}</ref> Metafora prostitucije, ki se tradicionalno uporablja za označevanje politične nestalnosti, nezanesljivosti, nestanovitnosti, pomanjkanja trdnih vrednot in integritete ter podkupljivosti, je že dolgo stalnica ruske politične retorike. <ref name="jspsps-2015">Riabova, Tatiana and Riabova, Oleg (2015) "Gayromaidan" in Fedor, Julie; Portnov, Andriy; and Umland, Andraes (eds.) ''Journal of Soviet and Post-Soviet Politics and Society: Sociographic Essays on the Post-Soviet Infrastructure for Alternative Healing Practices, Volume 1, Issue 1'' Columbia University Press. [https://books.google.com/books?id=pQCGCwAAQBAJ&lpg=PA105&ots=gYodnAKJhD&dq=trotsky%20political%20prostitute&pg=PA105#v=onepage&q=trotsky%20political%20prostitute&f=false p.105] Accessed: 14 March 2017</ref> Ena od znanih žalitev [[Lev Trocki|Leona Trockega]] izrečena iz ust [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] je bila, da ga je imenoval "politična prostitutka".<ref name="jspsps-2015" /> Ta epitet je uporabil tudi sam [[Lev Trocki|Leon Trocki]], ko je nemško socialdemokracijo, ki je bila takrat »pokvarjena s [[Karl Kautsky|kautskianizmom]]«, označil za »politično prostitucijo, prikrito s teorijami«.<ref>{{Navedi splet|last=Trotsky, Leon|authorlink=Leon Trotsky|date=1921|title=Terrorism and Communism: Chapter 7, The Working Class and Its Soviet Policy|url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1920/terrcomm/ch07.htm|accessdate=14 March 2017|publisher=Marxists.org}}</ref> Leta 1938 je isti opis uporabil za [[Kominterna|Kominterno]], ko je dejal, da je bil glavni cilj [[Josif Stalin|Stalinove]] bonapartistične klike v zadnjih nekaj letih "dokazati imperialističnim 'demokracijam' svoj modri konzervativizem in ljubezen do reda. Zavoljo željenega zavezništva z imperialističnimi demokracijami je [Stalin] Kominterno pripeljal do zadnjih stopenj politične prostitucije.«<ref>{{Navedi splet|last=Trotsky, Leon|authorlink=Leon Trotsky|date=September 1938|title=New War Flows from Versailles Banditry|url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1938/09/newwar.htm|accessdate=14 March 2017|publisher=Marxists.org}}</ref> Poleg v zvezi s [[Politik|politiki]] se izraz uporablja tudi v zvezi z organizacijami in celo majhnimi državami, ki "nimajo druge izbire, kot da se prodajo", ker je njihov glas v svetovnih zadevah nepomemben. Leta 2007 je ruska karikatura prikazala baltske države kot tri "dame noči", "ki tekmujejo za pozornost [[Stric Sam|strica Sama]] [Združenih Držav Amerike], ker je ruski stranki zmanjkalo denarja".<ref name="jspsps-2015"/> Uporaba poimenovanja »politična prostitutka« nikakor ni omejena le na ruski politični prostor. ''Huffington Post'' je objavil mnenje njihovega avtorja, da se je [[Donald Trump]] »prostituiral, da bi nahranil svoj ego in pridobil moč«, ko je kandidiral za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA.]]<ref>{{Navedi splet|last=Gerdy, Tom|date=29 February 2016|title=Winner or Just Another Political Prostitute?|url=http://www.huffingtonpost.com/tom-gerdy/winner-or-just-another-po_b_9347740.html|accessdate=14 March 2017|website=The Huffington Post}}</ref> Znan primer iz Slovenije je tvit takratnega vodje opozicije [[Janez Janša|Janeza Janše]], v katerem je leta 2016 novinarki [[Mojca Šetinc Pašek|Mojco Šetinc Pašek]] ("Mojce PŠ") in [[Eugenija Carl|Eugenijo Carl]] ("Evgenije C") označil za "odsluženi prostitutki", nekdanjega predsednika države [[Milan Kučan|Milana Kučana]] pa za zvodnika ("#ZvodnikMilan").<ref>{{Navedi splet|title=Janšev tvit o "odsluženih prostitutkah" sodišče označilo kot objektivno žaljiv |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansev-tvit-o-odsluzenih-prostitutkah-sodisce-oznacilo-kot-objektivno-zaljiv/617483 |website=MMC RTV-SLO |date=2022-03-29 |accessdate=2024-02-13}}</ref> Raziskovalka spolnega dela in pisateljica Gail Pheterson piše, da te metaforične rabe obstajajo, ker "je izraz "prostitutka" postopoma prevzel krščansko moralistično tradicijo, ki na prostitucijo gleda kot na sinonim za poniževanje sebe ali drugih za nepošteno pridobljene koristi". <ref>{{Navedi časopis|last=Pheterson|first=Gail|year=1993|title=The Whore Stigma: Female Dishonor and Male Unworthiness|journal=Social Text|issue=37|pages=39–64|doi=10.2307/466259|jstor=466259}}</ref> == Zgodovina == === Bližnji vzhod === [[Slika:Griechen31.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/db/Griechen31.png/220px-Griechen31.png|sličica| ''Stranka in prostitutka'', upodobljena na [[Antična Grčija|starogrški]] vinski posodi ([[Kiliks (posoda)|Kiliksu]]); da gre za prostitucijo, je razvidno iz denarnice (nad žensko). ]] V [[Starodavni Bližnji vzhod|starodavnem Bližnjem vzhodu]] ob rekah [[Tigris]] in [[Evfrat]] je bilo veliko svetišč in templjev ali "nebeških hiš", posvečenih različnim [[Božanstvo|božanstvom]], ki jih je opisal starogrški zgodovinar [[Herodot]] v svojih ''Zgodbah''.<ref>{{Navedi knjigo|last=Herodotus|title=The Histories|publisher=[[Harvard University Press]]|year=1920|authorlink=Herodotus}}</ref> Tam je bila tempeljska ali religiozna prostitucija pogosta praksa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Frazer|first=James|title=The Golden Bough|year=1922|edition=3.|chapter=Chapter 31: Adonis in Cyprus|authorlink=James Frazer|chapter-url=https://en.wikisource.org/wiki/The_Golden_Bough/Adonis_in_Cyprus}}</ref> Prostitucija te vrste se je končala, ko je cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] v četrtem stoletju našega štetja uničil [[Venera (mitologija)|Venerine]] templje in jih nadomestil s krščanstvom.<ref>{{Navedi knjigo|last=Eusebius|title=Life of Constantine|pages=[http://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iv.vi.iii.lv.html 3.55] and [http://www.ccel.org/ccel/schaff/npnf201.iv.vi.iii.lviii.html 3.58]|authorlink=Eusebius}}</ref> V delu [[Hamurabijev zakonik|Hamurabijevega zakonika]] (18. stol. prn. n. št.) ki določa dedne pravice žensk, je posebej omenjena tudi dedna pravica prostitutk.<ref>{{Navedi splet|last=Head|first=Tom|date=2 November 2009|title=History of Prostitution|url=http://civilliberty.about.com/od/gendersexuality/tp/History-of-Prostitution.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080412012601/http://civilliberty.about.com/od/gendersexuality/tp/History-of-Prostitution.htm|archivedate=12 April 2008|accessdate=23 May 2010|website=[[About, Inc.]]}}</ref> === Antična grčija === V [[Antična Grčija|Antični grčiji]] so se prostituirale tako ženske kot tudi mladi fantje.<ref>{{Navedi novice|date=23 September 2008|title=A brief cultural history of sex|work=[[Independent (newspaper)|Independent]]|location=London|url=https://www.independent.co.uk/life-style/love-sex/culture-of-love/a-brief-cultural-history-of-sex-938527.html|accessdate=22 July 2012}}</ref> Prostitutke so lahko bile neodvisne in včasih vplivne ženske. Morale so nositi značilne obleke in plačevati davke. Nekatere prostitutke v stari Grčiji, na primer [[Lais iz Korinta]], so bile znane tako po svoji lepoti kot tudi po kvaliteti svoje družbe. Nekatere so za svoje storitve zaračunavale izjemne zneske. === Antični Rim === [[Slika:Pompeii-wall_painting.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a0/Pompeii-wall_painting.jpg/220px-Pompeii-wall_painting.jpg|desno|sličica| [[Freska]] iz bordela v [[Pompeji|Pompejih]]]] Prostitucija v [[Antični Rim|Antičnem Rimu]] je bila zakonita, javna in zelo razširjena. Registrirana prostitutka se je imenovala meretrix, neregistrirana pa '''''prostibula'''''. Prostibula je bil tudi splošen, širši izraz za prostitutko. Bilo je nekaj skupnih značilnosti z grškim sistemom. Ko je cesarstvo raslo, so bile prostitutke pogosto tuje [[Suženjstvo|sužnje]], ujete, kupljene ali vzgojene za ta namen, včasih s strani "gojilcev prostitutk" velikega formata, ki so pod svojo streho vzemali zapuščene otroke. Na splošno so bili zapuščeni otroci skoraj vedno vzgojeni kot prostitutke.<ref>{{Navedi splet|title=The First Apology (St. Justin Martyr)|url=http://www.newadvent.org/fathers/0126.htm|accessdate=26 August 2018|website=New Advent|quote=But as for us, we have been taught that to expose newly-born children is the part of wicked men, and this we have been taught lest we should do anyone an injury, and lest we should sin against God, first, because we see that almost all so exposed (not only the girls but also the males) are brought up to prostitution.}}</ref> Zasužnjevanje v prostitucijo je bilo včasih uporabljeno kot kazen za ženske, ki so kršile zakon. Kupcem je bilo dovoljeno, da zasebno pregledajo gole moške in ženske, ki so naprodaj. Moški aristokrati so lahko kupovali moške brez vsakršne družbene stigme. [[Slika:Suzuki_Haronubu_oiran_ukiyo-e.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/05/Suzuki_Haronubu_oiran_ukiyo-e.jpg/170px-Suzuki_Haronubu_oiran_ukiyo-e.jpg|levo|sličica| Oiran (Japonska [[kurtizana]] iz višjega sloja), se pripravlja na stranko (1765)]] === Azija === [[Šiitizem|Šiiti]] verjamejo, da je [[Mohamed]] odobril zakonsko zvezo za določen čas -splošno ''Nitka muta'ah,'' ''muta'a'' v Iraku in ''sigheh'' v Iranu -, ki se je uporabljala tudi kot krinka za prostitucijo, ker je prostitucija sicer prepovedana.{{Sfn|İlkkaracan|2008|p=36}} [[Sunitizem|Suniti]], ki predstavljajo večino vseh muslimanov, verjamejo, da je prakso zakonske zveze za določen čas razveljavil in dokončno prepovedal bodisi Mohamed bodisi eden od njegovih naslednikov, [[Omar (kalif)|Umar]]. Suniti imajo prostitucijo za grešno in prepovedano. Nekateri zahodni pisci so trdili, da je ''mut'ah'' in ''Nikah misyar'', ki jo dovoljujejo suniti, nekaj podobnega prostituciji.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|last=Meri|first=Josef W.|url=https://books.google.com/books?id=LaV-IGZ8VKIC&q=mutah%2520prostitution&pg=PA647|title=Medieval Islamic Civilization: L-Z, index|last2=Bacharach|first2=Jere L.|date=1 January 2006|publisher=Taylor & Francis|isbn=9780415966924|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Pohl, Florian|url=https://books.google.com/books?id=n4Eye4ilLVkC&pg=PA52|title=Muslim World: Modern Muslim Societies|date=1 September 2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=9780761479277|pages=52–53|accessdate=5 April 2013}}</ref> Julie Parshall piše, da je ''mut'ah'' legalizirana prostitucija, ki so jo odobrile dvanajsterske šiitske oblasti. Citira Oxfordsko enciklopedijo sodobnega islamskega sveta, da bi razlikovala med zakonsko zvezo (nikah) in ''mut'ah'', in navaja, da je nikah namenjen razmnoževanju, ''mut'ah'' pa samo za spolno zadovoljstvo.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|last=Parshall|first=Philip L.|url=https://books.google.com/books?id=JKqkohMVPVsC|title=Lifting the Veil: The World of Muslim Women|last2=Parshall|first2=Julie|date=1 April 2003|publisher=InterVarsity Press|isbn=9780830856961|language=en}}</ref> Po besedah Zeyno Baran tovrstna začasna poroka zagotavlja šiitskim moškim versko odobreno ustreznico prostitucije.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|last=Baran|first=Zeyno|url=https://books.google.com/books?id=hfdGAQAAQBAJ|title=Citizen Islam: The Future of Muslim Integration in the West|date=21 July 2011|publisher=A&C Black|isbn=9781441112484|language=en}}</ref> Glede na opažanje Elene Andreeve, objavljeno leta 2007, ruski potniki v Iranu menijo, da je ''mut'ah'' "legalizirana razuzdanost", ki je ni mogoče razlikovati od prostitucije.<ref>Andreeva, Elena (2007). Russia and Iran in the great game: travelogues and Orientalism. Routledge studies in Middle Eastern history. 8. Psychology Press. pp. 162–163. {{ISBN|0415771536}}. "Most of the travelers describe the Shi'i institution of temporary marriage (sigheh) as 'legalized profligacy' and hardly distinguish between temporary marriage and prostitution."</ref> Verski zagovorniki ''mut'aha'' trdijo, da se začasna poroka razlikuje od prostitucije iz več razlogov, vključno s potrebo po iddi (obdobjem čakanja) v primeru, da ima par spolne odnose. Če se ženska na ta način poroči z moškim in ima spolne odnose, mora počakati več mesecev, preden se ponovno poroči, zato se ne more poročiti več kot 3- ali 4-krat na leto.<ref>[https://www.al-islam.org/shiite-encyclopedia-ahlul-bayt-dilp-team/temporary-marriage-islam-part-6-similarities-and Temporary Marriage in Islam Part 6: Similarities and Differences of Mut’a and Regular Marriage | A Shi'ite Encyclopedia | Books on Islam and Muslims | Al-Islam.org]. [https://web.archive.org/web/20161230205404/https://www.al-islam.org/shiite-encyclopedia-ahlul-bayt-dilp-team/temporary-marriage-islam-part-6-similarities-and Permanent archived link].</ref><ref>{{Navedi splet|title=Iddah Of Mutah|url=http://www.shiachat.com/forum/topic/235001730-iddah-of-mutah/|website=ShiaChat.com|accessdate=2022-09-30|archive-date=2018-06-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180619142353/https://www.shiachat.com/forum/topic/235001730-iddah-of-mutah/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marriage " Mut'ah (temporary marriage) - Islamic Laws - The Official Website of the Office of His Eminence Al-Sayyid Ali Al-Husseini Al-Sistani|url=http://www.sistani.org/english/book/48/2350/|website=www.sistani.org}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2012-10-03|title=The Rules in Matrimony and Marriage|url=https://www.al-islam.org/a-summary-of-rulings-makarim-shirazi/rules-matrimony-and-marriage|website=Al-Islam.org}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=How is Mutah different from prostitution (from a non-Muslim point of view)?|url=http://islam.stackexchange.com/questions/16461/how-is-mutah-different-from-prostitution-from-a-non-muslim-point-of-view|website=islam.stackexchange.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marriage|url=http://english.bayynat.org.lb/QA/1a.htm|website=english.bayynat.org.lb|accessdate=2022-09-30|archive-date=2018-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180223065313/http://english.bayynat.org.lb/QA/1a.htm|url-status=dead}}</ref> {{Več slik | direction = vertical | align = right | image1 = Koceks - Surname-i Vehbi.jpg | image2 = Étienne Jeaurat 001.jpg | width = 225 | caption1 = [[Köçek]] igralska skupina na sejmu. Köçek so bili zabavljači in spolni delavci v [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]]. Novačili so jih iz vrst ljudstev na zavojevanih ozenljih. | caption2 = ''Francoske prostitutke vodijo na policijsko postajo'', Étienne Jeaurat }} V zgodnjem 17. stoletju je bila po mestih [[Kjoto|Kyoto]], [[Edo (mesto)|Edo]] in [[Osaka]] na Japonskem zelo razširjena moška in ženska prostitucija. Oiran so bile [[Kurtizana|kurtizane]] na Japonskem v obdobju Edo. Oiran so veljale za eno izmed vrst vrsto {{Nihongo|''yūjo''|遊女}} ("žensk užitka"). Med oiran je {{Nihongo|''tayū''|太夫}} veljal za najvišji čin kurtizane, ki so si jo lahko privoščili samo najbogatejši in najbolj vplivni moški. Da bi zabavale svoje stranke, so se oiran urile v umetnosti plesa, glasbe, poezije in kaligrafije ter spolnih storitev, za prefinjen pogovor pa je bil bistvenega pomena izobražen um. Mnoge so postale slavne osebnosti svojega časa izven okvirov svojega poklica. Njihova umetnost in moda sta pogosto določali modne smernice med bogatimi ženskami. Zadnja omemba oiran je bila leta 1761. Čeprav je prostitucija v sodobni Japonski nezakonita, je definirana tako, da ne vključuje t. i. "zasebnega dogovora", sklenjenega med žensko in moškim v [[Javna hiša|bordelu]]. [[Jošivara]] ima veliko "milnic" (Soapland), ki izkoriščajo to luknjo v zakonu. Njihovi začetki sežejo v čas, ko je prostitucija na Japonskem postala nezakonita. To so bile hiše, kjer so ženske umivale telesa moških. Prvotno so bili znani kot toruko-buro, kar pomeni [[Hamam|turška kopel]]. [[Mahabharata]] in Matsya Purana omenjata izmišljena poročila o izvoru prostitucije. Čeprav poznejša Vedska besedila posredno in tudi odkrito omenjajo prostitutke, v hindujski literaturi ni opisa poklicne prostitucije. Ta se pojavi v Budistični literaturi.<ref>{{Navedi časopis|last=Bhattacharji|first=Sukumari|date=1987|title=Prostitution in Ancient India|url=https://www.jstor.org/stable/3520437|journal=Social Scientist|volume=15|issue=2|pages=32–61|doi=10.2307/3520437|issn=0970-0293|jstor=3520437}}</ref> Tavaif je bila [[kurtizana]], ki je skrbela za plemstvo [[Indijska podcelina|indijske podceline]], zlasti v obdobju [[Mogulsko cesarstvo|mogulskega imperija]]. Te kurtizane so plesale, pele, recitirale poezijo in zabavale svoje snubce na mehfilih (zabavah). Podobno kot pri tradiciji [[Gejša|gejš]] na Japonskem je bil njihov glavni namen profesionalno zabavati goste, in čeprav je pogosto vključevalo spolni odnos, ta ni bil pogodbeno zagotovljen. Visokokakovostne ali najbolj priljubljene ''tavaife'' so pogosto lahko izbirale med svojimi snubci. Prispevale so h glasbi, plesu, gledališču, filmu in [[Urdujščina|urdujski]] literaturi.<ref>{{Navedi novice|date=11 August 2004|title=Mapping cultures|work=[[The Hindu]]|location=Chennai, India|url=http://www.hindu.com/mp/2004/08/11/stories/2004081101090100.htm|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20041127054112/http://www.hindu.com/mp/2004/08/11/stories/2004081101090100.htm|archivedate=27 November 2004}}</ref> === Srednji vek === V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bila definicija prostitutke dvoumna; različne posvetne in cerkvenopravne organizacije so prostitucijo opredeljevale v nenehno spreminjajočih se besedah. Čeprav so srednjeveške posvetne oblasti ustvarile zakonodajo za obravnavanje pojava prostitucije, so le redko poskušale definirati, kaj je prostitutka, ker se je zdelo nepotrebno "natančno določiti, kdo spada v to [specifično] kategorijo".<ref name="Rollo-Koster 2002 110">{{Navedi časopis|last=Rollo-Koster|first=Joelle|year=2002|title=From Prostitutes to Brides of Christ: The Avignonese Repentises in the Late Middle Ages|journal=Journal of Medieval and Early Modern Studies|volume=31|issue=1|page=110|doi=10.1215/10829636-32-1-109}}</ref> Prva znana definicija prostitucije je bila najdena v statutu Marseilla iz 13. stoletja, ki je vključeval poglavje z naslovom De meretricibus ("glede prostitutk").<ref name="Rollo-Koster 2002 110" /> Marseljci so prostitutke označevali kot »javna dekleta«, ki so podnevi in ponoči v svoji hiši sprejela dva ali več moških, in kot ženske, ki so »trgovale [s svojimi telesi] v mejah [[Javna hiša|bordela]]«.{{Sfn|Bullough|Brundage|2000|pp=243–260}} Angleški traktat iz štirinajstega stoletja, Fasciculus Morum, navaja, da je treba izraz ''prostitutka'' (v tem dokumentu imenovan "meretrix") "uporabljati samo za tiste ženske, ki se predajajo komurkoli in ne bodo zavrnile nobenega, in to počno za zaslužek".{{Sfn|Bullough|Brundage|2000|pp=243–260}} Na splošno za ženske prostitucija ni bila poklicna izbira za vse življenje. Ženske so svojo kariero v prostituciji običajno zamenjale s »maloprodajo in oskrbovanjem z živili« ali pa so se prostituciji posvetile le občasno v času velike finančne stiske.{{Sfn|Roberts|1992|p=65}} Ženske, ki so postale prostitutke, pogosto niso imele družinskih vezi ali sredstev; tako pomanjkanje jih je vodilo v prostitucijo. Večkrat je bilo zabeleženo, da so bile matere obtožene prostitucije lastnih hčera za dodaten denar.{{Sfn|Findlen|Fontaine|Osheim|2003|p=98}} Navadni ljudje so brez dvoma sprejeli dejstvo prostitucije, bila je nujen del srednjeveškega življenja.{{Sfn|Otis|1985|p=16}} Zaradi uveljavitve prostitucije je bilo manj možnosti, da bi moški skupinsko posililjevali ženske v starosti, primerni za poroko in ponovno poroko.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=32}} To je najbolj jasno prikazano v trditvi [[Avguštin iz Hipona|sv. Avguština]], da bi "odstranitev institucije prinesla poželenje v vse pore sveta."{{Sfn|Bullough|Brundage|1994|p=34}} Brez prostitutk bi moški namesto njih lovili "nedolžne" ženske, torej so prostitutke delale družbi uslugo. V mestih je veljalo zmotno prepričanje, da prostitucija bolj cveti na podeželju kot v mestih, vendar je bilo v resnici ravno obratno.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=3}} Čeprav so na podeželskih območjih obstajale tavajoče prostitutke, ki so hodile od sejma do sejma, je večina prostitutk ostala v mestih. Mesta so ponavadi pritegnila več prostitutk zaradi same velikosti prebivalstva in uveljavljenosti prostitucije v mestnih območjih.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=3}} [[Slika:Brothel scene ca 1475.jpg|sličica|220x220_pik|Bordel okoli 1475]] Tako na podeželju kot tudi v mestih so bile ženske, ki niso živele pod moško avtoriteto, hitreje označene za prostitutke zaradi bojazni pred ženskami, ki niso spadale v običajne kategorije zakonu ali verskemu življenju predane ženske.{{Sfn|Findlen|Fontaine|Osheim|2003|p=98}} Posvetno pravo je, tako kot večino drugih vidikov prostitucije v srednjem veku, težko posploševati zaradi regionalnih razlik v odnosu do prostitucije.{{Sfn|Karras|1998|pp=13–31}} Globalni trend trinajstega stoletja je šel v smeri dovoljevanja prostitucije, saj so se zakoni o izgonu prostitutk spremenili v zakone proti razsipnosti in omejitev prostitutk na [[Rdeča četrt|rdeče četrti]].{{Sfn|Sanger|1859|p=97}} Zakoni proti razsipnosti so postali regulatorna norma. Vključevali so določilo, da morajo [[Kurtizana|kurtizane]] "nositi ramenski vozel določene barve kot znak svojega poklica", z namenom lažjega razlikovanja med prostitutko in ugledno žensko v družbi.{{Sfn|Sanger|1859|p=97}} Barva, ki jih je označevala kot prostitutke, ni bila povsod enaka: nosile so vse od različnih zemeljskih tonov do rumene, ki je veljala za barvo sramu v hebrejskih skupnostih.{{Sfn|Knauer|2002|pp=95-117}} Ti zakoni niso ovirali premožnejših prostitutk, ki se kljub označenosti na pogled skorajda niso razlikovale od žensk iz plemskega stanu.{{Sfn|Knauer|2002|p=101}} V [[14. stoletje|14. stoletju]] so bile londonske prostitutke tolerirane le, če so nosile rumene kapuce.<ref>{{Navedi knjigo|last=Mortimer|first=Ian|title=The Time Traveller's Guide to Medieval England: A Handbook for Visitors to the Fourteenth Century|date=2012|publisher=Random House|isbn=9781448103782|page=102|url=https://books.google.com/books?id=YRzMnElSh3EC|language=en}}</ref> Čeprav so bile javne hiše še vedno prisotne v večini mest in urbanih središč in so lahko bile vse od zasebnih hiš, ki jih je vodila prostitutka, do javnih kopališč in središč, ki jih je vzpostavila občinska zakonodaja, so bili edini zakonito dovoljeni centri za prostitucijo institucionalizirani in javno financirani javni domovi.{{Sfnm|Karras|1998|Rossiaud|1996}} To ni preprečilo razcveta nezakonitih bordelov. Bordeli so prepovedovali vstop poročenim moškim in duhovščini, vendar jih to ni ustavilo: obstajajo dokazi o vpletenosti duhovnikov v pretepu v bordelu.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=41}} Tako je bila duhovščina na neki točki vsaj prisotna v bordelih. Bordeli so rešili tudi »obsesivni strah pred delitvijo žensk« in rešili vprašanje »kolektivne varnosti«.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=42}} Prostitutke niso bile zaprte v bordele tako kot nune v samostane; le nekatere so stalno živele na ulicah, ki so jim bile dodeljene.{{Sfn|Rossiaud|1996|p=43}} Prostitutke so smele opravljati svoj poklic samo v bordelu, v katerem so delale.{{Sfn|Geremek|2006|p=216}} Bordeli so bili uporabljeni tudi za zaščito prostitutk in njihovih strank z različnimi predpisi. Obstajal je na primer zakon, ki "oskrbnikom bordelov [prepoveduje] pretepanje."{{Sfn|Karras|1998|p=106}} Vendar so predpisi o bordelih ovirali tudi življenja prostitutk, saj so jim prepovedovali imeti "ljubimce, ki niso njihove stranke" in niso dovoljevali izbire stranke.{{Sfn|Karras|1998|p=106}} Cerkveno stališče do prostitucije je bilo trojno: »sprejemanje prostitucije kot neizogibnega družbenega dejstva, obsodba tistih, ki imajo dobiček od te trgovine in spodbujanje prostitutk, naj se [[Kesanje|pokesajo]].«{{Sfn|Otis|1985|p=13}} Cerkev je bila prisiljena priznati svojo nezmožnost odstraniti prostitucijo iz družbe. V štirinajstem stoletju je prostitucijo začela tolerirati kot manjše zlo.{{Sfnm|Rossiaud|1996|Otis|1985}} Kljub temu prostitutke niso smele v Cerkev, dokler so izvajale prostitucijo.{{Sfn|Bullough|Brundage|1994|p=36}} Okoli dvanajstega stoletja se je uveljavila ideja o svetnicah prostitutkah, pri čemer je bila [[Marija Magdalena]] ena najbolj priljubljenih svetnic tega obdobja. Cerkev je uporabila svetopisemsko zgodbo Marije Magdalene, poboljšane vlačuge, da bi spodbudila prostitutke, da se pokesajo in popravijo.<ref>{{Navedi časopis|last=Karras|first=Ruth|date=July 1990|title=Holy Harlots: Prostitute Saints in Medieval Legend|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-the-history-of-sexuality_1990-07_1_1/page/4|journal=Journal of the History of Sexuality|volume=1|issue=1|page=4|pmid=11622758}}</ref> Hkrati so bile ustanovljene verske hiše z namenom zatočišča za prostitutke in spodbujanja reformacije prostitucije. »Magdalenine hiše« so bile še posebej priljubljene na začetku štirinajstega stoletja. V srednjem veku so [[Seznam papežev|papeži]] in verske skupnosti na različne načine poskušali odstraniti prostitucijo ali reformirati prostitutke, z mešanim uspehom.{{Sfn|Bullough|Brundage|1994|pp=41–42}} Sodišča so imela nasprotujoča si mnenja o pravu v zvezi z prostitutkami. Prostitutke niso mogle podedovati premoženja, niso se smele zagovarjati pred sodiščem ali podati obtožb pred sodiščem, lahko pa so bile poklicane kot priče.{{Sfn|Bullough|Brundage|1994|p=37}}{{Sfn|Karras|1998|pp=13–107}} [[Slika:1537_Braunschweiger_Monogrammist_Bordellszene_anagoria.JPG|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/5d/1537_Braunschweiger_Monogrammist_Bordellszene_anagoria.JPG/220px-1537_Braunschweiger_Monogrammist_Bordellszene_anagoria.JPG|sličica| ''Prizor iz bordela''; Brunswick Monogrammist, 1537; [[Gemäldegalerie, Berlin]]]] [[Slika:82_Yoshiwara_Girls.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3b/82_Yoshiwara_Girls.jpg/220px-82_Yoshiwara_Girls.jpg|sličica| Razstavljene prostitutke v četrti [[Jošivara]] v obdobju Meidži na Japonskem]] === 16. in 17. stoletje === Ob koncu 15. stoletja se je odnos do prostitucije začel zaostrovati. Izbruh [[Sifilis|sifilisa]] v [[Neapelj|Neaplju]] leta 1494, ki se je razširil po celi Evropi in ki je morda izviral iz prve odprave v Ameriko [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]],<ref>"[http://www.livescience.com/history/080114-syphilis-columbus.html Columbus May Have Brought Syphilis to Europe]". [[LiveScience]]. 15 January 2008.</ref> in razširjenost drugih [[Spolno prenosljiva bolezen|spolno prenosljivih bolezni]] iz 13. stoletja je verjeten vzrok za to spremembo v odnosu. V zgodnjem 16. stoletju se je povezovalo prostitutke z [[Kuga|kugo]] in nevarnostjo okužbe, zaradi česar je duhovna oblast prepovedala bordele in prostitucijo.{{Sfn|Otis|1985|p=41}} Poleg tega je bila prepoved bordelov in prostitucije uporabljena tudi za "okrepitev kazenskega prava" posvetnih vladarjev 16. stoletja.{{Sfn|Otis|1985|p=44}} [[Kanonsko pravo]] je prostitutko definiralo kot "promiskuitetno žensko, ne glede na finančne elemente." <ref>{{Navedi knjigo|title=London Commissary Court Act Books|year=1470–1473|publisher=Department of Manuscripts|location=London}}</ref> Prostitutka je veljala za »kurbo … ki je na voljo poželenju mnogih moških« in je bila zelo tesno povezana s [[Promiskuiteta|promiskuiteto]].{{Sfn|Bennett|1989|p=81}} S prihodom [[Reformacija|reformacije]] so številna južnonemška mesta zaprla svoje javne hiše v poskusu izkoreninjenja prostitucije.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.warwick.ac.uk/fac/arts/History/teaching/protref/women/WR0911.htm|title=L. Roper: Luther on sex, marriage, and motherhood. The University of Warwick}}</ref> === 18. stoletje === Po navedbah [[Derviš|Derviša]] Ismaila Aghe v ''Dellâkname-i Dilküşâ,'' [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] arhivih,{{Sfn|Gazali|2001|p=106}}<ref name="Nedim">{{Navedi knjigo|title=Nedim and the poetics of the Ottoman court|last=Kemal Sılay|isbn=978-1-878318-09-1|publisher=[[Indiana University]]|year=1994}}</ref> so bili v [[Hamam|turških kopelih]] maserji [[Pederastija|mladi moški]], ki so strankam pomagali pri umivanju z miljenjem in drgnjenjem njihovih teles. Delovali so tudi kot spolni delavci.{{Sfn|Toledano|2003|p=242 "[Flaubert, January 1850:] Be informed, furthermore, that all of the bath-boys are {{linktext|bardash}}es [male homosexuals]."}} Besedila navajajo njihova imena, njihove cene, kolikokrat so lahko svoje stranke pripeljali do [[Orgazem|orgazma]] in podrobnosti o njihovih spolnih praksah. Med vladavino [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] v [[Indija|Indiji]] od leta 1757 do 1857 je bilo sprva dokaj običajno, da so evropski vojaki, ki so služili v vojski družbe, uporabljali storitve indijskih prostitutk; pogosto so obiskovali tudi lokalne ''nautch'' plesalke.<ref name="Fisher-2007">{{Navedi časopis|last=Fisher|first=Michael H.|year=2007|title=Excluding and Including "Natives of India": Early-19th-Century British-Indian Race Relations in Britain|journal=[[Comparative Studies of South Asia, Africa and the Middle East]]|volume=27|issue=2|pages=303–314 [304–5]|doi=10.1215/1089201x-2007-007}}</ref> Ko so evropske ženske od zgodnjega do sredine 19. stoletja v velikem številu začele prihajati na [[Indijska podcelina|indijsko podcelino]], je postalo vedno bolj neobičajno, da evropski vojaki obiskujejo indijske prostitutke, medrasni odnosi pa so po dogodkih indijskega upora leta 1857 postali tabu.{{Sfn|Beckman|2003|pp=31–33}} === 19. stoletje === V 19. stoletju je legalizirana prostitucija postala središče javne polemike, ko je britanska vlada sprejela zakon o nalezljivih boleznih, ki je zapovedoval preglede medenice za vse ženske, za katere obstaja sum, da so prostituke; ostali so v veljavi do leta 1886. Francoska vlada je, namesto da bi skušala prepovedati prostitucijo, začela nanjo gledati kot na nujno zlo za delovanje družbe. Francoski politiki so se odločili za nadzor prostitucije: na ulice Pariza so poslali "moralno policijo" (''police des moeurs)''.{{Sfn|Harsin|1985|pp=3, 25}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Policing Prostitution in Nineteenth-Century Paris|url=https://www.jstor.org/stable/j.ctvckq7ng|publisher=Princeton University Press|date=1985|isbn=978-0-691-65690-8|first=JILL|last=HARSIN}}</ref> Podobno je bilo v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]]; bordeli so bili odobreni s strani oblasti, prostituke pa so imele rumene potne liste, ki so označevali njihov status, in so bile podvržene tedenskim sistematskim pregledom. William Acton je leta 1857 objavil delo ''Prostitucija, obravnavana v njenih moralnih, socialnih in sanitarnih vidikih'', v katerem ocenjuje, da je v notranjem delu [[London|Londona]] 80.000 prostitutk in da je vsaka 60. hiša bordel.{{Sfn|Gale|2002|p=245}} Roman [[Lev Nikolajevič Tolstoj|Leva Tolstoja]] ''Vstajenje'' opisuje legalno prostitucijo v Rusiji v 19. stoletju.[[Slika:Early_San_Francisco_prostitutes.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/6d/Early_San_Francisco_prostitutes.jpg/220px-Early_San_Francisco_prostitutes.jpg|sličica| Ženske v bordelu v San Franciscu leta 1870]]V tem obdobju je bila prostitucija zelo razširjena tudi na Barbary Coastu v [[San Francisco|San Franciscu]], saj so bili prebivalci večinoma moški, ki so prihajali zaradi [[Zlata mrzlica|zlate mrzlice]].{{Sfn|Sears|2014|}} Ena uspešnejših zvodnic je bila Belle Cora. Bila je nehote vpeta v škandal, v katerega je bil vpleten tudi njen mož Charles Cora, ki je ustrelil ameriškega maršala Williama H. Richardsona.{{Sfn|Jensen|2011|}} Ta dogodek je povzročil porast novih zakonov proti prostituciji, igram na srečo in drugim dejavnostim, ki so veljale za [[Morala|nemoralne]].{{Sfn|Sears|2014|}} === 20. stoletje === [[Slika:Amsterdam red light district, Oudezijds Voorburgwal, 2007.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/30/Amsterdam red light district, Oudezijds Voorburgwal, 2007.jpg/220px-Amsterdam red light district, Oudezijds Voorburgwal, 2007.jpg|levo|sličica| Rdeča četrt ''De Wallen'' v Amsterdamu]]Vodilni teoretiki komunizma so nasprotovali prostituciji. Komunisti so jo pogosto poskušali zatreti takoj po prevzemu oblasti, vendar neuspešno. V sodobnih komunističnih državah ostaja nezakonita, a je kljub temu pogost pojav.{{Sfn|Flowers|1998|p=[https://books.google.co.uk/books?id=FSNB0G7f4CsC&pg=PA169&lpg=PA169&dq=prostitution+in+former+soviet+countries&source=bl&ots=vtvOji8f76&sig=t6tNuWtoT4OzR2W5shTCYe1SfWM&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwia4520td3aAhUGJ8AKHbOqCKY4ChDoAQhSMAc#v=onepage&q=prostitution%20in%20former%20soviet%20countries&f=false 169]}} Gospodarski upad, ki ga je povzročil razpad Sovjetske zveze, je povzročil porast prostitucije v mnogih sedanjih in nekdanjih komunističnih državah. <ref name="Slate Explainer">{{Navedi novice|last=Wickman|first=Forrest|title="Socialist Whores": What did Karl Marx think of prostitutes?|url=http://www.slate.com/articles/news_and_politics/explainer/2011/11/socialist_whores_what_did_karl_marx_think_of_prostitution_.html|accessdate=5 November 2011|work=[[Slate (magazine)|Slate Magazine]]|date=5 November 2011}}</ref> Prostitucija je bila v ZDA na splošno legalna. Med letoma 1910 in 1915 je bila nezakonita v skoraj vseh zveznih državah, predvsem zaradi vpliva Ženske zveze za krščansko vzdržnost. Prostituiranje južnokorejskih žensk ameriškim vojakom je za Južno Korejo kot državo predstavljal pomemben dohodek, zato so oblasti prostitucijo celo spodbujale.<ref name="IBT20130429">{{Navedi novice|first=Palash|last=Ghosh|title=South Korea: A Thriving Sex Industry In A Powerful, Wealthy Super-State|date=29 April 2013|work=[[International Business Times]]|url=http://www.ibtimes.com/south-korea-thriving-sex-industry-powerful-wealthy-super-state-1222647|accessdate=21 May 2013}}</ref><ref name="joongang20081030">{{Navedi novice|first=Soo-mee|last=Park|title=Former sex workers in fight for compensation|date=30 October 2008|publisher=[[Joongang Daily]]|url=http://koreajoongangdaily.joinsmsn.com/news/article/article.aspx?aid=2896741|accessdate=21 May 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130430220310/http://koreajoongangdaily.joinsmsn.com/news/article/article.aspx?aid=2896741|archivedate=30 April 2013}}</ref> Leta 1956 je [[Združeno kraljestvo]] uvedlo zakon o spolnih zločinih. Čeprav ta zakon ni kriminaliziral same prostitucije, je prepovedoval dejavnosti povezane z njo, kot je vodenje [[Bordel|bordela]]. Nagovarjanj strank je postalo nezakonito z zakonom o uličnih prekrških leta 1959. Ti zakoni so bili delno razveljavljeni in spremenjeni z zakonom o spolnih deliktih leta 2003 in zakonom o policiji in kriminalu iz leta 2009 . V poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja so številne zvezne države v ZDA poostrile kazni za prostitucijo v primerih, ko prostitutka ve, da je [[Aids|HIV pozitivna]]. Kazni za prostitucijo so različne, največje kazni pa so od 10 do 15 let zapora. [[Spolni turizem]] se je pojavil v poznem 20. stoletju. === 21. stoletje === [[Slika:Prostitute_tj.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/Prostitute_tj.jpg/170px-Prostitute_tj.jpg|sličica| Prostitutka v Mehiki, 2009]] V 21. stoletju so Afganistanci obudili metodo prostitucije mladih fantov, ki se imenuje "bacha bazi ".<ref>{{Navedi splet|url=https://www.pbs.org/wgbh/pages/frontline/dancingboys/view/|title=The Dancing Boys of Afghanistan &#124; FRONTLINE|publisher=PBS|date=20 April 2010|accessdate=4 January 2014}}</ref> Od razpada [[Razpad Sovjetske zveze|Sovjetske zveze]] na tisoče vzhodnoevropskih žensk vsako leto odidejo opravljati prostitucijo na Kitajsko, v Zahodno Evropo, Izrael in Turčijo. Nekatere vstopijo v poklic prostovoljno; mnoge so prevarane, prisiljene ali ugrabljene ter so pogosto žrtve ujetništva in nasilja.<ref>Hornblower, Margot (24 June 2001). "[https://web.archive.org/web/20070501171440/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1101930621-161939,00.html The Skin Trade]". ''[[Time (revija)|Time Magazine]]''. Retrieved 19 April 2009.</ref> V [[Dubaj|Dubaju]] spolno delo opravlja več deset tisoč žensk iz vzhodne Evrope in Azije. Velik delež strank predstavljajo moški iz Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov.<ref>"[https://www.theguardian.com/world/2010/may/16/dubai-sex-tourism-prostitution Why Dubai's Islamic austerity is a sham&nbsp;– sex is for sale in every bar]". ''The Guardian''. 16 May 2010.</ref> Njihove revne družine prisilijo indijske punce, da se posvetijo hindujski boginji Renuki. [[BBC]] je leta 2007 zapisal, da so to "posvečene prostitutke".<ref>[http://news.bbc.co.uk/2/hi/south_asia/6729927.stm Slaves to the goddess of fertility]. BBC News. 8 June 2007</ref> Zgodovinsko in trenutno obstajajo bordeli pod kriniko verske institucije, ki so lahko zakoniti ali nezakoniti, odvisno od lokalnih zakonov.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.huffingtonpost.com/2011/09/10/phoenix-goddess-temple_n_956835.html|title=Phoenix Goddess Temple Church Is A Brothel: Police (VIDEO)|publisher=Huffingtonpost.com|date=10 September 2011|accessdate=4 January 2014|first=Simon|last=McCormack}}</ref> == Ekonomija == Dohodki prostitutk nihajo glede na gospodarske razmere v državah delovanja. Prostitutke z večinskim deležem tujcev med strankami, ki so lahko na primer poslovni potniki, so odvisne od dobrih gospodarskih razmer v državah, od koder prihajajo njihove stranke.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smh.com.au/travel/travel-news/redlight-district-hit-as-tourists-become-tightfisted-20090601-bsi8.html|title=Red-light district hit as tourists become tight-fisted|publisher=Smh.com.au|date=2009-06-01|accessdate=2015-08-25}}</ref> Višina plačila je odvisna od ravnanja zvodnikov, lastnikov bordelov in posrednikov druge vrste, ki običajno poberejo del zaslužka.<ref>Global Perspectives on Gender and Work: Readings and Interpretations, Jacqueline Goodman – 2000 p.373</ref> Cene so odvisne tudi od povpraševanja. Priljubljene prostitutke višjega cenovnega razreda lahko zaslužijo znatne količine denarja (več kot 5000 $ na stranko),<ref>{{Navedi novice|url=http://moreintelligentlife.com/story/the-economics-of-high-end-prostitutes|title=The Economics Of High-End Prostitutes|work=The Economist|publisher=More Intelligent Life|date=2008-04-10|accessdate=2015-08-25|archivedate=8 October 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20151008054355/http://moreintelligentlife.com/story/the-economics-of-high-end-prostitutes}}</ref> device pa lahko prejmejo celo višja plačila. == Zakoni == [[Slika:Hogarth-Harlot-1_crop.png|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c2/Hogarth-Harlot-1_crop.png/220px-Hogarth-Harlot-1_crop.png|sličica| Detajl s plošče 1 Williama Hogartha (1697–1764) ''Vlačuga napreduje'', ki prikazuje oskrbnico bordela Elizabeth Needham na desni, kako za prostitucijo pridobi mlado žensko, ki je pravkar prispela v London]] === Stališča === V grobem so možna stališča naslednja: * "Prostitucijo bi morala družba tolerirati": ** dekriminalizacija : »prostitucija je delo kot vsako drugo. Za prostore spolne industrije ne bi smeli veljati nobeni posebni predpisi ali zakoni", Tako je trenutno stanje na Novi Zelandiji; zakoni proti upravljanju bordelov, zvodništvu in ulični prostituciji ne obstajajo, prostitucija praktično ni regulirana. Zagovorniki tega stališča pogosto menijo, da je državna ureditev v okviru legalizacije vsiljiva, ponižujoča ali nasilna. Glede kriminalizacije menijo, da negativno vpliva na spolne delavce.<ref>[http://www.sexworkeurope.org/sites/default/files/userfiles/files/join/manbrussels2005.pdf Sex Workers in Europe Manifesto] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210224161319/http://www.sexworkeurope.org/sites/default/files/userfiles/files/join/manbrussels2005.pdf|date=24 February 2021}}. International Committee on the Rights of Sex Workers in Europe. 2005.</ref> [[Amnesty International]] je ena od pomembnih skupin, ki zagovarjajo dekriminalizacijo prostitucije.<ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2016/05/amnesty-international-publishes-policy-and-research-on-protection-of-sex-workers-rights/ Amnesty International publishes policy and research on protection of sex workers’ rights]. Amnesty International. Published 26 May 2016. Retrieved 23 November 2017.</ref><ref name="amnesty.org"/><ref name=":4">[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2015/08/sex-workers-rights-are-human-rights/ Sex Workers' Rights are Human Rights]. Amnesty International. Published 14 August 2015. Retrieved 23 November 2017.</ref> ** legalizacija in regulacija: prostitucija se obravnava kot zakonit posel; prostitucija in zaposlovanje prostitutk sta legalna, vendar regulirana; trenutno imajo take razmere na Nizozemskem, v Nemčiji,<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-global-women-prostitution-idUSKBN1OA28N|title=Legalizing prostitution lowers violence and disease, report says|date=2018-12-11|work=Reuters|accessdate=2020-03-19|language=en}}</ref> večjem delu Avstralije in v nekaterih delih [[Nevada|Nevade]]. Stopnja regulacije je zelo različna; na Nizozemskem na primer prostitutkam ni treba opraviti obveznih zdravstvenih pregledov, medtem ko so v [[Nevada|Nevadi]] predpisi zelo strogi. * "Prostitucije ne bi smeli tolerirati": ** abolicionizem (prostitucija sama po sebi ni prepovedana, vendar je večina z njo povezanih dejavnosti nezakonitih, v želji po oteževanju prostitucije se prostitucija močno odsvetuje in obravnava kot družbeni problem): prostitucija je zakonita, vendar so dejavnosti v zvezi s tem, kot je javno nagovarjanje strank, vodenje javne hiše in druge oblike zvodništva, prepovedane. To je do neke mere trenutno stanje v Veliki Britaniji, kjer prostitucija velja za "tako javno nadlogo kot spolno kaznivo dejanje", in v Italiji.<ref>{{Citat|last=Carline|first=Anna|title=Almost abolitionism : the peculiarities of prostitution policy in England and Wales|date=2017-03-03|url=https://strathprints.strath.ac.uk/61328/|journal=Feminism, Prostitution and the State Abingdon|pages=103–120|editor-last=Ward|editor-first=Eilis|publisher=Routledge|language=en|isbn=978-1-138-94540-1|access-date=2020-03-19|last2=Scoular|first2=Jane|editor2-last=Wylie|editor2-first=Gillian}}</ref> ** neoabolicionizem (»prostitucija je sama po sebi zloraba, tako vzrok kot posledica neenakosti,<ref>{{Navedi novice|last=Bindel|first=Julie|url=https://www.theguardian.com/commentisfree/2017/oct/11/prostitution-legalised-sex-trade-pimps-women|title=Why prostitution should never be legalised {{!}} Julie Bindel|date=2017-10-11|work=The Guardian|accessdate=2020-03-19|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> oblika [[Nasilje nad ženskami|nasilja nad ženskami]], kršitev človekovih pravic, stranke prostitutk izkoriščajo prostitutke«): ne preganja se prostitutk, ampak njihove stranke in zvodnike. Tako stanje je trenutno na Švedskem, v Franciji, na Norveškem in Islandiji (na Norveškem je zakon še strožji, saj prepoveduje tudi seks s prostitutko v tujini). <ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7806760.stm|title=New Norway law bans buying of sex|date=1 January 2009|publisher=[[BBC News Online]]}}</ref> ** prohibicionizem (tako prostitutke kot stranke so kriminalizirane in se obravnavajo kot nemoralne, veljajo za kriminalce): prevladujoč odnos skoraj povsod v Združenih državah, z nekaj izjemami v nekaterih podeželskih okrožjih [[Nevada|Nevade]]. [[Slika:Prostitution_Info_Centre.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b1/Prostitution_Info_Centre.jpg/220px-Prostitution_Info_Centre.jpg|levo|sličica| Informacijski center za prostitucijo v [[Amsterdam|Amsterdamu]]]] V številnih državah delujejo skupine zagovornikov spolnih delavcev, ki lobirajo proti kriminalizaciji in diskriminaciji prostitutk. Te skupine na splošno nasprotujejo regulaciji in nadzoru ter trdijo, da je treba prostitucijo obravnavati kot vsak drug poklic. V ZDA delujeta skupina COYOTE (okrajšava za "Call Off Your Old Tired Ethics" oz. "odpovejte se svoji stari utrujeni morali"), in "North American Task Force on Prostitution".<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bayswan.org/NTFP.html|title=Prostitution: North American Task Force On Prostitution|publisher=Bayswan.org|accessdate=2015-08-25}}</ref> V Avstraliji je vodilna organizacija za pravice spolnih delavcev Škrlatno zavezništvo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.scarletalliance.org.au/|title=Scarlet Alliance, Australian Sex Workers Association is the national peak sex worker organisation in Australia|publisher=Scarletalliance.org.au|accessdate=2015-08-25}}</ref> Mednarodne organizacije za pravice prostitutk vključujejo Mednarodni odbor za pravice prostitutk in Mrežo projektov spolnega dela. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nswp.org/|title=Global Network of Sex Work Projects &#124; Promoting Health and Human Rights|publisher=Nswp.org|accessdate=2015-08-25}}</ref> Druge skupine, pogosto povezane z religijo, se osredotočajo na to, da ženskam ponudijo izhod iz sveta prostitucije. Do zakonskega statusa ne zavzemajo nobene drže. Prostitucija je pomembno vprašanje v feministični misli in aktivizmu. Mnoge feministke nasprotujejo prostituciji, ki jo vidijo kot obliko izkoriščanja žensk in moške nadvlade nad ženskami ter kot prakso, ki je posledica obstoječega patriarhalnega družbenega reda. Te feministke trdijo, da ima prostitucija zelo negativen učinek tako na same prostitutke kot na družbo kot celoto, saj krepi stereotipne poglede na ženske kot spolne objekte, ki jih moški lahko uporabljajo in zlorabljajo. Druge feministke menijo, da je prostitucija lahko tehtna izbira za ženske, ki se za ta poklic odločijo, vendar poudarjajo, da je treba prostovoljno prostitucijo razlikovati od prisilne prostitucije in da bi morale feministke aktivnosti spolnih delavcev proti zlorabam s strani spolne industrije in pravnega sistema. Februarja 2014 so poslanci Evropskega parlamenta glasovali v nezavezujoči resoluciji (sprejeti s 343 glasovi za, 139 proti in 105 vzdržanimi glasovi) za „švedski model“, ki kriminalizira kupovanje, ne pa tudi prodajanja spolnih storitev.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.europarl.europa.eu/news/en/news-room/content/20140221IPR36644/html/Punish-the-client-not-the-prostitute|title=Punish the client, not the prostitute|website=European Parliament|date=2014-02-26}}</ref> === Legalnost === [[Slika:Prostitution_laws_of_the_world2.svg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fc/Prostitution_laws_of_the_world2.svg/450px-Prostitution_laws_of_the_world2.svg.png|sličica|Zemljevid opisuje stanje leta 2019{{legend|#008000|Legalizacija – prostitucija je dovoljena in nadzorovana}}{{legend|#00ffff|Dekriminalizacija – Prostitucija ni prepovedana}}{{legend|#336699|Abolicionizem – prostitucija je legalna, ne pa tudi bordeli in zvodništvo: ni nadzorovana}}{{legend|#ff7f00|Neo-abolicionizem – Prostitucija prepovedana za stranke in posrednike (zvodnike), za prostitutke ni prepovedana}}{{legend|#FF0000|Prohibicionizem – prostitucija je prepovedana}}{{legend|#585858|Obstajajo razlike glede na lokalne zakone}}]] Legalnost prostitucije se po svetu zelo razlikuje<ref>{{Navedi splet|title=Prostitution|url=https://www.findlaw.com/criminal/criminal-charges/prostitution.html|accessdate=2021-02-23|website=Findlaw|language=en-US}}</ref> in odraža različna mnenja o žrtvi in izkoriščanju, neenakosti, vlogah spolov, [[Enakost spolov|enakosti spolov]], etiki in [[Morala|morali]], [[Svobodna volja|svobodi izbire]], tradicionalnih [[Norma|družbenih normah]] ter [[Sociologija|pozitivnih in negativnih vplivov na družbo]]. Prostitucijo je po svetu obravnavana kot oblika izkoriščanja (npr. Švedska, Norveška, Islandija, kjer je nezakonito kupovati spolne storitve, ne pa tudi prodaja le-teh – stranka stori kaznivo dejanje, prostitutka pa ne), zakonit poklic (npr. Nizozemska, Nemčija, kjer je prostitucija nadzorovana kot poklic) ali kaznivo dejanje (npr. številne [[Muslimani|muslimanske]] države, kjer se prostitutke soočajo s strogimi kaznimi). Leta 1949 je [[Generalna skupščina ZN]] sprejela konvencijo, ki navaja, da sta "prostitucija in spremljajoče zlo trgovine z ljudmi za namene prostitucije nezdružljiva z dostojanstvom in vrednostjo človeške osebe".<ref>{{Navedi splet|url=http://www2.ohchr.org/english/law/trafficpersons.htm|title=Convention for the Suppression of the Traffic in Persons and of the Exploitation of the Prostitution of Others|publisher=.ohchr.org|accessdate=26 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120508080409/http://www2.ohchr.org/english/law/trafficpersons.htm|archivedate=8 May 2012}}</ref> Ta konvencija od vseh podpisnic zahteva, da kaznujejo zvodnike ter lastnike in upravljavce bordelov ter odpravijo vsakršne privilegije registracijo prostitutk. Od januarja 2009 je konvencijo ratificiralo 95 držav članic, vključno s Francijo, Španijo, Italijo in Dansko, ni pa je ratificiralo drugih 97 držav članic, vključno z Nemčijo, Nizozemsko, Združenim kraljestvom in ZDA. [[Slika:Prostitutoin_Adverts.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/dc/Prostitutoin_Adverts.jpg/220px-Prostitutoin_Adverts.jpg|sličica| Nalepke, nalepljene na [[Telefonska govorilnica|telefonsko govorilnico]] v São Paulu, 2006]] === Oglaševanje === V državah, kjer je prostitucija zakonita, je njeno oglaševanje lahko zakonito (npr. na Nizozemskem) ali nezakonito (npr. v Indiji). Prikrito oglaševanje prostitucije ima lahko več oblik: * na oknih trafik * s karticami v telefonskih govorilnicah * z evfemističnimi oglasi v običajnih revijah in časopisih (na primer o "masažah" ali "sprostitvi") * v specializiranih revijah za kontakte * prek [[Splet|interneta]] V ZDA lahko masažni saloni, ki služijo kot krinka za prostitucijo, oglašujejo "polno storitev", evfemizem za spolni odnos.{{Sfn|Rathus|Nevid|Fichner-Rathus|2002|}} V Las Vegasu prostitucijo na Las Vegas Stripu pogosto odkrito oglašujejo za to najeti ljudje, ki delijo izzivalne letake s slikami in telefonskimi številkami spremljevalk (kljub dejstvu, da je prostitucija v Las Vegasu in okrožju Clark nezakonita). Načini, na katere prostitutke oglašujejo, so zelo različni. Nekateri ostanejo v stanovanjih, zunaj katerih so namigi, kot so plakati z napisom »model«, da privabijo potencialne stranke noter. Drugi oglašujejo z objavo številke ali lokacije na listku, nalepljenemu na telefonski ovorilnici, ali v spletnih ali časopisnih oglasih. V družbah, ki dopuščajo prostitucijo, lahko prostitutke oglašujejo v javnosti, na primer skozi izložbe. V družbah, ki omejujejo prostitucijo, se to prenaša od ust do ust in drugimi sredstvi.{{Sfn|Scambler|Scambler|1997|p=1920}} == Socialno-ekonomska vprašanja == === Izsiljevanje === Prostitucija, pogosto kadar je nezakonita, se uporablja pri [[Izsiljevanje|izsiljevanju]], kjer izsiljevalec grozi, da bo razkril podatke o žrtvi ali njenih družinskih članih, ki so lahko neprijetni, družbeno škodljivi ali obremenjujoči. V zameno za nerazkritje občutljivih podatkov izsiljevalec lahko zahteva denar, druge vrste premožejne ali storitev. === Finančni stroški za družbo === Ker se prostitucija v številnih državah šteje za kaznivo dejanje, znatni prihodki iz tega naslova niso obdavčeni, spolni delavci pa niso redno pregledani za spolno prenosljive bolezni, kar je nevarno v kulturah, ki dajejo prednost nezaščitenemu spolnemu odnosu, in povzroča znatne izdatke za zdravstveni sistem. Po poročilu ''Ocene stroškov kriminala v Avstraliji iz'' leta 1992 je prišlo do "ocenjenih 96 milijonov dolarjev izgube davčnih prihodkov zaradi neprijavljenih zaslužkov prostitucije". <ref>{{Navedi splet|url=http://www.aic.gov.au/publications/tandi/ti39.pdf|title=Estimates of the Cost of Crime in Australia|accessdate=15 March 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20051215122421/http://www.aic.gov.au:80/publications/tandi/ti39.pdf|archivedate=15 December 2005|date=30 September 2018}}</ref> === Nezakonito priseljevanje === Težava, s katero se srečujejo nekatere tuje prostitutke v razvitih državah, je, da nimajo dovoljenja za prebivanje. Ker jim grozi [[Deportacija|izgon iz države]], se ne morejo zateči k državnim organom (policiji). Priseljenski status oseb, ki prodajajo spolne storitve, je – zlasti v zahodni Evropi – kontroverzno politično vprašanje, o katerem se veliko razpravlja. Trenutno je v teh državah večina prostitutk priseljenk, predvsem iz vzhodne in srednje Evrope; v Španiji in Italiji naj bi bil delež 90 %, v Avstriji 78 %, v Švici 75 %, v Grčiji 73 %, na Norveškem 70 % (v skladu s poročilom TAMPEP iz leta 2009, ''Sex Work in Europe-A mapping of the prostitution scene in 25 European countries'' ). <ref>{{Navedi splet|url=http://tampep.eu/documents/TAMPEP%202009%20European%20Mapping%20Report.pdf|title=Sex work in Europe|publisher=Tampep.eu|accessdate=2015-08-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150714160224/http://tampep.eu/documents/TAMPEP%202009%20European%20Mapping%20Report.pdf|archivedate=14 July 2015}}</ref> Članek v ''Le Monde diplomatique'' leta 1997 navaja, da je 80 % prostitutk v [[Amsterdam|Amsterdamu]] tujk, od tega 70% brez urejenega statusa. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uri.edu/artsci/wms/hughes/netherl.htm|title=Netherlands – Facts on Trafficking and Prostitution|publisher=Uri.edu|accessdate=26 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121002222727/http://www.uri.edu/artsci/wms/hughes/netherl.htm|archivedate=2 October 2012}}</ref> === Nizek socialno-ekonomski status === [[Slika:Hyewon-Cheonggeum.sangryeon.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/9/9a/Hyewon-Cheonggeum.sangryeon.jpg/220px-Hyewon-Cheonggeum.sangryeon.jpg|sličica| Kisaeng ženske iz družin izobčencev ali sužnjev.]] Kaste so v večini primerov dedni družbeni razredi, ki se pogosto izoblikujejo okoli določenih poklicev. Nižje kaste so povezane s poklici, ki veljajo za "nečiste", kar pogosto vključuje prostitucijo. V [[Korejska vojna|predvojni]] Koreji so bile ženske iz nižje kaste Cheonmin, znane kot Kisaeng, izučene za zagotavljanje zabave, pogovorov in spolnih storitev moškim iz višjih kast.<ref name="Cho103">{{Navedi knjigo|last=Cho|first=Grace|title=Haunting the Korean Diaspora: Shame, Secrecy, and the Forgotten War|url=https://books.google.com/books?id=VagzEDjnZpcC&pg=PA103|publisher=[[University of Minnesota Press]]|year=2008|isbn=978-0816652754|page=103}}</ref> Kaste na območju [[Južna Azija|Južne Azije]], ki se jih povezuje s prostitucijo, so Bedias, <ref name="Ranaetal">Rana, U., Sharma, D. & Ghosh, D. Prostitution in northern Central India: an ethnographical study of Bedia community. Int. j. anthropol. ethnol. 4, 2 (2020). </ref> kasta Perna, <ref>{{Navedi novice|url=https://psmag.com/social-justice/india-perna-caste-new-delhi-prostitution-rape-womens-rights-58957|title=This Road Leads to Sex Work|publisher=Pacific Standard|accessdate=2 January 2021|date=12 March 2018}}</ref> Banchhada, <ref name="TheGuardian">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/global-development/2019/jan/14/indian-village-where-child-sexual-exploitation-is-the-norm-sagar-gram-jan-sahas|title=The Indian village where child sexual exploitation is the norm|work=The Guardian|accessdate=2 January 2021|date=14 January 2019}}</ref> kasta Nat in ljudstvo Badi v [[Nepal|Nepalu]].<ref>{{Navedi novice|url=https://kathmandupost.com/national/2019/03/03/nepals-badi-community-finds-itself-in-a-bottomless-pit-of-despair|title=Nepal's Badi community finds itself in a bottomless pit of despair|publisher=Kathmandu Post|accessdate=2 January 2021|date=23 January 2020}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2004/04/11/international/asia/caste-system-binds-nepalese-prostitutes.html|title=Caste System Binds Nepalese Prostitutes|work=The New York Times|accessdate=2 January 2021|date=11 April 2004}}</ref> === Psihološke težave === De Marneffe (2009) je zagovarjal tezo, da obstajajo psihološke težave, s katerimi se prostitutke soočajo zaradi določenih izkušenj in skozi trajanje ali ponavljanje nekaterih dogodkov. Nekatere gredo skozi izkušnje, ki lahko povzročijo "trajne občutke ničvrednosti, sramu in sovraštva do samega sebe". De Marneffe trdi tudi, da lahko te izkušnje kvarno vplivajo na sposobnost izvajanja spolnih dejanj z namenom gradnje intimnega odnosa, ki je lahko pomemben za njihovega partnerja. Pomanjkanje zdravega odnosa lahko povzroči višje stopnje ločitev in lahko vpliva na nezdrav odnos do otrok, kar vpliva na njihove prihodnje odnose. <ref>Peter de Marneffe, ''Liberalism and Prostitution'' (2009).</ref> === Trgovina z ljudmi === [[Slika:The_White_Slave_statue.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e1/The_White_Slave_statue.jpg/220px-The_White_Slave_statue.jpg|sličica| ''Beli suženj'' Abastenije St. Leger Eberle]] Trgovina z ljudmi za spolne namene je opredeljena kot uporaba prisile ali sile za prevoz osebe, ki tega ne želi, v prostitucijo ali drugo spolno izkoriščanje.<ref>{{Navedi novice|last=Nick Davies|url=https://www.theguardian.com/uk/2009/oct/20/trafficking-numbers-women-exaggerated|title=Prostitution and trafficking – the anatomy of a moral panic|work=The Guardian|accessdate=22 July 2012|location=London|date=20 October 2009}}</ref> Združeni narodi so leta 2009 navedli, da je trgovina z ljudmi za spolne namene najpogosteje ugotovljena oblika trgovine z ljudmi, in ocenjujejo, da je približno 79 % trgovine z ljudmi, za katero so podatki, namenjeno prostituciji (čeprav študija ugotavlja, da je to lahko posledica statistične pristranskosti in da je trgovina z ljudmi običajno deležna največ pozornosti in je zato najbolj opazna).<ref>{{Navedi splet|title=The 2009 UN Report on TIP|url=http://www.unodc.org/documents/Global_Report_on_TIP.pdf|accessdate=29 November 2011}}</ref> Kul Gautum, namestnik izvršnega direktorja [[Sklad Združenih narodov za otroke|UNICEF]]-a, je trgovino z ljudmi za spolne namene opisal kot "največjo trgovino s [[sužnji]] v zgodovini". <ref name="bbcnews">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/2783655.stm|title=Asia's sex trade is 'slavery'|publisher=BBC News|date=20 February 2003|accessdate=23 May 2010}}</ref> Je najhitreje rastoča veja [[Organizirani kriminal|organiziranega kriminala]]; predvideva se, da bo presegla trgovino z mamili. <ref name="voa">{{Navedi splet|url=http://www1.voanews.com/english/news/a-13-2009-05-15-voa30-68815957.html?rss=human+rights+and+law|title=Experts encourage action against sex trafficking|publisher=Voice of America|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110501101647/http://www.voanews.com/english/news/a-13-2009-05-15-voa30-68815957.html?rss=human%2Brights%2Band%2Blaw|date=15 May 2009|archivedate=1 May 2011|accessdate=26 June 2012}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://ncpc.typepad.com/prevention_works_blog/2006/10/human_trafficki.html|title=Responding to Modern-Day Slavery|date=20 October 2006|accessdate=25 February 2007|archivedate=30 November 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061130005239/http://ncpc.typepad.com/prevention_works_blog/2006/10/human_trafficki.html}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/in_depth/2056662.stm|title=Human smuggling eclipses drug trade|publisher=bbcnews.com|date=20 June 2002|accessdate=30 May 2011}}</ref> Čeprav je danes število ljudi, ki so vpleteni v [[suženjstvo]], morda največje v zgodovini, je delež prebivalstva verjetno najmanjši v zgodovini.<ref>{{Navedi časopis|date=1 September 2004|title=Slavery is not dead, just less recognizable|url=http://www.csmonitor.com/2004/0901/p16s01-wogi.html|journal=Christian Science Monitor|access-date=26 June 2012}}</ref><ref name="time">{{Navedi novice|last=E. Benjamin Skinner|url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1952335,00.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100111040618/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1952335,00.html|archivedate=11 January 2010|title=sex trafficking in South Africa: World Cup slavery fear|publisher=Time.com|date=18 January 2010|accessdate=29 August 2010}}</ref> === Seks za preživetje === Seks za preživetje je, ko prostitutko k prostituciji žene potreba po osnovnih potrebščinah, kot sta hrana ali zatočišče. Ta vrsta prostitucije je pogosta med [[Brezdomstvo|brezdomci]] in v [[Begunsko taborišče|begunskih taboriščih]]. Izraz se uporablja v spolni trgovini in med [[Humanitarna pomoč|humanitarnimi delavci]], čeprav nekateri, ki opravljajo seks za preživetje, tega ne obravnavajo kot izkoriščevanje. {{Cn}} === Otroška prostitucija === Za [[Otroška prostitucija|otroško prostitucijo]] veljata tako zakonodaja o prostituciji kot tudi zakonodaja o spolnosti mladoletnih oseb. Če je prostitucija na splošno zakonita, je običajno minimalna zahtevana starost za zakonito prostitucijo višja od splošne privolitvene starosti. Čeprav nekatere države uporabe storitev otroške prostitucije ne obravnavajo kot ločeno kaznivo dejanje, je dejanje kaznivo kot spolni odnos z mladoletno osebo. {{Cn}} V Indiji je po trditvah zvezne policije v otroški prostituciji 1.2&nbsp;milijonov otrok. <ref name="cnn.com">{{Navedi novice|url=http://www.cnn.com/2009/WORLD/asiapcf/05/11/india.prostitution.children/index.html|work=CNN|title=Official: More than 1M child prostitutes in India – CNN.com|accessdate=22 May 2010|date=11 May 2009}}</ref> V izjavi CBI je navedeno, da študije in raziskave, ki jih je naročilo ministrstvo za ženske in razvoj otrok, ocenjujejo, da je okoli 40 % vseh indijskih prostitutk otrok.<ref name="cnn.com" /> V Bangladešu je znano, da otroške prostitutke jemljejo zdravilo Oradexon, znano tudi kot [[deksametazon]] . Zaradi tega [[Steroid|steroida]], ki je na voljo brez recepta in ga običajno uporabljajo kmetje za rejenje goveda, so otroške prostitutke videti večje in starejše. Dobrodelne organizacije pravijo, da 90 % prostitutk v legaliziranih bordelih v državi uporablja drogo. Po mnenju družbenih aktivistov lahko Oradexon povzroči [[Sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[visok krvni tlak]] in je zelo zasvojljiv.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-bangladesh-prostitution-idUSBRE82I02A20120319|title=Bangladesh's teenage brothels hold dark steroid secret|publisher=reuters.com|accessdate=20 March 2012|date=19 March 2012}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/society/2010/apr/05/sex-workers-bangladesh-steroid|title=A new danger for sex workers in Bangladesh|publisher=guardian.com|accessdate=20 March 2012|date=5 April 2010|location=London|first=Joanna|last=Moorhead}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/10173115|title=Bangladesh's dark brothel steroid secret|publisher=bbcnews.com|accessdate=20 March 2012|date=30 May 2010}}</ref> Tajski inštitut za raziskave zdravstvenega sistema je leta 2007 poročal, da otroci predstavljajo 40% vseh spolnih delavcev na Tajskem. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.unicri.it/wwd/trafficking/minors/docs/dr_thailand.pdf|title=Desk Review: Trafficking in Minors for Commercial Sexual Exploitation; Thailand|accessdate=26 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070606235116/http://www.unicri.it/wwd/trafficking/minors/docs/dr_thailand.pdf|archivedate=6 June 2007}}</ref> Nekateri odrasli potujejo v druge države z namenom spolnih odnosov z otroki, ki v njihovi državi niso na voljo. Kambodža je postala razvpita destinacija za seks z otroki.<ref>{{Navedi splet|last=Susan Mcclelland|url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/en/article/child-sex-trade-thriving-in-cambodia/|title=Child-Sex Trade Thriving in Cambodia|publisher=The Canadian Encyclopedia|accessdate=23 May 2010|archive-date=2014-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20140226164542/http://www.thecanadianencyclopedia.com/en/article/child-sex-trade-thriving-in-cambodia/|url-status=dead}}</ref><ref name="worldvision">{{Navedi splet|last=P.O. Box 9716|url=http://www.worldvision.org/content.nsf/learn/globalissues-stp|title=Child Sex Tourism Prevention Project|publisher=World Vision|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100520061404/http://www.worldvision.org/content.nsf/learn/globalissues-stp|archivedate=20 May 2010}}</ref> Tudi Tajska je destinacija za otroški spolni turizem. <ref name="worldvision" /> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ecpat.org.uk/downloads/Thailand05.pdf|title=Child Sex Tourism in Thailand|publisher=End Child Prostitution Pornography and Trafficking|accessdate=26 June 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070731044240/http://www.ecpat.org.uk/downloads/Thailand05.pdf|archivedate=31 July 2007}}</ref> Več zahodnih držav je sprejelo zakone, ki kaznujejo državljane, ki se ukvarjajo s spolnimi odnosi z mladoletniki v drugih državah. Ker zločin običajno ostane neodkrit, se ti zakoni le redko izvajajo. <ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/asia-pacific/1775221.stm|title=Teenage prostitution case shocks China|publisher=news.bbc.co.uk|accessdate=26 April 2007|date=22 January 2002}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/3197861.stm|title=Portugal abuse hearings halted|publisher=news.bbc.co.uk|accessdate=26 April 2007|date=1 September 2003|first=Alison|last=Roberts}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3221905.stm|publisher=news.bbc.co.uk|accessdate=26 April 2007|title=UN damns Czech-German child sex|date=28 October 2003}}</ref>{{Cn}} === Prostitucija med starejšimi === Prostitucija med starejšimi je pojav, o katerem poročajo v [[Južna Koreja|Južni Koreji]], kjer se starejše ženske, imenovane Bacchus Ladies, zatekajo k prostituciji iz nuje. Tako se imenujejo zato, ker mnoge za preživetje prodajajo tudi priljubljeno energijsko pijačo Bacchus. Državne pokojnine v višini približno 200.000 [[južnokorejski von|₩]] zagotavljajo osnovni dohodek, vendar pogosto ne zadoščajo za kritje naraščajočih zdravstvenih računov. Prvič se je pojavil po azijski finančni krizi leta 1997, ko je postalo otrokom in vnukom težje preživljati starejše. Stranke so običajno starejši moški. Uporaba injekcij za spodbujanje erekcije z večkrat uporabljenimi iglami je prispevala k širjenju spolno prenosljivih bolezni. <ref>{{Navedi splet|title=The Korean grandmothers who sell sex|last=Lucy Williamson|website=BBC News|date=10 June 2014|accessdate=28 May 2019|url=https://www.bbc.com/news/magazine-27189951}}</ref><ref>Ng, Desmond (January 29, 2017) [http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/granny-prostitutes-reflect-south-korea-s-problem-of-elderly/3475610.html "Granny prostitutes reflect South Korea's problem of elderly poverty"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170131192258/http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/granny-prostitutes-reflect-south-korea-s-problem-of-elderly/3475610.html|date=31 January 2017}} ''Channel NewsAsia''</ref> === Nasilje === Ulične prostitutke so bolj izpostavljene nasilju kot katerikoli druge.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.justicewomen.com/letters_prostitution.html|title=Prostitution Crossroads on Santa Rosa Avenue|publisher=Justicewomen.com|date=2003-04-15|accessdate=2015-08-25|archive-date=2006-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20060218024606/http://www.justicewomen.com/letters_prostitution.html|url-status=dead}}</ref>{{Sfn|Carroll|2009|p=527}} V ZDA je bila stopnja umorov prostitutk ocenjena na 204 na 100000. [160] Obstajajo znatne razlike med uličnimi in stanovanjskimi prostitutkami, spremljevalkami, dekleti na klic ali prostitutkami v bordelih in masažnih salonih.<ref>{{Navedi časopis|last=Weitzer R|year=2005|title=New Directions in Research on Prostitution|url=https://archive.org/details/sim_crime-law-and-social-change_2005_43_4-5/page/211|journal=Crime, Law and Social Change|volume=43|issue=4–5|pages=211–35|citeseerx=10.1.1.545.4191|doi=10.1007/s10611-005-1735-6}}</ref>{{Sfn|Weitzer|2000|}} Nasilje nad moškimi prostitutkami je manj pogosto.{{Sfn|Dynes|2016|pp=1054–1058}} Prostitucija je lahko povezana z nezakonitimi in nevarnimi dejavnostmi ter z zlorabo. Nekateri trdijo, da je to posledica stigmatizacije ali nezakonitosti prostitucije ali obojega.<ref>{{Navedi splet|url=http://reason.com/archives/2007/05/07/prostitutes-and-politics|title=Prostitutes and Politics: Why is it still illegal to pay for sex?|last=Cathy Young|quote=...black market constitution makes it more difficult to police the sex slave trade, where the prostitutes really are victims.|publisher=reason.com|date=2007-05-07}}</ref> Drugi menijo, da legalizacija in nadzor prostitucije ne izboljšuje položaja, ampak ga poslabšuje, ustvarja vzporedno nezakonito industrijo in ne zmore ločiti zakonite prostitucije od kriminala. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.rapereliefshelter.bc.ca/issues/prostitution_legalizing.html|title=10 Reasons for Not Legalizing Prostitution by Janice G. Raymond, Coalition Against Trafficking in Women International, March 25, 2003|publisher=Rapereliefshelter.bc.ca|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100417014704/http://www.rapereliefshelter.bc.ca/issues/prostitution_legalizing.html|archivedate=17 April 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.fcap.btik.com/documents/1939652488.ikml|title=Feminist Coalition Against Prostitution (FCAP) &#124; Myths and Facts about Nevada Legal Prostitution|publisher=Fcap.btik.com|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100109005310/http://www.fcap.btik.com/documents/1939652488.ikml|archivedate=9 January 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Jean-Michel|url=http://sisyphe.org/article.php3?id_article=697|title=The Legalisation of Prostitution : A failed social experiment|publisher=Sisyphe.org|accessdate=23 May 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.uri.edu/artsci/wms/hughes/mhvlegal.htm|title=Legalizing Prostitution Will Not Stop the Harm, Making the Harm Visible, Global Sexual Exploitation of Women and Girls, Speaking Out and Providing Services|publisher=Uri.edu|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100602035440/http://www.uri.edu/artsci/wms/hughes/mhvlegal.htm|archivedate=2 June 2010}}</ref> == Vrste prostitucije == === Ulična prostitucija === [[Slika:10.3010_Torino-nightlife.v2.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/71/10.3010_Torino-nightlife.v2.jpg/250px-10.3010_Torino-nightlife.v2.jpg|sličica| Ulična prostitutka v pogovoru s potencialno stranko v [[Torino|Torinu]], Italija, 2005]] Pri ulični prostituciji prostitutka nagovarja stranke med čakanjem na uličnih vogalih, kar zvodniki in prostitutke včasih imenujejo "steza". Običajno so ne glede na vreme oblečeni v skromna, izzivalna oblačila. V ameriški rabi se ulične prostitutke pogosto imenujejo "streetwalkers", medtem ko se njihove stranke imenujejo "tricks" ali "johns". Seks se običajno izvaja v avtu stranke, v bližnji ulici ali v najeti sobi. Moteli in hoteli, ki sprejmejo prostitutke, običajno najamejo sobe za pol ure ali celo uro. "Lot lizard" je pogost poseben primer ulične prostitucije. <ref>{{Navedi splet|url=https://traffickingresourcecenter.org/sites/default/files/Sex%20Trafficking%20at%20Truck%20Stops%20AAG.pdf|title=Sex Trafficking at Truck Stops|publisher=[[Polaris Project]]|website=[[National Human Trafficking Resource Center]]|accessdate=12 August 2018|year=2012|archive-date=2015-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150529003744/http://traffickingresourcecenter.org/sites/default/files/Sex%20Trafficking%20at%20Truck%20Stops%20AAG.pdf|url-status=dead}}</ref> ''Lot lizardi'' služijo predvsem z tovornjakarji na postajališčih za tovornjake. Prostitutke pogosto komunicirajo prek kod, ki temeljijo na vozaškem slengu, nato pa se pridružijo vozniku v njegovem tovornjaku. === Izložbena prostitucija === [[Slika:Prostata_Prostitute.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/d/d1/Prostata_Prostitute.jpg/220px-Prostata_Prostitute.jpg|desno|sličica| Prostitutka v amsterdamski rdeči četrti se pogovarja s potencialno stranko.]] Izložbena prostitucija je oblika prostitucije, ki je na [[Nizozemska|Nizozemskem]] in v sosednjih državah dokaj pogosta.{{Sfn|Di Nicola|Cauduro|Lombardi|Ruspini|2009}} Prostitutka najame izložbo in delovni prostor pri ponudniku za določen čas, pogosto za en dan ali del dneva. <ref name="advisor">{{Navedi splet|url=http://www.amsterdam-advisor.com/amsterdam-prostitutes.html|title=Amsterdam Prostitutes: The Facts about Window Prostitution in Amsterdam|website=Amsterdam Advisor|accessdate=3 December 2017|archive-date=2017-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170104233841/http://www.amsterdam-advisor.com/amsterdam-prostitutes.html|url-status=dead}}</ref><ref name="info">{{Navedi splet|url=https://www.amsterdam.info/prostitution/|title=Prostitution in Amsterdam|website=Amsterdam Info|accessdate=3 December 2017}}</ref><ref name="hulp">{{Navedi splet|url=https://www.prostitutiehulpverleningutrecht.nl/english/work/|title=Prostitution in the Netherlands|website=ProstitutieHulpverleningUtrecht|accessdate=3 December 2017|archive-date=2013-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021101148/http://www.prostitutiehulpverleningutrecht.nl/english/work/|url-status=dead}}</ref> Taka prostitutka je neodvisna, novači svoje stranke po lastni presoji ter se pogaja o ceni in storitvah.<ref name="advisor" /><ref name="info" /><ref name="hulp" /> === Javne hiše === [[Slika:Pascha_Köln.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/8b/Pascha_K%C3%B6ln.jpg/170px-Pascha_K%C3%B6ln.jpg|levo|sličica| Bordel Pascha v [[Köln|Kölnu]], največji bordel v Evropi. <ref name="faz">[https://www.faz.net/s/RubCD175863466D41BB9A6A93D460B81174/Doc~E5CC9DBCF62BF40E4AE97BB61D42A9FA8~ATpl~Ecommon~Scontent.html „Die Welt zu Gast bei Freundinnen“], ''[[Frankfurter Allgemeine Zeitung]]'', 8 June 2006. {{In lang|de}}</ref> Med [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|svetovnim prvenstvom v nogometu 2006]] so zastavo Savdske Arabije in iransko zastavo po protestih in grožnjah zatemnili.]] [[Javna hiša|Javne hiše]] so ustanove, posebej namenjene prostituciji, pogosto omejene na posebne rdeče četrti v velikih mestih. Druga imena za javne hiše so ''bordel'', ''kupleraj'' in ''kurbišče.'' Prostitucija se pojavlja tudi v nekaterih [[Klasična masaža|masažnih]] salonih, v azijskih državah pa v nekaterih brivnicah, kjer se lahko spolne storitve ponujajo kot sekundarna funkcija prostora. === Spremljevalke === [[Slika:Phone_box_prostitute_calling_cards_1_crop.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/83/Phone_box_prostitute_calling_cards_1_crop.jpg/220px-Phone_box_prostitute_calling_cards_1_crop.jpg|desno|sličica| Oglasni plakati v britanski telefonski govorilnici, ki oglašujejo dekleta na klic.]] Spremljevalne storitve je mogoče razlikovati od prostitucije ali drugih oblik prostitucije po tem, da spolne dejavnosti pogosto niso izrecno oglaševane kot nujno vključene v te storitve; namesto tega je cena storitve pogosto navedena le kot plačilo za spremljevalkin čas in druženje. Vseeno je pogosto nakazano, da se spolne dejavnosti pričakujejo.{{Cn}} Pri spremljevalni prostituciji se dejanje zgodi v strankinem prebivališču ali v hotelski sobi, v stanovanju spremljevalca ali v hotelski sobi, ki jo za to priložnost najame spremljevalka. Prostitutka je lahko samostojna ali pa dela pod okriljem agencije. Storitve se lahko oglašujejo prek interneta, v območnih revijah in časopisih ali na seznamih lokalnih telefonskih številk. === Spolni turizem === Spolni turizem je potovanje z namenom izvajanja [[Spolni odnos|spolnega odnosa]] ali druge spolne dejavnosti s prostitutkami. [[Svetovna turistična organizacija]], opredeljuje spolni turizem kot "potovanja, organizirana v turističnem sektorju ali izven tega sektorja, vendar z uporabo njegovih struktur in mrež, s primarnim namenom doseči komercialno spolno razmerje turista s prebivalci na destinaciji«.<ref name="WTO">{{Navedi splet|url=http://www.world-tourism.org/protect_children/statements/wto_a.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20061010061925/http://www.world-tourism.org/protect_children/statements/wto_a.htm|title=WTO Statement on the Prevention of Organised Sex Tourism|archivedate=10 October 2006|date=22 October 1995|publisher=World Tourism Organization|accessdate=2 February 2016}}</ref> V nasprotju z običajnim spolnim turizmom, ki je pogosto zakonito, bo turist, ki ima spolne odnose z otroško prostitutko, običajno storil kaznivo dejanje v državi, kjer je storil dejanje, dodatno pa še kaznivo dejanje v skladu z zakoni lastne države in v luči mednarodnega prava. Otroški spolni turizem je opredeljen kot potovanje v tujo državo z namenom sodelovanja v komercialni spolni zlorabi otrok.<ref name="deptstate">{{Navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/g/tip/rls/fs/08/112090.htm|title=The Facts About Child Sex Tourism|website=Fact Sheet|publisher=US Dept of State, Office to Monitor and Combat Trafficking in Persons|date=29 February 2008}}</ref> Tajska, Kambodža, Indija, Brazilija in Mehika ter druge države [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]] in [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]] so žarišča spolnega izkoriščanja otrok na tak način.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=38872|title=RIGHTS-MEXICO: 16,000 Victims of Child Sexual Exploitation – IPS|publisher=Ipsnews.net|date=13 August 2007|accessdate=23 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120326111520/http://www.ipsnews.net/news.asp?idnews=38872|archivedate=26 March 2012}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Koops|first=Thula|last2=Turner|first2=Daniel|last3=Neutze|first3=Janina|last4=Briken|first4=Peer|date=2017-04-20|title=Child sex tourism – prevalence of and risk factors for its use in a German community sample|url=https://doi.org/10.1186/s12889-017-4270-3|magazine=BMC Public Health|volume=17|issue=1|pages=344|doi=10.1186/s12889-017-4270-3|issn=1471-2458|pmc=5397735|pmid=28427370}}</ref> === Seks na daljavo === Denar se obrača tudi pri seksu na daljavo. Že desetletja so na voljo [[Vroča linija|vroče linije]] (telefonski pogovori), s pojavom interneta so se razvile tudi druge oblike: preko [[Spletna klepetalnica|klepetalnic]], zasebnih sporočil ali preko [[Spletna kamera|spletne kamere]] (''camgirl''). == Razširjenost == [[Slika:1787-prostitutes-caricature.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/c/c5/1787-prostitutes-caricature.jpg/220px-1787-prostitutes-caricature.jpg|sličica| Politična karikatura iz leta 1787, ki se šali o obdavčitvi prostitutk]] [[Slika:Sex_worker_statue_Oudekerksplein_Amsterdam.jpg|link=//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/0b/Sex_worker_statue_Oudekerksplein_Amsterdam.jpg/220px-Sex_worker_statue_Oudekerksplein_Amsterdam.jpg|sličica| Kip postavljen z namenom počastitve spolnih delavcev sveta. Postavljen marca 2007 v [[Amsterdam|Amsterdamu]], Oudekerksplein, pred Oude Kerk, v amsterdamski rdeči četrti De Wallen. Kip se imenuje ''Belle'', napis pravi "Spoštujte spolne delavce po vsem svetu."]] Glede na dokument "Estiming the prevalence and carier longevity of prostitute women",{{Sfn|Potterat|Woodhouse|Muth|Muth|1990|}} je število prostitutk s polnim delovnim časom na tipičnem območju v Združenih državah Amerike (Colorado Springs, CO, med 1970–1988) ocenjeno na 23 na 100.000 prebivalcev (0,023 %), od tega kakih 4 % mlajših od 18 let. Dolžina delovne kariere teh prostitutk je bila ocenjena na povprečno 5 let. Po poročilu ''Fondacije Scelles'' iz leta 2012 je na svetu med 40 in 42 milijonov prostitutk.<ref>{{Navedi novice|title=There Are 42 Million Prostitutes in the World, And Here's Where They Live|url=http://www.businessinsider.com/there-are-42-million-prostitutes-in-the-world-and-heres-where-they-live-2012-1?IR=T|last=Gus Lubin|date=17 January 2012|work=Business Insider|accessdate=4 January 2016}}</ref> Leta 2003 je bilo ocenjeno, da je v [[Amsterdam|Amsterdamu]] ena od 35 žensk delala kot prostitutka, v primerjavi z eno od 300 v Londonu.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.swissinfo.org/eng/front/Window_ban_for_Zurich_s_prostitutes.html?siteSect=107&sid=1853267&cKey=1052980380000&ty=st|title=Window ban for Zurich's prostitutes|publisher=swissinfo|date=15 May 2003|accessdate=26 June 2012|archive-date=2012-09-11|archive-url=https://archive.today/20120911204105/http://www.swissinfo.org/eng/front/Window_ban_for_Zurich_s_prostitutes.html?siteSect=107&sid=1853267&cKey=1052980380000&ty=st|url-status=dead}}</ref> Delež moških, ki so vsaj enkrat uporabili storitve prostitutke, se zelo razlikuje od države do države: v [[Kambodža|Kambodži]] je delež med 59 % in 80 %,<ref name="ProCon">{{Navedi splet|title=Percentage of Men (by Country) Who Paid for Sex at Least Once: The Johns Chart|url=http://prostitution.procon.org/view.resource.php?resourceID=004119|publisher=ProCon|accessdate=29 March 2015|archive-date=2020-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200211225629/https://prostitution.procon.org/view.resource.php?resourceID=004119|url-status=dead}}</ref>, na Tajskem 75%, v Italiji med 16,7% in 50%, v Španiji med 27% in 39%, na Japonskem 37%, v Nizozemski 13,5–21,6 %, v ZDA 15,0–20,0 %, na Kitajskem 6,4–20 % in v Veliki Britaniji in Severni Irski med 7 %<ref>{{Navedi splet|last=Månsson|first=Sven-Axel|title=Men's practices in prostitution and their implications for social work|url=http://prostitution.procon.org/sourcefiles/mens-practices-in-prostitution-and-their-implications-for-social-work.pdf|accessdate=26 January 2013|archivedate=6 November 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131106063436/http://prostitution.procon.org/sourcefiles/mens-practices-in-prostitution-and-their-implications-for-social-work.pdf}}</ref> in 8,8 %.<ref name="Who pays for sex?">{{Navedi časopis|last=Ward|first=H|last2=C H Mercer|last3=K Wellings|last4=K Fenton|last5=B Erens|last6=A Copas|last7=A M Johnson|year=2005|title=Who pays for sex? An analysis of the increasing prevalence of female commercial sex contacts among men in Britain|url=http://prostitution.procon.org/sourcefiles/who-pays-for-sex-an-analysis-of-the-increasing-prevalence-of-female-commercial-sex-contacts-among-men-in-britain.pdf|url-status=dead|journal=Sex Transm Infect|volume=81|issue=6|pages=467–471|doi=10.1136/sti.2005.014985|pmc=1745068|pmid=16326848|archive-url=https://web.archive.org/web/20110124194922/http://prostitution.procon.org/sourcefiles/who-pays-for-sex-an-analysis-of-the-increasing-prevalence-of-female-commercial-sex-contacts-among-men-in-britain.pdf|archive-date=24 January 2011|access-date=26 January 2013}}</ref> Države z višjimi stopnjami strank prostitucije imajo o prostituciji precej boljše mnenje. <ref name="ProCon" /><ref>https://www.researchgate.net/publication/324161952_Attitudes_towards_prostitution_Do_belief_in_a_just_world_and_previous_experience_as_a_client_of_prostitution_matter</ref>{{Cn}} V nekaterih državah, kot sta Kambodža in Tajska, se seks s prostitutkami šteje za nekaj običajnega, moški, ki ne uporabljajo prostitucije, veljajo med vrstniki za nenavadne.<ref name="ProCon" /> V ZDA je raziskava TNS iz leta 2004 poročala, da je 15 % vseh moških priznalo, da so vsaj enkrat v življenju plačali za seks.<ref>{{Navedi novice|url=https://abcnews.go.com/Primetime/News/story?id=156921&page=1|last=Gary Langer, with Cheryl Arnedt and Dalia Sussman|title=Primetime Live Poll: American Sex Survey|publisher=[[ABC News]]|date=21 October 2004|accessdate=28 March 2007}}</ref> Strokovnjaki ocenjujejo, da je resnična številka mnogo višja.{{Sfn|Brewer|Potterat|Garrett|2000|pp=12385–12388}} V Avstraliji je raziskava, izvedena v začetku tega tisočletja, pokazala, da je po lastnih navedbah vsaj enkrat v življenju prostitucijo uporabljalo 15,6 % moških, starih od 16 do 59 let. 1,9 % jih je to storilo v zadnjem letu.<ref>{{Navedi časopis|last=Rissel|first=Chris E.|last2=Richters|first2=Juliet|last3=Grulich|first3=Andrew E.|last4=Visser|first4=Richard O.|last5=Smith|first5=Anthony M.A.|year=2003|title=Sex in Australia: Experiences of commercial sex in a representative sample of adults|journal=Australian and New Zealand Journal of Public Health|volume=27|issue=2|pages=191–7|doi=10.1111/j.1467-842X.2003.tb00807.x|pmid=14696710}}</ref> Nekatere študije kažejo, da se je odstotek moških v ZDA, ki uporabljajo prostitucijo, v zadnjih desetletjih znatno zmanjšal: leta 1964 je bilo ocenjeno, da je 69–80 % moških vsaj enkrat plačalo za spolne odnose.<ref name="ProCon"/> Nekateri menijo, da so ravni prostitucije padle v spolno svobodnih državah, najverjetneje zaradi povečane dostopnosti nezakonske spolnosti<ref>{{Navedi časopis|last=Edlund|first=Lena|last2=Korn|first2=Evelyn|date=February 2002|title=A Theory of Prostitution|url=http://www.iies.su.se/seminars/papers/Edlund.pdf|journal=Journal of Political Economy|volume=110|issue=1|pages=181–214|doi=10.1086/324390|archive-url=https://web.archive.org/web/20060526010007/http://www.iies.su.se/seminars/papers/Edlund.pdf|archive-date=26 May 2006}}</ref> ali, na primer na Švedskem, zaradi strožjih pravnih kazni.<ref>{{Navedi splet|last=Skarhead|first=Anna|title=Evaluating the Swedish Ban on the Purchase of Sexual Services: The Anna Skarhed Report|url=http://nppr.se/2010/07/02/evaluating-the-swedish-ban-on-the-purchase-of-sexual-services-the-anna-skarhed-report/|publisher=Nordic Prostitution Policy Reform|accessdate=26 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100709082031/http://nppr.se/2010/07/02/evaluating-the-swedish-ban-on-the-purchase-of-sexual-services-the-anna-skarhed-report/|archivedate=9 July 2010}}</ref> Druga poročila kažejo na rast ravni prostitucije, na primer v ZDA, <ref>{{Navedi splet|last=Bennetts|first=Leslie|title=The John Next Door|url=http://www.thedailybeast.com/newsweek/2011/07/17/the-growing-demand-for-prostitution.html|website=2011|publisher=The Daily Beast|accessdate=26 January 2013}}</ref> kjer se kot vzrok navaja spolna liberalizacija. Kot pravi Norma Ramos, izvršna direktorica Koalicije proti trgovini z ženskami : "Bolj kot spolna industrija normalizira to vedenje, več ga bo".<ref>{{Navedi splet|title=CATW submission to the OCHR Committee on the Elimination of Discrimination against Women|url=http://www2.ohchr.org/english/bodies/cedaw/docs/cedaw_crc_contributions/CoalitionagainstTraffickinginWomen.pdf|publisher=[[CATW]]|accessdate=26 January 2013}}</ref> V mnogih kulturah je bila prostitucija povezana z vojsko. Britansko pomorsko pristanišče Portsmouth je imelo v 19. stoletju cvetočo spolno industrijo, do zgodnjih devetdesetih let dvajsetega stoletja pa so bile blizu ameriških vojaških oporišč na Filipinih velike rdeče četrti. Razvpita zabaviščna četrt [[Patpong]] v [[Bangkok|Bangkoku]] na Tajskem se je začela kot lokacija za ''rest and relaxation'' (počitek in sprostitev) za ameriške vojake, ki so služili v [[Vietnamska vojna|vietnamski vojni]] v zgodnjih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. [[Washington DC]] je imel Murder Bay, kartonsko naselje z veliko prostitucije, ki je pritegnil vojsko ameriške [[Ameriška državljanska vojna|državljanske vojne]]. Vas Vadia v Indiji je lokalno znana kot ''vas prostitutk'', kjer se neporočene ženske ukvarjajo s prostitucijo. V vasi potekajo množične poroke za otroke prostitutk, da bi jih zaščitili pred prisilno prostitucijo.<ref>{{Navedi novice|title=In pictures: Mass wedding in India 'prostitute village'|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-india-17336512|work=BBC|date=March 12, 2012}}</ref> == Zdravstvena situacija == Ponekod je prostitucija lahko povezana s širjenjem [[Spolno prenosljiva bolezen|spolno prenosljivih bolezni]] (STD). Neuporaba kondoma med prostitutkami in njihovimi strankami je bila navedena kot eden glavnih razlogov za hitro širjenje virusa HIV v Aziji. <ref name="Rojanap">{{Navedi časopis|last=Rojanapithayakorn W|date=November 2006|title=The 100% condom use programme in Asia|journal=Reprod Health Matters|volume=14|issue=28|pages=41–52|doi=10.1016/S0968-8080(06)28270-3|pmid=17101421|doi-access=free}}</ref> Preventivnim kampanjam, namenjenim povečanju uporabe kondomov pri spolnih delavcih, se pripisuje pomembno vlogo pri omejevanju širjenja virusa HIV. <ref name="AVERTHIVSexWorkers">{{Navedi splet|url=http://www.avert.org/sex-workers.htm|title=HIV Prevention and Sex Workers|accessdate=15 September 2009|date=2015-07-20|archive-date=2013-08-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130821232328/http://avert.org/sex-workers.htm|url-status=dead}}</ref> Eden od virov širjenja virusa HIV v Afriki je prostitucija. V eni od študij je predstavljena ugotovitev, da so srečanja s prostitutkami povzročila 84 % novih okužb z virusom HIV pri odraslih moških v Akri v Gani.<ref>{{Navedi časopis|display-authors=etal|vauthors=Côté AM, Sobela F, Dzokoto A|date=April 2004|title=Transactional sex is the driving force in the dynamics of HIV in Accra, Ghana|journal=AIDS|volume=18|issue=6|pages=917–25|doi=10.1097/00002030-200404090-00009|pmid=15060439}}</ref> Širjenje virusa HIV iz urbanih okolij na podeželje v Afriki (na primer v Etiopiji) se pripisuje kmetom, ki obiskujejo spolne delavce v mestih.<ref>{{Navedi časopis|vauthors=Shabbir I, Larson CP|date=October 1995|title=Urban to rural routes of HIV infection spread in Ethiopia|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-tropical-medicine-and-hygiene_1995-10_98_5/page/338|journal=J Trop Med Hyg|volume=98|issue=5|pages=338–42|pmid=7563263}}</ref> Nekatere študije o prostituciji v urbanih okoljih v državah v razvoju, kot je Kenija, so pokazale, da prostitucija deluje kot rezervoar spolno prenosljivih bolezni med splošno populacijo.<ref>{{Navedi časopis|display-authors=etal|vauthors=D'Costa LJ, Plummer FA, Bowmer I|year=1985|title=Prostitutes are a major reservoir of sexually transmitted diseases in Nairobi, Kenya|url=https://archive.org/details/sim_sexually-transmitted-diseases_april-june-1985_12_2/page/64|journal=Sex Transm Dis|volume=12|issue=2|pages=64–7|doi=10.1097/00007435-198504000-00002|pmid=4002094}}</ref> Tipični odzivi na to težavo so: * popolna prepoved prostitucije * uvedba sistema registracije prostitutk,obveznih zdravstvenih pregledov in drugih ukrepov * izobraževanje prostitutk in njihovih strank z namenom spodbujanje uporabe [[Nadzor rojstev|pregradne kontracepcije]] in večje interakcije z zdravstveno nego Nekateri menijo, da sta prva dva ukrepa kontraproduktivna. Prepoved prostitucije vodi v ilegalno prostitucijo, pri kateri je težje spremljati razmere, težje se promovira varne spolne odnose, oeženo je tudi zdravljenje. Zaradi registracije prostitutk je država vpletena v prostitucijo in ne obravnava zdravstvenih tveganj neregistriranih prostitutk. V državah in območjih, kjer preventivni ukrepi za varnejšo spolnost bodisi niso na voljo ali se ne izvajajo zaradi kulturnih razlogov, je prostitucija aktiven prenašalec bolezni za vse spolno prenosljive bolezni, vključno s HIV/aidsom. Spodbujanje uporabe zaščite v kombinaciji z rednim testiranjem na spolno prenosljive bolezni je bilo ob dosledni uporabi zelo uspešno. Na primer, tajski program spodbujevanja uporabe kondomov je bil v veliki meri zaslužen za napredek države pri obvladovanju epidemije HIV. <ref name="Rojanap"/> Ocenjuje se, da bi uspešno izvajanje praks varne spolnosti v Indiji "pognalo epidemijo [HIV] v izumrtje", medtem ko bi podobni ukrepi lahko dosegli 50-odstotno zmanjšanje v Bocvani. <ref>{{Navedi časopis|display-authors=etal|vauthors=Nagelkerke NJ, Jha P, de Vlas SJ|year=2002|title=Modelling HIV/AIDS epidemics in Botswana and India: impact of interventions to prevent transmission|url=http://www.scielosp.org/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0042-96862002000200003&lng=en&nrm=iso&tlng=en|journal=Bull. World Health Organ.|volume=80|issue=2|pages=89–96|pmc=2567721|pmid=11953786|access-date=2022-09-30|archive-date=2018-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20180827110403/https://scielosp.org/scielo.php?script=sci_arttext&pid=S0042-96862002000200003&lng=en&nrm=iso&tlng=en|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je [[generalni sekretar Združenih narodov]] [[Ban Ki-moon]] vse države pozval, naj odpravijo prepovedi prostitucije in homoseksualnih spolnih odnosov, ker "takšni zakoni predstavljajo velike ovire pri doseganju ključnih populacij s storitvami proti HIV". Leta 2012 je na zahtevo UNAIDS ustanovljena Globalna komisija za HIV in pravo, ki jo je sklical Ban Ki-moon in je neodvisen organ s podporo sekretariata in sedežem pri Razvojnem programu združenih narodov,<ref name="hivlawcommission.org">{{Navedi splet|url=https://hivlawcommission.org/wp-content/uploads/2017/06/FinalReport-RisksRightsHealth-EN.pdf|title=Global Commission on HIV and the Law|publisher=Hivlawcommission.org|accessdate=2015-08-25}}</ref> prišla do enakih ugotovitev. Komisija je priporočila tudi dekriminalizacijo [[Javna hiša|bordelov]] in posredništva.<ref>[http://www.abc.net.au/unleashed/4128420.html Decriminalisation integral to the fight against HIV], Michael Kirby & Michael Wong, Australian Broadcasting Corporation, 13 July 2012</ref><ref name="wt">[http://www.washingtontimes.com/news/2012/aug/2/aids-used-as-reason-to-legalize-prostitutes/ AIDS used as reason to legalize prostitutes], Cheryl Wetzstein, [[The Washington Times]], 2 August 2012</ref><ref>[https://hivlawcommission.org/wp-content/uploads/2017/06/FinalReport-RisksRightsHealth-EN.pdf Risks, Rights & Health], GLOBAL COMMISSION ON HIV AND THE LAW, UNDP, HIV/AIDS Group, July 2012, page 43 ("Recommendation"): "Repeal laws that prohibit consenting adults to buy or sell sex, as well as laws that otherwise prohibit commercial sex, such as laws against "immoral" earnings, "living of the earnings" of prostitution and brothel-keeping."</ref> Kljub temu poročilo navaja, da: "Vsebina, analiza, mnenja in politična priporočila v tej publikaciji ne odražajo nujno stališč Razvojnega programa Združenih narodov." <ref name="hivlawcommission.org" /> [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|Pandemija COVID-19]] je vplivala na spolno delo. Med pandemijo COVID-19 so (bili) v nekaterih državah (začasno) prepovedani kontaktni poklici, kamor spada tudi prostitucija. To je povzročilo upad prostitucije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nswp.org/es/news/impact-covid-19-sex-workers-europe|title=Impact of COVID-19 on Sex Workers in Europe|date=6 July 2020|publisher=Global Network of Sex Work Projects}}</ref>   == Prostitucija v Sloveniji == Najbolj razširjena oblika prostitucije v Sloveniji je stanovanjska prostitucija. Prodajalke so večinoma ženske z moškimi strankami. Po oceni policije se s prostitucijo ukvarja 1400 ljudi, druge ocene se gibljejo okoli številke 3000.<ref name=":3" /> Po zakonu je kaznivo, če "kdo na vsiljiv način ponuja spolne usluge" na javnih mestih.<ref>https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2017/02/izsledki-raziskave_slo.pdf</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prijava|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1664917617|website=zakonodaja.com|accessdate=2022-10-04|archive-date=2022-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20221004221042/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1664917617|url-status=dead}}</ref> Organizacija prostitucije ni kazniva, vendar se kaznuje "zloraba prostitucije", kar je opredeljeno kot "kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji". Prav tako ni kazniva uporaba storitev prostitucije, razen v primerih, ko oseba ve, da uporablja storitve žrtve trgovine z ljudmi.<ref>{{Navedi splet|title=Spolno delo je v Sloveniji še vedno močno stigmatizirano|url=https://siol.net/novice/slovenija/spolno-delo-je-v-sloveniji-delno-dekriminalizirano-se-vedno-pa-stigmatizirano-povezano-tudi-s-sramotnostjo-441793|website=siol.net|accessdate=2022-10-04|language=sl}}</ref> To pomeni, da je zasebna prodaja dovoljena, organizirana (bordeli, zvodništvo) pa ne. Policija preganja vsakršno posredovanje pri prostituciji, kjer posredniki dobijo del zaslužka od prostitucije.<ref name=":5" /> Vseeno je v Sloveniji deloval [[Javna hiša|bordel]], ki pa ga lastniki zaradi zakonodajnih ovir niso poimenovali in tržili kot takega.<ref>{{Navedi splet|title=V Novi Gorici boste zadovoljili svoje najbolj divje sanje|url=https://www.dnevnik.si/1042676741|website=Dnevnik|accessdate=2022-10-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To je bil Savna klub Marina v Ajševici pri Novi Gorici, ki je deloval od avgusta 2014. Zaprt je bil januarja 2019 zaradi izkoriščanja žensk za prostitucijo.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/obiskovalec-kluba-marina-bila-je-akcija-podobna-tisti-iz-ameriskih-filmov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-10-04}}</ref> Ustanovitelji ustanove so bili [[Sergej Racman]], [[Jože Kojc]] in [[Dejan Šurbek]], kasneje pa se jim je pridružila še [[Vesna Ternovec]] kot vodja dnevnega poslovanja. Potekala je trgovina z ljudmi. Prostitutke, ki so večinoma prišle iz Romunije, so bile deležne psihičnega in fizičnega nasilja. Vpleteni so bili tudi Romunski zvodniki.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Primer Marina: najbolj zloglasen bordel v Sloveniji (1. del) • Pod črto|url=https://podcrto.si/primer-marina-najbolj-zloglasen-bordel-v-sloveniji-1-del/|website=Pod črto|date=2020-10-28|accessdate=2022-10-04|language=sl-SI|first=Anže Voh|last=Boštic}}</ref> Nekatere nevladne organizacije (npr. [[Društvo ključ]]), ki se v Sloveniji ukvarjajo s pomočjo žrtvam trgovine z ljudmi in zlorabo prostitucije, imajo do prodajanja spolnih storitev izrazito negativno mnenje, ne glede na to, ali je oseba v prostitucijo prisiljena ali ne. Navajajo slabo samopodobo, depresijo, odvisnost od alkohola ali drugih drog, pogosto samopoškodovanje in tudi [[Samomor|samomorilnost]] oseb, ki se s tem ukvarjajo. Druge organizacije (npr. [[Mirovni inštitut]]) so mnenja, da je to vrsta legitimnega dela, da spolni delavci potrebujejo le zagotovitev osnovnih pravic z zakonsko zaščito.<ref name=":5" /> == Sklici == {{sklici}}'''Bibliografija''' {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last1=Beckman|first1=Karen|title=Vanishing Women: Magic, Film, and Feminism|date=2003|publisher=Duke University Press|isbn=978-0822330745|url=https://books.google.com/books?id=MshzI9iQ79sC&q=0822330741|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Bennett|first1=Judith M.|title=Sisters and Workers in the Middle Ages|date=1989|publisher=University of Chicago Press|isbn=9780226042473|url=https://archive.org/details/sistersworkersin0000benn|url-access=registration|language=en}} * {{cite journal|last1=Brewer|first1=DD|last2=Potterat|first2=JJ|last3=Garrett|first3=SB|display-authors=etal|date=October 2000|title=Prostitution and the sex discrepancy in reported number of sexual partners|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2000-10-24_97_22/page/12385|journal=Proc. Natl. Acad. Sci. U.S.A.|volume=97|issue=22|pages=12385–8|doi=10.1073/pnas.210392097|pmc=17351|pmid=11027304|doi-access=free}} * {{navedi knjigo|last1=Bullough|first1=Vern L.|last2=Brundage|first2=James A.|title=Sexual Practices and the Medieval Church|date=1994|publisher=Prometheus Books|isbn=9780879752682|url=https://books.google.com/books?id=hKBzPwAACAAJ&q=0879752688|language=en}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Bullough|editor1-first=Vern L.|editor2-last=Brundage|editor2-first=James A.|title=Handbook of Medieval Sexuality|date=2000|publisher=Taylor & Francis|isbn=9780815336624|url=https://books.google.com/books?id=PgSI1gvKhtAC&q=9780815336624|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Carroll|first1=Janell L.|title=Sexuality Now: Embracing Diversity|date=2009|publisher=Wadsworth|isbn=9781439041451|url=https://books.google.com/books?id=hqHNPwAACAAJ|language=en}} * {{cite journal|vauthors=Castillo DN, Jenkins EL|date=February 1994|title=Industries and occupations at high risk for work-related homicide|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-occupational-and-environmental-medicine_1994-02_36_2/page/125|journal=J Occup Med|volume=36|issue=2|pages=125–32|doi=10.1097/00043764-199402000-00006|pmid=8176509}} * {{navedi knjigo|editor1-first=Andrea|editor1-last=Di Nicola|editor2-first=Andrea|editor2-last=Cauduro|editor3-first=Marco|editor3-last=Lombardi|editor4-first=Paolo|editor4-last=Ruspini|date=2009|title=Prostitution and Human Trafficking: Focus on Clients|url=https://archive.org/details/prostitutionhuma0000unse|publisher=Springer-Verlag New York|isbn=978-0-387-73628-0}} * {{navedi knjigo|last1=Dynes|first1=Wayne R.|title=Encyclopedia of Homosexuality|date=2016|publisher=Routledge|isbn=9781317368113|url=https://books.google.com/books?id=GrbOCwAAQBAJ|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Findlen|first1=Paula|last2=Fontaine|first2=Michelle|last3=Osheim|first3=Duane J.|title=Beyond Florence: The Contours of Medieval and Early Modern Italy|date=2003|publisher=Stanford University Press|isbn=9780804739351|url=https://books.google.com/books?id=pUZmwJe_39gC&q=9780804739344|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Flowers|first1=Ronald B.|title=The Prostitution of Women and Girls|date=1998|publisher=McFarland|isbn=9780786404902|url=https://books.google.com/books?id=FSNB0G7f4CsC|language=en}} *{{navedi knjigo|last=Gale|first=Steven H.|title=Sharp Cut: Harold Pinter's Screenplays and the Artistic Process|url=https://archive.org/details/sharpcutharoldpi0000gale|url-access=registration|page=[https://archive.org/details/sharpcutharoldpi0000gale/page/245 245]|publisher=University Press of Kentucky|isbn=978-0-8131-2706-4|year=2002}} * {{navedi knjigo|last=Gazali|first=Münif Fehim|year=2001|title=Book of Shehzade|publisher=Dönence|isbn=978-975-7054-17-7|url=https://books.google.com/books?id=PY2LAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last1=Geremek|first1=Bronislaw|title=The Margins of Society in Late Medieval Paris|date=2006|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521026123|url=https://books.google.com/books?id=Eucl6BKvlmsC|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Harsin|first1=Jill|title=Policing Prostitution in Nineteenth-century Paris|date=1985|publisher=Princeton University Press|isbn=9780691054391|url=https://books.google.com/books?id=EsV6QgAACAAJ&q=9780691054391|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=İlkkaracan|first1=Pınar|title=Deconstructing Sexuality in the Middle East: Challenges and Discourses|date=2008|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=9780754672357|url=https://books.google.com/books?id=pnGwP9-FhxYC&pg=PA36|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Jensen|first1=Vickie|title=Women Criminals: An Encyclopedia of People and Issues [2 volumes]: An Encyclopedia of People and Issues|date=2011|publisher=ABC-CLIO|isbn=9780313068263|url=https://books.google.com/books?id=pk6Bo68G4OkC|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Karras|first1=Ruth Mazo|title=Common Women: Prostitution and Sexuality in Medieval England|date=1998|publisher=Oxford University Press|isbn=9780195124989|url=https://books.google.com/books?id=z3KSmAEACAAJ&q=0195124987|language=en}} *{{cite journal|last=Knauer|first=Elfriede|year=2002|title=Portrait of a Lady? Some Reflections on Images of Prostitutes from the Later Fifteenth Century|journal=Memoirs of the American Academy in Rome|volume=47|pages=95–117|doi=10.2307/4238794|jstor=4238794}} *{{navedi knjigo|last=Otis|first=Leah Lydia|title=Prostitution in Medieval Society: The History of an Urban Institution in Languedoc|url=https://archive.org/details/prostitutioninme0000otis|year=1985|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0-226-64033-4}} * {{navedi knjigo|last1=Perkins|first1=Roberta|last2=Lovejoy|first2=Frances|title=Call Girls: Private Sex Workers in Australia|date=2007|publisher=University of Western Australia Press|isbn=9781920694913|url=https://books.google.com/books?id=_ndD6cegZN8C|language=en}} * {{cite journal|display-authors=etal|vauthors=Potterat JJ, Brewer DD, Muth SQ|date=April 2004|title=Mortality in a long-term open cohort of prostitute women|journal=Am. J. Epidemiol.|volume=159|issue=8|pages=778–85|doi=10.1093/aje/kwh110|pmid=15051587|doi-access=free}} * {{cite journal|last1=Potterat|first1=JJ|last2=Woodhouse|first2=DE|last3=Muth|first3=JB|last4=Muth|first4=SQ|year=1990|title=Estimating the prevalence and career longevity of prostitute women|url=https://archive.org/details/sim_journal-of-sex-research_1990-05_27_2/page/233|journal=J. Sex Res.|volume=27|issue=2|pages=233–43|doi=10.1080/00224499009551554}} * {{navedi knjigo|last1=Rathus|first1=Spencer A.|last2=Nevid|first2=Jeffrey S.|last3=Fichner-Rathus|first3=Lois|title=Human Sexuality in a World of Diversity|date=2002|publisher=Allyn and Bacon|isbn=9780205335176|url=https://books.google.com/books?id=VPQzpe_AopwC&q=0205335179|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Roberts|first1=Nickie|title=Whores in History: Prostitution in Western Society|date=1992|publisher=HarperCollins|isbn=9780586200292|url=https://archive.org/details/whoresinhistoryp0000robe|url-access=registration|quote=0586200290.|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Rossiaud|first1=Jacques|title=Medieval Prostitution|date=1996|publisher=Barnes & Noble|isbn=9780760701195|url=https://books.google.com/books?id=C2dhPwAACAAJ&q=0760701199|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Sanger|first1=William W.|title=The History of Prostitution: Its Extent, Causes, and Effects Throughout the World|date=1859|publisher=Harper & brothers|url=https://books.google.com/books?id=sjGJQTkgPp4C&q=9781589637627|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Scambler|first1=Graham|last2=Scambler|first2=Annette|title=Rethinking Prostitution: Purchasing Sex in the 1990s|date=1997|publisher=Psychology Press|isbn=9780415102070|url=https://books.google.com/books?id=zkpNcgKyj_kC|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Sears|first1=Clare|title=Arresting Dress: Cross-Dressing, Law, and Fascination in Nineteenth-Century San Francisco|date=2014|publisher=Duke University Press|isbn=9780822357544|url=https://books.google.com/books?id=iRECoQEACAAJ|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Siegel|first1=Larry|title=Criminology: The Core|date=2007|publisher=Cengage Learning|isbn=978-0495094777|url=https://books.google.com/books?id=AJ70oCp1HIgC|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Toledano|first1=Ehud R.|title=State and Society in Mid-Nineteenth-Century Egypt|date=2003|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521534536|url=https://books.google.com/books?id=65d8iIVdob8C&q=0521534534|language=en}} * {{navedi knjigo|last1=Weitzer|first1=Ronald John|title=Sex for Sale: Prostitution, Pornography, and the Sex Industry|date=2000|publisher=Routledge|isbn=9780415922944|url=https://books.google.com/books?id=4XZjQgAACAAJ&q=0415922941|language=en}} {{refend}} '''Nadaljnje branje''' {{refbegin}} *[[Vern Bullough|Bullough, Vern]] et al. (1977) ''A Bibliography of Prostitution''. New York: Garland *Campbell, Russell. ''Marked Women: Prostitutes and Prostitution in the Cinema'', 2005 University of Wisconsin Press. * Cunningham, Scott and Manisha Shah (eds). 2016. ''[https://www.oxfordhandbooks.com/view/10.1093/oxfordhb/9780199915248.001.0001/oxfordhb-9780199915248 The Oxford Handbook of the Economics of Prostitution]''. Oxford University Press. * {{navedi knjigo|last1=Ditmore|first1=Melissa Hope|title=Encyclopedia of Prostitution and Sex Work|date=2006|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313329685|url=https://books.google.com/books?id=fcYq72qYRTcC|language=en}} * Keire, Mara L. ''For Business and Pleasure: Red-Light Districts and the Regulation of Vice in the United States, 1890–1933'' (Johns Hopkins University Press, 2010); 248 pages; History and popular culture of districts in such cities as New Orleans, New York, San Francisco, El Paso, Hartford, Conn., and Macon, Ga. * {{cite journal|last1=Martin Moen|first1=Ole|year=2012|title=Is prostitution harmful?|journal=J Med Ethics|volume=40|issue=2|pages=73–81|doi=10.1136/medethics-2011-100367|pmid=22930676|doi-access=free}} * {{navedi knjigo|author=McCall, Andrew|title=Medieval Underworld (Sutton History Classics)|url=https://archive.org/details/medievalunderwor0000mcca|publisher=Sutton Publishing|location=Thrupp, Stroud, Gloucestershire|year=2004|isbn=978-0-7509-3727-6}} * Michael, R. T., Gagnon, J. H., Laumann, E. O., & Kolata, G. ''Sex in America'', Boston: Little, Brown, 1994. * [http://www.mirbeau.asso.fr/darticlesetrangers/PM-Venalwomen.pdf Mirbeau, Octave, ''The love of a venal woman''] * Perlongher, Néstor Osvaldo. ''O negócio do michê, prostituição viril em São Paulo'', 1st edition 1987, editora brasiliense. * Philip, Neil (1991) ''Working Girls: an illustrated history of the oldest profession''. London: Bloomsbury {{ISBN|978-0-7475-1030-7}} * Phoenix, J. ''Making Sense of Prostitution'', Basingstoke: Palgrave, 2001. * Preston, John. ''Hustling, A Gentlemen's Guide to the Fine Art of Homosexual Prostitution'', Badboy Books, 1997. * {{navedi knjigo|last1=Ramseyer|first1=J. Mark|title=Odd Markets in Japanese History: Law and Economic Growth|date=2008|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521048255|url=https://books.google.com/books?id=IVpRvhn-jCAC|language=en}} * The UN ''[[Convention for the Suppression of the Traffic in Persons and of the Exploitation of the Prostitution of Others]]'' (1949) ** Full text: [http://www.unhchr.ch/html/menu3/b/treaty11a.htm Status of ratifications, reservations, and declarations] * {{cite journal|author=Weitzer R|year=2006|title=Moral Crusade Against Prostitution|url=http://www.katallaxi.se/wp-content/uploads/2006/11/moral-crusade.pdf|url-status=dead|journal=Society|volume=43|issue=March–April|pages=33–8|doi=10.1007/bf02687593|issn=1524-8879|archive-url=https://web.archive.org/web/20080909225345/http://www.katallaxi.se/wp-content/uploads/2006/11/moral-crusade.pdf|archive-date=9 September 2008|s2cid=144600803|df=dmy-all}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Prostitution}}{{Wikiquote}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nelegalni poklici]] [[Kategorija:Prostitucija]] [[Kategorija:Spolnost pri človeku]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] 8fp26crni8kfh5p4iw09qvxwvczkl5m 0 526182 6742737 6048455 2026-08-26T01:58:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742737 wikitext text/x-wiki '''Produkcija''' je proces kombiniranja različnih materialnih in nematerialnih inputov (načrti, [[znanje]]) z namenom ustvariti nekaj za potrošnjo (output). Dejanje ustvarjanja outputa, [[dobrina (ekonomija)|dobrine]] ali [[storitev|storitve]] ima [[vrednost (ekonomija)|vrednost]] in prispeva h [[korist]]i posameznikov.<ref>"Kotler", P., Armstrong, G., Brown, L., and Adam, S. (2006) ''Marketing'', 7th Ed. Pearson Education Australia/Prentice Hall.</ref> Področje ekonomije, ki se osredotoča na produkcijo se imenuje teorija produkcije in je povezana s teorijo potrošnje (ali potrošnika) v ekonomiji.<ref>{{Navedi splet |url=https://assets.cambridge.org/97811070/36161/frontmatter/9781107036161_frontmatter.pdf |title=Sickles, R., & Zelenyuk, V. (2019). Measurement of Productivity and Efficiency: Theory and Practice. Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/9781139565981 |access-date=2022-11-09 |archive-date=2019-05-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190510043056/https://assets.cambridge.org/97811070/36161/frontmatter/9781107036161_frontmatter.pdf |url-status=dead }}</ref> Produkcijski proces in output neposredno izhajata iz produktivne uporabe originalnih inputov (ali [[proizvodni dejavniki|proizvodnih dejavnikov]]). Temeljni tri proizvodni dejavniki so zemlja, delo in kapital. Ti primarni inputi se v output procesu ne spremenijo bistveno in tudi ne postanejo sestavni del [[produkt (posel)|produkta]]. V [[klasična ekonomija|klasični ekonomiji]] so materiali in energija sekundarni proizvodni dejavniki, saj so stranski proizvodi zemlje, dela in kapitala.<ref>{{Citation |last=Pearce |first=David W. |title=O |date=1992 |work=Macmillan Dictionary of Modern Economics |pages=311–320 |location=London |publisher=Macmillan Education UK |doi=10.1007/978-1-349-22136-3_15 |isbn=978-0-333-58280-0}}</ref> ==Ekonomija produkcije== Pri produkciji predpostavljamo, da je maksimizacija dobička glavni cilj producenta. Razlika med vrednostjo produkcije (vrednostjo outputa) in stroški (povezanimi s proizvodnimi dejavniki) je dobiček. Ključni elementi, ki vplivajo na ekonomijo produkcije, so učinkovitost, tehnološke spremembe itd. Produkcijska funkcija na kratek rok predpostavlja, da je vsaj en proizvodni dejavnik fiksen (njegove količine ni možno spreminjati). Produkcijska funkcija povezuje količino proizvodnih dejavnikov s količino outputa. Produkcijo in produktivnost lahko merimo s tremi merami: s celotnim outputom, povprečnim outputom (output na enoto dela ali kapitala) ali mejnim produktom (sprememba v outputu iz naslova povečanja števila delavcev ali števila strojev v produkciji). Razumevanje rezultatov produkcije omogočajo objektivne funkcije, ki jih oblikujemo glede na cilje različnih interesnih skupin. Pri formulaciji objektivnih funkcij je treba opredeliti spremenljivke, ki naj bodo minimizirane ali maksimizirane. Najbolj znani cilje je maksimizacija dobička, ki izhaja iz lastnikovega interesa. ==Glej tudi== * [[Produktivnost]] * [[Produkt (posel)]] * [[Cena]] * [[Mikroekonomija]] * [[Proizvodni dejavniki]] ==Sklici== {{sklici|2}} ==Nadaljnje branje== *Moroney, J. R. (1967) Cobb-Douglass production functions and returns to scale in US manufacturing industry, ''Western Economic Journal'', vol 6, no 1, December 1967, pp 39–51. *Pearl, D. and Enos, J. ('''1975''') Engineering production functions and technological progress, ''The Journal of Industrial Economics'', vol 24, September 1975, pp 55–72. *Robinson, J. (1953) The production function and the theory of capital, ''Review of Economic Studies'', vol XXI, 1953, pp.&nbsp;81–106 *[[Anwar Shaikh (Economist)|Anwar Shaikh]], "Laws of Production and Laws of Algebra: The Humbug Production Function", in The Review of Economics and Statistics, Volume 56(1), February 1974, p.&nbsp;115-120. https://web.archive.org/web/20050518113632/http://homepage.newschool.edu/~AShaikh/humbug.pdf *[[Anwar Shaikh (Economist)|Anwar Shaikh]], "Laws of Production and Laws of Algebra—Humbug II", in Growth, Profits and Property ed. by Edward J. Nell. Cambridge, Cambridge University Press, 1980. https://web.archive.org/web/20050518112119/http://homepage.newschool.edu/~AShaikh/humbug2.pdf *[[Anwar Shaikh (Economist)|Anwar Shaikh]], "Nonlinear Dynamics and Pseudo-Production Functions", published?, 2008. https://web.archive.org/web/20120603132106/http://homepage.newschool.edu/~AShaikh/Nonlinear%20Dynamics%20and%20Pseudo-Production%20Functions.pdf *Shephard, R (1970) ''Theory of cost and production functions'', Princeton University Press, Princeton NJ. *Sickles, R., and Zelenyuk, V. (2019). Measurement of Productivity and Efficiency: Theory and Practice. Cambridge: Cambridge University Press. doi:10.1017/9781139565981 https://assets.cambridge.org/97811070/36161/frontmatter/9781107036161_frontmatter.pdf *Thompson, A. (1981) ''Economics of the firm, Theory and practice'', 3rd edition, Prentice Hall, Englewood Cliffs. {{ISBN|0-13-231423-1}} *Elmer G. Wiens: [http://www.egwald.ca/economics/productionfunctions.php Production Functions] - Models of the Cobb-Douglas, C.E.S., Trans-Log, and Diewert Production Functions. {{econ-stub}} [[Kategorija:Mikroekonomija]] [[Kategorija:Makroekonomija]] {{normativna kontrola}} 1ce3zv89i3scpe3jb03gmw2d6a2naa9 10 528831 6742881 6736451 2026-08-26T09:40:36Z VidicK01 193275 +3 posvetovalni referendumi 6742881 wikitext text/x-wiki {{Navpolje |listclass=hlist |name=Referendumi v Sloveniji |title=[[Referendumi v Sloveniji]] | group1 = Zakonodajni | list1 = * {{Brez preloma|[[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|Samostojnost Slovenije]] (1990)}} * {{Brez preloma|[[Referendum za volitve v državni zbor|Volilni sistem]] (1996)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne|TET3]] (1999)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo|Zdravljenje neplodnosti]] (2001)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o preoblikovanju in privatizaciji Slovenskih železnic|Slovenske železnice]] (2003)}} * {{Brez preloma|[[Zakonodajni referendum v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje|Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje]] (2003)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o odpiralnem času trgovin|Odpiralni čas trgovin]] (2003)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o tehničnem zakonu o izbrisanih|Izbrisani]] (2004)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2005)|Radiotelevizija Slovenija]] (2005)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic|Lastninsko preoblikovanje zavarovalnic]] (2007)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o arbitražnem sporazumu|Arbitražni sporazum]] (2010)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2010)|Radiotelevizija Slovenija]] (2010)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o malem delu|Malo delo]] (2011)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno|Preprečevanje dela in zaposlovanja na črno]] (2011)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o pokojninski reformi|Pokojninska reforma]] (2011)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih 2011|Arhivi]] (2011)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Družinskem zakoniku|Družinski zakonik]] (2012)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o varovanju arhivskega gradiva|Varovanje arhivskega gradiva]] (2014)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih|Zakonska zveza in družinska razmerja]] (2015)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|Drugi tir]] (2017 in 2018)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah|Zakon o vodah]] (2021)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o spremembah Zakona o vladi|Zakon o vladi]] (2022)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o dolgotrajni oskrbi|Dolgotrajna oskrba]] (2022)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|Radiotelevizija Slovenija]] (2022)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|Dodatek k pokojninam za izjemne dosežke]] (2025)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|Prostovoljno končanje življenja]] (2025)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi|Parlamentarna preiskava]] (2026)}} | group3 = O mednarodnih povezavah |list3 = * {{Brez preloma|[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|Članstvo Slovenije v EU]] (2003)}} * {{Brez preloma|[[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Organizaciji Severnoatlanske pogodbe (NATO)|Članstvo Slovenije v NATU]] (2003)}} | group2 = Posvetovalni | list2 = * {{Brez preloma|[[Referendum o občinah (29. januar 2006)|Občine v Sloveniji]] (29. januar 2006)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o občinah (9. april 2006)|Občine v Sloveniji]] (9. april 2006)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o slovenskih pokrajinah|Slovenske pokrajine]] (2008)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o preferenčnem glasu|Preferenčni glas]] (2024)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o prostovoljnem končanju življenja|Prostovoljno končanje življenja]] (2024)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o rabi konoplje|Konoplja]] (2024)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah|Lokalna volilna pravica]] (2026)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV prispevka|RTV prispevek]] (2026)}} * {{Brez preloma|[[Referendum o socialni pomoči za delovno sposobne upravičence|Socialna pomoč]] (2026)}} |below={{glej tudi|Politika Slovenije|Volitve v Sloveniji}} }} ct848fuw0ales820fejj9wdvqfcofpw 100 533753 6742653 6739223 2026-08-25T18:30:11Z TadejM 738 umrla [[Dolly Parton]] 6742653 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|Genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Kubanska kriza (2026){{!}}Kubanska kriza|en|2026 Cuban crisis}} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|Kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|Kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|Svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Tarife druge Trumpove administracije{{!}}Tarifna politika Združenih držav Amerike|en|Tariffs in the second Trump administration}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Bližnjevzhodna kriza|en|Middle Eastern crisis (2023–present)}} * {{ill|Grenlandska kriza|en|Greenland crisis}} * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}Kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Iranom in Združenimi državami Amerike|en|2025–2026 Iran–United States negotiations#2026 negotiations}} * {{ill|Mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} * {{ill|Mirovna pogajanja v rusko-ukrajinski vojni|en|Peace negotiations in the Russo-Ukrainian war (2022–present)#2026}} * {{ill|Mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}Albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} * {{ill|Iranski protesti (2025–2026){{!}}Iranski protesti|en|2025–2026 Iranian protests}} * {{ill|Izgredi leta 2026 na Severnem Irskem|en|2026 Northern Ireland riots}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|Kanadski gozdni požari|en|2026 Canadian wildfires}} * {{ill|Evropski vročinski valovi|en|2026 European heatwaves}} * {{ill|Severnoameriški vročinski val|en|2026 North American heat wave}} * {{ill|Pacifiška sezona tajfunov|en|2026 Pacific typhoon season}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Avgust''' :*11: '''[[Volitve na Madžarskem|Madžarska]]''', [[Predsedniške volitve na Madžarskem leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Prihajajoče</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*12: '''[[Volitve na Cookovih otokih|''Cookovi otoki'']]''', [[Splošne volitve na Cookovih otokih leta 2026|''parlament'']] :*13: '''[[Volitve v Zambiji|Zambija]]''', [[Splošne volitve v Zambiji leta 2026|predsednik, narodna skupščina]] :*20: '''[[Volitve v Bangladešu|Bangladeš]]''', [[predsedniške volitve v Bangladešu leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] :*23: '''[[Volitve v Kazahstanu|Kazahstan]]''', [[zakonodajne volitve v Kazahstanu leta 2026|kurultaj]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Julij</h3> <!--;v Sloveniji {{gridlist| * }}--> ;V tujini {{gridlist| *11.: [[Susumu Tonegava]] *20.: [[Kevin Keegan]] }} <h3>Avgust</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *10.: [[Slavko Pregl]] *15.: [[Milena Zupančič]] *17.: [[Mile Korun]] }} ;V tujini {{gridlist| *16.: [[Hayden Panettiere]] *18.: [[Vedrana Rudan]] *25.: [[Dolly Parton]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> m3ap1ujsgy3eh7nchkqx3y4ook4ehhw 0 543226 6742665 6646150 2026-08-25T19:23:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742665 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Peter I. Kastiljski | image = Estatua de Pedro I el Cruel (M.A.N.) 01.jpg | image_size = 180px | caption = Kip Petra I. Kastiljskega, (1446, [[Alabaster]]) | succession = [[Kastiljski kralj]] | reign = *26. marec 1350{{snd}}{{nowrap|13. marec 1366}} * 3. april 1367{{snd}}{{nowrap|23. marec 1369}} | predecessor = [[Alfonz XI. Kastiljski|Alfonso XI]] | successor = [[Henrik II. Kastiljski|Henrik II.]] | spouse = [[Marija Padilja]]<br/>[[Blanka de Borbon]]<br>[[Juana de Castro]] | father = [[Alfonz XI. Kastiljski]] | mother = [[Marija Portugalska]] }} '''Peter I. Kastiljski''' (špansko ''Pedro I. de Castilla'') se je rodil 30. avgusta 1334 v Burgosu ([[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilija]]) in umrl 23. marca 1369 v Montielu (v pokrajini La Mancha). Imenovan je tudi Kruti ({{lang|es|el Cruel}}) ali Pravični ({{lang|es|el Justo}}), je bil kralj Kastilje in Leóna od 1350 do 1369. Peter je bil zadnji vladar glavne veje hiše Ivrea. [[Papež Urban V.]] ga je izobčil zaradi njegovega preganjanja in krutosti do duhovščine.<ref>{{navedi splet|title=Pope Bl. Urban V|url=https://www.newadvent.org/cathen/15214a.htm|website=Catholic Encyclopedia}}</ref> == Zgodnje življenje == Peter se je rodil v obrambnem stolpu ''Monasterio de Santa María la Real de Las Huelgas'' v [[Burgos]]u v Španiji. Njegova starša sta bila [[Marija Portugalska]] in [[Alfonz XI. Kastiljski]]. Bil je edini zakoniti sin Alfonza XI., saj je njegov brat umrl pred njim, posledično je bil Peter edini zakoniti prestolonaslednik. Poroka med Marijo Portugalsko in Alfonzom XI. je bila posledica pakta med Kastilijo in Portugalsko iz leta 1327. Po besedah ​​kanclerja in kronista Pera Lópeza de Ayale je imel bledo polt, modre oči in zelo svetle blond lase; bil je visok 1,83 metra in mišičast. Navajen je bil dolgega, napornega dela, malo je šepal in »močno ljubil ženske«. Bil je načitan in pokrovitelj umetnosti, v svojih letih formacije pa je užival v zabavi, glasbi in poeziji. Petrovo življenje je zaznamovalo očetovo ljubezensko razmerje z [[Leonor de Guzman]], kastiljsko plemkinjo, s katero je imel deset otrok. ''Razmerja z Leonor de Guzman ni nikoli skrival.''<ref>{{Navedi splet |url=https://www.monografias.com/trabajos57/alfonsoxi-leonor-guzman/alfonsoxi-leonor-guzman |title=arhivska kopija |access-date=2023-06-01 |archive-date=2023-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230601112132/https://www.monografias.com/trabajos57/alfonsoxi-leonor-guzman/alfonsoxi-leonor-guzman |url-status=dead }}</ref> Peter je odraščal s svojo materjo in njenim ljubimcem [[João Afonso de Albuquerque|Albuquerqueom]] v [[Sevilja|Sevilji]]. Njegova izobrazba je bila slaba. Njegov oče se je raje posvečal svoji ljubici in svojim ostalim desetim otrokom. Peter se je začel razvijati v hladnega in maščevalnega človeka.<ref>https://www.biografiasyvidas.com/biografia/a/alfonso_xi.htm</ref> Poročil naj bi se s svojo sodobnico Ivano, drugo in najljubšo hčerko angleškega kralja [[Edvard III.|Edvarda III.]]. Ivana in njeno spremstvo so na poti v Kastilijo potovali skozi mesta, okužena s [[Črna smrt|kugo]], in se niso ozirali na meščane, ki so jih svarili, naj ne vstopijo v njihova naselja. Ker kuga še ni prišla v Anglijo, so verjetno podcenili nevarnost. Ivana je kmalu zbolela za to boleznijo in umrla leta 1348, stara 14 let. Poleti 1353 so mladega kralja mati in plemiči praktično prisilili v poroko z Blanko Bourbonsko. Nemudoma jo je zapustil, ko je slišal govorice, da je spala z njegovim polbratom Fadriquejem, ki naj bi varoval njeno vrlino in jo namesto tega naredil za "nevoljno Izoldo njegovemu Tristanu", pravi neki zgodovinar. Zaradi te poroke je moral Peter zanikati, da se je poročil z Marijo, vendar se je njegov odnos z njo nadaljeval in imela sta štiri otroke. Očitno je šel tudi skozi obliko zakona z Juano de Castro, vdovo don Diega de Hara, in jo prepričal, da je bil njegov prejšnji zakon s kraljico Blanche ničen. Škofe Avile in Salamanke so prosili, naj se strinjajo, vendar so se bali reči drugače. Peter in Juana sta se poročila v Cuellarju, Juana pa je bila razglašena za kraljico Kastilije. Po dveh nočeh jo je nato zapustil. Imela sta sina, ki je umrl mlad, po Petrovi smrti. Sledilo je obdobje nemira, v katerem je bil kralj za nekaj časa premagan in pravzaprav zaprt. Razpor znotraj stranke, ki si ga je prizadevala prisiliti, mu je omogočil pobeg iz Tora, kjer je bil na opazovanju, v Segovijo. Leta 1361 je kraljica Blanche umrla v Medini Sidonia. Francoski zgodovinarji trdijo, da je Peter ukazal dvema Judoma, naj jo umorita; druga različica zgodbe pravi, da je bila zastrupljena; tretji, da je bila ustreljena s samostrelom, čeprav je morda šlo za kugo. Tega leta je Maria de Padilla umrla v Sevilli. === Začetek vladanja === Ko je bil Peter star 16 let, je bil njegov oče Alfonz XI. ubit med vojaško akcijo (23. marec 1350), kar je povzročilo politično nestabilnost v Kastiliji. Ker je bil Peter njegov edini zakoniti sin, je nasledil prostor. Ker je bil še premlad, da bi vladal samostojno je začel delovati pod vplivom matere Marije Portugalske in Alburquerqueja. Eden izmed prvih ukrepov, ki jih je izvedel pod njunim vplivom, je bil zapreti nekdanjo očetovo ljubico Leonoro de Guzman. Ta naj bi ogrožala njegov prostol, saj je tja želela posesti svoja sinova [[Henrika Trastaro]] in [[Ferdinanda I. Aragonskega]].<ref>Kasneje je prevzel prestol in postal Henrik II. Kastiljski.</ref> Leonor de Guzman je bila usmrčena v Toledu leta 1351. == Vladavina == Nastalo je več uporov proti njegovi vladavini, vodili so jih številni plemiči in njegovi polbratje, med največjimi tekmeci je vil Henrik II. Trastamara, ki je sprožil vrsto uporov v Asturiji. === Vojna za Aragonskim kraljestvom === Leta 1356 je Petru uspelo končati upore in usmrtiti nekatere izmed voditeljev. Kastiljski upori so dosegli Aragonsko kraljestvo. [[Henrik II. Kastiljski|Henrik II.]] Trastamara je dobil podporo aragonskega kralja Petra IV. in začela se je tako imenovana [[vojna dveh Petrov]]. Peter I. Kastiljski je imel podporo Ferdinanda, brata aragonskega kralja, vendar ne za dolgo, saj se je ta kasneje priključil Henriku II. Izbruhnilo je več bitk. Leta 1362 je politično oslabljenost Kastilije izkoristil kralj Granade, Mohamed VI. (Nasridi) in vdrl v Kastilijo, vendar je bil pregnan s strani kastiljske vojske. Peter je leta 1362 zavzel več mest v Kordovi, zaradi česar se je Mohamed VI. odpravil v Seviljo, da bi končal spor, vendar ga je Peter I. Kastiljski umoril. === Zavezništva === Peter I. Kastiljski je sklenil zavezništvo z navarskim kraljem Karel II. in angleškim princem Edvardom, znan tudi kot [[Edvard Črni princ]], ter s tem presenetil [[Aragonsko kraljestvo]]. Zavezništvu se je kasneje pridružila še Portugalska. Leta 1366 je Peter dosegel Valencio in zavzel več mest, nato pa zasledoval aragonske ladje, ki so poskušale pobegniti v Neapelj, vendar mu je to preprečila močna nevihta. Vrnil se je v Seviljo. Veliko ljudi je bilo nezadovoljnih z vladanjem Petra I. Kastiljskega, zato si je Henrik II. pridobil veliko privržencev. Sklenil je zavezništvo s Francijo in z najeto vojsko leta 1366 vkorakal v Kastilijo. Tam se je razglasil za kralja. Ker je bil velik del Kastilije zvest Henriku II., je bil Peter primoran pobegniti na Portugalsko, nato v Galicijo in kasneje še v Francijo. V Franciji je zopet zaprosil za pomoč Edvarda Črnega princa. Z njegovo vojsko je vdrl v Kastilijo, kjer je leta 1367 prišlo do bitke pri kraju [[Nájera]]. Premagal je Henrika II. in ta je pobegnil v Aragonijo. === Konec Petrove vladavine === Peter I. Kastiljski ni izpolnjeval dolžnosti in se ni držal dogovorov, ki jih je imel s Črnim princem, zato se je ta odločil, da prekine zavezništvo. Henrik II. je to videl kot priložnost, zbral je vojsko in osvojil velik del Kastilije. Henrik II. je 23. marca 1369 ubil Petra I. Kastiljskega na gradu Montial, ko je bil ta star 34 let. <ref>https://historia.nationalgeographic.com.es/a/pedro-cruel-terror-nobleza_11771{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Njegovo truplo hranijo v Sevilji. == Pomembni dosežki == * Konsolidacija oblasti: bil je uspešen v utrjevanju kraljeve moči v Kastiliji. Kljub političnim konfliktom je vztrajal pri uresničevanju svoje avtoritete in izvajanju pomembnih reform. * Izvedel je administrativne reforme: želel je centralizirati upravljanje države, kar je vključevalo reorganizacijo sodstva, uprave ter vzpostavitev centraliziranega obdavčevanja. * Dosežki v umetnosti in kulturi: Veljal je za mecena literature in umetnosti, spodbujal je kulturni razvoj v Kastiliji ter podpiral pisatelje, pesnike in ostale umetnike. * Vojaški dosežki: Bil je izkušen vojaški poveljnik in je vodil številne vojaške operacije. Med njegovimi najpomembnejšimi vojaškimi dosežki je zmaga v bitki pri Nájeri leta 1366, kjer je premagal polbrata Henrika II. Trastamaro. == Sklici == {{sklici|20em}}  {{s-start}} {{s-hou|Kastiljska rodbina Ivrea|30. avgust|1334|23. mares|1369|Rodbina Ivrea}} {{s-reg}} {{S-bef|before=[[Alfonz XI. Kastiljski|Alfonz XI.]]}} {{S-ttl|title=Kralj Kastilije in Leóna| years=1350–1366}} {{S-aft|rows=2|after=[[Henrik II. Kastiljski |Henrik II.]]}} {{S-bef|before=[[Henrik II. Kastiljski |Henrik II.]]}} {{S-ttl|title=Kralj Kastilije in Leóna| years=1367–1369}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Peter I. Kastiljski}} [[Kategorija:Kastiljski kralji]] o1ndpaiecjgfy6v9ixi0vpblilkeis0 0 545316 6742803 6265463 2026-08-26T08:40:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742803 wikitext text/x-wiki [[File:Vernebygget ved Domkirkeodden på Hamar.JPG|right|thumb|Ruševine stolnice Hamar, zaščitene s stekleno konstrukcijo]] [[Image: Domkirken-gammelt.jpg|right|thumb|Fotografija ruševin, 1902]] [[File:Norge fremstillet i Tegninger - no-nb digibok 2008112511001-265.jpg|thumb|Risba ruševin Joachima Fricha, 1848]] [[Image:Hamar domkirke - an10071209032013.jpg|thumb|Stolnica Hamar, risba Olafa Nordhagena]] '''Stolnica Hamar''' (''Domkirkeruinene på Hamar'') so ruševine srednjeveške stolnice Hamar v [[Hamar]]ju na Norveškem.<ref>{{navedi splet|url= https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Domkirkeruinene_p%C3%A5_Hamar|title= Domkirkeruinene på Hamar|website= lokalhistoriewiki.no|access-date= September 1, 2020|archive-date= 2023-07-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20230704112650/https://lokalhistoriewiki.no/wiki/Domkirkeruinene_p%C3%A5_Hamar|url-status= dead}}</ref> Stolnica Hamar je bila sedež starodavne škofije Hamar. Škofija v Hamarju je vključevala večino (sodobnih) okrožij [[Hedmark]], [[Oppland]] in [[Buskerud]]. Ruševine so del [[muzej Anno|muzeja Anno]], nekdanjega ''muzeja Hedmark'', in so bile izbrane kot ''območje tisočletja'' ({{lang-no|tusenårssted}} je mesto, ki ga je izbrala norveška občina ali okrožje za obeležitev prehoda v leto 2000) za okrožje Hedmark.<ref>[http://www.kirken.no/hamar/statiske_sider/historienombispedommet.cfm ''Hamar bispedømme - Historikk''] (Hamar bispedømmekontor) {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110606013845/http://www.kirken.no/hamar/statiske_sider/historienombispedommet.cfm |date=2011-06-06 }}</ref> == Zgodovina == Stolnico je začel graditi škof Arnaldur (1124–52), ki je bil leta 1150 po vrnitvi iz Gardarja na [[Grenlandija|Grenlandiji]] imenovan za prvega škofa Hamarja. Stolnica je bila dokončana približno v času škofa Pavla (1232–52). Prvotno je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem arhitekturnem slogu]], kasneje pa spremenjena v [[gotska arhitektura|gotsko]]. Škof Thorfinn iz Hamarja (1278–82) je bil izgnan in umrl v Ter Doestu v [[Flandrija|Flandriji]]. Thorfinn in številni drugi škofje tega območja se niso strinjali z norveškim kraljem [[Erik II. Norveški|Erikom II.]] glede številnih vprašanj, vključno s škofovskimi volitvami. Škof Jörund (1285–86) je bil premeščen v [[Trondheim]]. Po [[reformacija|reformaciji]] na Norveškem se je stavba preimenovala v ''Hamarhus'' in postala rezidenca lokalnega šerifa. Čeprav je bila še vedno v uporabi, je stolnica propadla, kar je doseglo vrhunec z obleganjem s strani švedske vojske in poskusom rušenja leta 1567 med severno sedemletno vojno. Švedske sile so začele napade na vzhodno Norveško, zavzele Hamar in nadaljevale proti Oslu. Švedi so se kasneje umaknili in na poti zažgali Hamar ter uničili stolnico Hamar in Hamarhus.<ref>[http://www.catholic.org/encyclopedia/view.php?id=5506 ''Ancient See of Hamar''] (Catholic Encyclopedia) </ref> Leta 1987 se je začela gradnja zaščitne konstrukcije za ohranitev ostankov stolnice. Značilni oboki ruševin stolnice, ki so bili dokončani leta 1998, so danes zaščiteni z enim najbolj ambicioznih gradbenih projektov te vrste, ki jih je kdaj koli izvedla norveška vlada.<ref>{{navedi splet|url= https://www.arkitektur-n.no/prosjekter/vernebygg-for-hamar-domkirkeruiner|title= Vernebygg for Hamar Domkirkeruiner|website= Lund+Slaatto Arkitekter AS|access-date= September 1, 2020|archive-date= 2019-08-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20190807111310/https://www.arkitektur-n.no/prosjekter/vernebygg-for-hamar-domkirkeruiner|url-status= dead}}</ref><ref>[http://www.hedmarksmuseet.no/Hedmarksmuseet/Ommuseet/tabid/2155/Default.aspx ''Museum History''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303200433/http://www.hedmarksmuseet.no/Hedmarksmuseet/Ommuseet/tabid/2155/Default.aspx |date=2016-03-03 }} (Hedmarksmuseet)</ref> == Galerija == <gallery> Image:Buer-domkirken.jpg|Loki v ruševinah katedrale Image:Buer-domkirken2.jpg Image:Bue-i-domkirken3.jpg Image:Arches-domkirken3.jpg </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Hamar Domkirkeruinene}} *[https://domkirkeodden.no/en/medieval-ruins Domkirkeodden spletna stran] *[https://annomuseum.no/en/ Anno Museum spletna stran] {{coord|60.79201|11.03840|type:landmark_region:NO-34|format=dms|display=title}} [[Kategorija:Cerkve na Norveškem]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Romanska arhitektura na Norveškem]] [[Kategorija:Arheološka najdišča na Norveškem]] nva0akhpxn8qp27pq6ykhpknc6gkzbm 0 546649 6742902 6281174 2026-08-26T10:38:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742902 wikitext text/x-wiki {{Infobox song | name = Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop) | cover = Scatmansingle.JPG | alt = Naslovnica singla | type = single | artist = [[Scatman John]] | album = [[Scatman's World]] | released = 30. november 1994 | recorded = 1994 | studio = | venue = | genre = * [[Eurodance]] * [[scat]] | length = * 5:03 * 3:30 (radijski remiks) | label = [[RCA Records|RCA]] | writer = * John Larkin * Tony Catania | producer = * Tony Catania * Ingo Kays | prev_title = | prev_year = | next_title = [[Scatman's World (pesem)|Scatman's World]] | next_year = 1995 | misc = {{External music video|{{YouTube|Hy8kmNEo1i8|"Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)"}}}} }} »'''Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)'''« je [[dance]] [[skladba]] ameriškega izvajalca [[Scatman John]]a, ki je izšla konec leta 1994 kot [[singel]] pri založbi [[RCA Records]]. Ustvarili so jo Scatman John in nemška producenta Tony Catania ter Ingo Kays, znana je po kombinaciji elektronskih dance ritmov in melodij ter [[jazz]]ovskega [[scat]] petja in [[rap]]anja. Zaradi nenavadnosti in spevnosti je takoj pritegnila pozornost javnosti in postala eden največjih hitov naslednjega leta. == Nastanek == Scatman John, s pravim imenom John Larkin, je bil ameriški jazzist, ki je odraščal s hudo obliko [[jecljanje|jecljanja]], zaradi katerega je postal jazz [[pianist]]. Leta 1990 se je preselil v Zahodno Evropo, kjer je našel za to zvrst glasbe dovzetnejše občinstvo, in nastopal po hotelih ter [[potniška križarka|križarkah]]. Kmalu po tistem je ugotovil, da lahko poje brez jecljanja, posebej dober odziv pa je dobil na scat petje – obliko improvizacije, pri kateri vokalist izraža melodije in ritem z nesmiselnim zaporedjem [[zlog]]ov ali drugih glasov, kar ima v jazzu že dolgo tradicijo (Larkina je navdihnil star posnetek [[Ella Fitzgerald|Elle Fitzgerald]]).<ref name="Zeit">{{navedi novice |url=https://www.zeit.de/1995/32/Wie_man_Scatman_wird |title=Wie man Scatman wird |work=Zeit Online |date=1995-08-04 |last=Berger |first=Thomas |accessdate=2023-07-25 |language=de |url-access=registration}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-dec-08-mn-41653-story.html |title= John Larkin; Scat Singer Overcame Stuttering |last=Oliver |first=Myrna |date=1999-12-08 |work=[[Los Angeles Times]] |accessdate=2023-07-25}}</ref> Vzporedno je pošiljal demo posnetke založbam, tako ga je slišal menedžer Axel Alexander iz nemške založbe Ariola, ki si je domislil, da bi scat petje kombiniral s slogom, privlačnim za najširše občinstvo, in se odločil za komercialno elektronsko glasbo. Larkina je povezal s Catanio in Kaysem, ki sta ga povabila na snemalno seanso in mu naročila, naj improvizira na generično glasbeno podlago.<ref name="Zeit"/> Sprva je bil zadržan, saj se je bal norčevanja, ko se bo razvedelo, da jeclja, a je na ženin predlog svojo govorno napako izrecno izpostavil in zasnoval besedilo kot motivacijsko sporočilo – češ, vsakdo lahko uporabi svojo posebnost in jo pretvori v formulo za uspeh.<ref name="Allmusic">{{AllMusic |id=scatman-john-mn0000260809 |tab=biography |label=Scatman John |accessdate=2023-07-25}}</ref> Producenta sta nato računalniško obdelala posnetke, jih obrezala za hitrejši tempo ter dodala povsem nove melodije. Izdelek v Eurodance slogu je prepričal tako Larkina, ki so mu nadeli vzdevek »Scatman John«, kot tudi menedžerja in založba je podprla izid z močno promocijsko kampanjo.<ref name="Zeit"/> == Izid in odziv == Ob izidu v obliki singla pri založbi RCA novembra 1994 je pesem postala takojšnji hit v Evropi, podprta z rednim predvajanjem [[videospot]]a na glasbenih kanalih Viva in MTV, ter postala stalnica v diskotekah.<ref name="Zeit"/> Kritiki so izpostavili bizarno, a izvirno kombinacijo poskočne Eurodance melodije z ameriškim jazzistom v srednjih letih, oblečenim v siv suknjič, hlače in klobuk, ter napovedali, da bo velika, čeprav kratkotrajna uspešnica.<ref>{{cite magazine|first=Dimitri|last=Ehrlich|title=Music Single Review: ''Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)''|magazine=[[Entertainment Weekly]] |access-date=2023-07-25|url=https://ew.com/article/1995/09/15/music-single-review-scatman-ski-ba-bop-ba-dop-bop/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20151118201942/https://ew.com/article/1995/09/15/music-single-review-scatman-ski-ba-bop-ba-dop-bop/ |archive-date=2015-11-18 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Masterton|first=James|title=Week Ending May 13th 1995|url=https://chart-watch.uk/archives/1995/week-ending-may-13th-1995|website=Chart Watch UK|date=1995-05-07 |accessdate=2023-07-25}}</ref><ref>{{navedi revijo |title= New Releases: Singles |magazine=Music & Media |date=1995-07-01 |page=7 |accessdate=2021-05-17 |url= https://worldradiohistory.com/UK/Music-and-Media/90s/1995/MM-1995-01-07.pdf}}</ref> Uvrstila se je na prvo mesto lestvic v več kot 10 državah (predvsem evropskih).<ref>{{navedi splet |url=https://www.atlasobscura.com/articles/the-singer-who-topped-charts-by-embracing-his-stutter |title=The Singer Who Topped Charts by Embracing His Stutter |last=Egan |first=Andrew |date=2017-01-31 |work=Atlas Obscura |accessdate=2023-07-25}}</ref> Skupno je bilo prodanih prek šest milijonov izvodov singla. Kasneje je pesem izšla na [[glasbeni album|albumu]] ''Scatman's World'' (1995), ki je prav tako doživel prodajni uspeh.<ref name="Allmusic"/> === Položaj na lestvicah === {{col-begin}} {{col-2}} ===Tedenske lestvice=== {|class="wikitable sortable" !Lestvica (1995) !Najvišja<br>uvrstitev |- |Avstralija ([[ARIA Charts|ARIA]])<ref name="Lescharts">"Scatman (Ski Ba Bop Ba Dop Bop)", in various singles charts [http://lescharts.com/showitem.asp?interpret=Scatman+John&titel=Scatman+%28Ski%2DBa%2DBop%2DBa%2DDop%2DBop%29&cat=s Lescharts.com] (Retrieved February 6, 2008)</ref> |align="center"|8 |- |Avstrija ([[Ö3 Austria Top 40]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- |Belgija ([[Ultratop 50]] Flanders)<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- |Belgija ([[Ultratop 50]] Wallonia)<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- {{single chart|Canadatopsingles|84|chartid=2794|access-date=November 26, 2019}} |- {{single chart|Canadadance|1|chartid=2738|access-date=November 26, 2019}} |- |Danska ([[Tracklisten]])<ref>{{navedi knjigo|title=Billboard 25 March 1995|publisher=[[Billboard (magazine)|Billboard]]|url=https://archive.org/details/bub_gb_7AsEAAAAMBAJ|quote=hits of the world.|access-date=December 1, 2010|date=March 25, 1995}}</ref> |align="center"|1 |- |Evropa ([[European Hot 100 Singles|Eurochart Hot 100]])<ref>{{cite magazine|url=https://www.americanradiohistory.com/Archive-Music-and-Media/90s/1995/MM-1995-04-15.pdf|title=Eurochart Hot 100 Singles|magazine=[[Music & Media]]|volume=12|issue=15|page=28|date=April 15, 1995|access-date=November 26, 2019}}</ref> |align="center"|1 |- |Evropa ([[European Dance Radio Chart|European Dance Radio]])<ref>{{cite magazine|title=European Dance Radio|url=https://worldradiohistory.com/UK/Music-and-Media/90s/1995/MM-1995-05-27.pdf|magazine=[[Music & Media]]|date=May 27, 1995|page=35|accessdate=April 20, 2023}}</ref> |align="center"|2 |- |Finska ([[The Official Finnish Charts|Suomen virallinen lista]])<ref>[https://books.google.com/books?id=1AsEAAAAMBAJ&q=hits+of+the+world Finnish peak]</ref> |align="center"|1 |- |Francija ([[Syndicat National de l'Édition Phonographique|SNEP]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- |Irska ([[Irish Recorded Music Association|IRMA]])<ref>{{navedi splet|url=http://irishcharts.ie/search/placement?page=1&search_type=artist&placement=Scatman|title=The Irish Charts - All there is to know - Scatman John|publisher=IRMA|access-date=January 16, 2021|archive-date=2023-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230725170429/http://irishcharts.ie/search/placement?page=1&search_type=artist&placement=Scatman|url-status=dead}}</ref> |align="center"|1 |- |Islandija ([[Íslenski listinn|Íslenski Listinn Topp 40]])<ref>{{navedi splet|url=http://timarit.is/files/12183189.pdf#navpanes=1&view=FitH|title=Íslenski Listinn Topp 40 04.02.1995 – 10.02.1995|publisher=Dagblaðið Vísir – Tónlist|access-date=February 1, 2018}}{{Slepa povezava|date=avgust 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |align="center"|20 |- |Italija (''[[Musica e dischi]]'')<ref>{{cite magazine|url=https://www.americanradiohistory.com/Archive-Music-and-Media/90s/1995/MM-1995-06-17.pdf|title=Top National Sellers|magazine=[[Music & Media]]|volume=12|issue=24|page=30|date=June 17, 1995|access-date=November 26, 2019}}</ref> |align="center"|3 |- |Japonska ([[Oricon]])<ref name="JAP">{{navedi splet|title= Japan #1 IMPORT DISKS by Oricon Hot Singles |publisher= Hbr3.sakura.ne.jp |access-date= January 24, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100911211711/http://www18.ocn.ne.jp/~hbr/JPP1_e.htm|archive-date=September 11, 2010|url= http://www.hbr3.sakura.ne.jp/JPP1_e.htm}}</ref> |align="center"|36 |- |Nemčija ([[Media Control Charts]])<ref>{{navedi splet |title=Offizielle Deutsche Charts - Scatman John - Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop) Single |url=https://www.offiziellecharts.de/titel-details-2984 |publisher=BVMI Bundesverband Musikindustrie; GfK Entertainment GmbH |language=de |access-date=January 16, 2021}}</ref> |align="center"|2 |- |Nizozemska ([[Dutch Top 40]])<ref name="Dutch">{{navedi splet |url=http://www.top40.nl/pdf/Top%20100/top%20100%20-%201995.pdf |title=Single top 100 over 1995 |publisher=Top40 |language=nl |access-date=April 19, 2010 |archive-date=2011-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111206105203/http://top40.nl/pdf/Top%20100/top%20100%20-%201995.pdf |url-status=dead }}</ref> |align="center"|2 |- {{single chart|Dutch100|2|artist=Scatman John|song=Scatman|access-date=April 4, 2018}} |- |Norveška ([[VG-lista]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- |Nova Zelandija ([[Recording Industry Association of New Zealand|RIANZ]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|39 |- |Škotska ([[Official Charts Company|OCC]])<ref>{{navedi splet|url=https://www.officialcharts.com/charts/scottish-singles-chart/19950521/41/|title=Official Scottish Singles Sales Chart Top 100 21 May 1995 - 27 May 1995|publisher=[[Official Charts Company]]|accessdate=June 13, 2021}}</ref> |align="center"|3 |- |Španija ([[Productores de Música de España|AFYVE]])<ref>[https://books.google.com/books?id=vAsEAAAAMBAJ&dq=dreams+2+brothers+on+the+4th+floor+spain&pg=PA68 Billboard: Hits of the World, May 13, 1995]</ref> |align="center"|1 |- |Švedska ([[Sverigetopplistan]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|2 |- |Švica ([[Swiss Hitparade|Schweizer Hitparade]])<ref name="Lescharts"/> |align="center"|1 |- |[[UK Singles Chart|UK Singles]] ([[Official Charts Company|OCC]])<ref>[https://www.officialcharts.com/charts/singles-chart/19950521/7501/|title= Official UK Singles Chart Top 100 (21 May 1995-27 May 1995)] (Retrieved October 23, 2018)]</ref> |align="center"|3 |- |[[UK Dance Singles Chart|UK Dance]] ([[Official Charts Company|OCC]])<ref>{{navedi splet|url=http://www.officialcharts.com/charts/dance-singles-chart/19950507/104/|title=Official UK Dance Singles Chart (07 May 1995-20 May 1995)|publisher=[[Official Charts Company]]|access-date=February 9, 2018}}</ref> |align="center"|9 |- |[[On a Pop Tip Club Chart|UK on a Pop Tip Club Chart]] (''[[Music Week]]'')<ref>{{cite magazine|url= https://worldradiohistory.com/UK/Music-Week/1995/Music-Week-1995-06-03.pdf |title= The ''RM'' on a Pop Tip Club Chart |magazine= [[Music Week]], in Record Mirror (Dance Update Supplemental Insert) |date= June 3, 1995 |page= 10 |accessdate= September 2, 2021}}</ref> |align="center"|3 |- |ZDA ''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'' [[Billboard Hot 100|Hot 100]]<ref name="Billboard">Billboard [{{AllMusic|class=artist|id=p168223/charts-awards/billboard-singles|pure_url=yes}} AllMusic] (Retrieved July 24, 2008)</ref> |align="center"|60 |- |ZDA [[Hot Dance Club Songs|Hot Dance Club Play]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref name="Billboard"/> |align="center"|10 |- |ZDA [[Hot Dance Singles Sales|Hot Dance Music/Maxi-Singles Sales]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref name="Billboard"/> |align="center"|15 |- |ZDA [[Rhythmic (chart)|Rhythmic Top 40]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref name="Billboard"/> |align="center"|40 |- |ZDA [[Mainstream Top 40 (Pop Songs)|Top 40 Mainstream]] (''[[Billboard (magazine)|Billboard]]'')<ref name="Billboard"/> |align="center"|40 |- |ZDA [[Cash Box Top 100 Pop Singles|''Cash Box'' Top 100]]<ref>{{cite magazine |title=Cash Box Top 100 Pop Singles|url=http://www.americanradiohistory.com/Archive-Cash-Box/90s/1995/CB-1995-10-14.pdf|magazine=[[Cashbox (magazine)|Cash Box]]|date=October 14, 1995|access-date=February 20, 2018}}</ref> |align="center"|62 |} {{col-2}} ===Letne lestvice=== {| class="wikitable sortable" !Lestvica (1995) !Položaj |- |Australia (ARIA)<ref name=aria95>{{navedi splet|url=http://www.ariacharts.com.au/annual-charts/1995/singles-chart|title=1995 ARIA Singles Chart|publisher=[[Australian Recording Industry Association|ARIA]]|access-date=July 20, 2017}}</ref> |align="center"|38 |- |Austria (Ö3 Austria Top 40)<ref>1995 Austrian Singles Chart [http://www.austriancharts.at/1995_single.asp Austriancharts.at] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100924013357/http://www.austriancharts.at/1995_single.asp |date=September 24, 2010 }} (Retrieved July 24, 2008)</ref> |align="center"|8 |- |Belgium (Ultratop Flanders)<ref>1995 Belgian (Flanders) Singles Chart [http://www.ultratop.be/nl/annual.asp?year=1995 Ultratop.be] (Retrieved July 24, 2008)</ref> |align="center"|7 |- |Belgium (Ultratop Wallonia)<ref>1995 Belgian (Wallonia) Singles Chart [http://www.ultratop.be/fr/annual.asp?year=1995 Ultratop.be] (Retrieved July 24, 2008)</ref> |align="center"|3 |- |Canada Dance/Urban (''RPM'')<ref>[http://www.collectionscanada.gc.ca/rpm/028020-119.01-e.php?brws_s=1&file_num=nlc008388.2842&type=1&interval=24&PHPSESSID=b276f8ju3l7iljpnkpteccdbh2 Canada Top 50 Dance Tracks of 1995]</ref> |align="center"|1 |- |Europe (Eurochart Hot 100)<ref>{{cite magazine|url=https://www.americanradiohistory.com/Archive-Music-and-Media/90s/1995/MM-1995-12-23.pdf|title=1995 Year-End Sales Charts: Eurochart Hot 100 Singles|date=December 23, 1995|access-date=December 2, 2019|magazine=[[Music & Media]]}}</ref> |align="center"|2 |- |France (SNEP)<ref>1995 French Singles Chart [http://www.disqueenfrance.com/fr/monopage.xml?id=259376&year=1995 Disqueenfrance.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090214083220/http://www.disqueenfrance.com/fr/monopage.xml?id=259376&year=1995 |date=February 14, 2009 }} (Retrieved January 30, 2009)</ref> |align="center"|3 |- |Germany (Official German Charts)<ref>{{navedi splet|url=https://www.offiziellecharts.de/charts/single-jahr/for-date-1995|title=Top 100 Single-Jahrescharts|language=de|publisher=[[GfK Entertainment]]|access-date=November 26, 2019}}</ref> |align="center"|5 |- |Netherlands (Dutch Top 40)<ref>{{navedi splet|url=https://www.top40web.nl/jaarlijsten/jr1995.html|title=Jaarlijsten 1995|language=nl|publisher=Stichting Nederlandse Top 40|access-date=December 2, 2019}}</ref> |align="center"|11 |- |Netherlands (Single Top 100)<ref>1995 Dutch Singles Top 100 (then Mega Top 50) [https://dutchcharts.nl/jaaroverzichten.asp?year=1995&cat=s Dutch Charts.nl] (Retrieved August 29, 2019)</ref> |align="center"|23 |- |Norway (VG-lista) (Winter Period)<ref>{{navedi splet|url=http://lista.vg.no/liste/topp-20-single/1/dato/1995/periode/vinter|title=VG-lista Topp 20 Single Vinter 1995|access-date=November 1, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831042156/http://lista.vg.no/liste/topp-20-single/1/dato/1995/periode/vinter|archive-date=August 31, 2017|url-status=dead|language=no}}</ref> |align="center"|7 |- |Sweden (Sverigetopplistan)<ref>1995 Swedish Singles Chart</ref> |align="center"|23 |- |Switzerland (Schweizer Hitparade)<ref>1995 Swiss Singles Chart [http://hitparade.ch/year.asp?key=1995 Hitparade.ch] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120323145710/http://hitparade.ch/year.asp?key=1995 |date=March 23, 2012 }} (Retrieved July 24, 2008)</ref> |align="center"|4 |- |UK Singles (OCC)<ref>{{cite magazine|title=Top 100 Singles 1995|magazine=[[Music Week]]|page=9|date=January 13, 1996}}</ref> |align="center"|30 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici|2}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Singli leta 1994]] 7gz8vp36laonbdeqaataft4eniom644 10 548490 6742786 6560640 2026-08-26T07:19:40Z Sportomanokin 14776 6742786 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Dirka po Španiji | title = [[Dirka po Španiji|<span style="color:white;">Dirka po Španiji</span>]] | state = {{{state|autocollapse}}} | bodyclass = hlist | basestyle = background-color:#B60000;color:white; | group1 = Po letih | list1 = * [[Dirka po Španiji 1935|1935]] * [[Dirka po Španiji 1936|1936]] * [[Dirka po Španiji 1941|1941]] * [[Dirka po Španiji 1942|1942]] * [[Dirka po Španiji 1945|1945]] * [[Dirka po Španiji 1946|1946]] * [[Dirka po Španiji 1947|1947]] * [[Dirka po Španiji 1948|1948]] * [[Dirka po Španiji 1950|1950]] * [[Dirka po Španiji 1955|1955]] * [[Dirka po Španiji 1956|1956]] * [[Dirka po Španiji 1957|1957]] * [[Dirka po Španiji 1958|1958]] * [[Dirka po Španiji 1959|1959]] * [[Dirka po Španiji 1960|1960]] * [[Dirka po Španiji 1961|1961]] * [[Dirka po Španiji 1962|1962]] * [[Dirka po Španiji 1963|1963]] * [[Dirka po Španiji 1964|1964]] * [[Dirka po Španiji 1965|1965]] * [[Dirka po Španiji 1966|1966]] * [[Dirka po Španiji 1967|1967]] *<br>[[Dirka po Španiji 1968|1968]] * [[Dirka po Španiji 1969|1969]] * [[Dirka po Španiji 1970|1970]] * [[Dirka po Španiji 1971|1971]] * [[Dirka po Španiji 1972|1972]] * [[Dirka po Španiji 1973|1973]] * [[Dirka po Španiji 1974|1974]] * [[Dirka po Španiji 1975|1975]] * [[Dirka po Španiji 1976|1976]] * [[Dirka po Španiji 1977|1977]] * [[Dirka po Španiji 1978|1978]] * [[Dirka po Španiji 1979|1979]] * [[Dirka po Španiji 1980|1980]] * [[Dirka po Španiji 1981|1981]] * [[Dirka po Španiji 1982|1982]] * [[Dirka po Španiji 1983|1983]] * [[Dirka po Španiji 1984|1984]] * [[Dirka po Španiji 1985|1985]] * [[Dirka po Španiji 1986|1986]] * [[Dirka po Španiji 1987|1987]] * [[Dirka po Španiji 1988|1988]] * [[Dirka po Španiji 1989|1989]] *<br>[[Dirka po Španiji 1990|1990]] * [[Dirka po Španiji 1991|1991]] * [[Dirka po Španiji 1992|1992]] * [[Dirka po Španiji 1993|1993]] * [[Dirka po Španiji 1994|1994]] * [[Dirka po Španiji 1995|1995]] * [[Dirka po Španiji 1996|1996]] * [[Dirka po Španiji 1997|1997]] * [[Dirka po Španiji 1998|1998]] * [[Dirka po Španiji 1999|1999]] * [[Dirka po Španiji 2000|2000]] * [[Dirka po Španiji 2001|2001]] * [[Dirka po Španiji 2002|2002]] * [[Dirka po Španiji 2003|2003]] * [[Dirka po Španiji 2004|2004]] * [[Dirka po Španiji 2005|2005]] * [[Dirka po Španiji 2006|2006]] * [[Dirka po Španiji 2007|2007]] * [[Dirka po Španiji 2008|2008]] * [[Dirka po Španiji 2009|2009]] * [[Dirka po Španiji 2010|2010]] * [[Dirka po Španiji 2011|2011]] *<br>[[Dirka po Španiji 2012|2012]] * [[Dirka po Španiji 2013|2013]] * [[Dirka po Španiji 2014|2014]] * [[Dirka po Španiji 2015|2015]] * [[Dirka po Španiji 2016|2016]] * [[Dirka po Španiji 2017|2017]] * [[Dirka po Španiji 2018|2018]] * [[Dirka po Španiji 2019|2019]] * [[Dirka po Španiji 2020|2020]] * [[Dirka po Španiji 2021|2021]] * [[Dirka po Španiji 2022|2022]] * [[Dirka po Španiji 2023|2023]] * [[Dirka po Španiji 2024|2024]] * [[Dirka po Španiji 2025|2025]] * [[Dirka po Španiji 2026|2026]] }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Kolesarske predloge]] </noinclude> be9ag0fium0u63tlp437ll9beqjy3f6 4 550182 6742892 6137369 2026-08-26T10:18:02Z GeographieMan 179499 2026 6742892 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Facebook circle pictogram.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Twitter Logo.png|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2023]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|◄2022]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Izvedba je potekala ves oktober&nbsp;2023 in petič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2023_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]'''. {{-}} == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="150"> File:Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Ladejenkovo s kozolcem<br>Avtor: Foonzzi File:Panorama Grad Fužine.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Palača Kresija (levo) in Filipov dvorec (desno).jpg|Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Železniški viadukt Otovec.jpg|Železniški viadukt Otovec<br>Avtorica: Manca Filak File:Ladejenkovo, 400 let stara lesena hiša v Lovrencu na Pohorju.jpg|Ladejenkovo<br>Avtor: Foonzzi File:St Eligius chapel in Kamnik (1).jpg|Kapela sv. Eligija, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik File:View of Ptuj Castle (1).jpg|Pogled na Ptujski grad<br>Avtor: Krzysztof Golik File:Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg|Tromostovje in Prešernov trg<br>Avtor: Petar Milošević File:Immaculate Conception church in Kamnik (8).jpg|Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1952 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- {| | [[Slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] | '''Seznami spomenikov po statističnih regijah''' * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] |} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 6sz559xk98evaz1r7n6dfitzn1u6561 6742904 6742892 2026-08-26T10:41:25Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742904 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2023]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|◄2022]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026►]]''' |} '''[http://www.wikilovesmonuments.com Wiki Loves Monuments]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Izvedba je potekala ves oktober&nbsp;2023 in petič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2023_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]'''. {{-}} == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="150"> File:Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Ladejenkovo s kozolcem<br>Avtor: Foonzzi File:Panorama Grad Fužine.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Palača Kresija (levo) in Filipov dvorec (desno).jpg|Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Železniški viadukt Otovec.jpg|Železniški viadukt Otovec<br>Avtorica: Manca Filak File:Ladejenkovo, 400 let stara lesena hiša v Lovrencu na Pohorju.jpg|Ladejenkovo<br>Avtor: Foonzzi File:St Eligius chapel in Kamnik (1).jpg|Kapela sv. Eligija, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik File:View of Ptuj Castle (1).jpg|Pogled na Ptujski grad<br>Avtor: Krzysztof Golik File:Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg|Tromostovje in Prešernov trg<br>Avtor: Petar Milošević File:Immaculate Conception church in Kamnik (8).jpg|Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1952 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- {| | [[Slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] | '''Seznami spomenikov po statističnih regijah''' * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] |} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] qu0xa6fy9c6h1gffcbn2a6o762for29 6742909 6742904 2026-08-26T10:45:22Z GeographieMan 179499 pp mrtve povezave 6742909 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2023]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|◄2022]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2025|Wiki Loves Monuments 2025]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Izvedba je potekala ves oktober&nbsp;2023 in petič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2023_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]'''. {{-}} == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="150"> File:Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Ladejenkovo s kozolcem<br>Avtor: Foonzzi File:Panorama Grad Fužine.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Palača Kresija (levo) in Filipov dvorec (desno).jpg|Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Železniški viadukt Otovec.jpg|Železniški viadukt Otovec<br>Avtorica: Manca Filak File:Ladejenkovo, 400 let stara lesena hiša v Lovrencu na Pohorju.jpg|Ladejenkovo<br>Avtor: Foonzzi File:St Eligius chapel in Kamnik (1).jpg|Kapela sv. Eligija, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik File:View of Ptuj Castle (1).jpg|Pogled na Ptujski grad<br>Avtor: Krzysztof Golik File:Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg|Tromostovje in Prešernov trg<br>Avtor: Petar Milošević File:Immaculate Conception church in Kamnik (8).jpg|Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1952 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- {| | [[Slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] | '''Seznami spomenikov po statističnih regijah''' * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] |} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 47kr1a3b3gf9x4vsks4sdz6o7z01p52 6742910 6742909 2026-08-26T10:45:38Z GeographieMan 179499 opa 6742910 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2023]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|◄2022]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Izvedba je potekala ves oktober&nbsp;2023 in petič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2023_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani za Slovenijo]'''. {{-}} == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="150"> File:Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Ladejenkovo s kozolcem<br>Avtor: Foonzzi File:Panorama Grad Fužine.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Palača Kresija (levo) in Filipov dvorec (desno).jpg|Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Železniški viadukt Otovec.jpg|Železniški viadukt Otovec<br>Avtorica: Manca Filak File:Ladejenkovo, 400 let stara lesena hiša v Lovrencu na Pohorju.jpg|Ladejenkovo<br>Avtor: Foonzzi File:St Eligius chapel in Kamnik (1).jpg|Kapela sv. Eligija, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik File:View of Ptuj Castle (1).jpg|Pogled na Ptujski grad<br>Avtor: Krzysztof Golik File:Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg|Tromostovje in Prešernov trg<br>Avtor: Petar Milošević File:Immaculate Conception church in Kamnik (8).jpg|Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1952 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- {| | [[Slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] | '''Seznami spomenikov po statističnih regijah''' * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] |} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] nnyyguto33mj65zq414wpp2p2dzubww 6742925 6742910 2026-08-26T10:57:58Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742925 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2023 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |''Natečaj je zaključen, hvala vsem, ki ste sodelovali!'' |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2023]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2022)|◄2022]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2026)|2026►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|Wiki Loves Monuments 2023]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj s ciljem promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta z Wikimedijinimi projekti (zlasti [[Wikipedija|Wikipedijo]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijino zbirko]]). V njem lahko sodeluje vsakdo. Natečaj spodbuja ljudi k fotografiranju spomenikov v vključenih državah in objavi nastalih fotografij pod prosto licenco, da so prosto na voljo na internetu. Izvedba je potekala ves oktober&nbsp;2023 in petič tudi v Sloveniji. Osnovne informacije so navedene na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2023|glavni strani za Slovenijo]]'''. {{-}} == Zmagovalci == <gallery mode="packed-hover" heights="150"> File:Grad Fužine (Fužine Castle, Ljubljana).jpg|[[File:1 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Ladejenkovo s kozolcem.jpg|[[File:2 green.svg|25px]] Ladejenkovo s kozolcem<br>Avtor: Foonzzi File:Panorama Grad Fužine.jpg|[[File:3 green.svg|25px]] Grad Fužine, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Palača Kresija (levo) in Filipov dvorec (desno).jpg|Palača Kresija in Filipov dvorec, Ljubljana<br>Avtor: Petar Milošević File:Železniški viadukt Otovec.jpg|Železniški viadukt Otovec<br>Avtorica: Manca Filak File:Ladejenkovo, 400 let stara lesena hiša v Lovrencu na Pohorju.jpg|Ladejenkovo<br>Avtor: Foonzzi File:St Eligius chapel in Kamnik (1).jpg|Kapela sv. Eligija, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik File:View of Ptuj Castle (1).jpg|Pogled na Ptujski grad<br>Avtor: Krzysztof Golik File:Tromostovje in Prešernov trg (Tromostovje and Prešeren Square).jpg|Tromostovje in Prešernov trg<br>Avtor: Petar Milošević File:Immaculate Conception church in Kamnik (8).jpg|Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik<br>Avtor: Krzysztof Golik </gallery> == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1952 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- {| | [[Slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] | '''Seznami spomenikov po statističnih regijah''' * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] |} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] j2a8tp2d0k3iivct6mvzd70y12p8qdb 0 551614 6742513 6705730 2026-08-25T12:10:06Z LiWinBra 205099 posodobitev in slovnične napake 6742513 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Seznam osebnosti povezanih s krajem}} {{glavni|Lokovec|Lokovška planota}} '''Seznam osebnosti''', ki so rodbinsko ali z življenjskimi aktivnostmi povezane z današnjo [[Lokovška planota|Lokovško planoto]], katere večji del pokriva vas [[Lokovec]], se dopolnjuje. Lokovška planota sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica]] (pretežni del), [[Občina Kanal ob Soči]] in [[Občina Tolmin]]. == Priimki == <small>dr. Vojko Pavlin v knjigi Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507) piše, da okoli leta 1500 takrat gozdnato območje današnjega Lokovca ni bilo stalno poseljeno. V Urbarju so med navedenimi kraji tudi pred 500 leti že naseljene lokacije v bližnji okolici Lokovške planote in priimki, ki jih 200 let pozneje srečamo pri priseljencih v Lokovce. Pregled prvih priimkov na Lokovški planoti in primerjava s krajem starejše omembe istih priimkov v Urbarju nakazuje smeri priselitve: Ariaw, <u>Ariawecz</u> (Erjavec/Rijavec: Lom, Spodnja Vrtojba), <u>Brathusch</u> (Bratuž: Hum pri Kalu nad Kanalom, Kal nad Kanalom, Kozana, Peč pri Sovodnjah, Bukovica), <u>Bremiz</u> (Bremec: Na goriških planotah pogost priimek Bremec je povezan z naseljem Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, ki je v Historični topografiji Primorske do leta 1500<ref>{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si|accessdate=2023-12-26}}</ref> na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno že v obdobju ok. 1370. Med prvimi naseljenci (Gornjega) Lokovca je bilo največ družin Bremec), <u>Kargo</u> (Čargo: Mrcinje), <u>Leban</u> (Grgar - kraj v SHT omenjen pred l.1292), <u>Mamecz</u> (Mamec: Ločnik), <u>Mrackh</u> (Mrak: Lom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450), <u>Pirich</u> (Pirih: Hum pri Kalu, Kal nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, Koprivišče - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450 in 1475, Senica pri Levpi - Levpa omenjena v SHT v l.1430-1450), <u>Podgornik</u> (Čepovan - kraj v SHT omenjen l.1296), <u>Schuligoy</u> (Šuligoj: Solkan, Orehovlje, Ročinj, Dol pri Kalu nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, priimku je slično ime zaselka Šulgi v zgornjem delu Čepovanskega dola.)</small> === <small>Priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> <small>prvih prebivalcev Lokovca (Lokoviz, Locoviz, Locovizh):</small> === * <small>v župnijski poročni knjigi za Čepovan so v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: [[Bremec]] (Bremiz), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kolenc]] (Collenz), [[Kuštrin]] (Custrin), Murovec (Muraviz), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrag), [[Pirih]] (Pirich), [[Šuligoj]] (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v župnijskih knjigah v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so v drugi polovici 18. stoletja v župnijskih knjigah vpisani priimki Lokovčanov in Lokovčank živečih v skrajnih S in SZ zaselkih kraja: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Nekateri priimki so bili prisotni le kratko obdobje, izginili so iz različnih razlogov, največkrat zato, ker ni bilo potomcev ali so bile v družini le hčerke, ali se je družina odselila. Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene šele leta 1800. VIR: Matricula Online</small><ref name=":5" />. <small>[[Rodoslovje|Rodoslóvje]] ali genealogíja je [[Pomožne zgodovinske veda|pomožna]] [[Zgodovina|zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in zasleduje [[Družina|družinsko]] poreklo in na osnovi [[Pisni viri|pisnih]] in [[Ustni viri|ustnih virov]] sestavlja [[Družinsko drevo|družinska drevesa]]. Novi časi prinašajo različne tudi amaterskim rodoslovcem dostopne digitalne vire in rešitve, s pomočjo katerih spoznavamo poreklo priseljencev, družinske povezave in širjenje poselitve tudi na Lokovški planoti.</small> == Domačini in z Lokovško planoto rodovniško povezane osebnosti == * [[Lojze Bratuž]] (1902–1937), [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]], [[skladatelj]] in [[Antifašizem|protifašist]], njegov oče in očetovi predniki so bili iz Lokovca (Pocutovi) in Čepovana * [[Almira Bremec]], slikarka in grafičarka<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004690/|title=Slovenska biografija}}</ref>, po starših iz Lokovca * [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije, nestor slovenskega industrijskega kovaštva, vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče|website=Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>. Njegovi predniki so živeli v Gorenjem Lokovcu na domačiji Klanfar, od koder se je Milkov stari oče Janez okoli leta 1844 odselil v Ljubljano. * [[Ljubka Čargo]], političarka - mestna svetnica MO Nova Gorica v več mandatih, po starših iz Lokovca * [[Anej Černe]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.dss.si/cerne-anej.html|title=Černe Anej}}</ref>, domačin<ref>{{Navedi novice|title=Navdih ob sončnem zahodu|date=10. 10. 2013|url=https://primorske.svet24.si/2013/10/10/navdih-ob-soncnem-zahodu}}</ref>, skladatelj, prejemnik Prešernove nagrade (Akademija za glasbo Ljubljana, 2018) * Miha Humar (1876-1942) in Štefan Humar (1885-1963), po domače pri Mraku v Srednjem Lokovcu: brata zidarja * [[Pavla Jarc]] (roj. Kurtović), umetnostna zgodovinarka, vodja Mestne galerije Nova Gorica, prej dolgoletna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, po prednikih z materine strani iz Lokovca * [[Ljoba Jenče]], prejemnica državne medalje za zasluge, častna občanka Cerknice, ohranjevalka ljudskega spomina<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/175105656|title=RTVSLO, TV oddaja PROFIL}}</ref>, pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic, avtorica knjig in člankov, strokovna sodelavka Kulturno turističnega društva Lokovec, po rodu iz Lokovca * [[Marijan Kogoj]], zgodovinar, profesor, upokojeni ravnatelj, prejemnik priznanja MONG<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-2467/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica|title=ULRS, Sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Nova Gorica|date=2013}}</ref>, po starših iz Lokovca * Anton Kuštrin (1882-1942), po domače pri Gamzinu: delal krniže, štirne, kamnita korita * [[Viktor Ličer]] (1925–2016), tajnik Kovaške zadruge Lokovec (ko je kovaštvo na Lokovški planoti oživljal Milko Bremec) * [[Bojan Maraž]], oblikovalec<ref>{{Navedi splet|title=Maraž, Bojan (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi925060/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-06}}</ref>, fotograf, snemalec; po materini strani iz Lokovca * [[Mojca Maver Podbersič]], glasbena pedagoginja, zborovodkinja, po materini strani iz Lokovca * Franc Mokrin (1905-1962), po domače Pajer: štancar in vseznal, tudi tišler, leta 1954 je špičkal vse kamne za šolo pri Kolencu v Spodnjem Lokovcu * [[Vida Mokrin Pauer]], pesnica in pisateljica, po starših iz Lokovca * Alojzij Murovec (1864-1946), po domače Šmonov Luiž iz Gorenjega Lokovca, štancar (klesar) samouk in zidar: izdelal nenavadno nabožno znamenje na Murovčevi Lazni v Lokovcu * [[Andrej Murovec]] (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek, rojen in umrl v Kanalskem Lomu, njegov oče je bil iz Lokovca<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-murovec-1815-1884-ljudski-podobar-in-kamnosek/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref> * [[Alojz Pavšič]] (1901 - 1985)<ref>{{Navedi splet|title=Pavšič, Alojz (1901–1985) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940610/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, fotograf, organist samouk in kulturno-prosvetni delavec, iz rojstnega Kanalskega Loma se je preselil na Most na Soči in leta 1961 v Solkan, kjer je imel fotografski atelje<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Pavšič (1901–1985), kulturni delavec, planinec, fotograf|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/alojz-pavsic-1901-1985-kulturni-delavec-planinec-fotograf/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref>. * [[Sebastjan Peršolja]], mednarodno priznan slikar, kipar, grafik in oblikovalec, živi in ustvarja v ateljeju v Lokovcu * Jožef Pisk (1902-1987), po domače Hrvatov Pepč iz Gorenjega Lokovca: slamokrovec * [[Darja Povšič Peršolja]], podjetnica, filantropinja (Fundacija Vrabček upanja), prejemnica priznanja MONG<ref name=":3" />, po starših iz Lokovca * [[Urška Povšič]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miloš Rijavec]], akademski glasbenik – trobentar, prejemnik nagrade MONG<ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1897/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica-v-letu-2020?h=zakon%20o%20dedovanju|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-12-05}}</ref> za delovanje v vlogah pedagoga, glasbenika in organizatorja, za razvoj zasedbe Big banda NOVA, glasbenega prostora na Goriškem in širše; njegova mama je bila iz Lokovca. * Anton Šavli (1843-1915), po domače Šuljetov iz Gorenjega Lokovca: kamnosek, izdeloval portale * [[Janja Šuligoj]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, lektorica, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miroslav Mirko Šuligoj]] (1927-2000), učitelj, ravnatelj, zbiratelj lokovškega kovaškega izročila, sestavljavec kronik, rezbar samouk, prejemnik nagrade Občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Mirko Šuligoj : (1927-2000) : kratka biografija :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/97621507?db=um&ds=true|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-08-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Lokovčani iz novejšega časa, ki so se tako ali drugače ukvarjali z obdelovanjem kamna: Ivan Gorjup na Dolenjih Lavtarcah, Rok Vončina - Katornov, Janez Vončina Na Dolenjem Humu, Tomaž Šavli - Peršoljev, Peter Pertovt - Pušičev in Avguštin Bremec - Na Gorenjih Stajah. Vir podatkov za kamnoseke, klesarje in zidarje je knjiga Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji <ref>{{Navedi knjigo|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|last=Premrl|first=Božidar|publisher=Copyright (c) 2024 authors and ZRC SAZU|year=2024|isbn=978-961-05-0906-6|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160}}</ref>. Med kamnarske poklice se uvršča tudi apneničarska dejavnost, ki je bila na območju Lokovca zelo razvita in še ni raziskana. === Rodbine === [[Filip Leban]] (1911-1983), kovač, partizan, vojni ujetnik v 2. SV, v Jugoslaviji prejemnik [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|medalje za hrabrost]] in [[Medalja zaslug za narod|medalje zaslug za narod]]; njegov vnuk [[Dean Leban]], domačin, kovač, umetnostni kovač, strokovni sodelavec KTD Lokovec pri ohranjanju kovaške dediščine in kreiranju kovaških umetniških izdelkov, podjetnik. Jakob Povšič (1836-1914), Franc Povšič (1873-1962), Viktor Povšič (1904-1987) in Nace Povšič, rodbina vsaj šestih generacij potomcev najverjetneje prvih lokovških kovačev in mojstrov izdelovanja rezil (fouč), v kateri je s to obrtjo začel prednik že v začetku 19. stoletja, zaslužna tudi za povojno (2.SV) obuditev tradicionalnega kovaštva. [[Joško Šuligoj]] (1954-2021), kovač, vodja prezentacijske skupine lokovških kovačev; njegov brat [[Miroslav Šuligoj Bremec]], dolgoletni predsednik Kulturno turističnega društva Lokovec, nosilec ohranjanja etnološke dediščine ter razvoja lokalnega kulturnega turizma, urednik publikacij in zbornikov, avtor<ref name=":2" /> publicističnih in strokovnih člankov, kreator in organizator etnoloških in kulturnih dogodkov<ref>{{Navedi novice|title=Miroslav Šuligoj Bremec, gonilna sila društva Lokovec|date=7.7.2019|newspaper=Primorske novice|url=https://primorske.svet24.si/2019/07/07/miroslav-suligoj-bremec-gonilna-sila-drustva-lokov}}</ref> [[Jožef Josip Winkler]] (1876-1918), Pepč Mežnarjev, v letih 1904-1912 župan županije in davčne občine Lokovec znan po liberalnih načelih, posestnik, kmet, trgovec in krčmar-gostilničar; član Mohorjeve družbe; kot AO vojak poslan na Vzhodno fronto, od koder se ni vrnil; med 1.SV so na njegovi domačiji bivali AO častniki<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na fronti 2018_13_A.pdf stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref>. Nekateri njegovi znani predniki, potomci in sorodniki so: * <small>Blaž Winkler (1841-1919), Jožefov oče, od Nemcev (Trnovo-Lokve) v Lokovec poročen mlajši brat barona dr. Andreja Winklerja, član Mohorjeve družbe; v RKD vpisana kamnita štirna na vaški cesti med hišami Pri cerkvi v Lokovcu z letnico 1892 ima inicialki BW - Blaž Winkler</small> * <small>[[Andrej Winkler|Andrej baron Winkler]] (1825-1916), Jožefov stric, pravnik in politik (c. kr. predsednik dežele Kranjske /1880 - 1892/, krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju), vitez reda železne krone II. stopnje, povzdignjen v dedni plemiški stan s stopnjo »baron« (Freiherr von Winkler)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem|url=https://www.academia.edu/102928397/Blagoslovljeni_in_prekleti_Del_2_Po_sledeh_mlaj%C5%A1ih_plemi%C5%A1kih_rodbin_na_Slovenskem|date=2012-01-01|first=Miha|last=Preinfalk}}</ref>. <small>Andrej baron Winkler je preko žene Marije K. A. W. roj. Obreza sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]], preko poroke hčerke Marie Phillipe Freiin von Winkler z grofom [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400121/ Antonom] [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi940030/ Pace von Friedensberg] v sorodu s potomci [[Goriški grofje|Goriških grofov]], baronov [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/ Attems-Petzenstein] (von Erberg), družino škofa [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], preko poroke sina sina Egona von Winkler v sorodu s cesarsko rodbino [[Habsburžani|Habsburg]], preko porok nekaterih drugih potomcev pa še z več plemiškimi in vladarskimi rodbinami in njihovimi potomci.</small> * <small>Izidor (Dorče) Winkler (1902-1967), le 17-leten kot najstarejši Jožefov sin l.1919 prevzel domačijo in skrb za številno družino, v času fašistične Italije zagovornik naprednih idej in upornik poitalijančevanju, med 2. SV sodelavec odporniškega gibanja, vse življenje omogočal družbene in politične dogodke ter delovanje vaških organizacij v prostorih domačije in gostilne, po 2. SV tudi ustanovitev Kovaške zadruge; imel je obsežno zbirko in posojevalnico knjig, bil je lovec in lovski funkcionar</small><ref>{{Navedi revijo|date=1.5.1963|title=Izidor Winkler, 60-letnik, naš tajnik|magazine=LOVEC, XLVI. LETNIK, ŠT. 2|publisher=Lovska zveza Slovenije|page=58 (26)}}</ref> <small>(gostilna se je njega dni imenovala Pri lovcu)</small> * <small>sorodniki: [[Venceslav Winkler]] (pisatelj, Jožefov pranečak); [[Iztok Winkler]] (gozdarski strokovnjak in politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Peter Winkler]] (politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Avgust Kafol]]</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013450/|title=Kafol Avgust}}</ref> <small>(iz Čepovana, mož Jožefove sestrične, okrajni gozdar na Krasu in gozdarski strokovnjak); pranečakinja [[Mara Rijavec]]</small><ref>{{Navedi novice|title=RTV Slovenija, Pričevalci, Mara Rijavec|date=27.5.2015|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174338031}}</ref> <small>(učiteljica, publicistka)</small> <small>Priimek Winkler je v Lokovcu prisoten od l.1872, ko se je na domačijo Pri mežnarju (Šuligojevi) poročil Blaž Winkler, potomec dvornega gozdarja Janeza Winklerja. Janez se je odzval na poziv vlade [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in se l.1757 z nalogo vpeljati gozdarske in lesarske izboljšave z družino priselil iz [[:de:Wienerwald|Wienerwald]]<nowiki/>a (župnija Sveti križ<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-28|title=Samostan Heiligenkreuz|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Samostan_Heiligenkreuz&oldid=6067219|language=sl}}</ref>) na Trnovsko planoto v, za cesaričine gozdarje postavljeno, novo naselje Nemci (Tedeschi) med Trnovim in Lokvami. (V sklicu</small> <ref><big>Priimek Winkler je germanskega in židovskega ([[Aškenazi]]) izvora in pomeni "vogalni". Poklicno je to ime za nekoga, ki je obdeloval zemljo na vogalu ali je imel posel (trgovino) na vogalu, topografsko je ime za nekoga, ki je živel na vogalu vasi, v vseh pomenih je izpeljanka iz staronemške besede "winkel = vogal". V alpskih deželah in po Evropi SZ, S in SV od Alp je prisoten od 14. stoletja z zapisi Winklrn, Winclrn, Winckler, Winckhler, Petzwinkler in Winkler. Poitalijančen je bil v Vinkler, Vincleri in Contoni (cantone = vogal, kot).</big></ref> <small>je pojasnjen nastanek priimka, v sklicu <ref>TOPOGRAFIJA IN PRIIMEK WINKLER: Imena krajev na Slovenskem, ki so v preteklosti zapisana enako kot v Matičnih knjigah priimek Winkler: 1. Voglje, JV od Kranja na Gorenjskem (prvič omenjeno l. 1247)od 1247 do 1500: Winkeler, Winchlern, Winklern, Winkclern, Winkleren, Winklarn, in leta 1500: Voglaich 2. Dolnji in Gornji Kot, pri Dvoru ob Krki na Dolenjskem (prvič omenjeno l. 1313): Winchel, leta 1507: Doleynymkotzii 3. Kot, pri Igu, J od Ljubljane (prvič omenjeno l.1463: Binkchell ): Winkell (1467), Winckel(1484), Winckel (1485) 4. Kot, del naselja Trstenik pri Mirni na Dolenjskem (prvič omenjeno l.1335: Cantoni): Winchel (1341), Winkel (1436) 5. Kot pri Ribnici, na Dolenjskem: prvič omenjeno l. 1436: Winkkchel, Winkchel (1456, 1457) 6. Kot pri Semiču, v Beli krajini: prvič omenjeno l. 1434 Winkchel, Winkchell (1463),  Winkhel (1464, 1467), Winkell (1467), Winckl (1484), Winckel (1485), Angulo (1500) 7. Kot pri Veliki Slevici, J od Velikih Lašč, prvič omenjeno l. 1505: Winkel 8. Kote, del naselja Plešivica pri Žalni, JV od Grosupljega, prvič omenjeno l. 1366: Winchell, Winkchel (1433), Wynnkel (1444), Winkl (1496) 9. Koti, S od Otočca, prvič omenjeno l. 1433: Winkchel 10. Zakota, del naselja Kaplja vas pri Mokronogu na Dolenjskem, prvič omenjeno l. 1405: Winkel, Winkchl (1451) 11. V Kotu, del nekdanje vasi Grad, prvič omenjeno med 1306 in 1309: in Angulo, in Winchle; Winchel (1343), Wynkchel (1345) </ref></small> <small>so navedeni</small> k<small>raji na Slovenskem, ki so bili v preteklosti zapisani enako kot v matičnih knjigah različice priimka Winkler, v sklicu <ref>PRIIMKA WINKLER IN VOGLER - ALI GRE ZA ISTI PRIIMEK? Oba priimka sta v slovenskem prostoru prisotna in povezana s priseljenci iz nemško govorečih dežel.   "Nemški izvor slovenskega priimka ni nič posebnega, saj je nemških priimkov na Slovenskem ogromno. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki nam kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec, Zafred, Winkler, Frelih, Krapež, Štrancar … Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemškogovorečih dežel. Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci. Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominja denimo tudi ime Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini. Danes se vas imenuje Slovenska vas. VIR: www.tinomamic.eu in <nowiki>https://www.noviglas.eu/rubrike/primorski-priimki/</nowiki>"</ref> pa je zapis o morebitnem skupnem izvoru priimka Winkler in Voglar.)</small> === Lokovčanke in Lokovčani, člani etnoloških skupin in etnološki liki === * skupina <u>Domači pevci iz Lokovca</u> pod strokovnim mentorstvom Ljobe Jenče od leta 2005 ohranja ljudsko petje in etnološko izročilo; prepoznavnejši člani: Povšič N. (vodja skupine), Povšič M., Murovec M., Murovec Jože (1947-2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/68-43-pevcu-v-spomin|title=DRUŽINA: Pevcu v spomin|date=29.9.2019}}</ref>, tudi član goriškega MoPZ Provox in župnijskega PZ Kristusa Odrešenika Nova Gorica); leta 2012 je skupina sodelovala v predstavi samospevu-spevoigri Kovačev študent<ref>{{Navedi novice|title=Kovačev študent (Vinko Vodopivec)|date=2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=4_5TUzWOQCY|publisher=Kromberški Vodopivci, MPZ}}</ref> ([[Vinko Vodopivec]]), ki je gostovala v številnih primorskih krajih in v domačem Lokovcu; je prejemnik priznanja JSKD * zasedba ljudskih godcev in pevcev <u>Vesel Garejnkančane</u> ohranja ljudsko petje<ref>{{Navedi novice|title=Nastop ljudskih pevcev "Garenjknčanov" iz Lokovca ob odprtju prenovljenega vodnjaka v Grgarskih Ravnah, 22. 6. 2014, Projekt LivingFountains, program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.|date=2014|url=https://www.youtube.com/watch?v=l6l2HIIgqzw|publisher=Tourism Nova Gorica}}</ref> in etnološko izročilo * skupina <u>Lokovški kovači</u> prikazuje tradicionalne ročne kovaške spretnosti; prepoznavnejši člani: Vončina A., Šuligoj Alojzij (Lujze Terezin, 1939-2025), Šuligoj Joško (1954-2021, prvi vodja demonstratorke skupine lokovških kovačev), Mrak J., Humar F., Šuligoj J. * lik <u>Faruška Roza</u> (Rijavec V.), ljudska pripovedovalka in komičarka, ohranja domače narečje * <u>aktiv žena</u> ohranja tradicionalno lokovško kulinariko Eden od trajnih rezultatov sodelovanja nosilcev ohranjanja krajevnega izročila je zgoščenka z ljudskimi pesmimi, vižami in govorico Poslušam kovača<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/poslusam-kovaca-ljudske-pesmi-vize-govor|title=KTD Lokovec}}</ref>. === Izseljenci in priseljenci === Odseljevanje iz Lokovcev je prisotno vse 20. stoletje. Pred 1. SV so domačini najprej odhajali na začasno delo, potem pa so se tudi odselili v bližnja urbana središča, katerih širitev je pospešila gradnja [[Bohinjska proga|Bohinjske železniške proge]]. Med obema vojnama je bilo odseljevanje najbolj množično, ko se je večina iz ekonomskih in med italijansko zasedbo tudi narodnostnih razlogov odločila za pot v obe Ameriki. Po 2.SV je povojna obnova nove države, nova delovna mesta in gradnja novih naselij privedla do tega, da so domačije zapustili mladi, in so v Lokovcu ostajali le starejši. Potomce vsaj stopetdesetih (150) Lokovčanov in Lokovčank, ki so domače zapustili v prvi polovici 20. st. danes najdemo v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Afriki (Etiopija) in Evropi (Italija, Švica, Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, Švedska, Češka, Avstrija, Madžarska, države nekdanje Jugoslavije). Ponovno priseljevanje na Lokovško planoto je prisotno od začetka 21. stoletja. Vračajo se mlajši in manj mladi potomci prve in druge generacije odseljenih, na novo pa prihajajo tujci, ki na Lokovški planoti kupujejo zapuščene starejše hiše s pripadajočimi zemljišči. Priseljenci iz Velike Britanije, Nizozemske, Francije<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi: Lucien Gorlier|url=https://www.imanalab.com/about-1-1|website=iManaLAB|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref>, Italije, Avstralije... vidijo Lokovško planoto poleg počitniške tudi kot bivanjsko in poslovno destinacijo. == Osebnosti, raziskovalno in delovno povezane z Lokovško planoto == === Geologija, naravoslovje === *[[Jurij Andjelić - Yeti]], jamar, fotograf, avtor člankov, kot geolog in jamar je bil pogosto na Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=P. Jakopin, Jurij Andjelić - Jeti : moje jame so na Pršivcu, portret|url=https://www.jakopin.net/portraits/Jurij_Andjelic/index_si.php|website=www.jakopin.net|accessdate=2023-11-27}}</ref> * [[František Benhart]] (1924–2006), poznavalec in povezovalec češke in slovenske literature in kulture ter dopisni član<ref>{{Navedi splet|title=Frfrantisek Benhart|url=http://www.sazu.si/clani/frantisek-benhart|website=www.sazu.si|language=en}}</ref> [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]; med terenskim raziskovanjem Slovenije je obiskal Lokovec in v reviji ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' objavil članek ''Ko je padavin preveč'' (1963, št.1<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ko je padavin preveč|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNUQG93R|website=www.dlib.si}}</ref>; članek je bil, vključujoč fotografije, ponovno objavljen v [[Planinski vestnik]] 1978, št. 4<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_04.pdf|title=Planinski vestnik, 1978-4, dr. Benhart: Če je dežja preveč (strani 198-202)|pages=198-202}}</ref> ) * [[Dario Cortese]] (28.7.1964 - 23.7.2021), publicist, predavatelj, avtor številnih knjig<ref>{{Navedi splet|title=Knjige|url=https://www.divjahrana.si/home|website=www.divjahrana.si|accessdate=2025-05-26}}</ref> o divji hrani in nabiralništvu, urednik in izdajatelj. Poti so ga vodile tudi na Lokovško planoto. V knjigah, publikacijah in člankih je pisal tudi o lokovški krajini in njeni "divji" naravni dediščini. * [[Igor Dakskobler]]<ref>{{Navedi splet|title=Dakskobler, Igor (1957–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-12-11}}</ref>, fitocenolog, botanik, fotograf, raziskovalec flore in vegetacije gozdov ter različnih negozdnih združb tudi na Banjški in Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=Proteus, letnik 82, številka 9-10, maj-junij 2020 by prirodoslovno.drustvo - Issuu|url=https://issuu.com/prirodoslovno.drustvo/docs/proteus_maj_junij_2020_za_net|website=Proteus, letnik 82, številka 9-10, 2020, Rastlinske posebnosti Banjšic v zahodni Sloveniji - Igor Dakskobler|date=2020-10-27|accessdate=2023-12-11|language=|publisher=Prirodoslovno društvo}}</ref>, član skupine raziskovalcev (Igor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango in Martina Bačič), ki je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}</ref>, v kateri je potrjena domneva Toneta Wraberja, da redka vrsta gozdni mošnjak (''[[Thlaspi sylvestre]]'', v novejših florah ''[[T. caerulescens]]'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo z vojaškimi transporti med 1. SV (seno za konje in mule). *[[Stanko Dimnik]] (1891-1980)<ref>{{Navedi splet|title=Dimnik, Stanko (1891–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007450/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, gradbeni inženir statik, šolnik, pisec planinskih, zgodovinskih in tehnoloških razprav; tolmači, da je izvor imena najvišjega hriba Lašček na Lokovški planoti v spomin na Lahe in Vlahe, ki so pred Slovani poseljevali te kraje * [[Peter Habič]] (1934-1998)<ref>{{Navedi splet|title=Habič, Peter (1934–1998) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011640/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-15}}</ref>, geograf, raziskovalec kraških predelov na Slovenskem, v znanstvenih in strokovnih besedilih pisal tudi o nastanku Lokovške planote * [[Balthasar Hacquet]] (okoli 1735–1815), med leti 1766 in 1773 je v Idriji nasledil zdravniško službo [[Giovanni Antonio Scopoli|Giovannija Antonia Scopolija]] in v zadnji četrtini 18. stoletja raziskoval hribovje/planoto Lašček; Scopoli in Hacquet sta začetnika znanosti v Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji|url=https://kvarkadabra.net/2018/12/scopoli-hacquet/|website=Kvarkadabra|date=2018-12-23|language=sl-SI|first=Sašo|last=Dolenc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kranjska flora - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/360-kranjska-flora|website=www.dedi.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Geologija alpskega sveta Slovenije - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije|website=www.dedi.si}}</ref> * [[:en:Franz_Kossmat|Franz Kossmat]] (1871-1938), avstrijsko-nemški geolog; v znanstvenih člankih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|title=»Dr. Franz Kossmat. Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung«}}</ref> je pisal tudi o geoloških raziskavah na Lokovški planoti * [[Franc Krašan]] (1840–1907)<ref>{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, botanik, terenski raziskovalec; leta 1868 je objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem je pojasnil, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice, uporabljal pa je takrat uradno poimenovanje območja Lašček (''Bericht über meine Excursion in das Lascek-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano im Görzer District vom 5. bis 8, August 1867''<ref>{{Navedi knjigo|title=Verhandlungen der Kaiserlich-Königlichen Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien|last=MBLWHOI Library|publisher=Wien, Kaiserlich-Königliche Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien|year=1858|url=http://archive.org/details/verhandlungender1868zool}}</ref>). V poročilu omenja okoliščine, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno preveriti domnevo [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], da se na območju hribovja Lašček pojavljata dve rastlinski vrsti: [[:en:Digitalis_purpurea|Digitalis purpurea]] in [[:en:Digitalis_purpurea|Centaurea Karschtiana]]. Krašan je opravil enako pot kot izhaja iz Hacquetovih popotnih poročil. Ocenil je, da je Hacquet zamešal najdišča. * [[Pavel Kunaver]] (1889-1988), naravoslovec, raziskovalec, jamar; Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam in je s pomočniki med 1. SV preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal. Leta 1921 je Planinski vestnik objavil strokovno poročilo Pavla Kunaverja ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1921_06_07.pdf|title=Planinski vestnik, 1921 - 6/7}}</ref> * [[Anton Melik]] (1890-1966), slovenski geograf. "Ustanovil je svojo geomorfološko šolo. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z [[Alpe|alpskimi]] in [[Kras|kraškimi]] [[Pokrajina|pokrajinami]] ter [[Regionalizacija|regionalizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]]." Pisal je tudi o nastanku Lokovške planote. * [[Matej Andrejevič Ternovec]] (1842–1913)<ref>{{Navedi splet|title=Ternovec, Matej Andrejevič (1842–1913) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi693073/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, pravnik, publicist, prevajalec in narodni buditelj. Za slovenski tisk je pripravil več narodopisnega gradiva, ki ga je zbral v domačih krajih (Grgar, Čepovan, Lokovec). * [[Franc Truhlar]] (1900 - 1987)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Franc Truhlar (1900-1987)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDGJEOHQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-27}}</ref>, zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo (lociranje arheoloških najdišč na specialkah); Leta 1974 je v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno rimsko utrdbo. * [[Henrik Tuma]], (1858 - 1935), [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]], [[publicist]], [[planinec]] in [[jezikoslovec]], je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček na Lokovški planoti (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. "Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh." * [[Artur Winkler-Hermaden]] (1890-1963), avstrijski geolog, med 1. SV je bil premeščen na Soško fronto, od marca 1918 je poveljeval skupini vojaških geologov, s katero je raziskoval JZ del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Soška dolina|Soško dolino]], tudi Lokovško planoto, o čemer je pisal v znanstveni razpravi "Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idricatale". Ni v sorodu z lokovško družino Winkler. * [[Tone Wraber]] (1938 -2010), botanik, univerzitetni profesor. Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4" />, v kateri je potrjena domneva<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}</ref> [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da redka vrsta [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti med 1. SV - seno za konje in mule)   === Kultura, umetnost, oblikovanje === * Peter Bevk<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://7fb5667a-8620-4119-9da0-ab4fd9015b4c.filesusr.com/ugd/395d73_e5101ddff965443499c3e4be5f837249.pdf|title=Idrijske novice, št. 483, 24.04.2020, stran 14|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> (22.2.1854 - 13.12.1931), cerkljanski zidarski mojster, leta 1901 sodeloval pri zamenjavi oken na lokovški župnijski cerkvi in leta 1905 izdelal Načrt za zgradbo nove mrtvašnice in shrambe za paramente v Lokovcu (kapela ob župnijski cerkvi) * [[Stanko Jericijo]] (1928-2007), skladatelj, zborovodja, duhovnik in pedagog; leta 2001 je uglasbil pesem Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je napisal in natisnil Valentin Stanič v času kaplanovanja na Banjšicah (1802–1809) * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivan Kraigher] (1908-1976), gradbeni projektant, po 2. SV je deloval na Goriškem pri obnovi v vojni porušenega podeželja (Tehnična baza Čepovan, Okrajni INOO za Grgar), v letih 1954 in 1955 je projektiral in izdelal načrte ter dokumentacijo za Dom zadruge Gornji Lokovec. * [[Pavla Leban]] (1913 - 1993)<ref>{{Navedi splet|title=Leban, Pavla (1913–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921520/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, ljudska pesnica s psevdonimom Ljubinica; Katalog uporniškega pesništva navaja njeno povezanost z Lokovcem v obdobju februar 1945 in 6. marec 1945<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Data:Katalog_uporni%C5%A1kega_pesni%C5%A1tva.tab|title=Katalog uporniškega pesništva}}</ref> * [[Zmago Posega]] (1959-2009)<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Posega|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/zmago-posega/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, akademski kipar, avtor reliefa Svetogorske Matere božje v Mokrinovi kapelici v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec, ki je vpisana v RKD. * [[Jakob Raspet]]<ref name=":6" /> <ref>{{Navedi splet|title=Raspet, Jakob (1836–okoli 1886) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943880/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-26}}</ref>(1836 - okr. 1886), kipar in podobar iz Cerkna, avtor podobe presvetega Srca Jezusovega (l. 1873) za lokovško cerkev. * [[Valentin Stanič]] (1774-1847), duhovnik, gornik in alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec. Med Staničevim obdobjem na Banjšicah (1802–1809) je v tej kaplaniji uredil prvo šolo, za učence pisal preproste in poučne pesmi, jih učil petja, v naravi z njimi telovadil in jim kazal zdravilna zelišča. Z majhno tiskarno je poskrbel za tisk lastnih in prevedenih pesmi, med katerimi je tudi Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je leta 2001 uglasbil Stanko Jericijo iz Avč. Edino planinsko pot v kraju, pot na Lašček, je vzpostavilo in zanjo skrbi po njem poimenovano Planinsko društvo "Valentin Stanič" Kanal. * [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]], orglarski mojster iz Rogaške Slatine, pri katerem so bile naročene [[orgle]] z enim manualom (izdelane leta 1973 na Nizozemskem), ki so od leta 2001 v lokovški cerkvi * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950190/ Rafael Trpin] (1944–), akademski slikar, risar, likovni pedagog, fotograf, pisatelj, domoznanec, pohodnik; o svojih pohodih po Lokovški planoti je objavljal v Planinskem vestniku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf#page=494|title=Planinski vestnik, PV_1991_11 stran 494, Lašček in Lokovec - Poti med ogradami in pustimi razvalinami}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2013_10.pdf|title=Planinski vestnik PV_2013_10, stran 45, Skozi Gorenji Lokovec, tudi čez Lašček}}</ref>, v dveh avtorskih knjigah ''Klanec do doma 1,'' po kateri je bil leta 2011 posnet [https://bsf.si/sl/film/klanec-do-doma/ film]'','' in ''Klanec do doma 2'' objavlja tudi risbe, slike in zgodbe lokovških domačij, ki jih je obiskal med leti 1997 in 2017. Avtor o knjigi ''Klanec do doma 2'' pravi: <blockquote><small>"''Moje poti se s staranjem iztekajo. Kmečke steze je v veliki meri uničil žled 2014. leta. Nekaj malega ohranjajo lovci, gozdarji nikakor. Tu in tam kaj drobižastega rešujejo trimarji, turistični delavci, v svoj konec zagledani krajani. Vsega naštetega je daleč premalo. Gozdovi žive neugnano dalje, v nekaj letih se bodo obnovili in tudi posrebali ogromen del današnje kmečke lepote, lahko bi rekli – krajine. Poleg hiš in poti izginevajo košenice in gorski travniki, z njimi pa množica rastlin, ki so se v stoletjih naučile živeti prav tam. Lepa prihodnost se piše le gozdnim rastlinam. Tehnika risanja z mehkim svinčnikom ponuja nekaj plastičnosti, kar včasih prav pride. S senčenjem je mogoče doseči posebne svetlobne učinke, celo ponazoritev letnih časov. Z besedilom opremljene risbe so praviloma doslej neobjavljene. Besedila so zložena v moji znani maniri, spoštljivo. Spoštovanje si vsi ti rovtarski domovi neskončno zaslužijo (in njihovi graditelji), naj gre za s podatki obogaten tekst ali pa bolj čustven zapis s sobotnih poti. Zavedal sem se, da morajo biti narisane stavbe dobro umeščene v svoje klance. Pomagala mi je plastična obdelava motivov. Risbe so narejene po prejšnjih skicah na terenu, zadnje čase vse več tudi po fotografijah. Večji del risb je nastal leta 2006. Zbirko sem dopolnjeval še v letih 2013 in 2017. Skoraj vsa besedila so bila na papir vržena 2012. leta. Nekaj novih je bilo dodanih 2017. Odmevi na prvo knjigo »Klanec do doma« so bili izjemno dobri. Pohvale so prišle iz vrst mojih prijateljev, poznavalcev rovtarskih razmer, tudi ljubiteljev moje pisane besede – pa še iz bolj razgledanih kmečkih sosesk."''</small></blockquote> * [[:it:Giuseppe_Ungaretti|Giuseppe Ungaretti]] (1888-1970), italijanski pesnik, pisatelj, prevajalec in novinar. Italijanski članek o Lokovcu na Wikipediji piše, da je bil pesnik med 1. SV v Lokovcu kot preprost vojak in ga v pesmi »Commiato« omenja z imenom Locvizza. Skoraj zagotovo je to napaka in ne gre za Lokovec ampak za Lokvico<ref>{{Navedi splet|url=https://mydbook.giuntitvp.it/app/books/GIAC89_G8969162Q/html/402|title=Locvizza* il 28 settembre 1916}}</ref> na Krasu, tudi glede na letnico nastanka pesmi 1916 v primerjavi s časovnico bitk na posameznih bojiščih Soške fronte ter upoštevajoč navedbe drugih virov. * [[Tomaž Vuga]], arhitekt in urbanist<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vuga|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/tomaz-vuga/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, avtor strokovnih člankov, publikacij in knjig, avtor Spomenika padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja postavljenega ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec. Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Vpisan je v RKD. === Etnološka, kulturna, tehniška in naravna dediščina === *Rado Bolčina in [[Mara Bolčina]], upokojena prosvetna in športna delavca iz Čepovana<ref>{{Navedi splet|title=Čepovan med 1. svetovno vojno|url=https://www.kamra.si/novice/cepovan-med-1-svetovno-vojno/|language=sl-SI}}</ref>, urednika publikacij in zbornikov, avtorja publicističnih in strokovnih člankov (zborniki: Oblačilna kultura na Trnovsko-Banjški planoti, Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, Zgodbe iz šolskih klopi: ob 150-letnici šolstva v Čepovanu, drugi), strokovna sodelavca Kulturno turističnega društva Lokovec; Mara B. je prejemnica [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]] * [[Zoran Božič]] (1951-2021), doktor znanosti, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, strokovni sodelavec Kulturno turističnega društva Lokovec * [[Justina Doljak]], zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, upokojena učiteljica, raziskovalka krajevne zgodovine, so-avtorica in urednica zbornikov ter knjig o dediščini in ljudeh v Grgarju in okoliških krajih<ref>{{Navedi novice|title=PRIČEVALCI: Justina Doljak|date=27.9.2022|publisher=RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174901754?s=tv}}</ref> * [[Petra Kolenc]]<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Petra Kolenc {{!}} ZRC SAZU|url=https://rpng.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/petra-kolenc-sl|website=rpng.zrc-sazu.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref>, doktorica znanosti, raziskovalka, urednica, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec *[[Pavel Medvešček]] (1933-2020), slovenski pisatelj, publicist, grafik, slikar, zbiralec in interpretator ljudskega in mitskega izročila na Lokovški planoti *[[wikidata:Q66132424|Inga Miklavčič Brezigar]], magistra znanosti, etnologinja, pobudnica vzpostavitve kovaškega muzeja v Lokovcu, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o etnološki in tehniški dediščini Lokovške planote, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, prejemnica [[Murkova nagrada|Murkove nagrade]] za življenjsko delo * Jerica Mrak Pestotnik, magistra znanosti, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in okoliški krajini *Elza Pavšič, arhitektka, oblikovalka kovaških izdelkov, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in krajini, strokovna sodelavka KTD Lokovec *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942010/ Rafael Podobnik]- Raf, mojster fotografije, med terenskimi raziskovanji s sodelavci (P. Medvešček, R. Terpin) fotografiral lokovško dediščino (narava, izročilo starovercev) *Jože Prah, gozdar, predsednik Komisije za evropske pešpoti (KEUPS), strokovni sodelavec KTD Lokovec za področje oglarjenja in smolarjenja *[[Božidar Franc Premrl]]<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-12-22|language=sl-SI}}</ref>, raziskovalec kamnite dediščine, v knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref>{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>, opisuje lokovške kamnoseke in kamnoseško dediščino Lokovca === Šolstvo === * [[Franc Cicero]], rojen v Šmihelu (Šempas), učitelj<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto1899, str. 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQQVBNFG|website=www.dlib.si}}</ref> v Lokovcu (1891-1899), kamor je bil premeščen s Trnovega (v Trnovskem gozdu), ker se je tam sprl z duhovnikom (l. 1892 se je v Lokovcu poročil z domačinko Nežo roj. Medved, vdovo Pičulin) * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči|Rihard Gorjup]] (1876 – 1965), učitelj v Lokovcu (1901)<ref>{{Navedi splet|title=Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si|url=https://www.dlib.si/|website=www.dlib.si}}</ref> * [[Franc Leban]], učitelj v Lokovcu (1888-1889)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1136/Popotnikov_koledar_za_slovenske_ucitelje-1888.pdf|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1888, stran 96}}</ref> * [[Peter Medvešček]] (1859–1932)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi356974/|title=Slovenska biografija}}</ref>, učitelj v Lokovcu (1887), kjer se je poročil (1885) , šolnik, politik, publicist * Fran Mermolja (1879–1966)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi361108/|title=Fran Mermolja}}</ref>, učitelj v Lokovcu * [[Franc Mlekuž]] (1900-1973)<ref>{{Navedi splet|title=Mlekuž, Franc (1900–1973) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, po 1. SV je do l. 1926 imel potovalni pouk na šolah Vrata in Lokovec * Stanko Murovec (1906-1982)<ref>{{Navedi splet|title=MUROVEC, Stanko|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/murovec-stanko/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-11-10|language=sl-SI}}</ref>, učitelj v Spodnjem in Srednjem Lokovcu v letih 1927-1929 * [[Marija "Minka" Pahor]], rojena Lavrenčič (1908–1998)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940200/|title=Marija "Minka" Pahor, rojena Lavrenčič (1908–1998)}}</ref>, učiteljica v Gornjem Lokovcu, publicistka, kulturna delavka * Edvard Pitamic, učitelj v Lokovcu 1910 (iz Tolmina, VIR: Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II) * [[Ana Marija Rijavec]] (1942-2015), leta 1961 učiteljica na šoli v Gorenjem Lokovcu<ref>{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narava Planota, Lokve|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|location=2016}}</ref> * Anton Rust(i)ja, učitelj v Lokovcu (1888)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWLWHIHH|title=Koledar Družbe svetega Mohora: za prestopno leto 1888, str. 7}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/1135|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 S popolnim šematizmom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slo. delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886/7|publisher="Sv. Cirila", Maribor}}</ref> * [[Zora Tusulin - Ausec]] (1902 - 1983), učiteljica, članica organizacije TIGR, partizanka<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-uporniki-dobrovoljci-in-vojaki12345678.pdf|title=Slovensk uporniki, dobrovoljci in vojaki|date=2017}}</ref>»Srna«. Rojena je bila v Kobaridu. Diplomirala je l.1923 na tolminskem učiteljišču. Najprej je bila učiteljica v Osnovni šoli pri Sv. Luciji (Most na Soči). Ker se ni vpisala v fašistično stranko, so jo 1. 10. 1926 premestili v Srednji Lokovec. * [[Andrej Vendramin]] (1891-1978), "Goriški Schlinder" - »neznani [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi|pravičnik]] iz Solkana«<ref>{{Navedi novice|title=Goriški »Schindler«|date=27.1.2014|newspaper=Primorski dnevnik|url=https://www.primorski.eu/goriska/224006-goriki-schindler-ADPR236644}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Andrej Vendramin - goriški Schindler|date=21.2.2014|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/andrej-vendramin-goriski-schindler/330395|others=RTV Slovenija}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Jud in Slovenec, združena pri reševanju judovskih otrok|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/37805|website=www.sistory.si|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31016/Zgodovina_otrostva.pdf|title=Zgodovina otroštva|date=2012|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije}}</ref>je pomagal pri reševanju 73 preganjanih mladih Judov med holokavstom in je uvrščen v zbornik Slovenski pravični med narodi<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/939/3983/449-1?inline=1|title=Slovenski pravičniki med narodi, Andrej Vendramin - stran 90|publisher=ZRC SAZU}}</ref>; učitelj v Lokovcu, kjer se je l.1918 poročil<ref>{{Navedi splet|title=Matična knjiga poročenih, zvezek III - ŠAK Ž Lkc MKP 3 {{!}} Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Lkc+MKP+3/?pg=77|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref> z domačinko Marijo roj. Leban, in kjer je bil rojen njegov sin [[Cvetko Vendramin]] (1927–)<ref>{{Navedi splet|title=Vendramin, Cvetko (1927–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769991/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, slikar samouk === Drugo === * [[Mario Abram]] (1920-2004)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917611/|title=Mario Abram}}</ref>, časnikar, politik, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. * [[France Bevk]] (1890-1970), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[politik]], v knjigi Pot na svobodo<ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v svobodo|url=https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&id=xtn4Vv9IjMAC&focus=searchwithinvolume&q=Lokovec|publisher=Lipa|date=1965|language=sl|first=France|last=Bevk}}</ref> piše o partizanskih bojih med 2. SV, katerih udeleženec je bil, in lokovški krajini "..''.Skalnate čeri in kotanje, v njih le za prgišče rjave prsti. Siromašna, stokrat preizkušena vas, kraj številnih bitk med okupatorjem in partizani. Ob pogledu nanjo, sem si stokrat zastavil vprašanje: Kako se da le za grižljaj kruha iztisniti iz teh divjih skal? Vendar je bila zvestoba večja in njihove žrtve bogatejše kot v nekateri bogati vasi..."'' * [[Walter Chiesa]], se v članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (prevod iz vira z več informacijami: publikacija Borc San Roc 8, 1996) posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki v italijanščini in slovenščini vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Piše, da je silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete končnica » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč [[Langobardi|langobardskega]]/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) gozd. * [[Zoran Dietz]] (1901–1978)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, zdravnik; od 9. maja 1945 do 15. septembra 1947 delal kot zdravnik goriškega okrožja in po nekaj dni na teden odhajal v cono B v krajevne ambulante (Grgar, Ravne, Banjšice, Srednji Lokovec, Čepovan, Lokve, Trnovo, Ravnica) * [[Vladimir Kenda]] (1915-1997)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|title=Vladimir Kenda}}</ref>, časnikar, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. == Religije == === [[Cerkev (organizacija)|Krščanska cerkev]] === ==== [[Duhovnik|Duhovniki]] in cerkveni dostojanstveniki ==== * [[Metod Pirih]] (1936–2021)<ref>{{Navedi splet|title=PIRIH, Metod|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pirih-metod/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2023-11-10|language=en-US}}</ref>, koprski škof, teolog, duhovnik, pedagog, rojen v Lokovcu, pokopan na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] * [[Vladimir Pirih]] (1922-2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174424526|title=RTV Slovenija, Pričevalci (video)}}</ref>, rojen v Lokovcu, duhovnik, dekan, podravnatelj v Malem semenišču na Reki, škofijski tajnik na Reki, stolni [[vikar]] v Kopru, organist, pevovodja, avtor okoli 900 skladb, kulturni delavec ==== [[Redovne zaobljube|Redovnice]] ==== * <small>s. Jožefa Bremec (Podšpikarska)</small> * <small>s. Sholastika Pirih (Kačerjeva)</small> * <small>s. Ana Slivka (Gamžičeva)</small> * <small>s. Gizela Winkler (Mežnarjeva)</small> <small>*Vsi trije navedeni Pirihovi so krvni sorodniki.</small> ==== Župniki, vikarji, kaplani, kurati v Lokovcu (po časovnem zaporedju) ==== {| class="wikitable" |+ !ime, obdobje !ime, obdobje |- |<small>Janez Šavnik, prvi kaplan (1800-1817)</small> |<small>Valentin Pirec (1914-1915)</small> |- |<small>Anton Zdravljič (1817-1829)</small> |<small>Evgen Bregant (1915-1917)</small> |- |<small>Franc Štrekelj (1830-1932)</small> |<small>[[Peter Butkovič]] (1888–1953)<ref>{{Navedi splet|title=Butkovič, Peter (1888–1953) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi154471/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-29}}</ref>, ugankar, pisatelj, prevajalec, urednik, ilustrator, kaplan na Lokvah, od koder je soupravljal Lokovec (1916–1922)<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2024-01-27|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref></small> |- |<small>Tomaž Štrekelj (1832-1835, umrl in pokopan v Lokovcu )</small> |<small>Janez Brezavšček (1917)</small> |- |<small>Luka Trušnovec (1836-1840)</small> |<small>[[Herman Trdan]] (1892–1970)<ref>{{Navedi splet|title=Trdan, Herman (1892–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950490/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, duhovnik, narodni delavec, slikar, med 1. svetovno vojno in po njej kurat v Lokovcu (1917-1918)</small> |- |<small>Luka Nagode, prvi vikar (1840-1854)</small> |<small>Jakob Vončina, župnik; Štefan Pignatari, kurat (VIR: A. Gabršček, Goriški Slovenci II, 1918)</small> |- |<small>Anton Kavčič (1854-1863)</small> |<small>Franc Močnik (1918-1920)</small> |- |<small>Franc Košuta (1863-1869)</small> |<small>Štefan Pajntar (1921-1927)</small> |- |<small>Janez Jug (1870-1882)</small> |<small>Franc Širaj, dolgoletni župnik v Lokovcu, kjer je pokopan (1921-1941)</small> |- |<small>Tomaž Rutar (1882-1890)</small> |<small>Ivan Hlad, upravitelj iz Čepovana (1961-1962 in 1977-1980)</small> |- |<small>Anton Pipian (1890-1892)</small> |<small>Franc Zagoršek, služboval v Čepovanu, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Alojzij Bratina]], kurat v Lokovcu (1892-1896, Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov|publisher=V Ljuljana : [s.n.]|date=1866|last=PIMS - University of Toronto|first2=Johann|last2=Bleiweis}}</ref></small> |<small>Vladimir Rijavec, služboval na Banjšicah, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Štefan Krkoč]], vikar v Lokovcu (Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|last=Bleiweis|first=Johann|publisher=PIMS - University of Toronto|year=1866|location=V Ljubljana : [s.n.]|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov}}</ref></small> |<small>[[Martin Pavlin]] (1927-2013), v letih 1962-1977 zadnji župnik v Lokovcu, kjer je bival 15 let, župnik na Banjšicah in v Kalu nad Kanalom (do 2006)</small> |- |<small>Vincenc Mežan (1896-1906)</small> |<small>Janez Kržišnik (1980-1988)</small> |- |<small>Franc Šmid (1906-1907)</small> |<small>Evgen Gantar (1988-1995)</small> |- |<small>Franc Klanjšček, (so)ustanovitelj prve kovaške zadruge l. 1911 (1907-1914), iz Lokovca odšel na bojišče 1. SV v Galicijo, po vrnitvi služboval v Levpi</small> |<small>Stanko Šemrl (1995-1998)</small> |} == Žrtve vojn == === Žrtve 1. svetovne vojne === V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih 317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti in njeni okolici. Njihovi posmrtni ostanki so bili v tridesetih letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče. Obeležja: * Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik (padlim v) [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. * Lajos Mớritz, učitelj, AO vojak v 1. SV; madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|website=web.archive.org|accessdate=2023-12-17|archive-date=2023-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem doživljanju vojaških spopadov, zapisanih v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Ernest Schwarzer<ref name=":0" /> pl. [[Heldenstamm]] (1896-1917), zadnji vitez plemeniti Heldenstamm iz Koprivnice pri [[Brestanica|Brestanici]], zaradi s strani družine prepovedane ljubezni si je večkrat odlikovan AO vojak na Soški fronti med 1. SV vzel življenje in bil pokopan v Lokovcu. * ''Slovenskim vojakom, umrlim med 1.SV na vzhodni fronti na strani AO v bojih proti ruski armadi, je Slovenija leta 2018<ref>{{Navedi splet|url=https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|title=100 let prve svetovne vojne, Pot miru|accessdate=2024-02-06|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206114633/https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|url-status=dead}}</ref> postavila spomenika v Gorlicah na [[Poljska|Poljskem]] in v ukrajinskem [[Lvov|Lvovu]]. Med njimi so bili tudi Lokovčani.'' === Žrtve 2. svetovne vojne === Nemci so požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je med vojno umrlo 72 domačinov. V Register kulturne dediščine vpisana obeležja: * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj. Postavljena je bila 19. septembra 1971. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spomenik [[Franc Mermolja-Mitja|Francu Mermolji-Mitji:]] Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. Franc je bil kulturnik briškega bataljona in sin družbeno političnega delavca in zobozdravnika Mermolja Lamberta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923790/|title=Mermolja Lambert}}</ref> * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u - Blažu<ref>{{Navedi novice|title=Modmapng (Mapiranje modernistične Nove Gorice)|date=2020|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/darko-marusic/}}</ref> , narodnemu heroju, ki je padel v Spodnjem Lokovcu 17. novembra 1943, ko je vodil briško mladinsko delegacijo na pokrajinsko konferenco Zveze slovenske mladine. Spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952 ob cesti v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. == Povezave == * [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Gorica]] * Žrtve I. SV<ref>{{Navedi splet|title=Žrtve 1. svetovne vojne|url=https://zv1.sistory.si/?lang=sl|website=zv1.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [https://en.wikipedia.org/wiki/World_War_I_casualties] * Žrtve II. SV<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Slovenije - SIstory|url=https://www.sistory.si/zrtve|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}</ref> * Arhivski fondi Matricula Online<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|title=Škofijski arhiv Koper}}</ref> * ProLoko, publikacija KTD Lokovec, ISSN 1854-0937, 2002-2024, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Lokovec]] * [[Lokovška planota]] * Arhiv v Gorici (Italija)<ref>{{Navedi splet|title=Liste di leva – Archivio di Stato di Gorizia|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|accessdate=2024-05-02|language=it-IT|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502064541/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|url-status=dead}}</ref> * Nagrajenci občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/wtoh2krd/priznanja_song.pdf|title=Nova Gorica, SONG, MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[:Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Ljudje po mestu v Sloveniji]] == Viri == [[Kategorija:Lokovec]] 0s5dq3t4anci554qo0tvyxx1dol5y08 6742514 6742513 2026-08-25T12:16:14Z LiWinBra 205099 /* Domačini in z Lokovško planoto rodovniško povezane osebnosti */ 6742514 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Seznam osebnosti povezanih s krajem}} {{glavni|Lokovec|Lokovška planota}} '''Seznam osebnosti''', ki so rodbinsko ali z življenjskimi aktivnostmi povezane z današnjo [[Lokovška planota|Lokovško planoto]], katere večji del pokriva vas [[Lokovec]], se dopolnjuje. Lokovška planota sega v tri občine: [[Mestna občina Nova Gorica]] (pretežni del), [[Občina Kanal ob Soči]] in [[Občina Tolmin]]. == Priimki == <small>dr. Vojko Pavlin v knjigi Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507) piše, da okoli leta 1500 takrat gozdnato območje današnjega Lokovca ni bilo stalno poseljeno. V Urbarju so med navedenimi kraji tudi pred 500 leti že naseljene lokacije v bližnji okolici Lokovške planote in priimki, ki jih 200 let pozneje srečamo pri priseljencih v Lokovce. Pregled prvih priimkov na Lokovški planoti in primerjava s krajem starejše omembe istih priimkov v Urbarju nakazuje smeri priselitve: Ariaw, <u>Ariawecz</u> (Erjavec/Rijavec: Lom, Spodnja Vrtojba), <u>Brathusch</u> (Bratuž: Hum pri Kalu nad Kanalom, Kal nad Kanalom, Kozana, Peč pri Sovodnjah, Bukovica), <u>Bremiz</u> (Bremec: Na goriških planotah pogost priimek Bremec je povezan z naseljem Bremci (Brenich) pri Kalu na Banjško-Lokovški planoti, ki je v Historični topografiji Primorske do leta 1500<ref>{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si|accessdate=2023-12-26}}</ref> na podlagi gradiva Milka Kosa omenjeno že v obdobju ok. 1370. Med prvimi naseljenci (Gornjega) Lokovca je bilo največ družin Bremec), <u>Kargo</u> (Čargo: Mrcinje), <u>Leban</u> (Grgar - kraj v SHT omenjen pred l.1292), <u>Mamecz</u> (Mamec: Ločnik), <u>Mrackh</u> (Mrak: Lom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450), <u>Pirich</u> (Pirih: Hum pri Kalu, Kal nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, Koprivišče - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450 in 1475, Senica pri Levpi - Levpa omenjena v SHT v l.1430-1450), <u>Podgornik</u> (Čepovan - kraj v SHT omenjen l.1296), <u>Schuligoy</u> (Šuligoj: Solkan, Orehovlje, Ročinj, Dol pri Kalu nad Kanalom - kraj v SHT omenjen v l.1430-1450, priimku je slično ime zaselka Šulgi v zgornjem delu Čepovanskega dola.)</small> === <small>Priimki</small><ref>{{Navedi splet|title=Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2002/8244/1634|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|language=en|first=Silvo|last=Torkar}}</ref> <small>prvih prebivalcev Lokovca (Lokoviz, Locoviz, Locovizh):</small> === * <small>v župnijski poročni knjigi za Čepovan so v prvi polovici 18. stoletja (1737-1749) vpisane poroke ženinov in nevest iz Lokovca s priimki: [[Bremec]] (Bremiz), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kolenc]] (Collenz), [[Kuštrin]] (Custrin), Murovec (Muraviz), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrag), [[Pirih]] (Pirich), [[Šuligoj]] (Sulgoi)</small> * <small>za Kal nad Kanalom vpisi v župnijskih knjigah v drugi polovici 18. stoletja prinašajo pestrost priimkov in potrjujejo različnost porekla prebivalcev, hišne številke pa precejšnjo poseljenost (leta 1785: h.št.127; leta 1796: h.št.142): [[Bratuž]]/[[Bratuš]] (Bratus), [[Bremec]] (Bremiz, Bremizh), [[Brezavšček]] (Bresouszik), [[Čargo]] (Chiargo), [[Gorjup]] (Goriup, Goriupp), [[Grosar]] (Grofsar), [[Hvala]] (Hvalla), [[Humar]]/[[Kumar]] (Cumar), [[Kogoj]] (Cogoi), [[Kolenc]] (Kolenz, Kollenz), [[Kovačič]] (Covazig, Covacig), [[Kuštrin]] (Kustrin, Custrin), Lapanja (Lapagna), [[Leban]], Lipičar (Lipizar), [[Nemec (priimek)|Nemec]] (Nemiz), Mamic/Mamič (Mamiz), Mauri, [[Mokrin (priimek)|Mokrin]] (Mocrin, Mockrin), [[Mrak (priimek)|Mrak]] (Mrack), Murovec (Muraviz), [[Obrekar]], [[Pavšič]] (Pafsig), Pertout, [[Pirih]] (Pirich), [[Pisk]] (Pisek), [[Podgornik]], [[Povšič]] (Pousig), [[Renko]], [[Rijavec]] (Riaviz), Šavle/Šaule/Šauli (Saule, Sauli), Štulc (Stulz), [[Šuligoj]] (Suligoi, Sulligoi), [[Vončina]] (Wanzina, Voanzina, Wanzhina, Wonzhina, Woncina, Wonzina, Wonzin), [[Voglar]], [[Žbogar]] (Sbogar).</small> * <small>za Lom (Kanalski, Tolminski) so v drugi polovici 18. stoletja v župnijskih knjigah vpisani priimki Lokovčanov in Lokovčank živečih v skrajnih S in SZ zaselkih kraja: Pousig, Krascig, Cogoj, Muraviz, Stulz</small> <small>Nekateri priimki so bili prisotni le kratko obdobje, izginili so iz različnih razlogov, največkrat zato, ker ni bilo potomcev ali so bile v družini le hčerke, ali se je družina odselila. Matične knjige za Lokovec so bile vzpostavljene šele leta 1800. VIR: Matricula Online</small><ref name=":5" />. <small>[[Rodoslovje|Rodoslóvje]] ali genealogíja je [[Pomožne zgodovinske veda|pomožna]] [[Zgodovina|zgodovinska]] [[veda]], ki proučuje in zasleduje [[Družina|družinsko]] poreklo in na osnovi [[Pisni viri|pisnih]] in [[Ustni viri|ustnih virov]] sestavlja [[Družinsko drevo|družinska drevesa]]. Novi časi prinašajo različne tudi amaterskim rodoslovcem dostopne digitalne vire in rešitve, s pomočjo katerih spoznavamo poreklo priseljencev, družinske povezave in širjenje poselitve tudi na Lokovški planoti.</small> == Domačini in z Lokovško planoto rodovniško povezane osebnosti == * [[Lojze Bratuž]] (1902–1937), [[Slovenci|slovenski]] [[zborovodja]], [[skladatelj]] in [[Antifašizem|protifašist]], njegov oče in očetovi predniki so bili iz Lokovca (Pocutovi) in Čepovana * [[Almira Bremec]], slikarka in grafičarka<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1004690/|title=Slovenska biografija}}</ref>, po starših iz Lokovca * [[Milko Bremec|Milko Melhior Bremec]] (1890–1971), inženir strojništva, inovator, projektant in organizator kovaške ter kovinske industrije, nestor slovenskega industrijskega kovaštva, vodilni pobudnik prehoda iz obrtniškega na industrijsko kovaštvo v Lokovcu, na Muti in v Zrečah<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/646845/Milko%20Bremec%20in%20Walter%20Mach%20-%20graditelja%20kovaske%20industrije%20na%20Slovenskem.pdf|title=Občina Zreče|website=Milko Bremec in Walter Mach - graditelja kovaške industrije na Slovenskem}}</ref>. Njegovi predniki so živeli v Gorenjem Lokovcu na domačiji Klanfar, od koder se je Milkov stari oče Janez okoli leta 1844 odselil v Ljubljano. * [[Ljubka Čargo]], političarka - mestna svetnica MO Nova Gorica v več mandatih, iz Lokovca * [[Anej Černe]] <ref>{{Navedi splet|url=https://www.dss.si/cerne-anej.html|title=Černe Anej}}</ref>, domačin<ref>{{Navedi novice|title=Navdih ob sončnem zahodu|date=10. 10. 2013|url=https://primorske.svet24.si/2013/10/10/navdih-ob-soncnem-zahodu}}</ref>, skladatelj, prejemnik Prešernove nagrade (Akademija za glasbo Ljubljana, 2018) * Miha Humar (1876-1942) in Štefan Humar (1885-1963), iz hiše po domače pri Mraku v Srednjem Lokovcu: brata zidarja * [[Pavla Jarc]] (roj. Kurtović), umetnostna zgodovinarka, vodja Mestne galerije Nova Gorica, prej dolgoletna direktorica Kulturnega doma Nova Gorica, po prednikih z materine strani iz Lokovca * [[Ljoba Jenče]], prejemnica državne medalje za zasluge, častna občanka Cerknice, ohranjevalka ljudskega spomina<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/napovedniki-tv-oddaj/175105656|title=RTVSLO, TV oddaja PROFIL}}</ref>, pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica vokalnih in pripovedovalskih delavnic, avtorica knjig in člankov, strokovna sodelavka Kulturno turističnega društva Lokovec, po rodu iz Lokovca * [[Marijan Kogoj]], zgodovinar, profesor, upokojeni ravnatelj, prejemnik priznanja MONG<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-2467/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica|title=ULRS, Sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Nova Gorica|date=2013}}</ref>, po starših iz Lokovca * Anton Kuštrin (1882-1942), po domače pri Gamzinu: delal krniže, štirne, kamnita korita * [[Viktor Ličer]] (1925–2016), tajnik Kovaške zadruge Lokovec (ko je kovaštvo na Lokovški planoti oživljal Milko Bremec) * [[Bojan Maraž]], oblikovalec<ref>{{Navedi splet|title=Maraž, Bojan (1954–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi925060/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-12-06}}</ref>, fotograf, snemalec; po materini strani iz Lokovca * [[Mojca Maver Podbersič]], glasbena pedagoginja, zborovodkinja, po materini strani iz Lokovca * Franc Mokrin (1905-1962), po domače Pajer: štancar in vseznal, tudi tišler, leta 1954 je špičkal vse kamne za šolo pri Kolencu v Spodnjem Lokovcu * [[Vida Mokrin Pauer]], pesnica in pisateljica, po starših iz Lokovca * Alojzij Murovec (1864-1946), po domače Šmonov Luiž iz Gorenjega Lokovca, štancar (klesar) samouk in zidar: izdelal nenavadno nabožno znamenje na Murovčevi Lazni v Lokovcu * [[Andrej Murovec]] (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek, rojen in umrl v Kanalskem Lomu, njegov oče je bil iz Lokovca<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Murovec (1815–1884), ljudski podobar in kamnosek|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/andrej-murovec-1815-1884-ljudski-podobar-in-kamnosek/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref> * [[Alojz Pavšič]] (1901 - 1985)<ref>{{Navedi splet|title=Pavšič, Alojz (1901–1985) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940610/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, fotograf, organist samouk in kulturno-prosvetni delavec, iz rojstnega Kanalskega Loma se je preselil na Most na Soči in leta 1961 v Solkan, kjer je imel fotografski atelje<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Pavšič (1901–1985), kulturni delavec, planinec, fotograf|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/alojz-pavsic-1901-1985-kulturni-delavec-planinec-fotograf/|accessdate=2024-10-03|language=sl-SI}}</ref>. * [[Sebastjan Peršolja]], mednarodno priznan slikar, kipar, grafik in oblikovalec, ustvarja v ateljeju v Lokovcu * Jožef Pisk (1902-1987), po domače Hrvatov Pepč iz Gorenjega Lokovca: slamokrovec * [[Darja Povšič Peršolja]], podjetnica, filantropinja (Fundacija Vrabček upanja), prejemnica priznanja MONG<ref name=":3" />, po starših iz Lokovca * [[Urška Povšič]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miloš Rijavec]], akademski glasbenik – trobentar, prejemnik nagrade MONG<ref>{{Navedi splet|title=Vsebina Uradnega lista|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1897/sklep-o-podelitvi-priznanj-mestne-obcine-nova-gorica-v-letu-2020?h=zakon%20o%20dedovanju|website=Vsebina Uradnega lista {{!}} Uradni list|accessdate=2024-12-05}}</ref> za delovanje v vlogah pedagoga, glasbenika in organizatorja, za razvoj zasedbe Big banda NOVA, glasbenega prostora na Goriškem in širše; po materi iz Lokovca * Anton Šavli (1843-1915), po domače Šuljetov iz Gorenjega Lokovca: kamnosek, izdeloval portale * [[Janja Šuligoj]], avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, lektorica, zunanja sodelavka KTD Lokovec * [[Miroslav Mirko Šuligoj]] (1927-2000), učitelj, ravnatelj, zbiratelj lokovškega kovaškega izročila, sestavljavec kronik, rezbar samouk, prejemnik nagrade Občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|title=Mirko Šuligoj : (1927-2000) : kratka biografija :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/um/sl/bib/97621507?db=um&ds=true|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-08-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> Lokovčani iz novejšega časa, ki so se tako ali drugače ukvarjali z obdelovanjem kamna: Ivan Gorjup - na Dolenjih Lavtarcah, Rok Vončina - Katornov, Janez Vončina - Na Dolenjem Humu, Tomaž Šavli - Peršoljev, Peter Pertovt - Pušičev in Avguštin Bremec - Na Gorenjih Stajah. Vir podatkov za kamnoseke, klesarje in zidarje je knjiga Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji <ref>{{Navedi knjigo|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|last=Premrl|first=Božidar|publisher=Copyright (c) 2024 authors and ZRC SAZU|year=2024|isbn=978-961-05-0906-6|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2160}}</ref>. Med kamnarske poklice se uvršča tudi apneničarska dejavnost, ki je bila na območju Lokovca zelo razvita in še ni raziskana. === Rodbine === [[Filip Leban]] (1911-1983), kovač, partizan, vojni ujetnik v 2. SV, v Jugoslaviji prejemnik [[Medalja za hrabrost (SFRJ)|medalje za hrabrost]] in [[Medalja zaslug za narod|medalje zaslug za narod]]; njegov vnuk [[Dean Leban]], domačin, kovač, umetnostni kovač, strokovni sodelavec KTD Lokovec pri ohranjanju kovaške dediščine in kreiranju kovaških umetniških izdelkov, podjetnik. Jakob Povšič (1836-1914), Franc Povšič (1873-1962), Viktor Povšič (1904-1987) in Nace Povšič, rodbina vsaj šestih generacij potomcev najverjetneje prvih lokovških kovačev in mojstrov izdelovanja rezil (fouč), v kateri je s to obrtjo začel prednik že v začetku 19. stoletja, zaslužna tudi za povojno (2.SV) obuditev tradicionalnega kovaštva. [[Joško Šuligoj]] (1954-2021), kovač, vodja prezentacijske skupine lokovških kovačev; njegov brat [[Miroslav Šuligoj Bremec]], dolgoletni predsednik Kulturno turističnega društva Lokovec, nosilec ohranjanja etnološke dediščine ter razvoja lokalnega kulturnega turizma, urednik publikacij in zbornikov, avtor<ref name=":2" /> publicističnih in strokovnih člankov, kreator in organizator etnoloških in kulturnih dogodkov<ref>{{Navedi novice|title=Miroslav Šuligoj Bremec, gonilna sila društva Lokovec|date=7.7.2019|newspaper=Primorske novice|url=https://primorske.svet24.si/2019/07/07/miroslav-suligoj-bremec-gonilna-sila-drustva-lokov}}</ref> [[Jožef Josip Winkler]] (1876-1918), Pepč Mežnarjev, v letih 1904-1912 župan županije in davčne občine Lokovec znan po liberalnih načelih, posestnik, kmet, trgovec in krčmar-gostilničar; član Mohorjeve družbe; kot AO vojak poslan na Vzhodno fronto, od koder se ni vrnil; med 1.SV so na njegovi domačiji bivali AO častniki<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/45001-46000/45421/na_fronti_2018_13_A.pdf|title=Na fronti 2018_13_A.pdf stran 40, Močnejša kot smrt je ljubezen|last=Lepej Bašelj|first=Staša}}</ref>. Nekateri njegovi znani predniki, potomci in sorodniki so: * <small>Blaž Winkler (1841-1919), Jožefov oče, od Nemcev (Trnovo-Lokve) v Lokovec poročen mlajši brat barona dr. Andreja Winklerja, član Mohorjeve družbe; v RKD vpisana kamnita štirna na vaški cesti med hišami Pri cerkvi v Lokovcu z letnico 1892 ima inicialki BW - Blaž Winkler</small> * <small>[[Andrej Winkler|Andrej baron Winkler]] (1825-1916), Jožefov stric, pravnik in politik (c. kr. predsednik dežele Kranjske /1880 - 1892/, krminski in tolminski okrajni glavar, poslanec v goriško-gradiškem deželnem zboru in v državnem zboru na Dunaju), vitez reda železne krone II. stopnje, povzdignjen v dedni plemiški stan s stopnjo »baron« (Freiherr von Winkler)</small><ref>{{Navedi knjigo|title=Blagoslovljeni in prekleti. Del 2, Po sledeh mlajših plemiških rodbin na Slovenskem|url=https://www.academia.edu/102928397/Blagoslovljeni_in_prekleti_Del_2_Po_sledeh_mlaj%C5%A1ih_plemi%C5%A1kih_rodbin_na_Slovenskem|date=2012-01-01|first=Miha|last=Preinfalk}}</ref>. <small>Andrej baron Winkler je preko žene Marije K. A. W. roj. Obreza sorodstveno povezan s [[France Prešeren|Francetom Prešernom]], preko poroke hčerke Marie Phillipe Freiin von Winkler z grofom [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi400121/ Antonom] [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi940030/ Pace von Friedensberg] v sorodu s potomci [[Goriški grofje|Goriških grofov]], baronov [https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131599/ Attems-Petzenstein] (von Erberg), družino škofa [[Friderik Baraga|Friderika Barage]], preko poroke sina sina Egona von Winkler v sorodu s cesarsko rodbino [[Habsburžani|Habsburg]], preko porok nekaterih drugih potomcev pa še z več plemiškimi in vladarskimi rodbinami in njihovimi potomci.</small> * <small>Izidor (Dorče) Winkler (1902-1967), le 17-leten kot najstarejši Jožefov sin l.1919 prevzel domačijo in skrb za številno družino, v času fašistične Italije zagovornik naprednih idej in upornik poitalijančevanju, med 2. SV sodelavec odporniškega gibanja, vse življenje omogočal družbene in politične dogodke ter delovanje vaških organizacij v prostorih domačije in gostilne, po 2. SV tudi ustanovitev Kovaške zadruge; imel je obsežno zbirko in posojevalnico knjig, bil je lovec in lovski funkcionar</small><ref>{{Navedi revijo|date=1.5.1963|title=Izidor Winkler, 60-letnik, naš tajnik|magazine=LOVEC, XLVI. LETNIK, ŠT. 2|publisher=Lovska zveza Slovenije|page=58 (26)}}</ref> <small>(gostilna se je njega dni imenovala Pri lovcu)</small> * <small>sorodniki: [[Venceslav Winkler]] (pisatelj, Jožefov pranečak); [[Iztok Winkler]] (gozdarski strokovnjak in politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Peter Winkler]] (politik, Jožefov prapranečak, Venceslavov sin); [[Avgust Kafol]]</small><ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013450/|title=Kafol Avgust}}</ref> <small>(iz Čepovana, mož Jožefove sestrične, okrajni gozdar na Krasu in gozdarski strokovnjak); pranečakinja [[Mara Rijavec]]</small><ref>{{Navedi novice|title=RTV Slovenija, Pričevalci, Mara Rijavec|date=27.5.2015|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174338031}}</ref> <small>(učiteljica, publicistka)</small> <small>Priimek Winkler je v Lokovcu prisoten od l.1872, ko se je na domačijo Pri mežnarju (Šuligojevi) poročil Blaž Winkler, potomec dvornega gozdarja Janeza Winklerja. Janez se je odzval na poziv vlade [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in se l.1757 z nalogo vpeljati gozdarske in lesarske izboljšave z družino priselil iz [[:de:Wienerwald|Wienerwald]]<nowiki/>a (župnija Sveti križ<ref>{{Navedi revijo|date=2023-07-28|title=Samostan Heiligenkreuz|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Samostan_Heiligenkreuz&oldid=6067219|language=sl}}</ref>) na Trnovsko planoto v, za cesaričine gozdarje postavljeno, novo naselje Nemci (Tedeschi) med Trnovim in Lokvami. (V sklicu</small> <ref><big>Priimek Winkler je germanskega in židovskega ([[Aškenazi]]) izvora in pomeni "vogalni". Poklicno je to ime za nekoga, ki je obdeloval zemljo na vogalu ali je imel posel (trgovino) na vogalu, topografsko je ime za nekoga, ki je živel na vogalu vasi, v vseh pomenih je izpeljanka iz staronemške besede "winkel = vogal". V alpskih deželah in po Evropi SZ, S in SV od Alp je prisoten od 14. stoletja z zapisi Winklrn, Winclrn, Winckler, Winckhler, Petzwinkler in Winkler. Poitalijančen je bil v Vinkler, Vincleri in Contoni (cantone = vogal, kot).</big></ref> <small>je pojasnjen nastanek priimka, v sklicu <ref>TOPOGRAFIJA IN PRIIMEK WINKLER: Imena krajev na Slovenskem, ki so v preteklosti zapisana enako kot v Matičnih knjigah priimek Winkler: 1. Voglje, JV od Kranja na Gorenjskem (prvič omenjeno l. 1247)od 1247 do 1500: Winkeler, Winchlern, Winklern, Winkclern, Winkleren, Winklarn, in leta 1500: Voglaich 2. Dolnji in Gornji Kot, pri Dvoru ob Krki na Dolenjskem (prvič omenjeno l. 1313): Winchel, leta 1507: Doleynymkotzii 3. Kot, pri Igu, J od Ljubljane (prvič omenjeno l.1463: Binkchell ): Winkell (1467), Winckel(1484), Winckel (1485) 4. Kot, del naselja Trstenik pri Mirni na Dolenjskem (prvič omenjeno l.1335: Cantoni): Winchel (1341), Winkel (1436) 5. Kot pri Ribnici, na Dolenjskem: prvič omenjeno l. 1436: Winkkchel, Winkchel (1456, 1457) 6. Kot pri Semiču, v Beli krajini: prvič omenjeno l. 1434 Winkchel, Winkchell (1463),  Winkhel (1464, 1467), Winkell (1467), Winckl (1484), Winckel (1485), Angulo (1500) 7. Kot pri Veliki Slevici, J od Velikih Lašč, prvič omenjeno l. 1505: Winkel 8. Kote, del naselja Plešivica pri Žalni, JV od Grosupljega, prvič omenjeno l. 1366: Winchell, Winkchel (1433), Wynnkel (1444), Winkl (1496) 9. Koti, S od Otočca, prvič omenjeno l. 1433: Winkchel 10. Zakota, del naselja Kaplja vas pri Mokronogu na Dolenjskem, prvič omenjeno l. 1405: Winkel, Winkchl (1451) 11. V Kotu, del nekdanje vasi Grad, prvič omenjeno med 1306 in 1309: in Angulo, in Winchle; Winchel (1343), Wynkchel (1345) </ref></small> <small>so navedeni</small> k<small>raji na Slovenskem, ki so bili v preteklosti zapisani enako kot v matičnih knjigah različice priimka Winkler, v sklicu <ref>PRIIMKA WINKLER IN VOGLER - ALI GRE ZA ISTI PRIIMEK? Oba priimka sta v slovenskem prostoru prisotna in povezana s priseljenci iz nemško govorečih dežel.   "Nemški izvor slovenskega priimka ni nič posebnega, saj je nemških priimkov na Slovenskem ogromno. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki nam kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec, Zafred, Winkler, Frelih, Krapež, Štrancar … Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemškogovorečih dežel. Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci. Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominja denimo tudi ime Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini. Danes se vas imenuje Slovenska vas. VIR: www.tinomamic.eu in <nowiki>https://www.noviglas.eu/rubrike/primorski-priimki/</nowiki>"</ref> pa je zapis o morebitnem skupnem izvoru priimka Winkler in Voglar.)</small> === Lokovčanke in Lokovčani, člani etnoloških skupin in etnološki liki === * skupina <u>Domači pevci iz Lokovca</u> pod strokovnim mentorstvom Ljobe Jenče od leta 2005 ohranja ljudsko petje in etnološko izročilo; prepoznavnejši člani: Povšič N. (vodja skupine), Povšič M., Murovec M., Murovec Jože (1947-2018<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/68-43-pevcu-v-spomin|title=DRUŽINA: Pevcu v spomin|date=29.9.2019}}</ref>, tudi član goriškega MoPZ Provox in župnijskega PZ Kristusa Odrešenika Nova Gorica); leta 2012 je skupina sodelovala v predstavi samospevu-spevoigri Kovačev študent<ref>{{Navedi novice|title=Kovačev študent (Vinko Vodopivec)|date=2012|url=https://www.youtube.com/watch?v=4_5TUzWOQCY|publisher=Kromberški Vodopivci, MPZ}}</ref> ([[Vinko Vodopivec]]), ki je gostovala v številnih primorskih krajih in v domačem Lokovcu; je prejemnik priznanja JSKD * zasedba ljudskih godcev in pevcev <u>Vesel Garejnkančane</u> ohranja ljudsko petje<ref>{{Navedi novice|title=Nastop ljudskih pevcev "Garenjknčanov" iz Lokovca ob odprtju prenovljenega vodnjaka v Grgarskih Ravnah, 22. 6. 2014, Projekt LivingFountains, program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013.|date=2014|url=https://www.youtube.com/watch?v=l6l2HIIgqzw|publisher=Tourism Nova Gorica}}</ref> in etnološko izročilo * skupina <u>Lokovški kovači</u> prikazuje tradicionalne ročne kovaške spretnosti; prepoznavnejši člani: Vončina A., Šuligoj Alojzij (Lujze Terezin, 1939-2025), Šuligoj Joško (1954-2021, prvi vodja demonstratorke skupine lokovških kovačev), Mrak J., Humar F., Šuligoj J. * lik <u>Faruška Roza</u> (Rijavec V.), ljudska pripovedovalka in komičarka, ohranja domače narečje * <u>aktiv žena</u> ohranja tradicionalno lokovško kulinariko Eden od trajnih rezultatov sodelovanja nosilcev ohranjanja krajevnega izročila je zgoščenka z ljudskimi pesmimi, vižami in govorico Poslušam kovača<ref>{{Navedi splet|url=https://www.turisticnodrustvolokovec.si/sl/poslusam-kovaca-ljudske-pesmi-vize-govor|title=KTD Lokovec}}</ref>. === Izseljenci in priseljenci === Odseljevanje iz Lokovcev je prisotno vse 20. stoletje. Pred 1. SV so domačini najprej odhajali na začasno delo, potem pa so se tudi odselili v bližnja urbana središča, katerih širitev je pospešila gradnja [[Bohinjska proga|Bohinjske železniške proge]]. Med obema vojnama je bilo odseljevanje najbolj množično, ko se je večina iz ekonomskih in med italijansko zasedbo tudi narodnostnih razlogov odločila za pot v obe Ameriki. Po 2.SV je povojna obnova nove države, nova delovna mesta in gradnja novih naselij privedla do tega, da so domačije zapustili mladi, in so v Lokovcu ostajali le starejši. Potomce vsaj stopetdesetih (150) Lokovčanov in Lokovčank, ki so domače zapustili v prvi polovici 20. st. danes najdemo v Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi, Avstraliji, Afriki (Etiopija) in Evropi (Italija, Švica, Francija, Belgija, Nemčija, Anglija, Švedska, Češka, Avstrija, Madžarska, države nekdanje Jugoslavije). Ponovno priseljevanje na Lokovško planoto je prisotno od začetka 21. stoletja. Vračajo se mlajši in manj mladi potomci prve in druge generacije odseljenih, na novo pa prihajajo tujci, ki na Lokovški planoti kupujejo zapuščene starejše hiše s pripadajočimi zemljišči. Priseljenci iz Velike Britanije, Nizozemske, Francije<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi: Lucien Gorlier|url=https://www.imanalab.com/about-1-1|website=iManaLAB|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref>, Italije, Avstralije... vidijo Lokovško planoto poleg počitniške tudi kot bivanjsko in poslovno destinacijo. == Osebnosti, raziskovalno in delovno povezane z Lokovško planoto == === Geologija, naravoslovje === *[[Jurij Andjelić - Yeti]], jamar, fotograf, avtor člankov, kot geolog in jamar je bil pogosto na Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=P. Jakopin, Jurij Andjelić - Jeti : moje jame so na Pršivcu, portret|url=https://www.jakopin.net/portraits/Jurij_Andjelic/index_si.php|website=www.jakopin.net|accessdate=2023-11-27}}</ref> * [[František Benhart]] (1924–2006), poznavalec in povezovalec češke in slovenske literature in kulture ter dopisni član<ref>{{Navedi splet|title=Frfrantisek Benhart|url=http://www.sazu.si/clani/frantisek-benhart|website=www.sazu.si|language=en}}</ref> [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]; med terenskim raziskovanjem Slovenije je obiskal Lokovec in v reviji ''[[Sodobnost (revija)|Sodobnost]]'' objavil članek ''Ko je padavin preveč'' (1963, št.1<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ko je padavin preveč|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNUQG93R|website=www.dlib.si}}</ref>; članek je bil, vključujoč fotografije, ponovno objavljen v [[Planinski vestnik]] 1978, št. 4<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_04.pdf|title=Planinski vestnik, 1978-4, dr. Benhart: Če je dežja preveč (strani 198-202)|pages=198-202}}</ref> ) * [[Dario Cortese]] (28.7.1964 - 23.7.2021), publicist, predavatelj, avtor številnih knjig<ref>{{Navedi splet|title=Knjige|url=https://www.divjahrana.si/home|website=www.divjahrana.si|accessdate=2025-05-26}}</ref> o divji hrani in nabiralništvu, urednik in izdajatelj. Poti so ga vodile tudi na Lokovško planoto. V knjigah, publikacijah in člankih je pisal tudi o lokovški krajini in njeni "divji" naravni dediščini. * [[Igor Dakskobler]]<ref>{{Navedi splet|title=Dakskobler, Igor (1957–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007920/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-12-11}}</ref>, fitocenolog, botanik, fotograf, raziskovalec flore in vegetacije gozdov ter različnih negozdnih združb tudi na Banjški in Lokovški planoti<ref>{{Navedi splet|title=Proteus, letnik 82, številka 9-10, maj-junij 2020 by prirodoslovno.drustvo - Issuu|url=https://issuu.com/prirodoslovno.drustvo/docs/proteus_maj_junij_2020_za_net|website=Proteus, letnik 82, številka 9-10, 2020, Rastlinske posebnosti Banjšic v zahodni Sloveniji - Igor Dakskobler|date=2020-10-27|accessdate=2023-12-11|language=|publisher=Prirodoslovno društvo}}</ref>, član skupine raziskovalcev (Igor Dakskobler, Marija Skok, Gabrijel Seljak, Jože Lango in Martina Bačič), ki je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4">{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}</ref>, v kateri je potrjena domneva Toneta Wraberja, da redka vrsta gozdni mošnjak (''[[Thlaspi sylvestre]]'', v novejših florah ''[[T. caerulescens]]'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo z vojaškimi transporti med 1. SV (seno za konje in mule). *[[Stanko Dimnik]] (1891-1980)<ref>{{Navedi splet|title=Dimnik, Stanko (1891–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007450/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, gradbeni inženir statik, šolnik, pisec planinskih, zgodovinskih in tehnoloških razprav; tolmači, da je izvor imena najvišjega hriba Lašček na Lokovški planoti v spomin na Lahe in Vlahe, ki so pred Slovani poseljevali te kraje * [[Peter Habič]] (1934-1998)<ref>{{Navedi splet|title=Habič, Peter (1934–1998) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011640/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-15}}</ref>, geograf, raziskovalec kraških predelov na Slovenskem, v znanstvenih in strokovnih besedilih pisal tudi o nastanku Lokovške planote * [[Balthasar Hacquet]] (okoli 1735–1815), med leti 1766 in 1773 je v Idriji nasledil zdravniško službo [[Giovanni Antonio Scopoli|Giovannija Antonia Scopolija]] in v zadnji četrtini 18. stoletja raziskoval hribovje/planoto Lašček; Scopoli in Hacquet sta začetnika znanosti v Sloveniji<ref>{{Navedi splet|title=Scopoli in Hacquet, začetnika znanosti v Sloveniji|url=https://kvarkadabra.net/2018/12/scopoli-hacquet/|website=Kvarkadabra|date=2018-12-23|language=sl-SI|first=Sašo|last=Dolenc}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kranjska flora - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/360-kranjska-flora|website=www.dedi.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Geologija alpskega sveta Slovenije - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/351-geologija-alpskega-sveta-slovenije|website=www.dedi.si}}</ref> * [[:en:Franz_Kossmat|Franz Kossmat]] (1871-1938), avstrijsko-nemški geolog; v znanstvenih člankih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|title=»Dr. Franz Kossmat. Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung«}}</ref> je pisal tudi o geoloških raziskavah na Lokovški planoti * [[Franc Krašan]] (1840–1907)<ref>{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, botanik, terenski raziskovalec; leta 1868 je objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem je pojasnil, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice, uporabljal pa je takrat uradno poimenovanje območja Lašček (''Bericht über meine Excursion in das Lascek-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano im Görzer District vom 5. bis 8, August 1867''<ref>{{Navedi knjigo|title=Verhandlungen der Kaiserlich-Königlichen Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien|last=MBLWHOI Library|publisher=Wien, Kaiserlich-Königliche Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien|year=1858|url=http://archive.org/details/verhandlungender1868zool}}</ref>). V poročilu omenja okoliščine, zaradi katerih se mu je zdelo pomembno preveriti domnevo [[Balthasar Hacquet|Balthasarja Hacqueta]], da se na območju hribovja Lašček pojavljata dve rastlinski vrsti: [[:en:Digitalis_purpurea|Digitalis purpurea]] in [[:en:Digitalis_purpurea|Centaurea Karschtiana]]. Krašan je opravil enako pot kot izhaja iz Hacquetovih popotnih poročil. Ocenil je, da je Hacquet zamešal najdišča. * [[Pavel Kunaver]] (1889-1988), naravoslovec, raziskovalec, jamar; Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam in je s pomočniki med 1. SV preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal. Leta 1921 je Planinski vestnik objavil strokovno poročilo Pavla Kunaverja ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1921_06_07.pdf|title=Planinski vestnik, 1921 - 6/7}}</ref> * [[Anton Melik]] (1890-1966), slovenski geograf. "Ustanovil je svojo geomorfološko šolo. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Ukvarjal se je z [[Alpe|alpskimi]] in [[Kras|kraškimi]] [[Pokrajina|pokrajinami]] ter [[Regionalizacija|regionalizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]]." Pisal je tudi o nastanku Lokovške planote. * [[Matej Andrejevič Ternovec]] (1842–1913)<ref>{{Navedi splet|title=Ternovec, Matej Andrejevič (1842–1913) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi693073/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, pravnik, publicist, prevajalec in narodni buditelj. Za slovenski tisk je pripravil več narodopisnega gradiva, ki ga je zbral v domačih krajih (Grgar, Čepovan, Lokovec). * [[Franc Truhlar]] (1900 - 1987)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Franc Truhlar (1900-1987)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDGJEOHQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-27}}</ref>, zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo (lociranje arheoloških najdišč na specialkah); Leta 1974 je v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno rimsko utrdbo. * [[Henrik Tuma]], (1858 - 1935), [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]], [[politik]], [[publicist]], [[planinec]] in [[jezikoslovec]], je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček na Lokovški planoti (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. "Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh." * [[Artur Winkler-Hermaden]] (1890-1963), avstrijski geolog, med 1. SV je bil premeščen na Soško fronto, od marca 1918 je poveljeval skupini vojaških geologov, s katero je raziskoval JZ del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] in [[Soška dolina|Soško dolino]], tudi Lokovško planoto, o čemer je pisal v znanstveni razpravi "Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idricatale". Ni v sorodu z lokovško družino Winkler. * [[Tone Wraber]] (1938 -2010), botanik, univerzitetni profesor. Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref name=":4" />, v kateri je potrjena domneva<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}</ref> [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da redka vrsta [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti med 1. SV - seno za konje in mule)   === Kultura, umetnost, oblikovanje === * Peter Bevk<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://7fb5667a-8620-4119-9da0-ab4fd9015b4c.filesusr.com/ugd/395d73_e5101ddff965443499c3e4be5f837249.pdf|title=Idrijske novice, št. 483, 24.04.2020, stran 14|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> (22.2.1854 - 13.12.1931), cerkljanski zidarski mojster, leta 1901 sodeloval pri zamenjavi oken na lokovški župnijski cerkvi in leta 1905 izdelal Načrt za zgradbo nove mrtvašnice in shrambe za paramente v Lokovcu (kapela ob župnijski cerkvi) * [[Stanko Jericijo]] (1928-2007), skladatelj, zborovodja, duhovnik in pedagog; leta 2001 je uglasbil pesem Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je napisal in natisnil Valentin Stanič v času kaplanovanja na Banjšicah (1802–1809) * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015770/ Ivan Kraigher] (1908-1976), gradbeni projektant, po 2. SV je deloval na Goriškem pri obnovi v vojni porušenega podeželja (Tehnična baza Čepovan, Okrajni INOO za Grgar), v letih 1954 in 1955 je projektiral in izdelal načrte ter dokumentacijo za Dom zadruge Gornji Lokovec. * [[Pavla Leban]] (1913 - 1993)<ref>{{Navedi splet|title=Leban, Pavla (1913–1993) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921520/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, ljudska pesnica s psevdonimom Ljubinica; Katalog uporniškega pesništva navaja njeno povezanost z Lokovcem v obdobju februar 1945 in 6. marec 1945<ref>{{Navedi splet|url=https://commons.wikimedia.org/wiki/Data:Katalog_uporni%C5%A1kega_pesni%C5%A1tva.tab|title=Katalog uporniškega pesništva}}</ref> * [[Zmago Posega]] (1959-2009)<ref>{{Navedi splet|title=Zmago Posega|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/zmago-posega/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, akademski kipar, avtor reliefa Svetogorske Matere božje v Mokrinovi kapelici v Spodnjem Lokovcu pred križiščem za Srednji Lokovec, ki je vpisana v RKD. * [[Jakob Raspet]]<ref name=":6" /> <ref>{{Navedi splet|title=Raspet, Jakob (1836–okoli 1886) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi943880/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-05-26}}</ref>(1836 - okr. 1886), kipar in podobar iz Cerkna, avtor podobe presvetega Srca Jezusovega (l. 1873) za lokovško cerkev. * [[Valentin Stanič]] (1774-1847), duhovnik, gornik in alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj in kulturni delavec. Med Staničevim obdobjem na Banjšicah (1802–1809) je v tej kaplaniji uredil prvo šolo, za učence pisal preproste in poučne pesmi, jih učil petja, v naravi z njimi telovadil in jim kazal zdravilna zelišča. Z majhno tiskarno je poskrbel za tisk lastnih in prevedenih pesmi, med katerimi je tudi Vesela pastirica iz Lokovca, ki jo je leta 2001 uglasbil Stanko Jericijo iz Avč. Edino planinsko pot v kraju, pot na Lašček, je vzpostavilo in zanjo skrbi po njem poimenovano Planinsko društvo "Valentin Stanič" Kanal. * [[Orglarstvo Škrabl|Anton Škrabl]], orglarski mojster iz Rogaške Slatine, pri katerem so bile naročene [[orgle]] z enim manualom (izdelane leta 1973 na Nizozemskem), ki so od leta 2001 v lokovški cerkvi * [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950190/ Rafael Trpin] (1944–), akademski slikar, risar, likovni pedagog, fotograf, pisatelj, domoznanec, pohodnik; o svojih pohodih po Lokovški planoti je objavljal v Planinskem vestniku<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1991_11.pdf#page=494|title=Planinski vestnik, PV_1991_11 stran 494, Lašček in Lokovec - Poti med ogradami in pustimi razvalinami}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2013_10.pdf|title=Planinski vestnik PV_2013_10, stran 45, Skozi Gorenji Lokovec, tudi čez Lašček}}</ref>, v dveh avtorskih knjigah ''Klanec do doma 1,'' po kateri je bil leta 2011 posnet [https://bsf.si/sl/film/klanec-do-doma/ film]'','' in ''Klanec do doma 2'' objavlja tudi risbe, slike in zgodbe lokovških domačij, ki jih je obiskal med leti 1997 in 2017. Avtor o knjigi ''Klanec do doma 2'' pravi: <blockquote><small>"''Moje poti se s staranjem iztekajo. Kmečke steze je v veliki meri uničil žled 2014. leta. Nekaj malega ohranjajo lovci, gozdarji nikakor. Tu in tam kaj drobižastega rešujejo trimarji, turistični delavci, v svoj konec zagledani krajani. Vsega naštetega je daleč premalo. Gozdovi žive neugnano dalje, v nekaj letih se bodo obnovili in tudi posrebali ogromen del današnje kmečke lepote, lahko bi rekli – krajine. Poleg hiš in poti izginevajo košenice in gorski travniki, z njimi pa množica rastlin, ki so se v stoletjih naučile živeti prav tam. Lepa prihodnost se piše le gozdnim rastlinam. Tehnika risanja z mehkim svinčnikom ponuja nekaj plastičnosti, kar včasih prav pride. S senčenjem je mogoče doseči posebne svetlobne učinke, celo ponazoritev letnih časov. Z besedilom opremljene risbe so praviloma doslej neobjavljene. Besedila so zložena v moji znani maniri, spoštljivo. Spoštovanje si vsi ti rovtarski domovi neskončno zaslužijo (in njihovi graditelji), naj gre za s podatki obogaten tekst ali pa bolj čustven zapis s sobotnih poti. Zavedal sem se, da morajo biti narisane stavbe dobro umeščene v svoje klance. Pomagala mi je plastična obdelava motivov. Risbe so narejene po prejšnjih skicah na terenu, zadnje čase vse več tudi po fotografijah. Večji del risb je nastal leta 2006. Zbirko sem dopolnjeval še v letih 2013 in 2017. Skoraj vsa besedila so bila na papir vržena 2012. leta. Nekaj novih je bilo dodanih 2017. Odmevi na prvo knjigo »Klanec do doma« so bili izjemno dobri. Pohvale so prišle iz vrst mojih prijateljev, poznavalcev rovtarskih razmer, tudi ljubiteljev moje pisane besede – pa še iz bolj razgledanih kmečkih sosesk."''</small></blockquote> * [[:it:Giuseppe_Ungaretti|Giuseppe Ungaretti]] (1888-1970), italijanski pesnik, pisatelj, prevajalec in novinar. Italijanski članek o Lokovcu na Wikipediji piše, da je bil pesnik med 1. SV v Lokovcu kot preprost vojak in ga v pesmi »Commiato« omenja z imenom Locvizza. Skoraj zagotovo je to napaka in ne gre za Lokovec ampak za Lokvico<ref>{{Navedi splet|url=https://mydbook.giuntitvp.it/app/books/GIAC89_G8969162Q/html/402|title=Locvizza* il 28 settembre 1916}}</ref> na Krasu, tudi glede na letnico nastanka pesmi 1916 v primerjavi s časovnico bitk na posameznih bojiščih Soške fronte ter upoštevajoč navedbe drugih virov. * [[Tomaž Vuga]], arhitekt in urbanist<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vuga|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/tomaz-vuga/|website=Modmapng|language=sl-SI}}</ref>, avtor strokovnih člankov, publikacij in knjig, avtor Spomenika padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja postavljenega ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec. Spomenik stoji na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Vpisan je v RKD. === Etnološka, kulturna, tehniška in naravna dediščina === *Rado Bolčina in [[Mara Bolčina]], upokojena prosvetna in športna delavca iz Čepovana<ref>{{Navedi splet|title=Čepovan med 1. svetovno vojno|url=https://www.kamra.si/novice/cepovan-med-1-svetovno-vojno/|language=sl-SI}}</ref>, urednika publikacij in zbornikov, avtorja publicističnih in strokovnih člankov (zborniki: Oblačilna kultura na Trnovsko-Banjški planoti, Krčme in gostilne na Trnovsko-Banjški planoti, Zgodbe iz šolskih klopi: ob 150-letnici šolstva v Čepovanu, drugi), strokovna sodelavca Kulturno turističnega društva Lokovec; Mara B. je prejemnica [[Bloudkova plaketa|Bloudkove plakete]] * [[Zoran Božič]] (1951-2021), doktor znanosti, slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik, strokovni sodelavec Kulturno turističnega društva Lokovec * [[Justina Doljak]], zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, upokojena učiteljica, raziskovalka krajevne zgodovine, so-avtorica in urednica zbornikov ter knjig o dediščini in ljudeh v Grgarju in okoliških krajih<ref>{{Navedi novice|title=PRIČEVALCI: Justina Doljak|date=27.9.2022|publisher=RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174901754?s=tv}}</ref> * [[Petra Kolenc]]<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Petra Kolenc {{!}} ZRC SAZU|url=https://rpng.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/petra-kolenc-sl|website=rpng.zrc-sazu.si|accessdate=2023-11-29|language=sl}}</ref>, doktorica znanosti, raziskovalka, urednica, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o Lokovcu, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec *[[Pavel Medvešček]] (1933-2020), slovenski pisatelj, publicist, grafik, slikar, zbiralec in interpretator ljudskega in mitskega izročila na Lokovški planoti *[[wikidata:Q66132424|Inga Miklavčič Brezigar]], magistra znanosti, etnologinja, pobudnica vzpostavitve kovaškega muzeja v Lokovcu, avtorica strokovnih in publicističnih člankov o etnološki in tehniški dediščini Lokovške planote, zunanja strokovna sodelavka KTD Lokovec, prejemnica [[Murkova nagrada|Murkove nagrade]] za življenjsko delo * Jerica Mrak Pestotnik, magistra znanosti, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in okoliški krajini *Elza Pavšič, arhitektka, oblikovalka kovaških izdelkov, avtorica strokovnih člankov o lokovškem kovaštvu in krajini, strokovna sodelavka KTD Lokovec *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942010/ Rafael Podobnik]- Raf, mojster fotografije, med terenskimi raziskovanji s sodelavci (P. Medvešček, R. Terpin) fotografiral lokovško dediščino (narava, izročilo starovercev) *Jože Prah, gozdar, predsednik Komisije za evropske pešpoti (KEUPS), strokovni sodelavec KTD Lokovec za področje oglarjenja in smolarjenja *[[Božidar Franc Premrl]]<ref>{{Navedi splet|title=PREMRL, Božidar Franc|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/premrl-bozidar-franc/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-12-22|language=sl-SI}}</ref>, raziskovalec kamnite dediščine, v knjigi Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici<ref>{{Navedi splet|title=Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji. Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2160/8812/2795|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2024-12-22|language=en|first=Božidar|last=Premrl}}</ref>, opisuje lokovške kamnoseke in kamnoseško dediščino Lokovca === Šolstvo === * [[Franc Cicero]], rojen v Šmihelu (Šempas), učitelj<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto1899, str. 24|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQQVBNFG|website=www.dlib.si}}</ref> v Lokovcu (1891-1899), kamor je bil premeščen s Trnovega (v Trnovskem gozdu), ker se je tam sprl z duhovnikom (l. 1892 se je v Lokovcu poročil z domačinko Nežo roj. Medved, vdovo Pičulin) * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči|Rihard Gorjup]] (1876 – 1965), učitelj v Lokovcu (1901)<ref>{{Navedi splet|title=Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si|url=https://www.dlib.si/|website=www.dlib.si}}</ref> * [[Franc Leban]], učitelj v Lokovcu (1888-1889)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1001-2000/1136/Popotnikov_koledar_za_slovenske_ucitelje-1888.pdf|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1888, stran 96}}</ref> * [[Peter Medvešček]] (1859–1932)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi356974/|title=Slovenska biografija}}</ref>, učitelj v Lokovcu (1887), kjer se je poročil (1885) , šolnik, politik, publicist * Fran Mermolja (1879–1966)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi361108/|title=Fran Mermolja}}</ref>, učitelj v Lokovcu * [[Franc Mlekuž]] (1900-1973)<ref>{{Navedi splet|title=Mlekuž, Franc (1900–1973) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi924340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2024-10-03}}</ref>, po 1. SV je do l. 1926 imel potovalni pouk na šolah Vrata in Lokovec * Stanko Murovec (1906-1982)<ref>{{Navedi splet|title=MUROVEC, Stanko|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/murovec-stanko/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2024-11-10|language=sl-SI}}</ref>, učitelj v Spodnjem in Srednjem Lokovcu v letih 1927-1929 * [[Marija "Minka" Pahor]], rojena Lavrenčič (1908–1998)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi940200/|title=Marija "Minka" Pahor, rojena Lavrenčič (1908–1998)}}</ref>, učiteljica v Gornjem Lokovcu, publicistka, kulturna delavka * Edvard Pitamic, učitelj v Lokovcu 1910 (iz Tolmina, VIR: Andrej Gabršček, Goriški Slovenci II) * [[Ana Marija Rijavec]] (1942-2015), leta 1961 učiteljica na šoli v Gorenjem Lokovcu<ref>{{Navedi knjigo|title=Trnovska čitanka|last=Ana Marija Rijavec v sodelovanju z Denis Matežič|publisher=Društvo ljubiteljev narava Planota, Lokve|year=2016|isbn=978-961-92483-4-8|location=2016}}</ref> * Anton Rust(i)ja, učitelj v Lokovcu (1888)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWLWHIHH|title=Koledar Družbe svetega Mohora: za prestopno leto 1888, str. 7}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/1135|title=Popotnikov koledar za slovenske učitelje 1887 S popolnim šematizmom šolsk. oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slo. delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886/7|publisher="Sv. Cirila", Maribor}}</ref> * [[Zora Tusulin - Ausec]] (1902 - 1983), učiteljica, članica organizacije TIGR, partizanka<ref>{{Navedi splet|url=https://vojastvo-military.si/wp-content/uploads/Slovenski-uporniki-dobrovoljci-in-vojaki12345678.pdf|title=Slovensk uporniki, dobrovoljci in vojaki|date=2017}}</ref>»Srna«. Rojena je bila v Kobaridu. Diplomirala je l.1923 na tolminskem učiteljišču. Najprej je bila učiteljica v Osnovni šoli pri Sv. Luciji (Most na Soči). Ker se ni vpisala v fašistično stranko, so jo 1. 10. 1926 premestili v Srednji Lokovec. * [[Andrej Vendramin]] (1891-1978), "Goriški Schlinder" - »neznani [[Seznam slovenskih pravičnih med narodi|pravičnik]] iz Solkana«<ref>{{Navedi novice|title=Goriški »Schindler«|date=27.1.2014|newspaper=Primorski dnevnik|url=https://www.primorski.eu/goriska/224006-goriki-schindler-ADPR236644}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Andrej Vendramin - goriški Schindler|date=21.2.2014|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/andrej-vendramin-goriski-schindler/330395|others=RTV Slovenija}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Jud in Slovenec, združena pri reševanju judovskih otrok|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/37805|website=www.sistory.si|language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/31001-32000/31016/Zgodovina_otrostva.pdf|title=Zgodovina otroštva|date=2012|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije}}</ref>je pomagal pri reševanju 73 preganjanih mladih Judov med holokavstom in je uvrščen v zbornik Slovenski pravični med narodi<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/download/939/3983/449-1?inline=1|title=Slovenski pravičniki med narodi, Andrej Vendramin - stran 90|publisher=ZRC SAZU}}</ref>; učitelj v Lokovcu, kjer se je l.1918 poročil<ref>{{Navedi splet|title=Matična knjiga poročenih, zvezek III - ŠAK Ž Lkc MKP 3 {{!}} Lokovec {{!}} Škofijski arhiv Koper {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/Lokovec/%25C5%25A0AK+%25C5%25BD+Lkc+MKP+3/?pg=77|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2024-03-10|language=sl}}</ref> z domačinko Marijo roj. Leban, in kjer je bil rojen njegov sin [[Cvetko Vendramin]] (1927–)<ref>{{Navedi splet|title=Vendramin, Cvetko (1927–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769991/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, slikar samouk === Drugo === * [[Mario Abram]] (1920-2004)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi917611/|title=Mario Abram}}</ref>, časnikar, politik, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. * [[France Bevk]] (1890-1970), [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]], [[dramatik]], [[prevajalec]], [[urednik]], [[politik]], v knjigi Pot na svobodo<ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v svobodo|url=https://books.google.si/books?redir_esc=y&hl=sl&id=xtn4Vv9IjMAC&focus=searchwithinvolume&q=Lokovec|publisher=Lipa|date=1965|language=sl|first=France|last=Bevk}}</ref> piše o partizanskih bojih med 2. SV, katerih udeleženec je bil, in lokovški krajini "..''.Skalnate čeri in kotanje, v njih le za prgišče rjave prsti. Siromašna, stokrat preizkušena vas, kraj številnih bitk med okupatorjem in partizani. Ob pogledu nanjo, sem si stokrat zastavil vprašanje: Kako se da le za grižljaj kruha iztisniti iz teh divjih skal? Vendar je bila zvestoba večja in njihove žrtve bogatejše kot v nekateri bogati vasi..."'' * [[Walter Chiesa]], se v članku »Elementi longobardi nella toponomastica goriziana« (prevod iz vira z več informacijami: publikacija Borc San Roc 8, 1996) posveča '''[[Dendrologija|dendronimom]]''', ki v italijanščini in slovenščini vsebujejo končnico »-ica« in so poimenovanje različnih gozdov na Goriškem: Castagnavizza ([[Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici|Kostanjevica]], Kostanjev gozd - Kastanien Wald), Buccavizza ([[Bukovica, Renče - Vogrsko|Bukovica]], Bukov gozd - Buchen Wald), [[Ajševica]] (Lešnikov gozd - Haseln Wald), '''Locavizza (Lokovški gozd -''' Loccavizer Wald; - iz Log/Loch/Logo in Wald), Gabrovizza ([[Gabrovica pri Komnu|Gabrovica]], Gabrov gozd), Basovizza ([[Bazovica]], Bezgov gozd) in drugi (Panovec, Hrastovec). Piše, da je silvotoponim Locavizza (v italijanščini) oz. Lokovec '''[[Jezikoslovje|lingvistični fenomen]]''', saj vsebuje ponavljanje v smislu »bosco-bosco oz. gozd(ni)-gozd«, kar je sicer pogosto prisotno v večjezičnih okoljih (latinsko-slovanskih, latinsko-grških, latinsko-arabskih). [[Etimološki slovar slovanskih jezikov|Etimološko]] raziskavo neslovanskih toponimov na območju stičišča latinskega, nemškega in slovenskega jezika nekoliko zaplete končnica » -izza/-izza/'''-ica''' «, ki je slovenskega/slovanskega porekla. Sorodna beseda »'''wizza'''« je namreč [[Langobardi|langobardskega]]/germanskega porekla. Različice besede »wizza« se na območju [[Benečija]] - [[Trentino - Zgornje Poadižje]] uporabljajo za (zaščiten) gozd. * [[Zoran Dietz]] (1901–1978)<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, zdravnik; od 9. maja 1945 do 15. septembra 1947 delal kot zdravnik goriškega okrožja in po nekaj dni na teden odhajal v cono B v krajevne ambulante (Grgar, Ravne, Banjšice, Srednji Lokovec, Čepovan, Lokve, Trnovo, Ravnica) * [[Vladimir Kenda]] (1915-1997)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1013980/|title=Vladimir Kenda}}</ref>, časnikar, udeleženec 2. SV; sodeloval pri nastanku brigade Garibaldi-Trst (Brigata d'Assalto Garibaldi-Trieste), ki je bila ustanovljena 5. aprila 1944 v Srednjem Lokovcu. == Religije == === [[Cerkev (organizacija)|Krščanska cerkev]] === ==== [[Duhovnik|Duhovniki]] in cerkveni dostojanstveniki ==== * [[Metod Pirih]] (1936–2021)<ref>{{Navedi splet|title=PIRIH, Metod|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/pirih-metod/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2023-11-10|language=en-US}}</ref>, koprski škof, teolog, duhovnik, pedagog, rojen v Lokovcu, pokopan na [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveti Gori]] * [[Vladimir Pirih]] (1922-2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/pricevalci/174424526|title=RTV Slovenija, Pričevalci (video)}}</ref>, rojen v Lokovcu, duhovnik, dekan, podravnatelj v Malem semenišču na Reki, škofijski tajnik na Reki, stolni [[vikar]] v Kopru, organist, pevovodja, avtor okoli 900 skladb, kulturni delavec ==== [[Redovne zaobljube|Redovnice]] ==== * <small>s. Jožefa Bremec (Podšpikarska)</small> * <small>s. Sholastika Pirih (Kačerjeva)</small> * <small>s. Ana Slivka (Gamžičeva)</small> * <small>s. Gizela Winkler (Mežnarjeva)</small> <small>*Vsi trije navedeni Pirihovi so krvni sorodniki.</small> ==== Župniki, vikarji, kaplani, kurati v Lokovcu (po časovnem zaporedju) ==== {| class="wikitable" |+ !ime, obdobje !ime, obdobje |- |<small>Janez Šavnik, prvi kaplan (1800-1817)</small> |<small>Valentin Pirec (1914-1915)</small> |- |<small>Anton Zdravljič (1817-1829)</small> |<small>Evgen Bregant (1915-1917)</small> |- |<small>Franc Štrekelj (1830-1932)</small> |<small>[[Peter Butkovič]] (1888–1953)<ref>{{Navedi splet|title=Butkovič, Peter (1888–1953) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi154471/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-11-29}}</ref>, ugankar, pisatelj, prevajalec, urednik, ilustrator, kaplan na Lokvah, od koder je soupravljal Lokovec (1916–1922)<ref>{{Navedi splet|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|title=Revija Ognjišče|accessdate=2024-01-27|archive-date=2023-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629072106/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22564-cerkve-apostolov-sv-petra-in-pavla|url-status=dead}}</ref></small> |- |<small>Tomaž Štrekelj (1832-1835, umrl in pokopan v Lokovcu )</small> |<small>Janez Brezavšček (1917)</small> |- |<small>Luka Trušnovec (1836-1840)</small> |<small>[[Herman Trdan]] (1892–1970)<ref>{{Navedi splet|title=Trdan, Herman (1892–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi950490/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, duhovnik, narodni delavec, slikar, med 1. svetovno vojno in po njej kurat v Lokovcu (1917-1918)</small> |- |<small>Luka Nagode, prvi vikar (1840-1854)</small> |<small>Jakob Vončina, župnik; Štefan Pignatari, kurat (VIR: A. Gabršček, Goriški Slovenci II, 1918)</small> |- |<small>Anton Kavčič (1854-1863)</small> |<small>Franc Močnik (1918-1920)</small> |- |<small>Franc Košuta (1863-1869)</small> |<small>Štefan Pajntar (1921-1927)</small> |- |<small>Janez Jug (1870-1882)</small> |<small>Franc Širaj, dolgoletni župnik v Lokovcu, kjer je pokopan (1921-1941)</small> |- |<small>Tomaž Rutar (1882-1890)</small> |<small>Ivan Hlad, upravitelj iz Čepovana (1961-1962 in 1977-1980)</small> |- |<small>Anton Pipian (1890-1892)</small> |<small>Franc Zagoršek, služboval v Čepovanu, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Alojzij Bratina]], kurat v Lokovcu (1892-1896, Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov|publisher=V Ljuljana : [s.n.]|date=1866|last=PIMS - University of Toronto|first2=Johann|last2=Bleiweis}}</ref></small> |<small>Vladimir Rijavec, služboval na Banjšicah, od koder je pomagal župniku Širaju v Lokovcu</small> |- |<small>[[Štefan Krkoč]], vikar v Lokovcu (Letopis slovenske matice za leto 1896)<ref>{{Navedi knjigo|title=Letopis Matice slovenske|last=Bleiweis|first=Johann|publisher=PIMS - University of Toronto|year=1866|location=V Ljubljana : [s.n.]|url=http://archive.org/details/letopismaticeslo1896slov}}</ref></small> |<small>[[Martin Pavlin]] (1927-2013), v letih 1962-1977 zadnji župnik v Lokovcu, kjer je bival 15 let, župnik na Banjšicah in v Kalu nad Kanalom (do 2006)</small> |- |<small>Vincenc Mežan (1896-1906)</small> |<small>Janez Kržišnik (1980-1988)</small> |- |<small>Franc Šmid (1906-1907)</small> |<small>Evgen Gantar (1988-1995)</small> |- |<small>Franc Klanjšček, (so)ustanovitelj prve kovaške zadruge l. 1911 (1907-1914), iz Lokovca odšel na bojišče 1. SV v Galicijo, po vrnitvi služboval v Levpi</small> |<small>Stanko Šemrl (1995-1998)</small> |} == Žrtve vojn == === Žrtve 1. svetovne vojne === V avstro-ogrsko vojsko je bilo med 1.SV vpoklicanih 317 Lokovčanov od takrat 1340 prebivalcev, 48 se jih s front in ujetništva ni vrnilo, 22 domačinov je umrlo v begunstvu, med civilisti je bilo 5 žrtev. Konec vojne je bilo na lokovškem pokopališču pokopanih 79 vojakov, ki so izgubili življenje v spopadih na Lokovški planoti in njeni okolici. Njihovi posmrtni ostanki so bili v tridesetih letih 20. st. prekopani na čepovansko vojaško pokopališče. Obeležja: * Na ploščadi na vzhodni strani cerkve sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu stoji Spomenik (padlim v) [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], ki je kot enota nepremične kulturne dediščine vpisan v RKD. * Lajos Mớritz, učitelj, AO vojak v 1. SV; madžarskemu vojaku in mlademu učitelju iz mesta Gyõr, ki je 7.10.1917 med pripravami njegovega polka na zadnjo soško bitko padel na območju Lokovca, je bila na pročelju zakristije vaške cerkve leta 2011 na pobudo Madžarske postavljena spominska plošča<ref>{{Navedi splet|title=Wayback Machine|url=https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|website=web.archive.org|accessdate=2023-12-17|archive-date=2023-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230501103059/https://etnologija.etnoinfolab.org/dokumenti/77/2/2018/Spomeniki_padlim_v_prvi_svetovni_vojni_Oddelek_za_etnologijo_3294.pdf|url-status=dead}}</ref>. Ob plošči je informativna tabla o njegovem doživljanju vojaških spopadov, zapisanih v dnevniku, ki ga je ob smrti imel pri sebi. * Ernest Schwarzer<ref name=":0" /> pl. [[Heldenstamm]] (1896-1917), zadnji vitez plemeniti Heldenstamm iz Koprivnice pri [[Brestanica|Brestanici]], zaradi s strani družine prepovedane ljubezni si je večkrat odlikovan AO vojak na Soški fronti med 1. SV vzel življenje in bil pokopan v Lokovcu. * ''Slovenskim vojakom, umrlim med 1.SV na vzhodni fronti na strani AO v bojih proti ruski armadi, je Slovenija leta 2018<ref>{{Navedi splet|url=https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|title=100 let prve svetovne vojne, Pot miru|accessdate=2024-02-06|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206114633/https://100letkobarid.potmiru.si/2018/06/06/v-galiciji-so-slovenski-vojaki-dobili-obelezji/|url-status=dead}}</ref> postavila spomenika v Gorlicah na [[Poljska|Poljskem]] in v ukrajinskem [[Lvov|Lvovu]]. Med njimi so bili tudi Lokovčani.'' === Žrtve 2. svetovne vojne === Nemci so požgali 44 hiš in prav toliko gospodarskih poslopij, v bojih proti sovražniku, v zaporih in taboriščih je med vojno umrlo 72 domačinov. V Register kulturne dediščine vpisana obeležja: * Spomenik padlim borcem v NOB in žrtvam vojnega nasilja: Spomenik stoji ob križišču cest iz Spodnjega v Srednji Lokovec na tlakovani ploščadi, do katere vodijo kamnite stopnice. Sestavljajo ga trije kamniti stebri pravokotnega tlorisa in posvetilni kamen. Na spomeniku so [[Oton Župančič|Župančičevi]] verzi. Postavljen je bil 26. septembra 1965. Avtor spomenika je arhitekt [[Tomaž Vuga]]. * Spominsko znamenje družini Kralj: Na kamen ob ruševinah nekdanje Kraljeve hiše v Srednjem Lokovcu je vzidana marmorna spominska plošča, posvečena pobitim članom družine Šuligoj in Kralj. Postavljena je bila 19. septembra 1971. * Spominska plošča v NOB padlima borcema IX. korpusa: Marmorna spominska plošča z vklesanim napisom je bila postavljena 22. julija 1985. Plošča je vzidana na stransko fasado objekta Lokovec 41. * Spominska plošča Srečku Legatu: Na marmorni spominski plošči je vklesan napis Srečku Legatu, padlemu borcu v NOV. Postavljena je bila leta 1948. Plošča je vzidana v obcestni zid blizu domačije Lokovec 11. * Spominska plošča padlim borcem NOB in žrtvam vojnega nasilja: Na marmorni spominski plošči so vklesana imena umrlih in posvetilni verzi. Postavljena je bila 4. julija 1947. Plošča je vzidana na dvoriščno fasado nekdanje osnovne šole v Gorenjem Lokovcu v Špilniku. * Spomenik [[Franc Mermolja-Mitja|Francu Mermolji-Mitji:]] Spomenik je betonski kvader, ki ima na prednji strani vzidano marmorno ploščo z napisom, posvečenem sedemnajstletnemu partizanu Francu Mermolji - Mitji. Postavljen je bil leta 1961 ob cesti nad domačijo V Senebiku v Gornjem Lokovcu. Franc je bil kulturnik briškega bataljona in sin družbeno političnega delavca in zobozdravnika Mermolja Lamberta<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi923790/|title=Mermolja Lambert}}</ref> * Spomenik [[Darko Marušič|Darku Marušič]]<nowiki/>u - Blažu<ref>{{Navedi novice|title=Modmapng (Mapiranje modernistične Nove Gorice)|date=2020|url=https://www.novagoricaart.si/osebnost/darko-marusic/}}</ref> , narodnemu heroju, ki je padel v Spodnjem Lokovcu 17. novembra 1943, ko je vodil briško mladinsko delegacijo na pokrajinsko konferenco Zveze slovenske mladine. Spomenik je v obliki kamnite piramide. Na prednji strani je vzidana bronasta napisna plošča. Postavljen je bil 22. julija 1952 ob cesti v Spodnjem Lokovcu, v bližini domačije Podhribar. == Povezave == * [[Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči]] * [[Seznam osebnosti iz Občine Gorica]] * Žrtve I. SV<ref>{{Navedi splet|title=Žrtve 1. svetovne vojne|url=https://zv1.sistory.si/?lang=sl|website=zv1.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [https://en.wikipedia.org/wiki/World_War_I_casualties] * Žrtve II. SV<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina Slovenije - SIstory|url=https://www.sistory.si/zrtve|website=www.sistory.si|accessdate=2023-11-10}}</ref> * Arhivski fondi Matricula Online<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/koper/|title=Škofijski arhiv Koper}}</ref> * ProLoko, publikacija KTD Lokovec, ISSN 1854-0937, 2002-2024, Kulturno turistično društvo Lokovec * [[Lokovec]] * [[Lokovška planota]] * Arhiv v Gorici (Italija)<ref>{{Navedi splet|title=Liste di leva – Archivio di Stato di Gorizia|url=https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|accessdate=2024-05-02|language=it-IT|archive-date=2024-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240502064541/https://archiviodistatogorizia.cultura.gov.it/liste-leva/|url-status=dead}}</ref> * Nagrajenci občine Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/wtoh2krd/priznanja_song.pdf|title=Nova Gorica, SONG, MONG}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[:Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Ljudje po mestu v Sloveniji]] == Viri == [[Kategorija:Lokovec]] 2qjdglqm8qrye7uadpfih0xd7zn1vh4 0 551698 6742704 6722200 2026-08-25T21:03:28Z A09 188929 tn, {{IPA}} 6742704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Granada |settlement_type =Občina |other_name = |native_name = <!-- for cities whose native name is not in English --> |nickname = |motto = |image_skyline = Granada, Nicaragua 2.jpg |imagesize = 250px |image_caption = Stolnica Marije Vnebovzete, pogled iz la Iglesia de la Merced |image_flag = Flag of Granada, Nicaragua.svg |flag_size = |image_seal = Seal of Granada, Nicaragua.svg |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map= Nikaragva |coordinates_display = inline,title |pushpin_map = Nikaragva |pushpin_label_position = left |pushpin_mapsize = 250 |pushpin_map_caption = Lega v Nikaragvi <!-- Location ------------------> |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Nicaragua}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = Granada |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 = |established_title = Ustanovitev |established_date = 1524 |established_title2 = <!-- Incorporated (town) --> |established_date2 = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = 592 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2022 ocena |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/nicaragua/admin/granada/7015/ Citypopulation.de] Population of Granada municipality</ref> |population_note = |population_total = 134.104 |population_density_km2 = auto |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = 105.862 <small>(9. v Nikaragvi)</small> |population_density_urban_km2 = |population_density_urban_sq_mi = |population_blank1_title =Ethnicities |population_blank1 = |population_blank2_title =Religions |population_blank2 = |population_density_blank1_km2 = |population_density_blank1_sq_mi = <!-- General information ---------------> |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |coordinates = {{coord|11|56|N|85|57|W|region:NI|display=inline}} |elevation_footnotes = |elevation_m = |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = }} '''Granada''' ({{IPA-es|ɡɾaˈnaða}}) je mesto v zahodni [[Nikaragva|Nikaragvi]] in glavno mesto departmaja Granada. Z ocenjenim prebivalstvom 105.862 (2022)<ref>[https://www.citypopulation.de/en/nicaragua/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Nicaragua</ref> je deveto najbolj naseljeno mesto Nikaragve. Granada je zgodovinsko, gospodarsko in politično eno najpomembnejših mest Nikaragve. Ima bogato kolonialno dediščino, vidno v arhitekturi in strukturi. Granada je imela cvetoče domorodno prebivalstvo. Leta 1524 je mesto [[Francisco Hernández de Córdoba]] preimenoval v Granado, domnevno prvo evropsko mesto v celinski Ameriki. Za razliko od drugih mest, ki zahtevajo enako razlikovanje, mesto Granada ni bilo samo naselje osvajanja, ampak tudi mesto, registrirano v uradnih evidencah Aragonske krone in Kraljevine Kastilije v Španiji. Granada je znana tudi kot ''La Gran Sultana'', v odsevu njenega mavrskega in andaluzijskega videza, za razliko od svojega sestrskega mesta in zgodovinskega tekmeca [[León, Nikaragva|Leóna]], ki prikazuje kastiljske trende. == Zgodovina == [[File:GranadaNicaragua1900.jpg|thumb|left|150px|Ulična scena Granade, približno 1905]] [[Image:Old Market Building of Granada, Nicaragua in 1880.jpg|left|thumb|150px|Stara tržnica v Granadi leta 1880]] Naselje Granada je ustanovil španski konkvistador Hernández de Córdoba, ki ga je poimenoval po [[Granada|istoimenskem]] mestu v [[Španija|Španiji]]. To je bilo storjeno v čast zajetju mesta s strani sil kralja [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda II.]] in kraljice [[Izabela I. Kastiljska|Izabele I.]] iz emirata Granada, ki je zaključil [[rekonkvista|rekonkvisto]]. V kolonialnem obdobju je bila Granada pobrateno mesto z naseljem Antigua Guatemala, ohranila je cvetočo raven trgovine s pristanišči ob [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] prek jezera Cocibolca in reke San Juan ter bila izpostavljena napadom angleških, francoskih in nizozemskih piratov, ki so neuspešno poskušali prevzeti nadzor nad naseljem tako, da so pluli navzgor po [[San Juan (reka, Nikaragva)|reki San Juan]].<ref>[http://www.granadanicaragua.net/en/history.html Granada, Nicaragua History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080827201006/http://www.granadanicaragua.net/en/history.html |date=2008-08-27}}</ref> Dolga leta je Granada oporekala Leónu glede njegove hegemonije kot glavnega mesta Nikaragve. Mesto Granada je bilo naklonjeno konservativcem, Léon pa liberalcem. Dolga leta je med mestnimi družinami in političnimi frakcijami trajal konflikt, ki je včasih postal precej nasilen. Sredi 19. stoletja so se dogovorili o kompromisni lokaciji in glavno mesto je bilo končno ustanovljeno v Managui med obema mestoma. Leta 1850 je imela Granada približno 10.000 prebivalcev.<ref name="Baily">{{navedi knjigo |last=Baily |first=John |url=http://www.wdl.org/en/item/7306/view/1/144/ |title=Central America; Describing Each of the States of Guatemala, Honduras, Salvador, Nicaragua, and Costa Rica |publisher=Trelawney Saunders |year=1850 |location=London |page=144 |access-date=2023-11-10 |archive-date=2021-09-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210920091846/https://www.wdl.org/en/item/7306/view/1/144/ |url-status=dead }}</ref> 29. maja 1834 se je Cándido Flores, poveljnik vojaških sil Granade, uprl vladi v Leónu, ki jo je vodil José Núñez in zahteval reformo zvezne ustave. Po porazu v Managui ni mogel organizirati odpora v Granadi, zato je mesto prepustil neorganizirani drhali, ki je plenila in ropala, zlasti v hišah tujcev.<ref>Andrés Vega Bolaños (1944). «Gobernantes de Nicaragua» p. 71</ref> [[Image:General Walker Reviewing Troops on the Grand Plaza, Granada, Capital of Nicaragua - FL 1856.jpg|thumb|Ameriški general Walker na pregledu vojakov na Grand Plaza v Granadi, glavnem mestu Nikaragve. Ilustracija za Illustrated Newspaper Franka Leslieja, 21. junij 1856]] Granada je bila tudi kraj, kjer se je naselil ameriški filibuster William Walker in poskušal prevzeti nadzor nad Srednjo Ameriko in ustvariti neodvisne kolonije z gospodarstvom, ki temelji na [[suženjstvo|suženjstvu]]. Eden od Walkerjevih generalov, Charles Frederick Henningsen, je zažgal mesto, preden je pobegnil, uničil večino arhitekture iz kolonialne dobe in na ruševine vpisal besede »Tu je bila Granada«, preden je odšel.<ref>[http://www.jornada.unam.mx/2005/03/06/sem-bazar.html Festival En] Granada, Nicaragua</ref><ref>Hittell, Theodore Henry. ''History of California'' (N. J. Stone, 1898), 797.</ref> Granada se je v 1970-ih in 1980-ih izognila večjemu nemiru sandinistične dobe. == Geografija == [[Image:St Francis Church Granada Nicaragua.jpg|thumb|Samostanska cerkev sv. Frančiška, ki so jo zgradili [[frančiškani]] v letih 1685 do konca 18. stoletja<ref>{{navedi knjigo|url=https://vianica.com/sp/atractivo/361/iglesia-san-francisco|title=Iglesia San Francisco|website=vianica.com}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ili-DwAAQBAJ&dq=iglesia+san+francisco+granada+nicaragua&pg=PA12|page=424|title=Diccionario biográfico del filibusterismo|year=2018|author=Yamil Jiménez Tabash|publisher=Editorial Costa Rica|isbn=9789930549964}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=m0EXDQAAQBAJ&dq=iglesia+san+francisco+granada+nicaragua&pg=PT196|title=Lonely Planet Nicaragua|year=2016|author=Bridget Gleeson, Alex Egerton|publisher=Lonely Planet|isbn=9781786573049}}</ref>]] Granada leži ob obali [[Nikaragovsko jezero|Nikaragovskega jezera]] (alias ''Cocibolca''), dvajsetega največjega jezera na svetu. Je glavno mesto departmaja Granada, ki na severu meji na Boaco in Managuo, na vzhodu na Masayo in Carazo ter na jugu na Rivas. V istem departmaju na severu teče reka Tipitapa, ki povezuje [[Managovsko jezero]] in Nikaragovsko jezero. Ima tudi tri vulkanske lagune; Manares, Genirzaro in slavni Apoyo. Apoyo, ki si ga deli z departmajem Masaya, je največja vulkanska [[laguna]] v Nikaragvi. Granada je zelo toplo mesto vse leto, z zelo podobnimi temperaturami kot Managua. To je posledica geografskih podobnosti, saj je blizu jezera in je obdana z visokimi hribi. Padavine v Granadi znašajo približno med 1100 in 2100 mm letno, povprečna letna temperatura pa je 25,7 °C.<ref>[https://en.climate-data.org/north-america/nicaragua/granada-2472/] Granada climate data</ref> Rastlinstvo okoli Granade je odraz njene klimatologije. Suhi in vlažni gozdovi obkrožajo [[vulkan Mombacho]]. Vulkan je tudi dom številnih živalskih vrst. Jezero je tudi dom številnim bitjem, tako morskim kot sladkovodnim. Je edino sladkovodno jezero na svetu, kjer živijo morski psi (nikaragovnski morski pes - ''carcharhinus leucas''). Ribolov v jezeru je precej dober, ribiči, tako komercialni kot rekreativni, redno lovijo ''guapote'' in ''mojarre'' ter sardele. Nikaragva je pred kratkim prepovedala ribolov nikaragovskega morskega psa in žagaste ribe zaradi upada populacije.<ref>[http://www.underwatertimes.com/news.php?article_id=05437210968 Nicaragua bans freshwater] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160224085133/http://www.underwatertimes.com/news.php?article_id=05437210968 |date=2016-02-24 }} shark fishing amid dwindling population numbers</ref> Druga pomembna mesta v okrožju Granada so Malacatoya, El Paso, El Guayabo, Diria, Macatepe, El Guanacaste, Nandaime in Diriomo, nacionalno znano kot zadnje mesto čarovnic. Vulkan Mombacho je najvišja točka (1345 m) v Granadi; zdaj mirujoči vulkan je večino svojega stožca odpihnil v jezero in oblikoval 365 otočkov Granade, od koder je na vulkan čudovit razgled. Ob jasnem dnevu je mogoče videti tudi otoka [[Ometepe]] in Zapatera. Slednji otok je drugi največji otok v Nikaragovskem jezeru, na njem pa je tudi nedelujoči vulkan. Največji je otok Ometepe, ki je prav tako v jezeru. Je nacionalni zaklad, znan kot dom predkolumbovskih kipov in idolov, ki so jih našli na otoku med španskim osvajanjem in so zdaj razstavljeni v muzeju Convento San Francisco ter v drugih muzejih in parkih na Ometepeju.<ref>{{navedi splet|url=https://ometepeislandinfo.com/Things-To-Do|title=Ometepe Island Info - Things To Do Information|website=ometepeislandinfo.com|language=en|access-date=2017-03-05}}</ref> Granada ima veliko plaž ob jezeru, ki so zelo priljubljene okoli Semana Santa ('sveti teden'). == Gospodarstvo in turizem == [[File:Calle Atravesada.jpg|thumb|right|Ulica Atravesada]] [[File:La Merced Church-Granada, Nicaragua.jpg|thumb|Ohranjena kolonialna cerkev Nuestra Señora de la Merced, zgrajena v letih 1534-1783 po redu Blažene Device Marije Usmiljenja<ref>{{navedi splet|url=https://vianica.com/sp/atractivo/64/iglesia-la-merced|website=vianica.com|title=Iglesia La Merced|accessdate=2023-11-10|archive-date=2023-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20231002215941/https://vianica.com/sp/atractivo/64/iglesia-la-merced|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=NF0qAQAAMAAJ&dq=la+merced+granada+nicaragua&pg=PA938|title=Monthly Bulletin of the International Bureau of the American Republics. Volume 31, Part 2|page=938|author=Pan American Union|date=1910|publisher=United States Government Publishing Office}}</ref>]] [[File:Catedral de Granada, Nicaragua.jpg|thumb|Stolnica v Granadi, zgrajena leta 1751<ref>{{navedi splet|url=https://nicadestino.com/listing/catedral-de-granada/|title=Catedral de Granada|website=nicadestino.com}}</ref>]] [[File:Granada, Nicaragua 4.jpg|thumb|Cerkev Xalteva je bila prvotno zgrajena v kolonialnih časih in je bila zaradi svoje lokacije uporabljena kot vojaška utrdba. Fasado in notranjost je po uničenju William Walker filibuster obnovil, dokončno pa je bila obnovljena v letih 1890-1898.<ref>{{navedi splet|url=https://vianica.com/sp/atractivo/356/iglesia-de-xalteva|title=Iglesia de Xalteva|website=vianica.com}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NaV8AwAAQBAJ&dq=xalteva+granada+nicaragua&pg=PA104|page=104|title=Footprint Focus - Nicaragua|author=Richard Arghiris|year=2014|publisher=Footprint|isbn=9781907263897}}</ref>]] Granada je že dolgo središče trgovine, med drugim z [[les]]om, [[zlato]]m in [[srebro]]m. Gospodarstvo Granade še naprej raste, saj postaja središče turizma. Čeprav Granada ostaja šesto največje mesto Nikaragve, je splošno znano po ohranjanju nekaterih najlepših primerkov kolonialne arhitekture v državi. Nepremičninski razcvet traja že nekaj let, pri čemer veliko Evropejcev in Američanov kupuje in prenavlja domove za upokojitev ali počitniške domove na tem območju, več tujih nepremičninskih posrednikov pa odpira pisarne, vendar se je ta razcvet leta 2007 upočasnil. Predhodna eskalacija cen nepremičnin v Granadi in drugih delih jugozahodne Nikaragve je povzročila preusmeritev pozornosti vlagateljev proti severni Nikaragvi in mestom Matagalpa, Leon, Corinto ter okoliškim plažam Leon in Corinto. Muzeji so se odprli, novi hoteli in restavracije pa se hitro množijo. Granada, čeprav je zdaj zelo odvisna od turizma, ima v občini tudi rodovitna kmetijska zemljišča. Znotraj njenih meja poteka velika proizvodnja kave in kakava, gojenje goveda ter predelav banan za kuhanje in banan. === Pomembnejša zgodovinska arhitektura, ulice in druge znamenitosti === * cerkev in muzej sv. Frančiška * cerkev Xalteva * Plazuela de los Leones * Plaza de la Independencia * Centralni park * [[Stolnica Marije Vnebovzete, Granada|Stolnica Marije Vnebovzete]] * cerkev Guadalupe * Calle La Calzada * Calle Atravesada * cerkeva Merced * Fortin de San Pablo * Fuerte La Pólvora * Škofovska palača * občina Alcaldía * kolegij San Antonio * Škofijski kolegij * Stari družabni klub * Stara železniška postaja === Muzej San Francisca === Samostan San Francisco je ena največjih starin v mestu. Leta 1529 ga je pod posvetitvijo Brezmadežnemu spočetju ustanovil Fray Toribio de Benavente, cerkev frančiškanskega reda, znana kot Motolinia zaradi svojega preprostega in revnega življenja. Marca 2003 so ga po obnovi slovesno odprli kot kulturni center; in od takrat služi kot muzejsko in knjižnično središče. Ima šest stalnih razstavnih prostorov z različnimi temami: arheologija, verske podobe, naivno slikarstvo,6 in zgodovina: s podobami Granade med letoma 1940 in 1980 in maketo zgodovinskega središča mesta. == Kultura == Granada je, tako kot večina nikaragovskega Pacifika, naseljena predvsem s špansko govorečo večino mesticev. Tukaj prebivajo tudi ljudje iz Združenih držav, Kanade, Španije, Nemčije, Italije, Irske, Avstrije, Nizozemske in Francije. Do nedavnega je Nikaragva doživljala cvetoče turistično gospodarstvo. To pa je v Granado pritegnilo tujce, ki so iskali kolonialne domove za nakup, kar je mestnemu prebivalstvu dodalo vse večje število Evropejcev in Američanov. Cene nepremičnin so se povišale zaradi tujega zanimanja in kasnejših investicij. Vendar pa je Ministrstvo za zunanje zadeve ZDA zaradi državljanskega konflikta leta 2018 izdalo potovalni nasvet, v katerem je navedlo »državljanske nemire, kriminal, omejeno razpoložljivost zdravstvenega varstva in samovoljno uveljavljanje zakonov«.<ref>{{navedi splet|title=Nicaragua Travel Advisory|url=https://travel.state.gov/content/travel/en/traveladvisories/traveladvisories/nicaragua-travel-advisory.html|access-date=2020-06-22|website=travel.state.gov|archive-date=2020-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20200618162401/https://travel.state.gov/content/travel/en/traveladvisories/traveladvisories/nicaragua-travel-advisory.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2020 je izdalo 4. stopnjo, »Ali Priporočilo o prepovedi potovanj zaradi bolezni COVID 19«.<ref>{{navedi splet|title=Global Level 4 Health Advisory – Do Not Travel|url=https://travel.state.gov/content/travel/en/traveladvisories/ea/travel-advisory-alert-global-level-4-health-advisory-issue.html|access-date=2020-06-22|website=travel.state.gov|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803191150/https://travel.state.gov/content/travel/en/traveladvisories/ea/travel-advisory-alert-global-level-4-health-advisory-issue.html|url-status=dead}}</ref> == Pobratena mesta == Granada je pobratena z: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|Extremadura}} {{flagicon|ESP}} Badajoz, Estremadura, Španija *{{flagicon|VEN}} Santa Ana de Coro, Venezuela *{{flagicon|Catalonia}} {{flagicon|ESP}} Terrassa, Barcelona, Katalonija, Španija *{{flagicon|GER}} [[Frankfurt ob Majni]], Nemčija *{{flagicon|Andaluzija}} {{flagicon|ESP}} Dos Hermanas, Sevilja, Španija || *{{flagicon|CRC}} [[Cartago, Kostarika|Cartago]], Kostarika *{{flagicon|GUA}} [[Antigua Gvatemala]], Gvatemala *{{flagicon|HON}} Comayagua, Honduras *{{flagicon|SLV}} Santa Tecla, El Salvador |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Granada, Nicaragua}} * [http://tourismgranada.org Granada City Tourism Page] {{Wikivoyage|Granada (Nicaragua)}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Nikaragvi]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1524]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] pkewazkwwzj4g1ei5g1tx0tatf6zvh5 0 556070 6742538 6739388 2026-08-25T13:37:14Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6742538 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}} Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi. == Začetek == * Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]). == Prve spremembe == * [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]]. == Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada == * [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]]. == Prva Slovenska uradna vojaška sila == * [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!". == Plebiscit == * [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]]. == Izvršitev Slovenske samostojnosti == * Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]]. == Vojna == ''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]]. == Po vojni == * Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}} * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{cite book |last=Krajnc |first=Viktor |title=Izpolnjena pričakovanja |publisher=Grafika Gracer |year=2001 |place=Celje |language=sl |cobiss=112275712}} * {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{cite book |last=Mavrič |first=Edi |title=Priče in pričevanja : [osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini 1990-1991] |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2004 |place=Mozirje |language=sl |cobiss=128924416}} * {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}} * {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Mikulič |first=Albin |url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=941&lang=slv |title=Uporniki z razlogom : Maneverska struktura narodne zaščite |publisher=Ministrstvo za obrambo RS |year=2005 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=222011392}} * {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}} * {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}} * {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}} * {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{cite book |last=Purnat |first=Niko |title=Priče in pričevanja 2 : kako smo gradili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski dolini |last2=Kotnik |first2=Franci |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2016 |place=Nazarje |language=sl |cobiss=287694080}} * {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{cite book |last=Teropšič |first=Tomaž |title=Posavje v letih 1989–1991 |last2=Teropšič |first2=Mitja |publisher=Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo |year=2001 |place=Brežice |language=sl |cobiss=114327552}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}} * {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}} * {{cite book |title=Začelo se je v Pekrah |publisher=Muzej narodne osvoboditve |year=2001 |editor-last=Žnidarič |editor-first=Marjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=45985025}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]] jdvobfc8dv3x6ioanqjjq1hp66nvimi 0 564819 6742891 6317183 2026-08-26T10:17:24Z A09 188929 par pp, -sendvič slik 6742891 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Magdalene | native_name = Filialkirche hl. Magdalena | fullname = | other name = | native_name_lang = | image = <!-- wd --> | caption = Cerkev svete Magdalene | pushpin map = Avstrija | pushpin map alt = Geografski položaj v Avstriji | map caption = Geografski položaj v Avstriji | coordinates = <!-- wd --> | location = [[Bistrica na Zilji]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Južna Koroška (Avstrija)|Južnem Koroškem]] | country = [[Avstrija]] | denomination = Rimokatoliška | previous denomination = | churchmanship = | membership = | attendance = | website = | former name = | bull date = | founded date = 1501 | founder = | dedication = |completed date = | dedicated date = | consecrated date = |years built = | | functional status = aktivna | heritage designation = | architecture type = podružnična cerkev |architect = | style = |length = |width = |width nave = |height = |diameter = <!-- {{convert| }} --> |other dimensions = |floor count = |floor area = |dome quantity = |dome height outer = <!-- {{convert| }} --> |dome height inner = <!-- {{convert| }} --> |dome dia outer = <!-- {{convert| }} --> |dome dia inner = <!-- {{convert| }} --> |tower quantity = 1 |tower height = |spire quantity = |spire height = <!-- {{convert| }} --> |materials = |bells = |bells hung = |bell weight = <!-- {{long ton|0| }} --> | | metropolis = |archdiocese = | diocese = | archbishop = | bishop = | dean = | footnotes = | extra = }} '''Podružnična cerkev sv. Magdalene pri Kapeli''' je [[Rimskokatoliška_cerkev|rimskokatoliška cerkev]] ob planinski poti zahodno od [[Bistrica na Zilji|Bistrice na Zilji]]<ref>Pavel Zdovc: ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja / Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten''. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), str. 119, 169, ISSN 0560-2920. {{COBISS|ID=31970093}}.</ref> ({{jezik-de|Filialkirche hl. Magdalena, Feistritz an der Gail}}). Nahaja se v uradno dvojezični občini [[Bistrica na Zilji]] na [[Zilja|Spodnji Zilji]] na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Južna_Koroška_(Avstrija)|južnem Koroškem]] v [[Okraj_Beljak-dežela|okraju Beljak-dežela]] ter v [[dekanija|dekaniji]] [[Šmohor_(Avstrijska_Koroška)|Šmohor]] [[Krška_škofija|Krške škofije]]. Ima patronat [[Marija_Magdalena|Marije Magdalene]]. [[Podružnična cerkev]] je pod spomeniškim varstvom. == Zgodovina == Podružnična cerkev svete Magdalene je dokumentirana leta 1501 kot kapela z dovoljenjem za opravljanje katoliških maš. Sedanja cerkev je manjša [[gotska arhitektura|gotska stavba]] Andreja Kaniča iz leta 1522. Po shematizmu [[Krška_škofija|Krške škofije]] iz let 1917/18 ter ''Župnijskem zemljevidu Krške škofije'' iz leta 1924 je podružnična cerkev sv. Magdalena pri Kapeli navedena kot ''slovenska'', kar daje tudi kronogramu (spodaj) kontekst z vidika jezikovne zgodovine.<ref> Bojan-Ilija Schnabl: ''Pfarrkarte der Diözese Gurk/Krška škofija 1924''. In: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), ''Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942'', Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, zv. 2, str. 1027–1034, tukaj 1030, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2.</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Mala podružnična cerkev visoko nad dolino s panoramskim razgledom ima veliko odprto stebriščno [[narteks|verando]]. Zahodni osmerokotni leseni [[strešni jezdec|grebenski stolpič]] s koničasto streho je bil obnovljen. Na severni in južni strani ladje je okno s šilastim [[obok]]om, [[kor (arhitektura)|kor]] je vkopan. [[slika:Eingang Kath. Filialkirche hl. Magdalena, Feistritz an der Gail, Kärnten.jpg|thumb|Vhod v kapelo sv. Magdalene]] Zahodni [[portal]] je profiliran s šilastim [[lok (arhitektura)|lokom]]. Na desni strani je kamnita [[krstilnica]] za sveto vodo, na levi pa latinski napis »St. Maria Magdalene ora pro nobis«. Na severni steni so se ohranili fragmenti stenske poslikave: ''Križanje'' in ''sveti Krištof'', zgodnji barok (?) ali prva polovica 16. stoletja. [[slika:Freskenreste Kath. Filialkirche hl. Magdalena, Feistritz an der Gail, Kärnten.jpg|thumb|Ostanki fresk na zunanjosti kapele sv. Magdalene]] === Notranjost === [[Cerkvena ladja|Ladja]] ima tri polja in je obokana z zvezdastorebrastim obokom na polkrožnih temeljih in okroglimi [[sklepnik]]i (2 s poslikanimi kamnoseškimi oznakami). Zahodna [[empora|galerija]] je lesena. Triumfalni obok je uvlečen in žlebljen s koničastim obokom; nad njim je napis ''1522'' in iz obnove v letih 1803 in 1947. Kor je dvonadstropni s triosminskim zaključkom, zvezdastorebrasti obok sloni na polkrožnih podlagah. Cerkev ima tudi okrogle in oklepne ključavnice. Naslikan načeloma nemški napis na severni steni ladje »Ich mayster andre kanich stamez von Eckh habe das pau verpracht - 1522« je pomemben z vidika jezikovne in kulturne zgodovine, saj se izraz ''stamez'', uporabljen v besedilu v nemškem jeziku, nanaša na lokalni dvokulturni kontekst, saj gre za slovensko narečno izposojenko za zidarja (''štamc'' < ''*dt. stemmen''). == Notranja oprema == [[slika:2021-04-16 Feistritz an der Gail St Magdalena04.jpg|thumb|levo|Notranjost kapele]] Glavni [[oltar]] je iz začetka 18. stoletja, osrednja figura prikazuje sveto Magdaleno, desno in levo pa sta figuri svete Katarine in svete Barbare. Levi stranski oltar je iz začetka 18. stoletja, osrednja slika prikazuje svetega Filipa in svetega Juda Tadeja (?), zgornja slika pa ''Marijin nauk''. Desni stranski oltar je prav tako iz začetka 18. stoletja. Sredinska slika prikazuje ''Kristusov krst'', zgornja pa svetnika Leonharda in Laurencija. [[Prižnica]] iz sredine 17. stoletja (?) je brez okvirja. Spovednica je zgodnjebaročna. Molitveni stoli in baročna orgelska omara so iz začetka 18. stoletja. Figure na konzoli: ''Marija pod križem'' je baročna, ''sveta Magdalena'' iz druge polovice 17. stoletja, ''sveti Janez Krstnik'' je poznobaročna. Na križu je velik baročni ''Kristus v žalovanju''. Slika svete Notburge je poznobaročna. Plošče s križi so izraz poznobaročne podeželske umetnosti. == Baročni kronogram == [[slika:Chronogramm - Kapelle hl. Magdalena, Foto ESKK - Tomo Weiss.jpg|thumb|levo|Kronogram]] Dehio 2001 navaja tudi na [[oltarni nastavek]] na glavnem oltarju, kjer piše (prevod): »Glavni oltar iz začetka 18. stoletja; v nastavku je označen s kronogramom 1729, vendar se oznaka nanaša na Izidorjev oltar; ...«.<ref>''FILIALKIRCHE hl. Magdalena''. In: ''Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001.'' S. 122–123.</ref> Vilharjeva ga datira v leto 1777.<ref> Breda Vilhar : Ziljske freske in še kaj s poti za sledovi gotskega stenskega slikarstva med Marijo na Zilji in Šmohorjem. Klagenfurt/Celovec [e.a.] 1996, str. 47.</ref> Vsekakor je značilno, da Dehio ne omenja, da je kronogram v slovenščini in torej ni povezave s slovensko kulturno zgodovino.<ref>''FILIALKIRCHE hl. Magdalena''. V: ''Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001.'' str. 123.</ref><ref>T. Domej: "Stenske slike s slovenskimi napisi v župnijski cerkvi v Šmartinu na Teholici". V : Koledar Mohorjeve družbe 1998. Celovec 1997, 108–110.</ref> [[Kronogram]] se glasi: :S // ISIDORKMET // SVOLANVPERBIESHALSHE // TICHRISTIANSKESRVTE // VSHLISHI :(= Sveti Izidor kmet svolan v perbieshalishe ti christianske srute uslishi – [[prevod]] [[nemščina]]: »Hl. Isidor der Bauer (auch Isidor von Madrid) auserwählt als Zuflucht, erhöre die armen Christen«). Kulturnozgodovinski pomen tega in še dveh kronogramov v slovenskem jeziku na [[Avstrija|avstrijskem]] [[Južna_Koroška_(Avstrija)|južnem Koroškem]] iz 18. stoletja je v tem, da so kronogrami sami po sebi izraz dvorske jezikovne kulture in so po Grafu (po Werlandu) »otrok renesanse, ki je zrasel v času baroka«.<ref> izvirno: »Kind der Renaissance, groß geworden in der Barockzeit« </ref><ref>K. Graf : Ein barockes Wort-Zahl-Spiel : Chronogramme in Schwäbisch Gmünd. In : Barock in Schwäbisch Gmünd. Aufsätze zur Geschichte einer Reichsstadt im 18. Jahrhundert. Schwäbisch Gmünd 1981, 125–133</ref><ref> Kronogrami so pogosti v latinskih besedilih in so se sprva uporabljali predvsem v latinščini. Pogosto so se uporabljali na sakralnih ali posvetnih stavbah v nadgrajenih črkah ali na freskah, da bi označili datum ustanovitve ali gradnje, ki je neposredno povezan z besedilom napisa, ali pa napis s kronogramom spominja na dogodek, katerega letnica je razvidna iz napisa. Primerjaj: Bojan-Ilija Schnabl: "Chronogramm". V: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, zv1, str. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2</ref> Na avstrijskem Koroškem so slovenski kronogrami iz 18. stoletja ohranjeni v treh cerkvenih stavbah, dveh severno od [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]] in pričujočem na [[Zilja|Zilji]]. Na Koroškem obstaja še en kronogram in sicer iz 19. stoletja, ki je Šenturhu pri [[Žihpolje|Žihpoljah]] na [[Gure|Gurah]]. Slovenski kronogrami na Koroškem so glede na zgodovinski jezikovni kontekst še toliko bolj izjemni, saj so v slovenskem knjižnem jeziku sredi 18. stoletja še vedno prevladovali prevodi v pomembnem literarnem gibanju "bukovništva". Šele proti koncu 18. stoletja se pojavljajo v klasičnem "bukovništvu" izvirne nove stvaritve (na primer [[Miha Andreaš]]), (1762-1821), [[Andrej Šuster|Andrej Šuster Drabosnjak]]) (1768-1825), France Leder - Lisičjak (1833-1908). Poleg tega so kronogrami v podružnični cerkvi svete Magdalene v [[Bistrica na Zilji|Bistrici na Zilji]] in v [[Podružnična_cerkev_Tibiče|podružnični cerkvi v Tibičah]] ter s fresknega cikla svete Barbare v [[Župnijska cerkev svetega Martina v Šmartinu na Teholici|župnijski cerkvi svetega Martina na Teholici]] med najstarejšimi slovenskimi napisi v javnem prostoru na Koroškem.<ref>Bojan-Ilija Schnabl: ''Chronogramm''. V: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, zv. 1, str. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2</ref><ref>Bojan-Ilija Schnabl: ''Inschrift, slowenische''. V: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, zv. 2, str. 529–532, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2</ref> == Literatura== * ''FILIALKIRCHE hl. Magdalena''. V: ''Die Kunstdenkmäler Österreichs. Dehio Kärnten 2001.'' str. 122–123. * Bojan-Ilija Schnabl: "Chronogramm". V: Sturm-Schnabl, Katja; Schnabl, Bojan-Ilija (2016), Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, Wien-Köln-Weimar: Böhlau Verlag, zv. 1, str. 215–217, COBISS 1877638, ISBN 978-3-205-79673-2 * Peter Wiesflecker: "Ostern in den Feistritzer Bergwiesen", v: https://www.kath-kirche-kaernten.at/images/downloads/ostern_in_den_feistritzer_bergwiesen.pdf == Sklici== {{sklici}} == Spletne povezave == {{Commonscat}} * Kapelle St. Magdalena / Kápela Sv. Magdalena: https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/detail/C3040/kapelle_st._magdalena_-_kapela * Organindex: https://organindex.de/index.php?title=Feistritz_an_der_Gail,_St._Magdalena * župnija Feistritz an der Gail: https://www.kath-kirche-kaernten.at/pfarren/pfarre/C3040 * [http://www.feistritz-gail.at/ Gemeinde Feistritz an der Gail] * Geolokalizacijag: 46° 34′ 17.76″ N, 13° 35′ 16.08″ E* {{StatistikAustria|20707}}   {{Ziljska dolina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve na Koroškem (zvezna dežela)|Marija Magdalena, Bistrica na Zilji]] [[Kategorija:Cerkve svete Marije Magdalene|Bistrica na Zilji]] [[Kategorija:Bistrica na Zilji]] mvlcdopeocnpiycwp5vpl5a3xhl95x0 0 569665 6742814 6724152 2026-08-26T09:09:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Safa in Marva | native_name = {{native name list|tag1=ar|name1=Aṣ-Ṣafā wal-Marwah|tag2=ar|name2=ٱلصَّفَا وَٱلْمَرْوَة}} | photo = {{Photomontage | photo1a = Sa'yee To Go Safa start.jpg | photo1b = Tavaf.jpg | size = 400}} | photo_caption = Levo: znak vodi romarje proti Safi <br /> Desno: Pot gibanja med Safo in Marvo, prikazana ob ''tavafu'' ali obhodu Kabe | elevation_m = | elevation_ref = | prominence_m = | prominence_ref = | parent_peak = '''Safa''': Abu Qubais<br />'''Marva''': Qaiqan | listing = | range = [[Hedžas (gorovje)]] | country = {{KSA}} | subdivision1_type = Regija | subdivision1 = [[Hedžas]] | subdivision2_type = Provinca | subdivision2 = Meka | settlement_type = Mesto | settlement = [[Meka]] | map = Saudova Arabija | map_caption = | map_size = 234 | coordinates = {{coord|21|25|25|N|39|49|38|E}} | coordinates_ref = | topo = | type = | first_ascent = | easiest_route = | fetchwikidata = ALL }} '''Safa in Marva''' ({{lang-ar|{{Script|Arab|ٱلصَّفَا وَٱلْمَرْوَة}}|Aṣ-Ṣafā wal-Marwah}}) sta dva majhna hriba, povezana z večjimi gorami Abu Qubais oziroma Qaiqan<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Hamw|first1=Mahmoud M.|title=Makkah Al-Mukarramah: History and Milestones|last2=Isa|first2=Abdul Ghani|year=2019}}</ref> v [[Meka|Meki]] v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]], ki je zdaj del [[Sveta mošeja|Svete mošeje]] (''Masjid al-Haram''). Muslimani sedemkrat potujejo sem in tja med njima v tako imenovanih ''saʿī'' ({{lang-ar|سَعِي|lit='iskanje/iskanje ali hoja'}})<ref name="AtoZ">{{navedi knjigo|last=Mohamed|first=Mamdouh N.|url=https://archive.org/details/hajjumrahfromtoz00moha|title=Hajj to Umrah: From A to Z|publisher=Amana Publications|year=1996|isbn=0-915957-54-X|url-access=registration}}</ref> obrednih romanjih [[hadž]] in [[umra]]. Muslimani tečejo med obema gorama, za kar verjamejo, da je postal ritual kot poklon Hadžarjinem iskanju vode za svojega otroka, ki je umiral od žeje, dokler ni našla vodnega vira v [[vodnjak Zamzam|vodnjaku Zamzam]]. Prostor med obema gorama, po katerem tečejo romarji, se imenuje ''al-Mas'aa''.<ref name=":1">{{navedi splet|date=2018-01-06|title=IN PICTURES: The story of a Muslim ritual with roots dating back 5,000 years|url=https://english.alarabiya.net/en/features/2018/01/06/IN-PICTURES-The-story-of-a-Muslim-ritual-that-goes-back-5-000-years.html|access-date=2020-07-06|website=Al Arabiya English|language=en}}</ref> == Geografija == Safa je majhna gora na dnu gore Abu Qubais, približno 130 m jugovzhodno od [[Kaba (svetišče)|Kabe]], ki je začetek Sa'ee. Marva je tudi majhna gora iz belega kamna, ki je 300 m severovzhodno od Kabe in je povezana z goro Qaiqan, ki označuje konec Sa'ee. Safa, Marvah in Masa'a (prostor med obema gorama) so bili zunaj Svete mošeje in so bili ločeni do leta 1955/56 (1375 po [[Hidžra (islam)|hidžri]]), ko je nastal projekt za priključitev obeh mest v mošejo. Razdalja med Safo in Marvo je približno 450 m, zato je sedem potovanj naprej in nazaj približno 3,6 km). Safa, ki je bližje Kabi, je tam, kjer se Sa'i začne, Marva, ki je dlje, pa tam, kjer se vsak krog med njima začne in konča. Pokriti hodnik mošeje služi kot lokacija za romarje, kjer izvajajo Sa'i in jih ščiti pred vremenskimi vplivi. Ta pot je bila prvotno odprta puščavska pot, zdaj pa je zaradi dodatkov mošeje del obzidanega kompleksa Haram. Višina hriba Safa je približno 306 metrov nad morsko gladino. Prej je bil opazen hrib, a so ga, da bi naredili prostor za vse številnejše romarje, močno znižali. Severovzhodno od Kabe je hrib Marva, ki je bil prav tako prilagojen tako, da se zlije s podkonstrukcijo mošeje, kot vzpetina in ne hrib. == Zgodovina == === Geologija === [[File:Mount Safa Mecca.jpg|thumb|Gora Safa]] [[File:Al-Marwah 6.JPG|thumb|Gora Marva]] {{glavni|Hedžas (gorovje)}} Posamezna geološka zgodovina obeh gora je relativno neznana. Marva je bila opisana kot bolj gladka in svetlejša barva kot Safa, nekateri pa jo imenujejo celo bela, kot so Majd ad-Din Ferozabadi, az-Zubaidi, al-Fayoumi; al-Alusi je nadalje rekel, da je Safina barva primerljiva z rdečim odtenkom. Safa in Marva sta del gorovja Hedžas, ki poteka vzporedno z večino saudske obale ob [[Rdeče morje|Rdečem morju]]. Sam Hedžas je del večjega pogorja Saravat, za katerega so značilne mlade in nazobčane gore.<ref>{{navedi knjigo|last=Farmer, G. Thomas.|url=https://www.worldcat.org/oclc/826009050|title=Climate change science. Volume 1, The physical climate : a modern synthesis|date=2013|publisher=Springer|others=Cook, John (Climatologist)|isbn=978-94-007-5757-8|location=Dordrecht|oclc=826009050}}</ref> === Islamska pripoved === V islamski tradiciji se je civilizacija Meke začela po tem, ko je Ibrāhīm ([[Abraham]]) zapustil svojega sina Ismāʿīla (Išmaela) in ženo Hādžar (Hagar) v dolini,<ref name="Lings1983">{{navedi knjigo |last=Lings |first=Martin |author-link= |title=Muhammad: His Life Based on the Earliest Sources |publisher=Islamic Texts Society |year=1983 |isbn=978-0-946621-33-0|title-link=}}</ref><ref name="Glasse1991">{{cite encyclopedia |last=Glassé |first=Cyril |title=Kaaba |encyclopedia=The Concise Encyclopedia of Islam |publisher=HarperSanFrancisco |year=1991 |url=https://books.google.com/books?id=dlPuAAAAMAAJ |isbn=0-0606-3126-0}}</ref> za kar muslimani verjamejo, da je bil Božji ukaz. Ko so bile njihove zaloge izčrpane, je Hadžar sčasoma ostala brez hrane in vode in ni mogla več dojiti Ismaila. Tako je sedemkrat tekla sem ter tja med Safo in Marvo v upanju, da bo našla vodo. Da bi bilo iskanje lažje in hitrejše, je šla sama, dojenčka pa pustila na tleh. Najprej se je povzpela na najbližji hrib Safa, da bi si ogledala okolico. Ko ni videla ničesar, je odšla na drugi hrib, Marva, da bi se razgledala. Medtem ko je bila Hagara na obeh pobočjih, je lahko videla Ismaela in vedela, da je na varnem. Ko pa je bila v dolini med hribi, ni mogla videti svojega sina, zato je tekla v dolini in hodila z običajnim tempom, ko je bila na pobočjih. Hagara je v žgoči vročini sedemkrat potovala sem in tja med hribi, preden se je vrnila k svojemu sinu. [[Alah]] jim je nato poslal angela Jibrila (Gabrijel) na pomoč in iz zemlje se je pojavil izvir vode. Vodnjak so poimenovali Zamzam in potovanje Safe in Marve naprej in nazaj je postalo obred med hadžem in umro. Dve gori sta poimensko omenjeni v [[Koran]]u 2:158. === Pred Mohamedom === {{glavni|Predislamska Arabija}} Zgodnji muslimani Ansari so se odrekli običaju Sa'ee, saj so ga videli kot čaščenje malikov in ''širk'' ter znak predislamskega obdobja nevednosti (''džahilijja''). V tem kontekstu je bil razkrit verz 158 Sure 2 (Sahih Bukhari, Zv. 6, Knjiga 60, Hadis 22/23).<ref>{{navedi knjigo|author=Bukhārī, Muḥammad ibn Ismāʻīl |url=https://www.worldcat.org/oclc/35673415|title=The English translation of Ṣaḥīḥ al Bukhārī with the Arabic text|date=1996|publisher=Al-Saadawi Publications|others=Khan, Muhammad Muhsin.|isbn=1-881963-59-4|location=Alexandria, Va.|oclc=35673415}}</ref> V drugem pripovedovanju Abdullaha Yusufa Alija v njegovem komentarju na verz 2:158 trdi, da je bil verz razkrit, ker so pogani Kurejšijev postavili dva idola na vrh dveh hribov in so se muslimani obotavljali hoditi med hribi, ko so to videli kot čaščenje malikov ali kot dejanje širka.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/870650664|title=The Holy Qur'an|translator=Ali, Abdullah Yusuf |isbn=978-1-84870-568-5|location=Ware|oclc=870650664}}</ref> Anas ibn Malik je tudi rekel, da je čutil sovraštvo pri hoji med obema hriboma, saj je to videl kot predislamsko navado od džahilijjeta, dokler Alah ni razodel Verza 2:158 (Sahih Bukhari, Vol. 2). Aiša je potrdila, da je bil verz razkrit v zvezi z Ansarji, ki so rekli, da je grešno hoditi med hribi, saj so obiskovali idola Manata v Qudaidu (blizu Meke) v državi Ihram, preden so se odpravili s svojimi obredi, romanje v predislamskem času. Številni učenjaki islama so navedli več podobnih razlogov, vključno z al-Suyutijem v svojem delu ''Asbab an-Nuzul''<ref>{{navedi knjigo|last=as-Suyuti|first=Imam Jalaludin 'Abdul Rahman bin Abi Bakr|title=Reasons and Occasions of Revelation of Quran: Asbab Nuzul |url=https://books.google.com/books?id=wx5LDwAAQBAJ&pg=PA27 |publisher=Dar al-Kotob al-Ilmiyah (DKI)|year=2008|isbn=9782745184108|location=[[Beirut]]|pages=27}}</ref> in Georgeom Salejem v svojem predhodnem govoru h Koranu.<ref>{{navedi knjigo|last=Wherry|first=Elwood Morris|title=A Comprehensive Commentary on the Qurán: Comprising Sale's Translation and Preliminary Discourse|year=2019|isbn=9783337821944|pages=22}}</ref> == Revizionistični in virskokritični pogledi == Tom Holland in Patricia Crone, oba revizionista zgodnje islamske zgodovine, nakazujeta, da islam morda ni izviral iz Meke, temveč nekje na severu, morda na [[Levant]]u. Na podlagi tega predloga, a še korak dlje, Paul Ellis predlaga, da je islam izviral iz [[Jeruzalem]]a ali blizu njega. Eden glavnih dokazov za to teorijo je njegova trditev, da sta hriba, ki jih v Koranu imenuje Safa in Marva, dejansko hriba v Jeruzalemu. Po Ellisu je Marva gora Moriah, Safa pa gora Scopus. Ellis ugotavlja, da je [[Jožef Flavij]] omenil goro Scopus kot Sapha, kar je fonetično identično Safi.<ref>{{navedi splet | url=https://www.academia.edu/76385952 | title=Jerusalem, City of Islam by Paul D d'A Ellis | last1=d &#39 | first1=Paul D. | last2=Ellis | first2=A. | access-date=2024-11-06 | archive-date=2024-08-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240817064616/https://www.academia.edu/76385952 | url-status=dead }}</ref> == Pomen v hadžu in umri == {{glavni|Hadž|Umrann Izvedba Sa'ee služi v spomin na Hadžarino iskanje vode za svojega sina in Božje usmiljenje pri odgovarjanju na molitve. Dve stezi vodita romarje od Safe do Marve in od Marve do Safe, z dvema ožjima stezama v središču, ki služita starejšim in invalidnim romarjem. Poti med obema gorama se skupaj imenujejo Mas'aa ({{Lang-ar|المسعى|translit=al-Mas'aa|lit='pot, kraj hoje'}}) in so klimatizirane. Na poti je na voljo tudi voda, črpana iz vodnjaka Zamzam. Sa'ee je sestavni del in ''rukn'' hadža in umre. Umra je globoko duhovna izkušnja za milijone muslimanov po vsem svetu. Navdušenje ob prihodu na sveto lokacijo Svete mošeje v Meki se začne, ko človek pristane na letališču [[Džida]]. <gallery mode="slideshow"> Sa'yee To Go.jpg|prva pešpot "Mas'aa", ki vodi od Safe do Marve Sa'yee For older.jpg|Osrednji del, namenjen starejšim in invalidom Sa'yee To return.jpg|Druga pešpot, ki se vrača iz Safe v Marvo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Sa'yee}} * [https://www.youtube.com/watch?v=CCWJIzY7gJE Safa Marwa Sai | السعي بين الصفا والمروة] ([[YouTube]]) * [https://www.youtube.com/watch?v=sDfrcit6EO4 How to make Umrah- Part 3 Safa and Marwa] * [https://www.youtube.com/watch?v=6Il90ycNGEs Safa-Marwa Umrah 2012 HD] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Meka]] [[Kategorija:Islamske prakse]] [[Kategorija:Gore v Saudovi Arabiji]] q0i9nxwaj6q4r5mgma2qd1ny9kp33jd 0 580888 6742953 6719207 2026-08-26T11:54:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742953 wikitext text/x-wiki {{Incomplete list|date=Marec 2025}} '''Seznam albanskih izumov in odkritij''' so objekti, postopki ali tehnike, ki so jih [[izum]]ili, [[Inovacija|inovirali]] ali [[Odkritje|odkrili]], delno ali v celoti, [[Albanci]] ali posamezniki iz [[Albanska diaspora|albanske diaspore]] (ljudje, katerih družine izvirajo iz Albanije, tudi če živijo v drugih državah). {| class="wikitable" style="width:6o%; text-align:left;" |- ! style="width:30%;"| Izum/odkritje ! style="width:20%;"| Izumitelj/odkritelj ! style="width:20%;"| Področje ! style="width:50%;"| Opombe |- | Odkritje vloge [[Dušikov oksid|dušikovega oksida]] pri sproščanju krvnih žil, kar je vplivalo na zdravljenje bolezni srca, erektilno disfunkcijo in dihalnih težav prezgodaj rojenih dojenčkov. Muradovo odkritje je prispevalo tudi k izumu [[Viagra|viagre]]. | [[Ferid Murad]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/1998/murad/biographical/ |title=The Nobel Prize - Ferid Murad |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.med.virginia.edu/community/in-memorarium-honoring-the-life-of-nobel-laureate-ferid-murad-md-phd/#:~:text=Murad%20was%20awarded%20the%20Nobel,at%20the%20University%20of%20Virginia. |title=In Memorarium: Honoring the Life of Nobel Laureate Ferid Murad, MD, PhD |date=19 September 2023 |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2023/09/11/ferid-murad-nobel-prize-winner-in-medicine-for-cardiovascular-discovery-of-nitroglycerin/ |title=Ferid Murad, who won Nobel Prize for cardiovascular discovery, dies at 86 |newspaper=[[The Washington Post]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Farmakologija]] in [[biokemija]] |Leta 1998 je prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino]] skupaj z [[Robert F. Furchgott|Robertom F. Furchgottom]] in [[Louis Ignarro|Louisom Ignarrom]] za svoje raziskovanje presnovne poti dušikovega oksida pri [[Vazodilatacija|vazodilataciji]] gladkih mišic. |- | Odkritje novega postopka, ki nadzoruje združevanje atomov zlata na površinah kristala. |[[Afërdita Veveçka Priftaj]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/235528410 |title=Leaky atomic traps: Upward diffusion of Au from nanoscale pits on ionic-crystal surfaces|accessdate=2023-12-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |title=Ndahet nga jeta fizikantja dhe akademikja e njohur shqiptare|archive-url=https://web.archive.org/web/20181019204925/http://epavarura.com/ndahet-nga-jeta-fizikantja-dhe-akademikja-e-njohur-shqiptare/ |accessdate=2023-12-08|archive-date=2018-10-19 }}</ref> |[[Fizika]] |Odkritje mehanizma ponuja boljše razumevanje procesov, ki se uporabljajo v katalizi, nanotehnologiji in znanosti o materialih. |- |Pionirske raziskave o vplivu [[Živo srebro|živega srebra]] v prehrani in [[arzen]]a na zdravje ljudi in ekosistema. |[[Carol Folt]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.president.usc.edu/biography/ |title=Biography Carol Folt, PhD|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://carolfolt.unc.edu/about-carol-l-folt/ |title=ABOUT CAROL L. FOLT|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://today.usc.edu/usc-president-carol-folt-students-faculty-sustainability/ |title=USC President Carol Folt's Mission to Put Students and Discovery First|date=9 October 2019 |accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Biologija|Biološke vede]] |Pionirske so imele velik vpliv na oblikovanje zakonodaje in smernic na nacionalni in globalni ravni, kar je privedlo do priporočil glede varnega uživanja hrane in varovanja ekosistemov. |- | Pionirske raziskave in razvoj metod za uporabo [[etanol]]a kot alternativnega goriva za motorje. |[[Savo Gjirja]]<ref>{{cite journal|url=https://research.chalmers.se/en/publication/156684 |title=Development of an Ethanol Fueled Version of the Volvo TD73 Diesel Engine.|journal=Vti och KFB Forskardagar |date=1994 |page=53 |accessdate=2023-12-23 |last1=Gjirja |first1=Savo |last2=Olsson |first2=Erik }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://research.chalmers.se/en/person/savo |title=Savo Gjirja Publications|accessdate=2023-12-23}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.semanticscholar.org/author/Savo-Gjirja/91750221 |title=Savo Gjirja|accessdate=2023-12-23}}</ref> |[[Inženirstvo]] | |- |Aktivno sodelovanje v [[Program Apollo|vesoljskem Programu Apollo]] in prispevek k [[Apollo 11|misiji Apollo 11]]. |[[Wilson Kokalari]]<ref>{{navedi splet|url=https://mip-aadf.org/a-space-walk-among-giants/ |title=A (space) walk among giants|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |title=Farewell to Wilson Kokalari, distinguished engineer of Apollo program|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915232510/http://illyriapress.com/farewell-wilson-kokalari-distinguished-engineer-apollo-program/ |accessdate=2023-12-05|archive-date=2019-09-15 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ocnal.com/2019/09/wilson-kokalari-albanian-engineer.html |title=Wilson Kokalari, an Albanian engineer leading the Apollo program|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Astronavtika]] in [[vesoljsko inženirstvo]] |Njegovo ime je vgravirano na plošči, ki so jo astronavti Apollo 11 pustili na Luni v čast vsem, ki so prispevali k uspehu misije. |- | Odkritje [[asteroidni pas|glavnega asteroidnega pasu]], 2020 SS13 in 2000 EK140 = 1998 YE31, ki ga je [[Mednarodna astronomska zveza]] uradno poimenovala 45687 Pranverahyseni v čast njenemu prispevku k popularizaciji astronomije. | [[Pranvera Hyseni]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.explorescientific.com/pages/explore-alliance-ambassadors-pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOor_YbC15FKOicbv-FvDq3gdSQ2AOupZY_dFyU9aHCYawqA1VzN5 |title=Explore Alliance Ambassadors - Pranvera Hyseni |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.celestron.com/blogs/team-celestron/pranvera-hyseni?srsltid=AfmBOoo5kaE70PdMNAHkwvu02_TMdI2DKns1TIuF4HxrmTNIkgdGB-Wg |title=Pranvera Hyseni Earth and Planetary Science Educator |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://news.ucsc.edu/2024/06/kosovo-observatory.html |title=Ph.D. student leads effort to open Kosovo's first observatory |accessdate=2024-10-18}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://ssd.jpl.nasa.gov/tools/sbdb_lookup.html#/?sstr=45687 |title=Small-Body Database Lookup |accessdate=2024-10-18}}</ref> |[[Astronomija]], [[vede o Zemlji]] in [[planetologija]] |Je doktorska kandidatka na področju Zemeljskih in planetarnih znanosti na [[Univerza Kalifornije, Santa Cruz|Univerzi Kalifornije v Santa Cruzu]] in ustanoviteljica organizacije [[Astronomy Outreach of Kosovo]] (AOK), ki se ukvarja s širjenjem znanja o astronomiji med splošno javnostjo v vzhodni Evropi. Bila je ključna pri ustanovitvi [[Nacionalni observatorij in planetarij Kosova|Nacionalnega observatorija in planetarija Kosova]]. Prejela je več nagrad za svoj prispevek k izobraževanju in popularizaciji znanosti. Njeno delo je pomembno vplivalo na znanstveno pismenost na [[Kosovo|Kosovu]], saj dejavnosti AOK letno vključujejo več kot 25.000 ljudi. |- |Izum "Gjotovih generatorjev in elektromotorjev". Delal je na odkritju izboljšanja učinkovitosti električnih motorjev, ki bistveno varčujejo z energijo in zmanjšujejo uporabo bakra potrebnega za izdelavo. Leta 2005 je objavil knjigo o svojih odkritjih "''Komplementarno-kompleksni električni stroji''". |[[Rifat Gjota]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/en/arboretum/306279/Albanian-scientist-and-pedagogue-Rifat-Gjota-died/ |title=The Albanian scientist and pedagogue Rifat Gjota died|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://patents.google.com/patent/WO1986007656A1/en |title=Gjota generators and electromotors|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]] | Diplomiral je leta 1965 na [[Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju|Elektrotehniški fakulteti Univerze v Skopju]], magistriral na [[Univerza v Zagrebu|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Zagrebu]] in doktoriral na [[Univerza v Prištini|Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Prištini]], kjer je kasneje deloval kot profesor. |- |Izum in razvoj [[Žarnica|žarnic]] s [[Volfram|volframovo]] nitko za [[barvna fotografija|barvno fotografijo]] na [[Massachusetts Institute of Technology|MIT-u]] in inovacije v [[stroboskop|stroboskopski]] fotografiji. |[[Gjon Mili]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.icp.org/browse/archive/constituents/gjon-mili?all/all/all/all/0|title=Artist Gjon Mili|accessdate=2023-12-05|archive-date=2023-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231203204846/https://www.icp.org/browse/archive/constituents/gjon-mili?all/all/all/all/0|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.howardgreenberg.com/artists/gjon-mili |title=Howard Greenberg Gallery Gjon Mili|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{cite magazine|url=https://www.newyorker.com/tech/annals-of-technology/slide-show-gjon-mili-and-the-science-of-movement |title=Slide Show: Gjon Mili and the Science of Movement|magazine=[[The New Yorker]] |accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Elektrotehnika]], [[fotografija]] in [[kinematografija]] |Sodeloval je z različnimi umetniki kot so [[Pablo Picasso]], [[Henri Matisse]], [[Igor Stravinski|Igor Stravinsk]] in [[Duke Ellington]], ter na inovativen način s fotografijo in filmom dokumentiral njihovo delo. |- |Ključna vloga (kot glavna tehnološka direktorica [[OpenAI]]) pri razvoju [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] [[ChatGPT]], [[DALL-E]] in [[OpenAI Codex|Codex]]. Poleg teh projektov je bila odgovorna za usmerjanje raziskav in uvajanje strategij za izboljšanje funkcionalnosti in prilagodljivosti ChatGPT na različnih področjih. |[[Mira Murati]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.wired.com/story/openai-new-ceo-who-is-mira-murati/ |title=Who Is Mira Murati, OpenAI's New Interim CEO?|accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2023/11/17/technology/mira-murati-openai.html |title=Meet Mira Murati, the Engineer Now Leading OpenAI|website=[[The New York Times]] |accessdate=2023-12-05}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://globalwomanmagazine.com/mira-murati-the-albanian-woman-who-developed-chatgpt/ |title=Mira Murati: The Albanian Woman Who Developed ChatGPT|accessdate=2023-12-05}}</ref> |[[Strojništvo]], [[računalništvo]] in [[umetna inteligenca]]. | Študirala je računalništvo na [[Univerza v Tirani|Univerzi v Tirani]] in diplomirala z odliko. Po zaključku dodiplomskega študija se je preselila v Združene države Amerike, kjer se je vpisala na študij strojništva na [[Dartmouth College]]. Tam je sodelovala pri razvoju hibridnega dirkalnega avtomobila. |- |Razvoj [[multiverzum|hipoteze o multiverzumu]] in raziskave izvora vesolja, kvantne gravitacije in potencialnih vplivih drugih vesolj na naš univerzum. |[[Laura Mersini-Houghton]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/science/2022/aug/27/cosmologist-laura-mersini-houghton-before-the-big-bang-interview |title=Cosmologist Laura Mersini-Houghton: 'Our universe is one tiny grain of dust in a beautiful cosmos'|website=[[TheGuardian.com]] |accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.theage.com.au/national/into-the-void-a-glimpse-of-our-tiny-place-in-the-scheme-of-things-20071209-ge6hdx.html |title=Into the void: a glimpse of our tiny place in the scheme of things|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.ibtimes.co.uk/planck-universe-big-bang-mercini-holman-468831 |title=Planck Space Data Yields Evidence of Universes Beyond Our Own|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |title=Cosmic map reveals first evidence of other universes|website=[[The Sunday Times]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20131123230832/http://www.thesundaytimes.co.uk/sto/news/uk_news/Science/article1261602.ece |accessdate=2023-12-06|archive-date=2013-11-23 }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |title=Could Big Bang ripples prove the existence of a PARALLEL universe? Gravitational wave discovery paves the way for the 'multiverse'|archive-url=https://web.archive.org/web/20140816162029/http://www.nationalheadlines.co.uk/could-big-bang-ripples-prove-the-existence-of-a-parallel-universe-gravitational-wave-discovery-paves-the-way-for-the-multiverse/231161/ |accessdate=2023-12-06|archive-date=2014-08-16 }}</ref> |[[Kozmologija]] in [[teoretična fizika]] | Poučevala je podiplomske kot dodiplomske predmete kvantne mehanike na [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu|Univerzi Severne Karoline v Chapel Hillu]]. Njeno delo je bilo predstavljeno v znanstvenih dokumentarnih filmih, intervjujih in člankih v uglednih publikacijah. |- | [[Oklepno bojno vozilo|Oklepno vojaško vozilo]] "[[Shota]]". |[[Grigor Andoni]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.voxnews.al/english/aktualitet/mberrin-shota-bisha-e-pare-shqiptare-e-blinduar-foto-i67744 |title='Shota' arrives, the first Albanian armored beast (PHOTO)|accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://seenews.com/news/timak-unveils-albanias-first-armoured-military-vehicle-prototype-860511 |title=Timak unveils Albania's first armored military vehicle prototype|website=SeeNews |accessdate=2024-06-12}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.koha.net/en/arberi/422485/shota-vetura-e-pare-ushtarake-e-blinduar-made-in-albania |title="Shota", the first armored military vehicle "Made in Albania"|accessdate=2024-06-12}}</ref> |[[Vojska]] |Albanski proizvajalec vozil Timak je ustvaril prvo oklepno vojaško vozilo v Albaniji, zasnovano za povečanje mobilnosti pehote na bojišču. |- |Načrtovanje in gradnja [[Železniška proga čez Semmering|železniške proge čez Semmering]], prve gorske železnice v Evropi s standardno širino tirov. |[[Karl Ritter von Ghega]]<ref name="Architect">{{navedi knjigo|title=The Architect, Volume 3|url=https://books.google.com/books?id=4svlAAAAMAAJ&pg=PA184 |date=1870|location=175 Strand W.C.|page=184}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Paar |first1=Rinaldo |title=Carl Ritter von Ghega – 2018 Surveyor of the Year |journal=Kartografija I Geoinformacije |date=2019 |volume=18 |issue=32 |doi=10.32909/kg.18.32.5 |url=https://www.researchgate.net/publication/338052254 |page=64 |s2cid=214043118 |doi-access=free }}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] | Za svoje dosežke v inženirstvu in gradbeništvu je bil odlikovan z nazivom (''[[Ritter]]'') in bil imenovan za vodjo načrtovanja železniškega omrežja Avstrijskega cesarstva. |- |Inovacije v gradnji mostov in bil ključen pri razvoju mostu [[Real Ferdinando Bridge]] preko [[Garigliano|reke Garigliano]], ki je bil dokončan leta 1832. Most je bil prvi železniški viseči most s katenarno vrvjo v Italiji in eden izmed prvih v celinski Evropi. | [[Luigi Giura]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|title=Ponte Real Ferdinando II di Borbone sul Garigliano|accessdate=2024-10-14|archive-date=2024-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20241001214159/https://www.italia.it/en/lazio/minturno/monuments/real-ferdinando-ii-of-borbone-sul-garigliano-bridge|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.sedhc.es/biblioteca/actas/CIHC1_053_Catalano%20A.pdf|title=The suspension bridge by iron chains on the Garigliano Real Ferdinando. An example of innovative construction technique in Naples and Italy in the Bourbon Age in 1832 |date=|accessdate=2024-10-14}}</ref> |[[Gradbeništvo]] in [[arhitektura]] |Z inovativno uporabo železa pri gradnji mostov je omogočil večje razpone in večjo vzdržljivost v primerjavi s tradicionalnimi materiali. Z uvedbo katenarnega principa pri mostovih je postavil nove standarde za inženirski dizajn, ki so vplivali na oblikovanje mostov in drugih strukturalnih projektov po vsej Evropi. |- |Pionirske raziskave na področju [[Ihtiologija|ihtiologije]] Albanije. |[[Sabiha Kasimati]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/43652957 |title=Museum of Natural Sciences "Sabiha Kasimati": Past and present|accessdate=2024-01-13}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://opinion.al/kush-ishte-sabiha-kasimati-shoqja-e-klases-se-enver-hoxhes-qe-u-pushkatua-me-urdher-te-tij/ |title=Who was Sabiha Kasimati|accessdate=2024-01-13}}</ref> |[[Biologija]] in [[ihtiologija]] |Njen največji prispevek je bilo raziskovanje ribjih vrst v Albaniji, kjer je v svojem delu "''Ribe Albanije''" dokumentirala 257 različnih vrst rib v albanskih vodah. |- |Izumil je sorto [[pšenica|pšenice]] “Dajti”. |[[Mentor Përmeti]]<ref>{{navedi splet|url=https://gazetadielli.com/ndahet-nga-jeta-ne-new-york-akademik-mentor-permeti/ |title=NDAHET NGA JETA NE NEW YORK AKADEMIK MENTOR PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.akad.gov.al/ash/asambleja/te-ndare-jeta/2-uncategorised/119-mentor-permeti |title=Akademik Mentor PËRMETI|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://sustainablefoodtrust.org/news-views/albania-a-lesson-in-localism/ |title=Albania: A lesson in localism|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{cite journal|title=GSTF1 gene expression at local Albanian wheat cultivar Dajti under salinity and heat conditions|date=2017 |doi=10.24190/ISSN2564-615X/2017/03.10 |last1=Bacu |first1=Ariola |last2=Comashi |first2=Kristjana |last3=Hoxhaj |first3=Markeljana |last4=Ibro |first4=Vjollca |journal=The Eurobiotech Journal |volume=1 |issue=3 |pages=253–257 |doi-access=free }}</ref> |[[Agronomija]] |Prejel je priznanja, kot so [[Odlikovanja Albanije|Nagrada republike Albanije]] za inovacije v kmetijstvu, [[Odlikovanja Albanije|medaljo Veliki mojster dela]], ter priznanje Častni občan mesta Përmet. |- |Odkrili so [[Epimedium alpinum|''Epimedium alpinum subsp. albanicum'']] |Lulzim Shuka, Kit Tan and Besnik Hallaçi <ref>{{navedi splet|url=https://italianbotanist.pensoft.net/article/91193/ |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies for the flora of Kosovo|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/367072806 |title=Epimedium alpinum subsp. albanicum new subspecies|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://shqiptarja.com/lajm/zbulohet-bima-endemike-e-rralle-ne-alpet-shqiptare-biologu-kukesi-eshte-unik |title=The rare endemic plant in the Albanian Alps is discovered, the biologist: Kukësi is unique|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] | Nova podvrsta [[alpski vimček|alpskega vimčka]] (''Epimedium alpinum'') je bila odkrita v [[Albanske Alpe|albanskih Alpah]] na Kosovu. Raste na [[Serpentin|serpentinastih substratih]] v subalpinskih območjih. Zaradi majhne razširjenosti in nevarnosti, kot so rudarjenje in prekomerno paša, potrebuje zaščito. |- |Odkritje [[Tulipa albanica|''Tulipa albanica'']] |Lulzim Shuka, Besnik Hallaçi in L. Vata<ref>{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/273883629 |title=Tulipa albanica (Liliaceae), a new species from northeastern Albania|accessdate=2023-12-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://invest-in-albania.org/tulipa-albanica-habitat-designated-natural-monument/ |title= Tulipa Albanica Habitat Designated Natural Monument|accessdate=2023-12-06}}</ref> |[[Botanika]] |Nova vrsta ''Tulipa albanica'' (Albanski tulipan) je bila odkrita v severovzhodnem delu Albanije in je [[Skrajno ogrožena vrsta|skrajno ogrožena]] (CR), saj raste na območju, manjšem od 100 ha. |- |Izum '''[[Elbasanska pisava|elbasanske pisave]]''' |[[Gregor iz Drača]]<ref>Mahir Domi (1965). Rreth autorit dhe kohës së dorëshkrimit elbasanas me shqipërim copash të ungjillit. In: “Konferenca e parë e Studimeve Albanologjike,” Tiranë, 15-21 nëndor 1962. Tiranë, p. 170–177</ref> ||[[Tisk|Tiskarstvo]], [[tipografija]] | |- |Izum '''[[Todhrijeva pisava|Todhrijeve pisave]]''' |[[Theodhor Haxhifilipi]]<ref name="Pollo1983">{{navedi knjigo|author=Stefanaq Pollo|title=Historia e Shqipërisë: Vitet 30 të shek. XIX-1912|url=https://books.google.com/books?id=f4i4AAAAIAAJ|year=1983|publisher=Akademia e Shkencave e RPS të Shqipërisë, Instituti i Historisë|page=169}}</ref> |[[Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Gjirokastrska pisava|gjirokastrske pisave]]''' |[[Veso beg]]<ref>{{cite journal|title=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| journal=Münchner Zeitschrift für Balkankunde| volume=4| location=München|language=de|issn=0170-8929| oclc=5784326 |url=https://books.google.com/books?id=1ixpAAAAMAAJ|year=1984|publisher=R. Trofenik|page=204}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |- |Izum '''[[Vithkuška pisava|vithkuške pisave]]''' |[[Naum Veqilharxhi]]<ref name = "Everson">{{navedi splet|url=https://www.unicode.org/L2/L2020/20187r2-n5138r2-vithkuqi.pdf|title=Proposal for encoding the Vithkuqi script in the SMP of the UCS|id=L2/20-187R2|date=2020-12-07|access-date=2023-12-06|first1=Michael|last1=Everson|authorlink=Michael Everson}}</ref> |[[Jezikoslovec|Jezikoslovje]] | |} ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Seznami Albancev|Izum]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Albaniji]] lcnp4rxfr44hqkkp99l4o635ybpuod7 0 584310 6742721 6706682 2026-08-25T22:36:49Z ~2026-44996-51 264415 /* Pomembnejše publikacije */ 6742721 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|citizenship=slovensko, italijansko|nationality=slovenska}} '''Adrijan Pahor''', [[Slovenci|slovenski]] [[publicist]], [[Slovenistika|slovenist]], [[zgodovinar]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[11. junij]] [[1956]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], oče [[Boris Pahor|Boris]] je bil profesor in pisatelj,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor: Oče se je bal predvsem tega, da bi bil ob usodnem trenutku sam|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/adrijan-pahor-oce-se-je-bal-predvsem-tega-da-bi-bil-ob-usodnem-trenutku-sam|website=www.delo.si|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> mati [[Radoslava Premrl|Radoslava]] (rojena [[Radoslava Premrl|Premrl]]), učiteljica. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v [[Barkovlje|Barkovljah]], nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda pa pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisal na [[Klasični licej (Italija)|klasični licej Franceta Prešerna]] v Trstu, kjer je maturiral 1975. Leta 1975 se je vpisal na fakulteto za farmacijo, leta 1982 pa na Leposlovno fakulteto (''Lettere e filosofia'') [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], na kateri je leta 1987 pod mentorstvom prof. [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]] doktoriral z disertacijo iz povojne tržaške zgodovine. Od leta 1978 dalje je poučeval na slovenskih srednjih in višjih šolah v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]], najprej od leta 1987 do leta 1990 na učiteljišču v Gorici, nato, po opravljenem habilitacijskem izpitu, je bil stalno nameščen kot profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Leta 1993 je bil premeščen na pedagoški licej Simona Gregorčiča v Gorici, nato je do upokojitve leta 2020 poučeval na znanstvenem in humanističnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici. V času univerzitetnega študija je bil član mladinske sekcije [[Slovenska skupnost|stranke SSk]]. V letih 1990–92 je bil tudi član pokrajinskega sveta SSk (Trst). Nekaj let je bil tudi član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]] in več let STS - Slovenskih tržaških skavtov, organizacije, ki se je kasneje preimenovala v [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo]], kjer se je tudi navdušil za gorništvo<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji letošnji Športel o alpinizmu|url=https://www.primorski.eu/sport/zadnji-letosnji-sportel-o-alpinizmu-HY1616922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> in kmalu postal član [[Slovensko planinsko društvo Trst|SPDT - Slovenskega planinskega društva Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=V gorah iščem predvsem mir in navdih, pa tudi bližino z absolutnim » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-gorah-iscem-predvsem-mir-navdih-pa-tudi-blizino-z-absolutnim/|website=Noviglas|date=2024-08-10|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Vzporedno z univerzitetnim študijem se je ukvarjal tudi s študijem glasbe (klarinet), bil je član Tržaškega mešanega zbora in moškega zbora [[Fantje izpod Grmade]]. Štiri leta je bil član Tržaškega pihalnega orkestra kot klarinetist.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor, Adrijan (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942990/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-10}}</ref> Že v univerzitetnih letih je Adrijan Pahor pisal literarne prispevke za [[Radio Trst A]] in za [[Novi list]], nato v [[Novi glas|Novi Glas]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], redno pa tudi za [[Primorski dnevnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor|url=https://www.primorski.eu/tag/-/meta/adrijan-pahor|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> in [[Mladika (revija)|Mladiko]].<ref>{{Navedi splet|title=V Trstu izšla nova številka revije Mladika » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-trstu-izsla-nova-stevilka-revije-mladika/|website=Noviglas|date=2022-12-20|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V [[Revija 2000|Reviji 2000]] je objavil prispevek o [[Virgil Šček|Virgilu Ščeku]]. Leta 1993 je [[Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček]] iz Trsta objavil v samostojni knjigi svojo disertacijo z naslovom ''Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954 - Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954)''. Ta disertacija nadaljuje niz disertacij ([[Nadja Maganja|Nadje Maganje]] in [[Aleš Brecelj|Aleša Breclja]]) ki podrobno analizirajo povojno avtonomno politično udejstvovanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Adrijan Pahor je zelo aktiven v kulturnem in prosvetnem življenju [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine v Italiji]] kot organizator kulturnih (literarnih) večerov, moderator, predavatelj na simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=Naše gore so med najlepšimi na svetu. Iz njih sem izšel, vanje se vračam! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nase-gore-med-najlepsimi-na-svetu-iz-njih-sem-izsel-vanje-se-vracam/|website=Noviglas|date=2021-10-01|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V knjigi o slovenskih vernikih v Trstu|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-knjigi-o-slovenskih-vernikih-v-trstu-BE2152452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SREČANJA POD LIPAMI {{!}} Kulturni center Lojze Bratuž|url=https://www.centerbratuz.org/srecanja/srecanja-pod-lipami.124.html|website=www.centerbratuz.org|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev knjige Marija Čuka Zlato zrno - Goriška knjižnica Franceta Bevka|url=https://www.gkfb.si/dogodki/literarni-cetrtki/item/3114-predstavitev-knjige-marija-cuka-zlato-zrno|website=www.gkfb.si|accessdate=2026-04-15|language=si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KATOLIŠKA KNJIGARNA ,Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabijo na predstavitev nove knjige|url=https://www.katoliskaknjigarna-gorica.it/events/katoliska-knjigarna-goriska-mohorjeva-druzba-in-kulturni-center-lojze-bratuz-vabijo-na-predstavitev-nove-knjige-2/|website=Katoliška knjigarna - Libreria cattolica|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Himalaji je bil neštetokrat|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-himalaji-je-bil-nestetokrat-GE1745594|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref> Piše literarne kritike in recenzije,<ref>{{Navedi splet|title=Vtisi ob branju Rebulovih Dnevniških zapisov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vtisi-ob-branju-rebulovih-dnevniskih-zapisov/|website=Noviglas|date=2026-02-09|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽENSKA LITERARNA USTVARJALNOST NA PRIMORSKEM|url=https://www.mladika.com/izdelek/zenska-literarna-ustvarjalnost-na-primorskem/|website=Mladika|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola in identiteta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sola-in-identiteta/|website=Noviglas|date=2025-10-15|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spremne besede v knjige z literarno, zgodovinsko ali etnografsko vsebino.<ref>{{Navedi splet|title=Vera Borisa Pahorja in Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/zanimivosti/23268-vera-borisa-pahorja-in-ognjisce|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-15|archive-date=2026-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20260428224539/https://revija.ognjisce.si/zanimivosti/23268-vera-borisa-pahorja-in-ognjisce|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sin Borisa Pahorja: Očetova avtobiografija me je presenetila na več načinov|url=https://siol.net/trendi/kultura/sin-borisa-pahorja-ocetova-avtobiografija-me-je-presenetila-na-vec-nacinov-614087|website=siol.net|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2022/11/23/boris-pahor-v-pogledih-sorodnikov-sopotnikov-prijateljev-1/|website=KRITIK.si|date=2022-11-23|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor in Matej Venier o knjigi, ki se je rodila iz prijateljstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adrijan-pahor-matej-venier-o-knjigi-ki-se-je-rodila-iz-prijateljstva/|website=Noviglas|date=2025-10-31|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Že več let je član uredništva mesečnika [[Mladika (revija)|Mladika]], odbornik je pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], član je [[Slovenska matica|Slovenske Matice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Matičina odprta vrata|url=https://www.slovenska-matica.si/events/maticina-odprta-vrata-45/|website=Slovenska matica|date=2025-10-08|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|first=Slovenska|last=Matica}}</ref> Od leta 2019 je član komisije, ki podeljuje literarno nagrado vstajenje.<ref>{{Navedi splet|title=59. literarna nagrada Vstajenje za leto 2021 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/59-literarna-nagrada-vstajenje-za-leto-2021/|website=Noviglas|date=2022-04-12|accessdate=2025-06-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Poročen je bil z zamejsko kulturno in prosvetno delavko [[Mirjam Bratina]]-Pahor (1961-2026). == Pomembnejše publikacije == * Pahor, Adrijan: Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954) (Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954). * Pahor, Adrijan: Prim. v Ščekovem času,(referat) Revija 2000, 1989, št. 46/47, 175–212; * Pahor, Adrijan: Bruna Marija Pertot in njena govorica srca, v zborniku Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, Mladika 2017; * Pahor, Adrijan: Cankarjevo predavanje Očiščenje in pomlajenje, v zborniku Tržaški Cankar in naše branje, Mladika 2020; * Pahor Adrijan: Od enotnosti OF do prve Kocbekove afere, Znanstveni posvet Trst, 6.6.2025 * Pahor Adrijan: Poezija Borisa Pangerca, Filozofska Fakulteta Univerze v LJ, oddelek za slovanske jezike in knjž., LJubljana, 2000 *Pahor Adrijan, Boris Paternu: ''Od ekspresionizma do postmoderne,'' ''Prim.'' Primorski dnevnik 3. 3. 2000; Novi glas 2. 3. 2000. *Pahor Adrijan: Pesniška zbirka Oljke in morje in sol Borisa Pangerca, ''Mladika 4/2024.'' *Pahor, Adrijan: Alojz Rebula, Dnevniški zapisi 1948-1954. ''Zvon 1/2026''. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Adrijan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Trstu]] lpe28o9lun8emk07ejbrlgjnw0ydqet 0 586796 6742764 6725668 2026-08-26T05:46:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742764 wikitext text/x-wiki [[File: Apse mosaic Hagia Sophia Virgin and Child.jpg|thumb|Bizantinski mozaik [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] iz 9. stoletja prikazuje podobo ''Device Marije z detetom'', enega prvih post-ikonoklastičnih [[mozaik]]ov. Postavljen je na prvotno zlato ozadje iz 6. stoletja.]] '''Religiozna umetnost''' je vizualna predstavitev verskih ideologij in njihovega odnosa z ljudmi. Sakralna umetnost se neposredno nanaša na religiozno umetnost v smislu, da je njen namen čaščenje in verske prakse. Po enem od sklopov definicij umetniška dela, ki jih navdihuje [[religija]], vendar tradicionalno ne veljajo za [[svetost|sveta]], ostajajo pod krovnim izrazom religiozna umetnost, ne pa sakralna umetnost.<ref>{{Cite journal |last=Chute |first=Desmond |title=Sacred, Holy or Religious Art? |date=1955 |url=https://www.jstor.org/stable/43813855 |journal=Blackfriars |volume=36 |issue=418 |pages=570–579 |jstor=43813855 |issn=1754-2014}}</ref> Drugi izrazi, ki se pogosto uporabljajo za umetnost različnih religij, so [[kultna podoba]], običajno za glavno podobo v bogoslužnem prostoru, [[ikona]] v njenem splošnejšem pomenu (ni omejena na vzhodnopravoslavne podobe) in »pobožna podoba«, ki običajno pomeni manjšo podobo za zasebno molitev ali čaščenje. Slike lahko pogosto razdelimo na »ikonične podobe«, ki prikazujejo le eno ali več figur, in »pripovedne podobe«, ki prikazujejo trenutke iz epizode ali zgodbe, ki vključuje svete figure. Uporaba podob je bila v mnogih religijah sporna. Izraz za takšno nasprotovanje je anikonizem, pri čemer je [[ikonoklazem]] namerno uničevanje podob s strani ljudi iste vere. == Budistična umetnost == {{glavni|Budistična umetnost}} [[File:Sri lanka aukana buddha statue.jpg|thumb|Kip Bude na Šrilanki]] Budistična umetnost je nastala na [[Indijska podcelina|Indijski podcelini]] po zgodovinskem življenju [[Gautama Buda|Sidarte Gautama]], 6. do 5. stoletja pr. n. št., nato pa se je razvijala zaradi stikov z drugimi kulturami, ko se je širila po Aziji in svetu. Budistična umetnost je sledila vernikom, ko se je [[dharma]] širila, prilagajala in razvijala v vsaki novi državi gostiteljici. Razvila se je proti severu skozi [[Srednja Azija|Srednjo Azijo]] in v [[Vzhodna Azija|Vzhodno Azijo]], kjer je oblikovala severno vejo budistične umetnosti. Budistična umetnost je sledila proti vzhodu vse do jugovzhodne Azije, kjer je oblikovala južno vejo budistične umetnosti. [[File:Thangka Depicting Vajrabhairava, ca. 1740, Sotheby's.jpg|thumb|Primer tibetanske budistične umetnosti: Thangka z upodobitvijo Vadžrabhairave, ok. 1740]] V Indiji je budistična umetnost cvetela in celo vplivala na razvoj [[hindujska umetnost|hindujske umetnosti]], dokler budizem v Indiji ni skoraj izginil okoli 10. stoletja, deloma zaradi močne širitve [[islam]]a skupaj s [[hinduizem|hinduizmom]]. === Tibetanska budistična umetnost === Večina tibetanskih budističnih umetniških oblik je povezanih s prakso Vadžrajane ali budistične tantre. [[Tibetanska umetnost]] vključuje [[thangka|thangke]] in [[mandala|mandale]], pogosto z upodobitvami [[Buda|Bude]] in [[Bodhisatva|Bodhisatve]]. Ustvarjanje budistične umetnosti se običajno izvaja kot [[meditacija]], pa tudi kot ustvarjanje predmeta kot pomoč pri meditaciji. Primer tega je ustvarjanje peščene mandale, ki jo naredijo menihi; pred in po gradnji se recitirajo molitve, oblika mandale pa predstavlja čisto okolico (palačo) Bude, na kateri se meditira za urjenje uma. Delo je redko, če sploh kdaj, podpisano s strani umetnika. Druga tibetanska budistična umetnost vključuje kovinske ritualne predmete, kot sta ''vadžra'' in ''phurba''. === Indijska budistična umetnost === Dva kraja bolj živo kot katera koli druga nakazujeta vitalnost budističnega jamskega slikarstva iz približno 5. stoletja našega štetja. Ena je [[Jame Adžanta|jama Adžanta]], najdišče v Indiji, dolgo pozabljeno, dokler ga niso odkrili leta 1817. Druga je [[Dunhuang]], ena od velikih oaznih postojank na [[svilna pot|svilni poti]] ... Slike segajo od mirnih pobožnih podob Bude do živahnih in prizorov gneče, pogosto z zapeljivimi ženskami s polnimi prsmi in ozkim pasom, ki so bolj znane v indijskem kiparstvu kot v slikarstvu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.historyworld.net/wrldhis/PlainTextHistories.asp?gtrack=pthc&ParagraphID=bdc#bdc |title=History Of Buddhism |publisher=Historyworld.net |access-date=2013-09-06}}</ref> == Krščanska umetnost == {{glavni|krščanska umetnost|katoliška umetnost|bizantinska umetnost}} Krščanska sakralna umetnost nastaja v poskusu ponazoritve, dopolnitve in upodobitve načel [[krščanstvo|krščanstva]] v oprijemljivi obliki, čeprav so možne tudi druge definicije. Namenjena je ustvarjanju podob različnih verovanj v svetu in njegovega videza. Večina krščanskih skupin do neke mere uporablja ali je uporabljala umetnost, čeprav so nekatere imele močne ugovore proti nekaterim oblikam verske podobe, znotraj krščanstva pa so bila tudi večja obdobja [[ikonoklazem|ikonoklazma]]. Večina krščanske umetnosti je aluzivna oziroma zgrajena okoli tem, ki so znane predvidenemu opazovalcu. Podobe [[Jezus Kristus|Jezusa]] in pripovedni prizori iz [[Jezusovo življenje v umetnosti|Kristusovega življenja]] so najpogostejše teme, zlasti podobe Kristusa na križu. Prizori iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]] igrajo vlogo v umetnosti večine krščanskih denominacij. Podobe [[sveta Marija|Device Marije]], ki drži dojenčka Jezusa, in podobe svetnikov so v protestantski umetnosti veliko redkejše kot v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodni pravoslavni Cerkvi]]. V korist nepismenih je bil razvit dovršen ikonografski sistem za dokončno prepoznavanje prizorov. Na primer, [[sveta Neža]] je upodobljena z jagnjetom, [[sveti Peter]] s ključi, [[sveti Patrik]] z deteljico. Vsak svetnik ima ali je povezan z atributi in simboli v sakralni umetnosti. == Zgodovina == [[File:VirgenNino.jpg|thumb|upright=1.15|''Devica Marija z otrokom''. Stenska poslikava iz zgodnjih katakomb, Rim, 4. stoletje]] Zgodnja krščanska umetnost se je ohranila iz časov blizu začetkov krščanstva. Najstarejše ohranjene krščanske slike so z najdišča v Megidu, datirane okoli leta 70, najstarejši krščanski kipi pa so iz [[sarkofag]]ov, ki datirajo v začetek 2. stoletja. Do [[Konstantin I. Veliki|Konstantinovega]] sprejetja krščanstva je krščanska umetnost svoj slog in velik del ikonografije črpala iz priljubljene [[rimska umetnost|rimske umetnosti]], toda od takrat naprej so velike krščanske stavbe, zgrajene pod cesarskim pokroviteljstvom, prinesle potrebo po krščanskih različicah rimske elitne in uradne umetnosti, od katerih so [[mozaik]]i v cerkvah v Rimu najvidnejši ohranjeni primeri. Krščanska umetnost je kmalu postala temelj cerkva po vsej Evropi. [[vitraj|Vitraži]] pogosto prikazujejo biblijske prizore, ki se odražajo v notranjem delovanju stavbe. Tudi [[freska|freske]] in [[oltarni nastavek|oltarne slike]] polnijo cerkve z zapletenimi in izraznimi krščanskimi podobami. Med razvojem zgodnjekrščanske umetnosti v [[Bizantinska cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] (glej [[bizantinska umetnost]]) je bolj abstraktna estetika nadomestila naturalizem, ki se je prej uveljavil v [[Helenistična umetnost|helenistični umetnosti]]. Ta novi slog je bil hieraričen, kar pomeni, da je bil njegov glavni namen prenesti verski pomen in ne natančno upodobiti predmetov in ljudi. Realistična perspektiva, proporci, svetloba in barve so bili prezrti v korist geometrijske poenostavitve oblik, obrnjene perspektive in standardiziranih konvencij za upodabljanje posameznikov in dogodkov. Polemika glede uporabe rezanih podob, razlage druge zapovedi in krize [[Bizantinski ikonoklazem|bizantinskega ikonoklazma]] je privedla do standardizacije verske podobe znotraj vzhodnega pravoslavja. [[File:Botticelli - Madone de l'Eucharistie.jpg|thumb|Primer ''Madone z angelom'', ki jo je naslikal [[Sandro Botticelli]] (1470) in jo je naročila katoliška cerkev v času [[renesančna umetnost|renesanse]] v [[Firence|Firencah]] (Boston, muzej Isabella Stewart Gardner)]] [[Renesansa]] je doživela porast monumentalnih posvetnih del, vendar se je krščanska umetnost do [[protestantizem|protestantske]] [[reformacija|reformacije]] še naprej proizvajala v velikih količinah, tako za cerkve in duhovščino kot za laike. V tem času je [[Michelangelo]] Buonarroti poslikal [[Sikstinska kapela|Sikstinsko kapelo]] in izklesal znamenito ''[[Pietà (Michelangelo)|Pietà]]'', [[Gian Lorenzo Bernini]] je ustvaril masivne stebre v [[bazilika sv. Petra, Vatikan|baziliki sv. Petra]], [[Leonardo da Vinci]] pa je naslikal ''[[Zadnja večerja (Leonardo da Vinci)|Zadnjo večerjo]]''. Reformacija je imela velik vpliv na krščansko umetnost, saj je v protestantskih državah hitro praktično ustavila produkcijo javne krščanske umetnosti in povzročila uničenje večine že obstoječe umetnosti. Ker se je v zahodni Evropi 19. stoletja pojavil posvetni, nesektaški, univerzalni pojem umetnosti, so posvetni umetniki občasno obravnavali krščanske teme ([[William-Adolphe Bouguereau|Bouguereau]], [[Édouard Manet|Manet]]). Le redko je bil krščanski umetnik vključen v zgodovinski kanon (kot sta Rouault ali Stanley Spencer). Vendar pa so mnogi sodobni umetniki, kot so [[Eric Gill]], [[Marc Chagall]], [[Henri Matisse]], [[Jacob Epstein]], [[Elisabeth Frink]] in [[Graham Sutherland]], ustvarili znana umetniška dela za cerkve.<ref>Beth Williamson, ''Christian Art: A Very Short Introduction'', Oxford University Press (2004), page 110.</ref> Fritz von Uhde je s socialno interpretacijo krščanstva oživil tudi zanimanje za sakralno umetnost z upodobitvijo Jezusa na običajnih mestih v življenju. Od pojava tiska je bila prodaja reprodukcij pobožnih del pomemben element popularne krščanske kulture. V 19. stoletju so to vključevali žanrske slikarje, kot je Mihály Munkácsy. Izum barvne litografije je privedel do širokega razširjanja svetih kart. V moderni dobi so bila podjetja, specializirana za sodobne komercialne krščanske umetnike, kot sta Thomas Blackshear in Thomas Kinkade, čeprav v svetu likovne umetnosti veljajo za [[kič]],<ref>Cynthia A. Freeland, ''But Is It Art?: An Introduction to Art Theory'', Oxford University Press (2001), page 95</ref> zelo uspešna. V zadnjem delu 20. in prvem delu 21. stoletja so umetniki, ki trdijo, da verujejo v Kristusa, osredotočeno prizadevali ponovno vzpostaviti umetnost s temami, ki se vrtijo okoli vere, Kristusa, Boga, Cerkve, Svetega pisma in drugih klasičnih krščanskih tem, kot vredne spoštovanja s strani posvetnega umetniškega sveta. Umetnost bi se nato lahko uporabila za spodbujanje cerkve k ponovnemu sodelovanju v krščanstvu. Umetniki, kot je Makoto Fujimura, so imeli pomemben vpliv tako na sakralno kot posvetno umetnost. Med drugimi pomembnimi umetniki so Larry D. Alexander, Gary P. Bergel, Carlos Cazares, Bruce Herman, Deborah Sokolove in John August Swanson.<ref>{{navedi splet|author=Buenconsejo, Clara|date=21 May 2015|title=Contemporary Religious Art|url=http://blog.mozaico.net/contemporary-religious-art/|url-status=dead| archive-url=https://web.archive.org/web/20150929011640/http://blog.mozaico.net/contemporary-religious-art/|archive-date=29 September 2015|access-date=2 June 2015|publisher=Mozaico}}</ref> == Konfucijanska umetnost == {{glavni|Konfucijanska umetnost}} [[File:Anonymous - Odes of the State of Bin - 1982.459 - Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|upright=1.5|Ode države Bin so pesem iz ''Knjige od'', zbirke poezije, ki jo je sestavil [[Konfucij]]. Ta slika je del zvitka neznanega umetnika iz 13. stoletja in pripoveduje pesem o podeželskem življenju.]] Konfucijanska umetnost je navdihnjena s [[konfucijanstvo]]m, skovanim po kitajskem filozofu in politiki [[Konfucij]]u. Konfucijanska umetnost izvira iz Kitajske, nato se je razširila proti zahodu po [[svilna pot|svilni poti]], proti jugu do južne Kitajske in nato v jugovzhodno Azijo ter proti vzhodu skozi severno Kitajsko do Japonske in Koreje. Čeprav še vedno močno vpliva v Indoneziji, je bil konfucijanski vpliv na zahodno umetnost omejen. Čeprav so bile konfucijanske teme zastopane v kitajskih umetniških središčih, jih je manj v primerjavi s številom umetniških del, ki so o daoizmu in [[budizem|budizmu]] ali so pod vplivom taoizma in budizma.<ref name=":0">{{navedi knjigo |last=Karetzky |first=Patricia |title=Chinese Religious Art |publisher=Lexington Books |year=2014 |isbn=9780739180587 |location=Lanham, MD |page=127}}</ref> === Zgodovina === Pred [[dinastija Han|dinastijo Han]] je kitajska umetniška hierarhija glasbo obravnavala kot najvišjo obliko umetnosti in zavračala [[kaligrafija|kaligrafijo]], [[poezija|poezijo]] in [[slikarstvo]] kot umetniške oblike in obrt, ki jih izvaja nižji razred. Kljub temu je bila poezija priljubljena tudi v Konfucijevem času, in je bila hvaljena in visoko uvrščena skupaj z glasbo. Po mnenju Konfucija in njegovih učencev si glasba prizadeva ustvarjati in odražati harmonijo v svetu; zato bi se moralo izobraževanje začeti s temelji poezije in moralnega vedenja ter zaključiti z glasbo.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Andrijauskas |first=Antanas |date=2016 |title=Visual Arts and Music in Traditional Chinese Art System |url=https://www.jstor.org/stable/90012994 |journal=Music in Art |volume=41 |issue=1–2 |pages=165–187 |jstor=90012994 |issn=1522-7464}}</ref><ref>{{Cite journal |last=Huang |first=Siu-Chi |date=1963 |title=Musical Art in Early Confucian Philosophy. |url=https://www.jstor.org/stable/1396785 |journal=Philosophy East and West |volume=13 |issue=1 |pages=49–60 |doi=10.2307/1396785 |jstor=1396785 |url-access=subscription }}</ref> Sčasoma je razvoj kitajskega pisnega sistema spodbudil rast kaligrafije in vizualnih umetnosti v smislu družbenega statusa. Konfucijanska estetika in vrednote so še dodatno prispevale k razvoju teh vizualnih umetniških oblik, pri čemer so se krajinske slike in kaligrafska dela osredotočala na pisna dela in nauke konfucijanstva. === Hindujska umetnost === {{glavni|Hindujska umetnost}} [[File:Painting of Indic deities (Krishna, Vishnu, Lakshmi, Shesha, Shiva, Parvati, Nandi, Lakshmi, Garuda, Hanuman, Rama, Sita) and a devotee (possibly Diwan Dina Nath), Mandi, ca.1830.jpg|thumb|upright=1.35|Slike indijskih božanstev (Krišna, Višnu, Lakšmi, Šeša, Šiva, Parvati, Nandi, Lakšmi, Garuda, Hanuman, Rama, Sita) in bhakte (morda Divan Dina Nath), Mandi, ok. 1830]] [[Hinduizem]] s svojo milijardo privržencev predstavlja približno 15 % svetovnega prebivalstva in kot taka je kultura, ki iz njega izhaja, polna različnih vidikov življenja, na katere vpliva umetnost. Obstaja 64 tradicionalnih umetnosti, ki se začnejo s klasiko glasbe in segajo vse do uporabe in okraševanja nakita. Ker sta religija in kultura neločljivi s hinduizmom, se ponavljajoči se simboli, kot so bogovi in njihove reinkarnacije, lotosov cvet, dodatni udi in celo tradicionalne umetnosti, pojavljajo v številnih skulpturah, slikah, glasbi in plesu. == Islamska umetnost == {{glavni|Islamska umetnost}} [[File:Mihrab, Great Mosque of Kairouan.jpg|thumb|right|Primerek islamske sakralne umetnosti: v [[Velika mošeja v Kairouanu|Veliki mošeji v Kairouanu]] v Tuniziji je zgornji del [[mihrab]]a (molitvene niše) okrašen s ploščicami iz lustervarea iz 9. stoletja in poslikanimi prepletenimi rastlinskimi motivi]] Prepoved upodabljanja reprezentativnih podob v verski umetnosti, pa tudi naravno dekorativna narava arabske pisave, je privedla do uporabe kaligrafskih okraskov, ki so običajno vključevali ponavljajoče se geometrijske vzorce in rastlinske oblike ([[arabeska|arabeske]]), ki so izražale ideale reda in narave. Te so bile uporabljene na verski arhitekturi, preprogah in ročno napisanih dokumentih.<ref name="huntfor">{{navedi splet|title=Islamic Art – Islamic Art of Calligraphy and Arabesque|url=http://www.huntfor.com/arthistory/medieval/islamic.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20040218232141/http://www.huntfor.com/arthistory/medieval/islamic.htm|archive-date=2004-02-18|access-date=2014-02-11}}</ref> Islamska umetnost je odražala ta uravnotežen, harmoničen pogled na svet. Osredotoča se na duhovno bistvo in ne na fizično obliko. Čeprav je skozi islamsko zgodovino obstajal odpor do morebitnega [[Idolatrija|malikovanja]], je to izrazito sodoben [[sunitizem|sunitski]] pogled. [[Perzijska miniatura|Perzijske miniature]], skupaj s srednjeveškimi upodobitvami [[Mohamed]]a in angelov v [[islam]]u, so pomembni primeri, ki so v nasprotju s sodobno sunitsko tradicijo. Tudi [[šiitizem|šiitski]] muslimani so veliko manj naklonjeni upodabljanju figur, vključno s prerokovimi, če je upodobitev spoštljiva. === Upodabljanje figur === Islamski odpor do upodabljanja živih bitij navsezadnje izhaja iz prepričanja, da je ustvarjanje živih oblik edinstveno za Boga. Zaradi tega je bila vloga podob in ustvarjalcev podob kontroverzna. Najmočnejše izjave o figuralnem upodabljanju so podane v ''hadisih'' (Izročilih preroka), kjer so slikarji izzvani, da »vdihnejo življenje« svojim stvaritvam, in jim grozi kazen na sodni dan. [[File:Ardabil Carpet.jpg|thumb|Preproga Ardabil, perzijska preproga, [[Tabriz]], sredi 16. stoletja, prikazuje cvetlične vrtove, oblikovane na način, ki odraža islamsko simboliko raja]] [[Koran]] je manj specifičen, vendar obsoja malikovanje in uporablja arabski izraz ''musavir'' ('ustvarjalec oblik' ali umetnik) kot priimek za Boga. Delno zaradi tega verskega čustva so bile figure v slikarstvu pogosto stilizirane in v nekaterih primerih je prišlo do uničenja figurativnih umetniških del. [[Ikonoklazem]] je bil prej znan v bizantinskem obdobju, anikonicizem pa je bil značilnost judovskega sveta, zato je islamski ugovor do figurativnih upodobitev postavljen v širši kontekst. Vendar pa so bile figure kot [[ornament]] večinoma brez večjega pomena in so morda zato predstavljale manjši izziv.<ref>{{navedi splet|title=Figural Representation in Islamic Art &#124; Thematic Essay &#124; Heilbrunn Timeline of Art History|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/figs/hd_figs.htm|access-date=2013-09-06|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> Tako kot druge oblike islamskega ornamentiranja so tudi umetniki svobodno prilagajali in stilizirali osnovne človeške in živalske oblike, kar je povzročilo veliko raznolikost figuralnih modelov. === Arabeska === {{glavni|Arabeska}} Arabeska je dekorativni umetniški slog, za katerega so značilni ponavljajoči se, zapleteni vzorci prepletenih rastlin in abstraktni krivočrtni motivi.<ref>{{navedi splet |title=Arabesque {{!}} decorative style {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/art/arabesque-decorative-style |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> Domneva se, da izvira iz islamskega sveta, njena uporaba pa se je razširila po [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]], [[Evropa|Evropi]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]]. Igrala je pomembno vlogo v islamski umetnosti in pogosto služila kot oblika verskega izražanja. Izraz ''arabeska'' je francoski izraz, ki izhaja iz italijanske besede ''arabesco'', kar pomeni 'v arabskem slogu'.<ref>{{navedi splet |title=Arabesque {{!}} Definition of Arabesque by Lexico |url=https://www.lexico.com/en/definition/arabesque |date=22 November 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191122225637/https://www.lexico.com/en/definition/arabesque |archive-date=2019-11-22 }}</ref> Arabeskne vzorce lahko najdemo v različnih medijih, vključno s keramiko, arhitekturo, kaligrafijo in tekstilom. Od 19. stoletja je arabeska umetnost močno vplivala na zahodno umetnost in oblikovanje, mnogi oblikovalci in umetniki pa so v svoja dela vključevali vzorce. === Kaligrafija === {{glavni|Islamska kaligrafija}} Kaligrafija je zelo cenjen element islamske umetnosti. Koran je bil prenesen v arabščini, arabska pisava pa ima potencial za okrasne oblike. Uporaba kaligrafije kot okraska je imela določeno estetsko privlačnost, pogosto pa je vključevala tudi osnovno talismansko komponento. Čeprav je imela večina umetniških del berljive napise, jih niso mogli prebrati vsi muslimani. Vendar pa je treba vedno imeti v mislih, da je kaligrafija predvsem sredstvo za prenos besedila, čeprav v dekorativni obliki.<ref>{{navedi splet|title=Calligraphy in Islamic Art &#124; Thematic Essay &#124; Heilbrunn Timeline of Art History|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/cali/hd_cali.htm|access-date=2013-09-06|publisher=Metropolitan Museum of Art}}</ref> Iz preprostih in primitivnih zgodnjih primerov iz 5. in 6. stoletja našega štetja se je arabska abeceda po vzponu islama v 7. stoletju hitro razvila v čudovito umetniško obliko. Glavni dve družini kaligrafskih slogov sta bili suhi slogi, ki se običajno imenujejo [[Kufska pisava|kufijski]] in mehki kurzivni slogi, ki vključujejo naskhi, tuluth, [[Nastalik (pisava)|nastalik]] in številne druge.<ref>{{navedi splet|title=Art of Arabic Calligraphy|url=http://www.sakkal.com/ArtArabicCalligraphy.html|access-date=2013-09-06|publisher=Sakkal}}</ref> === Geometrija === {{glavni|Islamski geometrijski vzorci}} Geometrijski vzorci predstavljajo eno od treh nefiguralnih vrst dekoracije v islamski umetnosti. Ne glede na to, ali so uporabljeni posamezno ali v kombinaciji z nefiguralno ornamentiko ali figuralno predstavitvijo, so geometrijski vzorci popularno povezani z islamsko umetnostjo, predvsem zaradi svoje anikonične lastnosti. Ti abstraktni vzorci ne krasijo le površin monumentalne [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], temveč delujejo tudi kot glavni dekorativni element na številnih predmetih vseh vrst.<ref>{{navedi splet|title=Geometric Patterns in Islamic Art &#124; Thematic Essay &#124; Heilbrunn Timeline of Art History &#124; The Metropolitan Museum of Art|url=http://www.metmuseum.org/toah/hd/geom/hd_geom.htm|access-date=2013-09-06|publisher=Metmuseum.org}}</ref> ==== Vrste geometrijskih slogov ==== Geometrijski vzorci so pogosto povezani z islamsko umetnostjo, deloma zaradi svoje ikonične privlačnosti, ne glede na to, ali se uporabljajo samostojno ali v povezavi s figuralno upodobitvijo ali nekonfigurirnim okrasjem. Ti abstraktni vzorci se uporabljajo kot primarni okrasni element na različnih predmetih vseh vrst, poleg tega pa krasijo površine masivnih islamskih zgradb. Čeprav je geometrijska ornamentika morda dosegla vrhunec v islamskem svetu, so bili Grki, Rimljani in Sasanidi v Iranu vir geometrijskih oblik in dovršenih vzorcev.<ref name="Geometric Patterns in Islamic Art">{{navedi splet |last1=Corbin |first1=Margaret |title=Geometric Patterns in Islamic Art |url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/geom/hd_geom.htm |website=www.metmuseum.org |publisher=David Nick |access-date=March 20, 2023}}</ref> Islamski umetniki so vključili pomembne elemente klasične preteklosti, da bi izumili novo obliko dekoracije, ki je poudarjala vitalnost reda in enotnosti. Islamski astronomi, matematiki in znanstveniki so prispevali te oblike, ki so bile ključne za njihov umetniški slog. ==== Zgodovina in oblikovanje ==== Geometrijske oblike so po svoji abstrakciji, ponavljajočih se motivih in simetriji podobne arabesknemu vzorcu, ki ga najdemo v številnih rastlinskih vzorcih. Geometrijski vzorci pogosto sobivajo s kaligrafskim okrasjem. Krogi in prepleteni krogi, kvadrati ali štirikotniki so tipičen zvezdni vzorec, ki nastane iz kvadratov in trikotnikov, vpisanih v krog. Večstranski poligoni so štiri osnovne oblike ali 'ponavljajoče se enote', iz katerih so zgrajeni bolj zapleteni vzorci. Vendar je očitno, da so zapleteni vzorci, ki jih najdemo na več stvareh, različnih velikosti in konfiguracij, zaradi česar so primernejši za vključitev kot za kategorizacijo. Geometrijska oblika kroga se v islamski umetnosti uporablja za označevanje temeljnega simbola enosti in končne poti vse raznolikosti v stvarstvu.<ref>{{navedi splet |last1=Dewji |first1=Nimira |title=Geometric Patterns in Islamic Art |url=https://www.metmuseum.org/toah/hd/geom/hd_geom.htm |website=ISMAILIMAIL |publisher=David Nick |access-date=March 20, 2023}}</ref> Kot prikazuje spodnja ilustracija, imajo številni klasični islamski vzorci ritualne začetke v surovi delitvi kroga na pravilne dele. Štiri delitve kroga so privedle do zgornjega vzorca, ustvarjenega v [[Yazd]]u v Iranu v 15. stoletju.<ref name="artofislamicpattern.com">{{navedi splet |last1=Henry |first1=Richard |title=Language of Symmetry in Islamic Art |url=https://artofislamicpattern.com/resources/educational-posters/ |website=The Art of Islamic Pattern |publisher=Sam Amara |access-date=March 20, 2023}}</ref> Od tam se ustvari pravilna mreža trikotnikov, nato pa se nanjo doda vzorec. Oglejte si, kako se zapleten vzorec prepleta z osnovnim vzorcem, ki je na zgornjih slikah prikazan kot bel obris. '''Geometrija palače Alhambra''' Geometrijski vzorci, biomorfni dizajn (arabeska) in kaligrafija so v [[Alhambra|Alhambri]] v Španiji od 14. stoletja naprej strokovno združeni. Islamska umetnost je sestavljena iz teh treh ločenih, a dopolnjujočih se področij. Razporejena so v tristopenjski hierarhiji, z geometrijo na vrhu. To pogosto kaže njena uporaba na spodnjih delih sten ali tal, kot v zgornjem primeru. Dekorativni elementi, ki so bili uporabljeni, uporabljajo različne simetrije, ki so danes prepoznane kot del ločenih matematičnih skupin, vendar sta nežnost in eleganca vzorcev v sodobni matematični misli neprekosljivi. Čeprav je bilo v islamu nekoč običajno uporabljati geometrijske oblike, so ti vzorci arhitekturna dela. Od 8. stoletja dalje muslimanski kaligrafi in oblikovalci geometrijskih vzorcev okrašujejo mošeje, gradove in rokopise. Najpogosteje se islamski geometrijski vzorci uporabljajo v bogoslužnih prostorih kot način za poveličanje Boga. Velike strukture, ki jih ustvarja božanska geometrija, vključujejo stavbe, vrtove in tla.<ref>{{navedi splet |last1=Aba |first1=Ali |title=Exploring The Alhambra Palace And Fortress In Granada, Spain |url=https://www.forbes.com/sites/geoffreymorrison/2015/10/15/exploring-the-alhambra-palace-granada-spain/?sh=748419b948f1 |website=Medium |publisher=Anna Yang |access-date=March 20, 2023}}</ref> '''Geometrija Modre mošeje''' Opazni vzorci segajo tisoč let islamske zgodovine in po celotnem islamskem svetu, saj so ti geometrijski vzorci povezani tudi z islamsko kulturo. V nekaterih arhitekturnih delih islamski arhitekti sledijo istim smernicam, na primer v [[Modra mošeja|Modri mošeji]] in Alhambri v Granadi, ki sta prikazani zgoraj. Palača Alhambra v Španiji in mošeje v [[Samarkand]]u v Uzbekistanu sta le dva primera umetnosti ponavljajočih se geometrijskih vzorcev, ki jih je mogoče videti po vsem svetu.<ref>{{navedi splet |last1=Aba |first1=Ali |title=Geometric Patterns in Islamic Art |url=https://ismailimail.blog/2016/07/08/geometric-patterns-in-islamic-art-emphasised-unity-and-order/ |website=www.metmuseum.org/toah/hd/geom/hd_geom.htm |date=8 July 2016 |publisher=Anna Yang |access-date=March 20, 2023}}</ref> == Džainistična umetnost == {{glavni|Džainistična umetnost}} Džainistična umetnost se nanaša na verska umetniška dela, povezana z [[džainizem|džainizmom]]. Čeprav se je džainizem razširil le v nekaterih delih Indije, je pomembno prispeval k indijski umetnosti in arhitekturi.<ref>{{navedi knjigo |last=Kumar |first=Sehdev |title=Jain Temples of Rajasthan |url={{Google books|nSDACkmA_ukC|page=|keywords=|text=|plainurl=yes}} |year=2001 |publisher=Abhinav Publications |isbn=978-81-7017-348-9 |page=1}}</ref> == Mandajska umetnost == [[File:Abatur at the scales.jpg|thumb|Mandajska rokopisna umetnost z Abaturjem na tehtnici, iz ''Abaturjevega zvitka'']] Mandajsko umetnost najdemo v ilustriranih rokopisnih zvitkih, imenovanih ''divan''. Ilustracije mandajskih zvitkov, običajno označene z dolgimi pisnimi razlagami, običajno vsebujejo abstraktne geometrijske risbe ''uthre'', ki spominjajo na [[kubizem]] ali prazgodovinsko [[Skalna umetnost|skalno umetnost]].<ref>{{navedi knjigo | last=Nasoraia | first=Brikha H.S. | title=The Mandaean gnostic religion: worship practice and deep thought | publisher=Sterling | publication-place=New Delhi | year=2021 | isbn=978-81-950824-1-4 | oclc=1272858968}}</ref> == Sikhovska umetnost == {{glavni|Sikhovska umetnost}} Umetnost, kultura, identiteta in družbe [[Sikhi|Sikhov]] so bile združene z različnimi kraji in etnično pripadnostjo različnih Sikhov v kategorije, kot so »Agraharski Sikhi«, »Dakhni Sikhi« in »Asamski Sikhi«; vendar se je pojavil nišni kulturni pojav, ki ga lahko opišemo kot »politični Sikh«. Umetnost sikhov v diaspori, kot sta Amarjeet Kaur Nandhra,<ref>[http://www.artministry.co.uk/services/delta_cms/content/communitygroup.aspx?GroupID=104 Textile artist Amarjeet Kaur Nandhra]</ref> ter Amrit in Rabindra Kaur Singh (dvojčka Singh),<ref>{{Navedi splet |url=http://sikhchic.com/article-detail.php?id=168&cat=1 |title=Singh Twins Art Launches Liverpool Fest |access-date=2025-07-13 |archive-date=2007-10-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071012170509/http://sikhchic.com/article-detail.php?id=168&cat=1 |url-status=dead }}</ref> je delno pod vplivom njune sikhovske duhovnosti in vpliva. === Podobe sikhovskih gurujev === Sikhizem je v 16. stoletju ustanovil guru Nanak, ki je bil prvič naslikan več kot 200 let po svojem življenju. Zelo priljubljeni portreti desetih sikhovskih gurujev so se pojavili šele v prvi polovici 18. stoletja. Eden prvih sklopov slik gurujev je naročil Baba Ram Rai, najstarejši sin sedmega sikhovskega guruja, guruja Har Raija.<ref name="Sikh Art">{{navedi knjigo |last1=Kaur Singh |first1=Nikky-Guninder |chapter=Sikh Art |publisher=Oxford Academic |title=The Oxford Handbook of Sikh Studies}}{{pn|date=February 2024}}</ref> Večina zgodnjih portretov sikhovskih gurujev je bila naslikana v dvornem mogulskem slogu. Pod [[Mogulsko cesarstvo|Mogulskim cesarstvom]] so se pandžabski umetniki v tistem času izobraževali v mogulskem slogu slikanja, zaradi česar je njihovo delo močno vplival mogulski slog umetnosti. Zgodnji portreti sikhovskih gurujev in elementi na njih, kot so njihova oblačila, turbani in poze, so bili podobni portretom mogulskih plemičev in princev. Guruji so upodobljeni v devanagari, gurmukhi in perzijski pisavi, prav tako napisani v mogulskem slogu. Na sliki iz okoli leta 1750 je šesti sikhovski guru upodobljen v dvorni mogulski obleki in okolju.<ref>{{navedi knjigo |last1=Brown |first1=Kerry |title=Sikh Art and Literature |url=https://archive.org/details/sikhartliteratur0000unse |date=1999 |publisher=Routledge |location=New York |isbn=0-415-20288-4 |page=[https://archive.org/details/sikhartliteratur0000unse/page/24 24]}}</ref> Ena prvih podob Guruja Nanaka ga prikazuje kot pobožnega, vernega moža s preprostimi oblačili in rožnim vencem v roki, kar prikazuje njegovo kontemplativno naravo. Zgodnejši od desetih gurujev imajo svoje podobe zasnovane po vzoru Gurujeve pobožnosti in preprostosti. Pri šestem guruju je mogoče opaziti preobrazbo, ko so dodani elementi političnega upora in moči, kar prikazuje sikhovske politične boje v tistem času. Nadalje so pri Guruju Gobindu Singhu dodani elementi veličastnosti, kot so kraljeva oblačila, dragoceni dragulji, elegantni čevlji, veliki turban in meč, podoben bojevniku. Guruji so obširno upodobljeni tudi v Janamsakhih (hagiografijah guruja). Obstaja veliko slik in upodobitev življenja guruja Nanaka, zlasti v B-40 Janamsakhi. Prikazuje ga, kako odrašča od majhnega dečka do najstnika, nato do mladeniča, nato v moškega srednjih let in sčasoma v starega, modrega moža.[32] Slike prikazujejo tudi številne temeljne sikhovske vrednote, skupaj s političnimi in kulturnimi silami, ki so vplivale na njegovo življenje in vero. === Sikhovska umetnost in arhitektura med vladavino maharadže Ranjita Singha === Vladavina maharadže Randžita Singha (1801–1839) ima izjemen pomen v zgodovini Sikhov. Bil je velik mecen umetnosti in arhitekture ter je sponzoriral gradnjo številnih veličastnih utrdb, palač, templjev, [[Gurdvara|gurdvar]], dragocenih draguljev, oblačil, pisanih slik, kovanja kovancev ter luksuznih šotorov in [[baldahin]]ov.<ref name="OUP Oxford">{{navedi knjigo |last1=Kaur Singh |first1=Nikky-Guninder |title=The Oxford Handbook of Sikh Studies |date=2014 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780191004117 |url=https://books.google.com/books?id=7YwNAwAAQBAJ&q=sikh+art |access-date=2023-03-20}}{{pn|date=February 2024}}</ref> Najpomembnejša med njimi sta bila zlati prestol, ki ga je zgradil Hafez Muhammad Multani in baldahin z dragulji za ''Guru Granth Sahiba''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Kaur Singh |first1=Nikky-Guninder |title=The Oxford Handbook of Sikh Studies |date=2014 |publisher=Oxford University Press |isbn=9780191004117}}</ref> Najbolj izjemen prispevek Randžita Singha je bila prenova [[Zlati tempelj|Harmandir Sahiba]]. V [[Amritsar]] je za prenovo povabil spretne arhitekte, umetnike, rezbarje lesa in druge obrtnike. Najel je tudi tehničnega strokovnjaka za pozlato Harmandir Sahiba. Harmandir Sahib je zdaj okrašen s poldragimi kamni, kot sta [[lazurni kamen|lapis lazuli]] in [[oniks]], ter zunanjost iz [[marmor]]ja. Stene se ponašajo tudi z arabesknimi in kalejdoskopskimi vzorci. Notranjost je obložena z ogledali in pisanim steklom, zgornji del pa je prekrit z pozlačenimi bakrenimi ploščami. Poleg Harmandir Sahiba je Randžit Singh prispeval tudi k okrasitvi številnih drugih gurdvar, pri čemer je črpal spektakularne podobe iz Guru Granth Sahiba, življenja gurujev in Džanamsakhijev. Prispeval je tudi k templjem in mošejam, med katerimi so najpomembnejša draga srebrna vrata v hindujskem templju boginje [[Kali]]. Pod maharadžo Randžitom Singhom so mesta, kot so [[Lahore]], [[Amritsar]], [[Multan]], Sialkot, Srinagar in Patiala, cvetela kot središča umetnosti. == Taoistična umetnost == {{glavni|Taoistična umetnost}} Taoistična umetnost (tudi zapisana kot daoistična umetnost) se nanaša na taoistično filozofijo in pripovedi Lao Ceja (tudi zapisana kot Laozi), ki spodbujajo »preprosto in pošteno življenje v harmoniji z naravo«.<ref>Augustin, Birgitta. “Daoism and Daoist Art.” In ''Heilbrunn Timeline of Art History''. New York: The Metropolitan Museum of Art, 2000–. http://www.metmuseum.org/toah/hd/daoi/hd_daoi.htm (December 2011)</ref> == Verska simbolika in ikonografija == V mnogih religijah se simboli ali ikone uporabljajo za predstavitev določenih prepričanj. Ta majhna umetniška dela so povzetki religije, ki jih mnogi lahko in so jih uporabljali za namigovanje na svoja prepričanja. Na primer, krščanstvo simbolizira ikona križa, islam pa podoba zvezde in polmeseca. == Sklici == {{sklici}} == Drugo branje == *{{navedi knjigo | author1=Evans, Helen C. | author2=Wixom, William D. | title=''The glory of Byzantium: art and culture of the Middle Byzantine era, A.D. 843–1261'' | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1997 | isbn=978-0-8109-6507-2 | url=https://archive.org/details/gloryofbyzantium00evan | url-access=registration }} * Hein, David. “Christianity and the Arts.” ''The Living Church'', May 4, 2014, 8–11. *{{navedi knjigo | title=''The Vatican: spirit and art of Christian Rome'' | location=New York | publisher=The Metropolitan Museum of Art | year=1982 | isbn=978-0-87099-348-0 | url=https://archive.org/details/vaticanspirit00metr | url-access=registration }} *David Morgan (1998). ''[http://www.ucpress.edu/book.php?isbn=9780520219328 Visual Piety: A History and Theory of Popular Religious Images.]'' Berkeley, CA: University of California Press. *[http://philpapers.org/rec/SAUTWT Sauchelli, Andrea (2016). The Will to Make‐Believe: Religious Fictionalism, Religious Beliefs, and the Value of Art. ''Philosophy and Phenomenological Research'', 93, 3.] * Charlene Spretnak, ''[http://www.palgrave.com/page/detail/the-spiritual-dynamic-in-modern-art-charlene-spretnak/ The Spiritual Dynamic in Modern Art : Art History Reconsidered, 1800 to the Present]''. * Gene Edward Veith junior. ''The Gift of Art: the Place of the Arts in Scripture''. Downers Grove, Ill.: Inter-Varsity Press, 1983. 130 p. {{ISBN|978-0-87784-813-4}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Religious art}} [[Kategorija:Religiozna umetnost| ]] [[Kategorija:Zvrsti likovne umetnosti]] 3nybamxzeush067dj10ut61pulnn2nm 0 588090 6742790 6741974 2026-08-26T07:44:59Z Neka oseba 238731 6742790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športne organizacije|assocname=Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica|okr=MNZ Nova Gorica|aff=[[NZS]]|headquarters=Ulica Gradnikove brigade 47|location=[[Nova Gorica]]|president=Tomaž Horvat|countryflag=Slovenija|url=https://mnzgorica.si/}} '''MNZ Nova Gorica''' je nogometna organizacija, ki skrbi za nogomet na [[Goriška statistična regija|Goriškem]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Poleg tega pa organizira tudi čez mejne turnirje in ekipe [[Slovenska skupnost v Italiji|zamejskih Slovencev]] [[Italija|Italiji]]. Skupaj z [[MNZ Koper]] skrbi tudi za organizacijo [[Primoeska nogometna tekmovanja|Primorskih nogometnih tekmovanj]], ki vključuje tudi [[Primorska nogometna liga|Primorsko nogometno ligo]] ali EPNL.<ref>{{Navedi splet|title=Medobčinska nogometna zveza Nova Gorica|url=https://www.mnzgorica.si/index.cfm?akc=glavna|website=www.mnzgorica.si|accessdate=2025-08-08|archive-date=2025-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20250621210612/https://www.mnzgorica.si/index.cfm?akc=glavna|url-status=dead}}</ref> Je članica [[Nogometna zveza Slovenije|Nogometne zveze Slovenije]] (NZS) == Klubi == * [[Nogometno društvo Gorica|ND Gorica]] * [[ND Primorje Ajdovščina]] * [[ND Bilje|NK Bilje]] * [[NK Vipava]] * [[ND Renče]] * [[ND Adria Miren|ND Adria]] * [[NK Vodice Šempas]] * [[ND Idrija]] * [[NK Brda Dobrovo]] * [[NK Tolmin]] * [[NK Ledine]] * [[ŽNK Primorje Ajdovščina]] === Futsal === * [[MNK Kix Ajdovščina]] * [[KMN Oplast Kobarid]] === Nekdanji klubi === * [[Nogometni klub Primorje|NK Primorje Ajdovščina]] * [[ŠD Škou]] * [[ŠD Boreas]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Primorska]] [[Kategorija:Nogomet v Sloveniji]] [[Kategorija:Nogomet]] ie8vynczvlg54a774onawyywp5jcuwb 0 588828 6742744 6729030 2026-08-26T02:53:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sezona nogometne lige | competition = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga Telemach]] | season = 2025/26 | winners = [[NK Celje|Celje]] (3 naslov) | relegated = [[NK Primorje]]<br>[[NK Domžale]] | continentalcup1 = [[Liga prvakov]] | continentalcup1 qualifiers = [[NK Celje|Celje]] | continentalcup2 = [[Evropska konferenčna liga]] | continentalcup2 qualifiers = NK Aluminij (pokalni prvaki) | continentalcup3 = [[Evropska konferenčna liga]] | continentalcup3 qualifiers = [[FC Koper|Koper]]<br>[[NK Bravo|Bravo]] | matches = 162 | total goals = 500 | best player = Josip Iličič | league topscorer = Nikita Losifov<br>Benjamin Tetten (12 golov) | best goalkeeper = | biggest home win = [[NK Celje|Celje]] 9–1 [[NK Aluminij|Aluminij]] (22. krog) | biggest away win = [[NK Radomlje|Radomlje]] 0–6 [[NK Bravo|Bravo]]<br />(30 August 2025) | highest scoring = [[FC Koper|Koper]] 6–2 [[NK Bravo|Bravo]]<br />(31 January 2026) | longest wins = | longest unbeaten = | longest winless = | longest losses = | highest attendance = 8,900<br />[[NK Maribor|Maribor]] 1–1 [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | lowest attendance = | attendance = 241.515 | average attendance = 1.332 | prevseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|2024/25]] | nextseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2026/27|2026/27]] | updated = avgust 2026<ref>{{navedi splet |title=statistika sezone 2025-26 |url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |access-date=2026-08-03 |website=www.prvaliga.si |language= |archive-date=2025-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250929122959/https://www.prvaliga.si//tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |url-status=dead }}</ref> }} '''Slovenska PrvaLiga 2025–26''' (uradno ime zaradi glavnega sponzorja '''PrvaLiga Telemach''') je 35. izdaja Slovenske PrveLige od njene ustanovitve leta 1991. Sezona se je začela 18. julija 2025 in končala 23 maja 2026. [[NK Celje|Celje]] je osvojilo ligo in si zagotovilo svoj tretji naslov prvaka. Kot prvaki so se uvrstili v drugi predkrog [[Liga prvaka|Ligo prvaka 2026/27]]. Dvakratni prvaki [[NK Domžale]] se se po 18 krogu zaradi finančnih insolventnosti umaknili iz lige in bili nato razpuščeni.<ref>{{navedi splet |title=Stališče NZS o NK Domžale |url=https://www.nzs.si/novica/Stalisce_NZS_o_NK_Domzale?id=62529 |access-date=2026-08-03 |website=www.nzs.si |language=}}</ref> ==Ekipe== [[NK Olimpija Ljubljana|NK Olimpija Ljubljana]] je v sezono vstopila kot branilka naslova, potem ko je v prejšnji sezoni osvojila svoj četrti naslov. Nafta 1903 je na koncu prejšnje sezone izpadla, nadomestil pa jo je Aluminij.<ref>{{navedi splet |title=NZS – Nogometna zveza Slovenije |url=https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2025 |access-date=2025-08-19 |website=www.nzs.si |language= |archive-date=2025-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250831200744/https://www.nzs.si//tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=238&id_sezone=2025 |url-status=dead }}</ref> ===Stadion in lokacije=== {{location map+ |Slovenia |width=440 |float=right |caption=Lokacija klubov prve slovenske nogometne lige 2025–26 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.405014|long=15.794723 |label_size=100|label=[[NK Aluminij|Aluminij]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.239749| long=15.267706 |label_size=100|label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Domžale|Domžale]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=45.55 | long=13.733333 |label_size=100|label=[[FC Koper|Koper]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.5575 | long=15.645556 |label_size=100|label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.666667| long=16.166667 |label_size=100|label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=45.888169| long=13.894444 |label_size=100|label=[[ND Primorje|Primorje]]}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=right}} }} {| class="wikitable sortable" |- ! Ekipa ! Kraj ! Stadion ! Kapaciteta |- |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[Kidričevo]] |[[Športni park Kidričevo]] |style="text-align:center"|{{Nts|1,200}} |- |[[NK Bravo|Bravo]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]] |style="text-align:center"|{{Nts|2,308}} |- |[[NK Celje|Celje]] |[[Celje]] |[[Stadion Z’dežele]] |style="text-align:center"|{{Nts|13,059}} |- |[[NK Domžale|Domžale]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |- |[[FC Koper|Koper]] |[[Koper]] |[[Stadion Bonifika]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,047}} |- |[[NK Maribor|Maribor]] |[[Maribor]] |[[Stadion Ljudski vrt]] |style="text-align:center"|{{Nts|11,709}} |- |[[NŠ Mura|Mura]] |[[Murska Sobota]] |[[Stadion Fazanerija]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,506}} |- |[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]] |style="text-align:center"|{{Nts|16,038}} |- |[[ND Primorje|Primorje]] |[[Ajdovščina]] |[[Športni park Nova Gorica]] |style="text-align:center"|{{Nts|1,630}} |- |[[NK Radomlje|Radomlje]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |} == Lestvica == Legenda: {{legend2|#90EE90;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo prvaka|border=1px solid #aaa}}<br>{{legend2|#97DEFF;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo Evropa |border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FFFFCC;"|uvrstitev v kvalifikacije za Konferenčno ligo |border=1px solid #aaa}}<br> {{legend2|#FFCCCC"|tekma za obstanek|border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FF6666"|Razpad in razpust kluba|border=1px solid #aaa}} {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" ! Poz. !width="120"|Ekipa ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! width="50"|+/- ! Točke !class="unsortable" | Opombe |- style="background: #90EE90;" | 1 ||style="text-align:left"| [[NK Celje|Celje]] || 34 || 23 || 5 || 6 || 85 || 32 || +53 || '''74''' || kvalifikacije za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov 2026–27]] |- style="background: #FFFFCC;" | 2 ||style="text-align:left"| [[FC Koper|Koper]] || 34 || 20 || 7 || 7 || 71 || 43 || +28 || '''67''' || Kvalifikacije za drugi kvalifikacijski krog [[Evropska konferenčna liga|Konferenčne lige 2026–27]] |- style="background: #FFFFCC;" | 3 ||style="text-align:left"| [[NK Bravo|Bravo]] || 34 || 19 || 5 || 10 || 62 || 51 || +11 || '''62''' || Kvalifikacije za drugi kvalifikacijski krog [[Evropska konferenčna liga|Konferenčne lige 2026–27]] |- | 4 ||style="text-align:left"| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija Ljubljana]] || 34 || 16 || 7 || 11 || 50 || 40 || +10 || '''55''' || |- | 5 ||style="text-align:left"| [[NK Maribor|Maribor]] || 34 || 15 || 8 || 11 || 57 || 43 || +14 || '''53''' || |- | 6 ||style="text-align:left"| [[NK Radomlje|Radomlje]] || 34 || 13 || 6 || 15 || 50 || 63 || -13 || '''45''' || |- style="background: #97DEFF;" | 7 ||style="text-align:left"| [[NK Aluminij|Aluminij]] || 34 || 10 || 6 || 18 || 42 || 61 || -19 || '''36''' || Kvalifikacije za prvi krog [[Liga Evropa|Lige Evropa 2026-27]] |- | 8 ||style="text-align:left"| [[NŠ Mura|Mura]] || 34 || 8 || 7 || 19 || 35 || 55 || -20 || '''31''' || |- style="background:#FFCCCC" | 9 ||style="text-align:left"| [[ND Primorje|Primorje]] || 34 || 6 || 4 || 24 || 31 || 74 || -43 || '''22''' || tekma za obstanek |- style="background:#FF6666" | 10 ||style="text-align:left"| [[NK Domžale|Domžale]] || 18 || 3 || 3 || 12 || 17 || 38 || -21 || '''12'' || Razpust kluba sredi sezone |} Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen rezultat 1 točko in za poraz 0 točk. <small> Pravila razvrščanja: * 1. točke, * 2. medsebojne razmerje točke, * 3. medsebojno razmerje golov, * 4. medsebojno število zadetkov, * 5. razmerje v golih, * 6. število zadetkov</small> <small>¹ Aluminij se je uvrstil v prvi kvalifikacijski krog Evropske lige z zmago v Slovenskem nogometnem pokalu 2025–26.<br> ² Tekma med mariborom in Olimpijo je bila prekinjena v 52. minuti pri razultatu 1:0 za Olimpijo, kasneje je bila zabeležena kot 3:0 za Olimpijo.<ref>{{navedi splet |title= Poročilo iz tekme|url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=tekma&id_tekme=404935 |access-date=2026-08-03 |website=www.prvaliga.si |language=}}</ref><br> ³ NK Domžalevso po 18 krogu zapustile ligo in se z tem izločile.</small> ==Tekmi za obstanek/napredovanje== ==Statistika== ==Nagrade== ==TV Prenos== *[[Sport klub Slovenija]] (4 tekme kroga) *[[Šport TV]] (1 tekma kroga) *Tedenska oddaja Pod prečko vsak ponedeljek ob 20h na obeh programih od 25. avgusta ==Zunanje povezave== *[http://www.prvaliga.si/prvaliga Uradna stran PLTS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|2021/22]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v športu]] p7n2utzm24mpdd7kfcux9kxw6w7powt 0 588833 6742742 6726754 2026-08-26T02:50:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sezona nogometne lige |competition = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga Telemach]] |season = 2023–24 |dates = 22 julij 2023 – 19 maj 2024 |winners = [[NK Celje|Celje]] (2 naslov) |relegated = [[NK Aluminij|Aluminij]]<br />[[NK Rogaška|Rogaška]] |continentalcup1 = [[Liga prvakov|Liga Prvaka 2024/25]] |continentalcup1 qualifiers = [[NK Celje|Celje]] |continentalcup2 = [[Liga Evropa|Liga Evropa 2024/25]] |continentalcup2 qualifiers = [[NK Maribor|Maribor]] |continentalcup3 = [[Evropska konferenčna liga|Evropska konferenčna liga 2024/25]] |continentalcup3 qualifiers = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]]<br />[[NK Bravo|Bravo]] |league topscorer = [[Aljoša Matko]] (18 goals) |best player = [[Žan Karničnik]]<ref name="spins"/> |best goalkeeper = |biggest home win = [[NK Maribor|Maribor]] 7–0 [[NK Aluminij|Aluminij]] |biggest away win = [[NK Aluminij|Aluminij]] 0–5 [[NK Domžale|Domžale]] |highest scoring = [[NK Aluminij|Aluminij]] 4–5 [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |matches = 180 |total goals = 505 |longest wins = 6 [[NK Celje|Celje]] (2. do 7. krog) |longest unbeaten = 15 [[NK Maribor|Maribor]] (22. do 24. krog) |longest winless = 10 [[NK Aluminij|Aluminij]] (25. do 34 krog) |longest losses = 4 [[NK Aluminij|Aluminij]] (5. do 9. krog)<br>[[NK Rogaška|Rogaška]] (11. do 15. krog)<br>[[FC Koper|Koper]] (22. do 28. krog) |highest attendance = 7500<br />[[NK Maribor|Maribor]] 3–1 [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] (17. krog) |lowest attendance = 150 <br/>[[NK Radomlje|Radomlje]] 0-4 [[NK Celje|Celje]] (18. krog) |attendance = 212.651 |average attendance = 1.229 |prevseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2022/23|2022–23]] |nextseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|2024–25]] | updated = 22. avgusta 2025<ref name="wf">{{navedi splet |title=PrvaLiga 2023/2024 – Attendance |url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |website=prvaliga.si |access-date=22 avgust 2025 |archive-date=2025-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250929122959/https://www.prvaliga.si//tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |url-status=dead }}</ref> }} Slovenska PrvaLiga 2023–24 (uradno ime zaradi glavnega sponzorja PrvaLiga Telemach) je bila 33. izdaja Slovenske PrveLige od njene ustanovitve leta 1991. Sezona se je začela 22. julija 2023 in končala 19. maja 2024. [[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] je bila branilka naslova, potem ko je v prejšnji sezoni osvojila svoj tretji naslov. Celje je tri kroge pred koncem osvojilo svoj drugi naslov prvaka Prve lige, potem ko je 28. aprila 2024 premagalo Olimpijo z 1:0. Kot prvaki so se uvrstili v prvi kvalifikacijski krog [[Liga prvakov|Lige prvakov UEFA 2024–25]]. Maribor, ki je končal kot drugouvrščeni, se je uvrstil v prvi kvalifikacijski krog [[Liga Evropa|Lige prvakov UEFA 2024–25]] namesto zmagovalca slovenskega pokala, Rogaške, ki ni pridobila tekmovalne licence za naslednjo sezono in je zato izpadla. Tretjeuvrščena in četrtouvrščena ekipa, Olimpija in Bravo, sta se uvrstili v drugi oziroma prvi kvalifikacijski krog [[Evropska konferenčna liga|Konferenčne lige UEFA 2024–25]] . Aluminij je kot zadnjeuvrščena ekipa izpadel v slovensko drugo ligo skupaj z osmouvrščeno Rogaško. == Ekipe == Olimpija Ljubljana je v sezono vstopila kot branilka naslova, potem ko je v prejšnji sezoni osvojila svoj tretji naslov. [[NK Gorica|Gorica]] in [[NK Tabor Sežana|Tabor Sežana]] sta na koncu prejšnje sezone izpadla. Nadomestila sta ju [[NK Aluminij|Aluminij]] in [[NK Rogaška|Rogaška]], ki sta se preostalim osmim ekipam pridružila v tej sezoni po napredovanju iz [[Druga slovenska nogometna liga|Druge slovenske lige]]. Aluminij se je po enoletni odsotnosti vrnil v prvo ligo, Rogaška pa je debitirala v Prvi ligi. === Stadioni in lokacije === {{location map+ |Slovenia |width=440 |float=left |caption=Lokaacija klubov prve slovenske nogometne lige 2023–24 |places= {{Location map~ |Slovenia |lat=46.405014|long=15.794723 |label_size=100|label=[[NK Aluminij|Aluminij]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.239749| long=15.267706 |label_size=100|label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Domžale|Domžale]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=45.55 | long=13.733333 |label_size=100|label=[[FC Koper|Koper]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.5575 | long=15.645556 |label_size=100|label=[[NK Maribor|Maribor]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.666667| long=16.166667 |label_size=100|label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.231389| long=15.638056 |label_size=100|label=[[NK Rogaška|Rogaška]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=right}} }} {| class="wikitable sortable" |- ! Ekipa ! Kraj ! Stadion ! Kapaciteta |- |[[NK Aluminij|Aluminij]] |[[Kidričevo]] |[[Športni park Kidričevo]] |style="text-align:center"|{{Nts|1,200}} |- |[[NK Bravo|Bravo]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]] |style="text-align:center"|{{Nts|2,308}} |- |[[NK Celje|Celje]] |[[Celje]] |[[Stadion Z’dežele]] |style="text-align:center"|{{Nts|13,059}} |- |[[NK Domžale|Domžale]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |- |[[FC Koper|Koper]] |[[Koper]] |[[Stadion Bonifika]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,047}} |- |[[NK Maribor|Maribor]] |[[Maribor]] |[[Stadion Ljudski vrt]] |style="text-align:center"|{{Nts|11,709}} |- |[[NŠ Mura|Mura]] |[[Murska Sobota]] |[[Stadion Fazanerija]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,506}} |- |[[NK Olimpija (2005)|Olimpija Ljubljana]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]] |style="text-align:center"|{{Nts|16,038}} |- |[[ND Primorje|Primorje]] |[[Ajdovščina]] |[[Športni park Nova Gorica]] |style="text-align:center"|{{Nts|1,630}} |- |[[NK Radomlje|Radomlje]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |- |[[NK Rogaška|Rogaška]] |[[Rogaška Slatina]] |[[Stadion Matije Gubca]]¹,<br>[[Športni center Rogaška]] |style="text-align:center"|{{Nts|1,470}}, {{Nts|3,100}} |} <small>¹ Rogaška je do sredine septembrs igrala v [[Krško|Krškem]] na stadionu Matije Gubca, saj je bil njihov stsdion v obnovi.<br> </small> == Lestvica == Legenda: {{legend2|#90EE90;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo prvaka|border=1px solid #aaa}}<br>{{legend2|#97DEFF;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo Evropa |border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FFFFCC;"|uvrstitev v kvalifikacije za Konferenčno ligo |border=1px solid #aaa}}<br> {{legend2|#FFCCCC"|tekma za obstanek|border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FF6666"|izpad v [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]|border=1px solid #aaa}} {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" ! Poz. !width="120"|Ekipa ! Tekme ! Zmage ! Neodločeno ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! width="50"|+/- ! Točke !class="unsortable" | Opombe |- style="background: #90EE90;" | 1 ||style="text-align:left"|[[NK Celje|Celje]] || 36 || 24 || 7 || 5 || 60 || 39 || +21 || '''79''' || prvi kvalifikacijski krog za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov 2024–25]] |- style="background: #97DEFF;" | 2 ||style="text-align:left"|[[NK Maribor|Maribor]]|| 36 || 19 || 10 || 7 || 67 || 35 || +32 || '''67''' || prvi kvalifikacijski krog za [[Evropska liga|Evropsko ligo 2024–25]]¹ |- style="background: #FFFFCC;" | 3 ||style="text-align:left"|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]]|| 36 || 18 || 10 || 8 || 69 || 44 || +25 || '''64''' || drugi kvalifikacijski krog za [[Konferenčna liga|Konferenčno ligo 2024–25]] ² |-style="background: #FFFFCC;" | 4 ||style="text-align:left"|[[NK Bravo|Bravo]]|| 36 || 12 || 14 || 10 || 42 || 42 || 0 || '''50''' || prvi kvalifikacijski krog za [[Konferenčna liga|Konferenčno ligo 2024–25]] ² |- | 5 ||style="text-align:left"|[[NK Koper|Koper]] || 36 || 12 || 12 || 12 || 51 || 49 || +2 || '''48''' || |- | 6 ||style="text-align:left"|[[NŠ Mura|Mura]]|| 36 || 11 || 10 || 15 || 42 || 55 || –13 || '''43'''³ || |- | 7 ||style="text-align:left"|[[NK Domžale|Domžale]]|| 36 || 13 || 4 || 19 || 52 || 60 || -8 || '''43'''³ || |- style="background:#FF6666" | 8 ||style="text-align:left"|[[NK Rogaška|Rogaška]] || 36 || 10 || 6 || 20 || 37 || 64 || –27 || '''36''' || izpad v 4 ligo⁴ |- | 9 ||style="text-align:left"|[[NK Radomlje|Radomlje]] || 36 || 8 || 12 || 17 || 33 || 51 || –18 || '''33''' || |- style="background:#FF6666" | 10 ||style="text-align:left"|[[NK Aluminij|Aluminij]] || 36 || 8 || 7 || 21 || 37 || 71 || –34 || '''31'' || izpad v [[2. slovenska nogometna liga|2.SNL]] |} <small>Tekme odigrane do 19. maj 2024</small> <br> <small> Vir: [https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=lestvica&id_menu=102&id_sezone=2024 Uradna stran PLTS]</small> Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen rezultat 1 točko in za poraz 0 točk. <small> Pravila razvrščanja: * 1. točke, * 2. medsebojne razmerje točke, * 3. medsebojno razmerje golov, * 4. medsebojno število zadetkov, * 5. razmerje v golih, * 6. število zadetkov</small> <small>¹Ker zmagovalcem Slovenskega pokala v sezoni 2023–24 (Rogaški) ni bila podeljena licenca UEFA, je bilo mesto v Evropski ligi, ki je bilo prvotno namenjeno zmagovalcem pokala, preneseno na drugouvrščeno ekipo v ligi, Maribor.<ref>{{navedi splet |title=Rogaška poskrbela tudi za slavje v Mariboru in predvsem Ljubljani: Bravo se veseli zgodovinskega uspeha, igral bo v Evropi! |url=https://planetnogomet.si/novice/evropa-maribor-europa-bravo-prvic/ |website=Planet Nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=24 maj 2024}}</ref><br> ² Ker se je Maribor uvrstiu v Ligo Europa je ostalo prosto mesto v Konferenčni ligi v drugem kvalifikacijskem krogu preneslo Olimpiji. Posledično se je pa tidi četrtouvrščeni Bravo uvrstil v prvi kvalifikacijski krog. <ref>{{navedi splet |title=Rogaška poskrbela tudi za slavje v Mariboru in predvsem Ljubljani: Bravo se veseli zgodovinskega uspeha, igral bo v Evropi! |url=https://planetnogomet.si/novice/evropa-maribor-europa-bravo-prvic/ |website=Planet Nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=24 maj 2024}}</ref><br> ³ Končni vrstni red je odločilo razmerje točk v medsebojnih tekmah. Mura: 9, Domžale: 3<br> ⁴ Rogaška ni pridobila tekmovalne licence in je izpadla v 4. ligo.</small> === Tekma za obstanek/napredovanje === Devetouvrščeni klub Prve lige, [[NK Radomlje|Radomlje]] , bi moral za končno mesto v naslednji sezoni Prve lige odigrati dvoboj proti drugouvrščenemu klubu iz [[Druga slovenska nogometna liga|Druge lige Slovenije 2023–24]] , [[NK Nafta Lendava|Nafti 1903]]. Vendar je [[Nogometna zveza Slovenije]] 22. maja 2024 odpovedala končnico<ref>{{navedi splet |title=Rogaška ni pridobila licence |url= https://www.nzs.si/novica/Licencna_komisija_za_pritozbe_odlocila_v_primeru_NK_Rogaska?id=58848 |website=nzs.si |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=24 maj 2024}}</ref>, saj Rogaška , ki je v Prvi ligi končala na osmem mestu, ni pridobila tekmovalne licence in je izpadla. Posledično sta si tako Radomlje kot Nafta 1903 prislužila mesto v sezoni [[Prva slovenska nogometna liga 2024/25|Prve lige Slovenije 2024–25]]. {{footballbox |datum = 23. maj 2024 |čas = |ekipa1 = [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |izid = '''Preklicano''' |ekipa2 = [[NK Radomlje|Radomlje]] |goli1 = |goli2 = |stadion = [[Športni park Lendava]], [[Lendava]] |gledalcev = |sodnik = |poročilo = }} <br> ---- <br> {{footballbox |datum = 26. maj 2024 |čas = |ekipa1 = [[NK Radomlje|Radomlje]] |izid = '''Preklicano''' |ekipa2 = [[Nogometni klub Nafta Lendava|Nafta 1903]] |goli1 = |goli2 = |stadion = [[Športni park Domžale]], [[Domžale]] |gledalcev = |sodnik = |poročilo = }} == Statistika == === Strelci === <ref>{{navedi splet |title=Lestvica strelcev – 2023/2024 |url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=strelci&id_menu=221&id_sezone=2024 |publisher=prvaliga.si |access-date=20 May 2024 |language=sl |archive-date=2025-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250527155556/https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=strelci&id_menu=221&id_sezone=2024 |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !Mesto !Igralec !Klub !Goli |- |1 |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Aljoša Matko]] |align="left"|[[NK Celje|Celje]] |18 |- |2 |align="left"|{{flagicon|AUT}} [[Arnel Jakupović]] |align="left"|[[NK Maribor|Maribor]] |17 |- |3 |align="left"|{{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]] |align="left"|[[NK Maribor|Maribor]] |15 |- |rowspan="2"|4 |align="left"|{{flagicon|CRO}} [[Patrik Mijić]] |align="left"|[[NK Rogaška|Rogaška]] |rowspan="2"|11 |- |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Matej Poplatnik]] |align="left"|[[NK Bravo|Bravo]] |- |rowspan="2"|6 |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Amadej Maroša]] |align="left"|[[NŠ Mura|Mura]] |rowspan="2"|10 |- |align="left"|{{flagicon|POR}} [[Rui Pedro (footballer, born 1998)|Rui Pedro]] |align="left"|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |- |rowspan="4"|8 |align="left"|{{flagicon|AUT}} [[Raul Florucz]] |align="left"|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |rowspan="4"|9 |- |align="left"|{{flagicon|FRA}} [[Timothé Nkada]] |align="left"|[[FC Koper|Koper]] |- |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Jošt Pišek]] |align="left"|[[NK Domžale|Domžale]] |- |align="left"|{{flagicon|BIH}} [[Madžid Šošić]] |align="left"|[[NK Radomlje|Radomlje]] |- |} === Ostala statistika === *Število tekem : '''180''' **Domače zmage : '''70''' (38,89%) **Gostujoče zmage : '''64''' (35,56%) **Neodločeno : '''46''' (25,56%) *Število golov : '''505''' (264:241) *Povprečje golov/tekmo : '''2,81''' (1,47:1,34) *Število 11-m : '''36''' *Število avtogolov : '''15''' *Število rumenih kartonov : '''746''' *Število rdečih kartonov : '''25''' *Število gledalcev : '''212,651''' *Povprečno gledalcev/tekmo : '''1,229''' == Nagrade == === Mesečne === '''Igralci meseca PrveLige Telemach''' {| class="wikitable" |+ ! Mesec !! Igralec !! Klib |- | Julij || {{flagicon|AUT}} [[Arnel Jakupović]]<ref>{{navedi splet |title=NZS izbrala najboljšega nogometaša 1. SNL v mesecu juliju: Navijači in trije strokovnjaki okronali Arnela Jakupovića iz Maribora |url=https://planetnogomet.si/novice/nzs-igralec-meseca-julij-arnel-jakupovic/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=25 avgust 2023}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Avgust || {{flagicon|SLO}} [[Aljoša Matko]]<ref>{{navedi splet |title=Izbor najboljšega v avgustu: Nagrado je prejel Aljoša Matko, drugo mesto pa je pripadlo Josipu Iličiću |url=https://www.nogomania.com/Novica/Izbor-najboljsega-v-avgustu-Nagrado-je-prejel-Aljosa-Matko-drugo-mesto-pa-je-pripadlo-Josipu-Ilicicu |website=Nogomania |access-date=22 avgust 2025 |language=sl |date=7 september 2023}}</ref> || [[NK Celje|Celje]] |- | September || {{flagicon|SLO}} [[Martin Pečar]]<ref>{{navedi splet |title=Martin Pečar je bil še dodatno nagrajen za odlične igre po selitvi k Bravu: Mladenič izbran za najboljšega igralca meseca septembra |url=https://planetnogomet.si/novice/martin-pecar-plt-igralec-meseca-september/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=6 oktober 2023}}</ref> ||[[NK Bravo|Bravo]] |- | Oktober || {{flagicon|SLO}} [[Žan Karničnik]]<ref>{{navedi splet |author1=R. P. |title=Strokovna komisija NZS in javnost okronali Karničnika |url=https://siol.net/sportal/prva-liga/zan-kavticnik-celje-igralec-meseca-619586 |publisher=[[Siol]] |access-date=22 avgust 2025 |language=sl |date=8 november 2023}}</ref> || [[NK Celje|Celje]] |- | November || {{flagicon|POR}} [[Rui Pedro (footballer, born 1998)|Rui Pedro]]<ref>{{navedi splet |title=Rui Pedro preživlja sanjsko obdobje svoje kariere: Vodilni strelec Prve lige Telemach izbran še za naj nogometaša meseca novembra |url=https://planetnogomet.si/novice/rui-pedro-igralec-meseca-11/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=29 november 2023}}</ref> || [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |- | December || {{flagicon|SLO}} [[Jan Repas]]<ref>{{navedi splet |title=Izbran še zadnji igralec meseca v letu 2023: Decembrska nagrada v roke nogometaša Maribora, največ glasov dobil Jan Repas |url=https://planetnogomet.si/novice/jan-repas-igralec-december-2023-1snl/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=23 december 2023}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Febrruar || {{flagicon|SLO}} [[Josip Iličić]]<ref>{{navedi splet |title=V februarju je bil najboljši igralec lige: Josip Iličić je na novem igralnem položaju začel igrati precej bolje |url=https://www.nogomania.com/Novica/V-februarju-je-bil-najboljsi-igralec-lige-Josip-Ilicic-je-na-novem-igralnem-polozaju-zacel-igrati-precej-bolje |publisher=nogomania.com |access-date=22 avgust 2025|language=sl |date=1 marec 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Marec || {{flagicon|CRO}} [[Patrik Mijić]]<ref>{{navedi splet |title=Premagal je tudi Josipa Iličića: Najboljši igralec meseca marca v Sloveniji je Patrik Mijić, odkritje iz Rogaške |url=https://www.nogomania.com/Novica/Premagal-je-tudi-Josipa-Ilicica-Najboljsi-igralec-meseca-marca-v-Sloveniji-je-Patrik-Mijic-odkritje-iz-Rogaske |publisher=nogomania.com |access-date=22 avgust 2025|language=sl |date=5 april 2024}}</ref> || [[NK Rogaška|Rogaška]] |- | April || {{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]]<ref>{{navedi splet |title=April je bil mesec nogometaša iz Alžirije: Hillal Soudani 'pometel s konkurenco' in bil izbran za naj igralca 1. SNL preteklega meseca |url=https://planetnogomet.si/novice/igralec-meseca-1snl-april-soudani/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=3 maj 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Maj || {{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]]<ref>{{navedi splet |title=Drugič zapored in zadnjič v sezoni: Igralec meseca maja v Prvi ligi Telemach je postal Hilal Soudani |url=https://planetnogomet.si/novice/1snl-igralec-meseca-maj-soudani-maribor/ |website=Planet Nogomet |access-date=22 avgust 2025 |language=sl-SI |date=23 maj 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |} === Letne nagrade === '''Igralec leta PrveLige Telemach''' *[[Žan Karničnik]]<ref name="spins">{{navedi splet|language=sl|date=18 May 2024|title=SPINS XI: Objavljamo imena najboljših nogometašev in trenerja sezone 2023/2024 v Sloveniji|url=http://www.spins.si/novice/1/zmagovalci_sezone_23_24.html |access-date=22 avgust 2025|website=spins.si}}</ref> '''Maldi igralec PrveLige Telemach''' *[[Yegor Prutsev]]<ref name="spins"/> '''Trener leta PrveLige Telemach''' *[[Ante Šimundža]]<ref name="spins"/> === Prva ekipa sezone PrveLige Telenach === {| class="wikitable" |- ! Igralec ! Ekipa ! Pozicija ! Ref. |- | {{flagicon|SLO}} [[Ažbe Jug]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Vratar | rowspan="11"|<ref name="spins"/> |- | {{flagicon|SLO}} [[Žan Karničnik]] | [[NK Celje|Celje]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[Sven Karič|Sven Šoštarič Karič]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[David Zec]] | [[NK Celje|Celje]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[Marcel Ratnik]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[Josip Iličić]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Vezist |- | {{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Vezist |- | {{flagicon|SLO}} [[Jan Repas]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Vezist |- | {{flagicon|CRO}} [[Patrik Mijić]] | [[NK Rogaška|Rogaška]] | Napadalec |- | {{flagicon|SLO}} [[Aljoša Matko]] | [[NK Celje|Celje]] | Napadalec |- | {{flagicon|AUT}} [[Arnel Jakupović]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Napadalec |- |} ==TV Prenos== *[[Sport klub Slovenija]] (4 tekme kroga) *[[Šport TV]] (1 tekma kroga) * Tedenski pregled kroga oddaja '''Pod prečko''' ==Zunanje povezave== *[http://www.prvaliga.si/prvaliga Uradna stran PLTS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga|2023/24]] [[Kategorija:2023 v Sloveniji]] [[Kategorija:2023 v športu]] [[Kategorija:2024 v Sloveniji]] [[Kategorija:2024 v športu]] rv2nhsk4o8zabowfcootlrkkmxfqmvy 0 588925 6742743 6726767 2026-08-26T02:51:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sezona nogometne lige |competition = [[Prva slovenska nogometna liga|PrvaLiga Telemach]] |season = 2024–25 |dates = 22. julij 2024 – 19. maj 2025 |winners = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] (4 naslov) |relegated = [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] |continentalcup1 = [[Liga prvakov|Liga Prvaka 2025/26]] |continentalcup1 qualifiers = [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |continentalcup2 = [[Liga Evropa|Liga Evropa 2025/26]] |continentalcup2 qualifiers = [[NK Celje|Celje]] |continentalcup3 = [[Evropska konferenčna liga|Evropska konferenčna liga 2025/26]] |continentalcup3 qualifiers = [[NK Maribor|Maribor]]<br />[[FC Koper|Koper]] |league topscorer = [[Raul Florucz]] (15 golov) |best player = [[Raul Florutcz]] (Olimpija) |best goalkeeper = [[Matevž Vodovšek]] (Olimpija) |biggest home win = [[NK Celje|Celje]] 9–1 [[NK Rqdomlje|Radomlje]] (22. krog) |biggest away win = [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] 1–6 [[NK Celje|Celje]] |highest scoring = [[NK Celje|Celje]] 9–1 [[NK Rqdomlje|Radomlje]] (22. krog) |matches = 180 |total goals = 498 |longest wins = 4 [[NK Bravo|Bravo]] (19.-22.krog)<br>[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] (25.-28.krog)<br>[[NK Maribor|Maribor]] (7.-10.krog)<br>[[FC Koper|Koper]] (31.-34.krog) |longest unbeaten = 11 [[NK Bravo|Bravo]] (14.-24 krog) |longest winless = 12 [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] (8.-19.krog) |longest losses = 5 [[NŠ Mura|Mura]] (27.-31.krog) |highest attendance = 9,485<br />[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] 0-0 [[NK Maribor|Maribor]] (15.krog) |lowest attendance = 100 [[NK Radomlje|Radomlje]] 2:0 [[NK Bravo|Bravo]] |attendance = 248,958 |average attendance = 1,383 |prevseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2023/24|2023–24]] |nextseason = [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|2025–26]] | updated = 24. avgusta 2025<ref name="wf">{{navedi splet |title=PrvaLiga 2024/2025 – Statistika |url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |website=prvaliga.si |access-date=24 avgust 2025 |archive-date=2025-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250929122959/https://www.prvaliga.si//tekmovanja/?action=statistika&id_menu=220 |url-status=dead }}</ref> }} Prva slovenska nogometna liga 2024–25 (ureadno ime zaradi glavnega sponzorja PrvaLiga Trlemach) je bila 34. izdaja slovenske PrveLige od njene ustanovitve leta 1991. Sezona se je začela 19. julija 2024 in končala 25. maja 2025. [[NK Olimpija|Olimpija]] je osvojila ligo in si zagotovila svoj četrti naslov prvaka Prve lige. Kot prvaki so se uvrstili v prvi kvalifikacijski krog [[Liga prvakov|Lige prvakov UEFA 2025–26]]. == Ekipe == Celje je v sezono vstopilo kot branilec naslova, potem ko je v prejšnji sezoni osvojilo svoj drugi naslov. [[NK Rogaška|Rogaška]] in [[NK Aluminij|Aluminij]] sta na koncu prejšnje sezone izpadla v [[Druga slovenska nogometna liga|drugo slovensko nogometno ligo]]. Nadomestila sta ju [[NK Primorje|Primorje]] in [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] , ki sta se preostalim osmim ekipam pridružila to sezono po napredovanju iz druge slovenske lige . === Stadion in lokacije === {{location map+ |Slovenia |width=440 |float=left |caption=Lokacija klubov prve slovenske nogometne lige 2024–25 |places= {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Bravo|Bravo]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.239749| long=15.267706 |label_size=100|label=[[NK Celje|Celje]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Domžale|Domžale]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=45.55 | long=13.733333 |label_size=100|label=[[FC Koper|Koper]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.5575 | long=15.645556 |label_size=100|label=[[NK Maribor|Maribor]] |position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.666667| long=16.166667 |label_size=100|label=[[NŠ Mura|Mura]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.559444| long=16.450556 |label_size=100|label=[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]]|position=bottom}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.051389| long=14.506111 |label_size=100|label=[[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|position=left}} {{location map~ |Slovenia |lat=45.888169| long=13.894444 |label_size=100|label=[[ND Primorje|Primorje]]}} {{location map~ |Slovenia |lat=46.139444| long=14.595 |label_size=100|label=[[NK Radomlje|Radomlje]]|position=right}} }} {| class="wikitable sortable" |- ! Ekipa ! Kraj ! Stadion ! Kapaciteta |- |[[NK Bravo|Bravo]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]]¹ |style="text-align:center"|{{Nts|2,308}} |- |[[NK Celje|Celje]] |[[Celje]] |[[Stadion Z’dežele]] |style="text-align:center"|{{Nts|13,059}} |- |[[NK Domžale|Domžale]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |- |[[FC Koper|Koper]] |[[Koper]] |[[Stadion Bonifika]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,047}} |- |[[NK Maribor|Maribor]] |[[Maribor]] |[[Stadion Ljudski vrt]] |style="text-align:center"|{{Nts|11,709}} |- |[[NŠ Mura|Mura]] |[[Murska Sobota]] |[[Stadion Fazanerija]] |style="text-align:center"|{{Nts|4,506}} |- |[[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] |[[Lendava]] |[[Športni park Lendava]] |style="text-align:center"|{{Nts|2,000}} |- |[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |[[Ljubljana]] |[[Stadion Stožice]] |style="text-align:center"|{{Nts|16,038}} |- |[[ND Primorje|Primorje]] |[[Ajdovščina]] |[[Športni park Nova Gorica]]² |style="text-align:center"|{{Nts|1,630}} |- |[[NK Radomlje|Radomlje]] |[[Domžale]] |[[Športni park Domžale]] |style="text-align:center"|{{Nts|3,100}} |} <small>¹ Bravo je nekaj domačih tekem odigral tudi na stadionu Stožice. <br> ²Primorje je nekaj domačih tekem odigralo tudi v Športnem parku Nova Gorica v Novi Gorici.</small> == Lestvica == Legenda: {{legend2|#90EE90;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo prvaka|border=1px solid #aaa}}<br>{{legend2|#97DEFF;"|uvrstitev v kfalifikacije za Ligo Evropa |border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FFFFCC;"|uvrstitev v kvalifikacije za Konferenčno ligo |border=1px solid #aaa}}<br> {{legend2|#FFCCCC"|tekma za obstanek|border=1px solid #aaa}} <br> {{legend2|#FF6666"|izpad v [[Druga slovenska nogometna liga|2.SNL]]|border=1px solid #aaa}} {| class="wikitable sortable" style="text-align: center;" ! Poz. !width="120"|Ekipa ! Tekme ! Zmage ! Remi ! Porazi ! Dani goli ! Prejeti goli ! width="50"|+/- ! Točke !class="unsortable" | Opombe |- style="background: #90EE90;" | 1 ||style="text-align:left"| [[NK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|| 36 || 21 || 11 || 4 || 63 || 20 || +43 || '''74''' || kvalifikacije za [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov 2024–25]] |- style="background: #FFFFCC;" | 2 ||style="text-align:left"| [[NK Maribor|Maribor]] || 36 || 19 || 10 || 7 || 64 || 32 || +32 || '''67 ''' || Kvalifikacije za drugi kvalifikacijski krog [[Evropska konferenčna liga|Konferenčne lige 2025–26]] |- style="background: #FFFFCC;" | 3 ||style="text-align:left"| [[FC Koper|Koper]] || 36 || 19 || 9 || 8 || 60 || 35 || +25 || '''66''' || Kvalifikacije za drugi kvalifikacijski krog [[Evropska konferenčna liga|Konferenčne lige 2025–26]] |-style="background: #97DEFF;" | 4 ||style="text-align:left"| [[NK Celje|Celje]] || 36 || 17 || 10 || 9 || 76 || 51 || +25 || '''61''' || Kvalifikacije za prvi krog [[Liga Evropa|Lige Evropa 2025-26]] ¹ |- | 5 ||style="text-align:left"| [[NK Bravo|Bravo]] || 36 || 14 || 13 || 9 || 52 || 44 || +8 || '''55''' || |- | 6 ||style="text-align:left"| [[NK Primorje|Primorje]] || 36 || 11 || 10 || 15 || 44 || 61 || -20 || '''43''' || |- | 7 ||style="text-align:left"| [[NŠ Mura| Mura]] || 36 || 9 || 8 || 19 || 37 || 51 || -14 || '''35'''² || |- | 8 ||style="text-align:left"| [[NK Radomlje|Radomlje]] || 36 || 10 || 5 || 21 || 37 || 69 || -32 || '''35'''² || |- style="background:#FFCCCC" | 9 ||style="text-align:left"| [[NK Domžale]] || 36 || 7 || 8 || 21 || 35 || 66 || -31 || '''29''' || tekma za obstanek |- style="background:#FF6666" | 10 ||style="text-align:left"| [[NK Nafta Lendava|Nafta 1903]] || 36 || 6 || 10 || 20 || 33 || 69 || -36 || '''28''' || izpad v [[2. slovenska nogometna liga|2.SNL]] |} Ekipa za zmago prejme 3 točke, za neodločen rezultat 1 točko in za poraz 0 točk. <small> Pravila razvrščanja: * 1. točke, * 2. medsebojne razmerje točke, * 3. medsebojno razmerje golov, * 4. medsebojno število zadetkov, * 5. razmerje v golih, * 6. število zadetkov</small> <small>¹ Celje se je uvrstilo v prvi kvalifikacijski krog Evropske lige z zmago v Slovenskem nogometnem pokalu 2024–25.<br> ² Končni vrstni red je odločalo razmerje točk v medsebojnih tekmah. Mura: 9, Radomlje: 3</small> == Tekmi za obstanek/napredovanje == Odigrani ta bili dve tekmi med devetouvrščeno ekipo Prve lige, [[NK Domžale|Domžalami]] , in drugouvrščeno ekipo iz [[Druga slovenska nogometna liga|Druge slovenske lige]] v sezoni 2024–25 , [[NK Triglav Kranj|Triglavom Kranj]]. Zmagovalec dveh tekem skupa si je prislužil mesto v sezoni [[Prva slovenska nogometna liga 2025/26|Prve lige 2025–26]]. {{footballbox |datum = 29. maj 2025 |čas = 20:00 |ekipa1 = [[NK Domžale|Domžale]] |izid = 1-3 |ekipa2 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |goli1 = Kranjčič {{gol|89}} |goli2 = Cukjati {{gol|54}} <br> Piskule {{gol|60}} {{gol|71}} |stadion = [[Športni park Domžale]], [[Domžale]] |gledalcev = 1,800 |sodnik = Alen Boršak |poročilo = [https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=tekma&id_tekme=395230 (poročilo)] }} <br> ---- <br> {{footballbox |datum = 1. junij 20125 |čas = 18:00 |ekipa1 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] |izid = 1-4 |ekipa2 = [[NK Domžale|Domžale]] |goli1 = Ovsenek {{gol|90+1}} |goli2 = Piskule {{gol|16|ag}} <br> Vučkić {{gol|18||33}} <br> Mlakar {{gol|78}} |stadion = [[Stadion Stanka Mlakarja]], [[Kranj]] |gledalcev = 2,000 |sodnik = Aleksandar Matković |poročilo = [https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=tekma&id_tekme=395231 (poročilo)] }} Domžale so zmagale z skupnim izidom 4-3. ==Statistika== === Najboljši strelci === <ref>{{navedi splet |title=Lestvica strelcev – 2024/2025 |url=https://www.prvaliga.si/tekmovanja/default.asp?action=strelci&id_menu=221&id_sezone=2025 |publisher=prvaliga.si |access-date=8 June 2025 |language=sl |archive-date=2025-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250923125822/https://www.prvaliga.si//tekmovanja/default.asp?action=strelci&id_menu=221&id_sezone=2025 |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- !Mesto !Igralec !Klub !Goli |- |1 |align="left"|{{flagicon|AUT}} [[Raul Florucz]] |align="left"|[[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |15 |- |2 |align="left"|{{flagicon|CRO}} [[Dario Vizinger]] |align="left"|[[NŠ Mura|Mura]] |14 |- |rowspan="2"|3 |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Matej Poplatnik]] |align="left"|[[NK Bravo|Bravo]] |rowspan="2"|13 |- |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Danijel Šturm]] |align="left"|[[NK Domžale|Domžale]] |- |5 |align="left"|{{flagicon|AUS}} [[Tomi Jurić]] |align="left"|[[FC Koper|Koper]] |12 |- |rowspan="2"|6 |align="left"|{{flagicon|AUS}} [[Deni Jurić]] |align="left"|[[FC Koper|Koper]] |rowspan="2"|11 |- |align="left"|{{flagicon|GHA}} [[Benjamin Tetteh]] |align="left"|[[NK Maribor|Maribor]] |- |rowspan="2"|8 |align="left"|{{flagicon|LTU}} [[Armandas Kučys]] |align="left"|[[NK Celje|Celje]] |rowspan="2"|10 |- |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Svit Sešlar]] |align="left"|[[NK Celje|Celje]] |- |rowspan="2"|10 |align="left"|{{flagicon|SLO}} [[Amadej Maroša]] |align="left"|[[NŠ Mura|Mura]] |rowspan="2"|9 |- |align="left"|{{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]] |align="left"|[[NK Maribor|Maribor]] |- |} === Ostala statistika === *Število tekem : '''180''' **Domače zmage : '''78''' (43,33%) **Gostujoče zmage : '''55''' (30,56%) **Neodločeno : '''47''' (26,11%) *Število golov : '''498''' (281:217) *Povprečje golov/tekmo : '''2,77''' (1,56:1,21) *Število 11-m : '''52''' *Število avtogolov : '''12''' *Število rumenih kartonov : '''768''' *Število rdečih kartonov : '''47''' *Število gledalcev : '''248,958''' *Povprečno gledalcev/tekmo : '''1,383''' == Nagrade == === Mesečne === '''Igralec meseca PrvaLiga Telemach''' {| class="wikitable" |+ ! Mesec !! Igralec !! Klub |- | Julij || {{flagicon|AUT}} [[Arnel Jakupović]]<ref>{{navedi splet |title=Odigral je samo eno tekmo, a več kot le navdušil: Arnel Jakupović je postal igralec meseca julija |url=https://planetnogomet.si/novice/1snl-igralec-meseca-julij-arnel-jakupovic/ |website=Planet nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=2 August 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Avgust || {{flagicon|AUT}} [[Raul Florucz]]<ref>{{navedi splet |title=Igralec meseca Prve lige Telemach: Raul Florucz |url=https://www.prvaliga.si/novica/Igralec_meseca_Prve_lige_Telemach:_Raul_Florucz?id=59493&id_objekta=13 |publisher=prvaliga.si |access-date=24 avgust 2025 |date=5 september 2024 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> || [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |- | September || {{flagicon|SVN}} [[Jan Repas]]<ref>{{navedi splet |title=Jan Repas navdušuje v dresu Maribora: Po nagradi za nogometaša meseca v 1. SNL zdaj še vpoklic v slovensko reprezentanco? |url=https://planetnogomet.si/novice/jan-repas-nogometas-meseca-9-24/ |website=Planet Nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl-SI |date=3 October 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Okober || {{flagicon|AUT}} [[Raul Florucz]]<ref>{{navedi splet |title=Igralec meseca, morda pa tudi sezone: Raul Florucz je bil najboljši igralec meseca oktobra v Prvi ligi |url=https://www.nogomania.com/Novica/Igralec-meseca-morda-pa-tudi-sezone-Raul-Florucz-je-bil-najboljsi-igralec-meseca-oktobra-v-Prvi-ligi |publisher=Nogomania.com |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=6 november 2024}}</ref> || [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] |- | November || {{flagicon|SVN}} [[Žan Bešir]]<ref>{{navedi splet |title=Žan Bešir iz Primorja je bil izbran za najboljšega nogometaša 1. SNL v mesecu novembru: "To je rezultat trdega dela cele ekipe!" |url=https://planetnogomet.si/novice/pogovor-zan-besir-igralec-meseca-11-24/ |website=Planet Nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=4 december 2024}}</ref> || [[ND Primorje|Primorje]] |- | December || {{flagicon|AUT}} [[Marko Božić (Austrian footballer)|Marko Božić]]<ref>{{navedi splet |title=Izjemna predstava proti Nafti dovolj za prestižno nagrado: Marko Božić izbran za najboljšega nogometaša 1. SNL v mesecu decembru |url=https://planetnogomet.si/novice/igralec-decembra-24-marko-bozic/ |website= Planet nogomet|access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=11 december 2024}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | Februar || {{flagicon|SVN}} [[Matej Poplatnik]]<ref>{{navedi splet |title=Težko bi bilo bolj pravično: Nagrado za najboljšega nogometaša 1. SNL v mesecu februarju prejel napadalec Brava Matej Poplatnik |url=https://planetnogomet.si/novice/igralec-februar-2025-matej-poplatnik/ |website=Planet Nogomet |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=28 februar 2025}}</ref> || [[NK Bravo|Bravo]] |- | Marec || {{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]]<ref>{{navedi splet |title=Igralec meseca Prve lige Telemach: Hilal Soudani |url=https://www.nzs.si/novica/Igralec_meseca_Prve_lige_Telemach_Hilal_Soudani?id=60748&id_landing=&id_objekta=3 |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=2 april 2025|publisher=nzs.si}}</ref> || [[NK Maribor|Maribor]] |- | April || {{flagicon|SVN}} [[Aljoša Matko]]<ref>{{navedi splet |title=Veliki 'comeback': Aljoša Matko je bil izbran za igralca meseca |url=https://www.nogomania.com/Novica/Veliki-comeback-Aljosa-Matko-je-bil-izbran-za-igralca-meseca |publisher=nogomania.com |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=4 maj 2025}}</ref> || [[NK Celje|Celje]] |- | Maj || {{flagicon|SVN}} [[Svit Sešlar]]<ref>{{navedi splet |title=Igralec meseca Prve lige Telemach: Svit Sešlar |url=https://www.nzs.si/novica/Igralec_meseca_Prve_lige_Telemach_Svit_Seslar?id=61132&id_landing=&id_objekta=3 |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=30 Maj 2025|publisher=nzs.si}}</ref> || [[NK Celje|Celje]] |} === Nagrade sezone === '''Igralec leta PrvaLiga Telemach''' *[[Raul Florucz]]<ref name="spins">{{navedi splet |author1=R. K. |title=Florucz najboljši igralec sezone, Sešlar naj mladi nogometaš |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/florucz-najboljsi-igralec-sezone-seslar-naj-mladi-nogometas/747298 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=8 June 2025 |language=sl |date=29 May 2025}}</ref> '''Mladi igralec leta PrvaLiga Tememach''' *[[Svit Sešlar]]<ref name="spins"/> '''Trener leta PrvaLiga Telemach''' *[[Víctor Sánchez (footballer, born 1976)|Víctor Sánchez]]<ref name="spins"/> === Prva enajsterica PrvaLiga Tlemach === {| class="wikitable" |- ! Igralec ! Ekipa ! Pozocija ! Ref. |- | {{flagicon|SLO}} [[Matevž Vidovšek]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | Vratar | rowspan="11"|<ref>{{navedi splet |author1=Prvia enajsterica |title=Znana najboljša enajsterica sezone po izboru Spinsa |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/znana-najboljsa-enajsterica-sezone-po-izboru-spinsa/747063 |publisher=[[RTV Slovenija]] |access-date=24 avgust 2025 |language=sl |date=27 maj 2025}}</ref> |- | {{flagicon|SLO}} [[Žan Karničnik]] | [[NK Celje|Celje]] | Branilec |- | {{flagicon|TUN}} [[Omar Rekik]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Branilec |- | {{flagicon|FRA}} Ahmed Sidibé | [[FC Koper|Koper]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[Marcel Ratnik]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | Branilec |- | {{flagicon|SLO}} [[Svit Sešlar]] | [[NK Celje|Celje]] | Vezist |- | {{flagicon|ARG}} [[Agustín Doffo]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | Vezist |- | {{flagicon|SLO}} [[Tamar Svetlin]] | [[NK Celje|Celje]] | Vezist |- | {{flagicon|ALG}} [[Hillal Soudani]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Napadalec |- | {{flagicon|AUT}} [[Raul Florucz]] | [[NK Olimpija (2005)|Olimpija]] | Napadalec |- | {{flagicon|GHA}} [[Benjamin Tetteh]] | [[NK Maribor|Maribor]] | Napadalec |- |} ==TV Prenos== *[[Sport klub Slovenija]] (4 tekme kroga) *[[Šport TV]] (1 tekma kroga) * Tedenska oddaja '''Pod prečko''' ==Zunanje povezave== *[http://www.prvaliga.si/prvaliga Uradna stran PLTS] {{1. SNL}} {{Nogomet v Sloveniji}} [[Kategorija:Prva slovenska nogometna liga]] [[Kategorija:2024 v Sloveniji]] [[Kategorija:2024 v športu]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:2025 v športu]] jp8y5ugdo9m1dyk6m6k6wvv5n69v8bu 2 590735 6742900 6738164 2026-08-26T10:30:35Z MaksiKavsek 244409 /* Kaj je treba napisati oz. prevesti */ 6742900 wikitext text/x-wiki {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Pišem na Slovenskem od Slovencev za Slovence.}}<div align="right"><small>— [[Dragotin Ferdinand Ripšl]],<ref>[https://365.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174700228 Dragotin Ferdinand Ripšl], 00.17–00.20, oddaja Obzorja duha, 365.rtvslo.si, pridobljeno 19. junij 2026.</ref> |} Roj. [[Anno Domini|po Kristusu]], [[Vojvodina Štajerska|dežela Štajerska]], večinoma [[Slovenci|slovenskega]] izvora; (dokazano) po rodu iz dežel: [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] ([[Dolenjska]], [[Notranjska]]), [[Spodnja Štajerska]], [[Spodnja Avstrija]] in [[Mejna grofija Moravska|Moravska]]. Naziv ''Kavšek'' je hišno/domače ime prednikov iz Radeža, kjer so živeli predniki po moški liniji. Peskovnik: [[Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik|1]] Knjižnica: [[Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica|1]] <ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref> <ref>{{cite journal|last=Vodnik|first=Valentin|year=1848|title=Povedanje od slovenskiga jezika|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=slovenščina|volume=6|issue=42|cobiss=29753089}}</ref> <ref>{{cite book|last=Orožen|first=Ignacij|title=Das Bisthum und die Diözese Lavant|publisher=J. Rakusch|location=Celje|year=1881|volume=IV|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG|cobiss=30015233|language=de, la|page=491|authorlink=Ignacij Orožen}}</ref> <ref>{{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257|volume=III. Knj. XI|pages=463-5}}</ref> <ref>{{cite book |last=Gršak |first=Ivan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer : dežela in ljudstvo |publisher=Slovenska Matica |year=1870 |place=Ljubljana |page=106 |language=sl}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Fabjan, Fabiani, Bandelj, Bandelli|url=https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli|website=Domovina.je|accessdate=2026-07-17|language=sl|date=25. 4. 2019|last=Mamić|first=Tino}}</ref> <ref>{{cite journal |last=Horjak |first=Luka |year=2021 |title=Izgovor črke <l> kot jezikoslovno vprašanje do konca 19. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OUJ3AS2C |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=66 |issue=1 |pages=73–87, 136 |cobiss=65234179}}</ref> <ref>{{cite book |last=Erjavec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR |title=Slovenija in Slovenci |publisher=Slovenska straža |year=1940 |location=Ljubljana |page=25 |language=sl |cobiss=89653}}</ref> <ref>{{cite book |url=https://www.pei.si/ISBN/zbrana-dela-primoza-trubarja-xi-primoz-trubar-nemski-spisi-1550-1581 |title=Zbrana dela Primoža Trubarja. Zv. XI: Primož Trubar, nemški spisi 1550–1581 |publisher=Pedagoški inštitut |year=2011 |editor-last=Vrečko |editor-first=Edvard |place=Ljubljana |pages=471–472 |language=sl |doi=10.32320/978-961-270-098-0}}</ref> O slovenski zgodovini preko peresa Simona Jenka, ki pojasnjuje kakšno je bilo v 2. polovici 19. stoletja (in je še dandanašnji) stanje o nivoju (ne)vedenja in (ne)zavedanja zgodovine in izvora (prednikov) Slovencev: <poem align="left"> Bridka žalost me prešine, Ko se spomnim '''domovine''', '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' Kdo spominja se nekdanjih V revni zemlji pokopanih? Tiho bori vnuk koraka Čez grob borega očaka. V zlatih črkah v zgodovini Se beró narodov čini; '''Le od našega ni glasa''' '''S prejšnjega ne zdanj'ga časa.''' I ko ura nam odbije, Črna zemlja nas pokrije; Kdo bo še po nas poprašal? Kdo se z nami bo ponašal? '''Kako rod za rodom gine,''' '''To povest je domovine,''' '''Vsemu svetu nepoznane,''' '''Od nikogar spoštovane.''' </poem> - [[Simon Jenko]], 1865 Za optimistično slovensko prihodnost: <poem align="left"> Dovolj nam kamnov jo pobrál Sovrág za svoje hrame, Odslè pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Naš kamen slednji nam je svet In čuval bo '''Slovén''' ga vnét, Naš dom naj ž njim se viša, Ne vragov naših hiša! '''Ne bo nas več tujčín teptàl''' '''Ne tlačil nas krvavo,''' '''Naš rod bo tù gospodovàl,''' '''Naš jezik, naše pravo!''' '''Pod streho našo tuji ród''' '''Naj gost nam bo, a ne gospód;''' '''Mi tu smo gospodarji''' In Bog in naši carji! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja. Bi zrl kakó en krov prostrán Čez dom se ves razpenja. Naš prápor bi na krov pripél, Dom blagoslôvil bi vesél: „'''Bog žívi vse Slovene,''' '''Pod streho hiše ene'''!“ </poem> - [[Simon Gregorčič]], 1884 Možnost Slovenca <poem align="left"> '''Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava.''' Pólje, vinograd, gora, morjé, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. '''Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan.''' Lej, stvarnica vse ti ponudi, iz rok ji prejemat ne mudi! '''Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.''' </poem> - [[Valentin Vodnik]], 1795 in še žrtvovalnost Slovenca <poem align="left"> Pravizhna vojska je letá Bog bó nam dal mozhnoſt, Deshéla, Zéſar naſ imá Opómnit na dolshnoſt. Katér'ga pak ſmert pokoſí In' v bóju vershe snák, Njegovi núk ga ſhe zhasti, Zhaſtitliv je Vojſhák. Njegóva zhaſt dotikala Bo vsók' nebeſhki ſtrop, Deshéla próſta zirala Bo s'róshzam njéga grob. […] Katér pa níma nizh ſerza, Jit sa Deshelo v' brán, Neſrezhe jámo ſeb’ kopá, Oſtúdne ſúſhnoſt' ſtán. </poem> - [[Janez Nepomuk Primic]], 1809 == Obiskane tuje države == {| class="wikitable sortable" align="center" ![[Država]] |- |{{zastava|Hrvaška}} |- |{{zastava|Avstrija}} |- |{{zastava|Italija}} |- |{{zastava|Švica}} |- |{{zastava|Nemčija}} |- |{{zastava|Nizozemska}} |- |{{zastava|Češka}} |- |{{zastava|Madžarska}} |- |{{zastava|Liechtenstein}} |- |{{zastava|Slovaška}} |- |{{zastava|Bolgarija}} |- |{{zastava|Turčija}} |- |{{zastava|Grčija}} |- |{{zastava|Srbija}} |- |{{zastava|Severna Makedonija}} |} == Kaj je treba napisati oz. prevesti == * [[Koroški partizani]] (Kärntner Partisanen) !!! * [[Čedadski evangelij]] * [[Škofjeloški rokopis]] (1466) * [[Goriški rokopis]] (1551) * [[Turjaški rokopis]] (14./15. stol.) * [[Benedikt Pyroter]] (Piroter?) * [[Lukež Klinc]] (ok. 1500–1570) * [[Paul Wiener]] (1495–1554) * [[Gabrijel Jurjević|Gabrijel Jurjevič]] (ok. 1620–1704){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Matijaš Magdalenić|Matijaš Magdalenič]] (ok. 1625 – po 1670){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Peter Petretič]] (1648–1667){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}} * [[Jernej Basaj]] (1719–1784) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Barok na Slovenskem]] * [[Salzburg (vojvodina)]] * [[Zgodovina slovenskega slovstva]] * [[Narodna zgodovina]] * [[Prazgodovina na Slovenskem]] * [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]] * [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (Operationszone Adriatisches Küstenland) * [[Marjan Pavšer]] (1926–2009) * [[Slomščica]] (potok) * [[Neoilirizem]] * [[Arheogenetika]] * [[Entogeneza]] (Ethnogenesis) * [[Etnogeneza Slovencev]] * [[Rabeljča vas]] (Ptuj) * [[Gastuž]], Žiče * [[Dvorec Zreče]] * [[Thaya]] reka * [[Romantika na Slovenskem]] * [[Janez Krstnik Prešeren]] (1656–1704) * [[Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, Širje]] * Obleganje Beograda (1456) (Siege of Belgrade (1456)) * [[Psihopatografija Adolfa Hitlerja]] * [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] ali Uraški biblični inštitut / zavod (South Slavic Bible Institute) * [[Moravska vrata]] * [[Kranjska kmetijska družba]] * [[7. armada (Kraljevina Jugoslavija)]] * One-name study * [[Zgodovina slovenskega zgodovinopisja]] * [[Protislovenske interpretacije slovenske zgodovine|Protislovenske]] [[Protislovenske interpretacije slovenske zgodovine|teorije slovenske zgodovine]] * [[Lavrencij Herg]], https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19TXP95E == Kaj je treba urediti == * [[Socialistična republika Slovenija]] (nujno!) * [[Dravska banovina]] (nujno!) * [[Seznam nemških imen krajev v Sloveniji]] (nujno!) * [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] (nujno!) * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] (sklici, viri) * [[Adam Bohorič]] * [[Jožef Hasl]] * [[Slavonija]] (prohrvaško) * [[Zedinjena Slovenija]] * [[Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju]] * [[Sevnica]] * [[:en:Hošperk_Castle|Dvorec Hošperk]] * [[Hans Steinacher]] * [[Janez Nepomuk Šlojsnik]] * [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Povojni poboji]] * [[Pliberški pokol]] * [[Matija Vertovec]] * [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]] * [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] * [[Karantanci]] - ljudstvo, pleme ali geografska pripadnost Sclavov Grdina (2012), str. 9-10 == Opombe == {{notelist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{Sklici}} == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti (z nekaj zamika) podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:26, 16. avgust 2026 (CEST) |} safs1larr0s2h8jgn1hlthadhzgqaas 2 590815 6742829 6741301 2026-08-26T09:29:19Z MaksiKavsek 244409 /* Interpretacija etnonimov in lingvonimov *slověninъ, Slovȅn, Slovenec, Slovan */ Marn 6742829 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Ta naj bi že kazal narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so pisali, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acess-date=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko« ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikoval v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozaril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} * {{cite book|last=Miklošič|first=Franc|title=Altslovenische Formenlehre in Paradigmen mit Texten aus glagolitischen Quellen|year=1874|publisher=W. Braumüller|location=Dunaj|language=de, cu|cobiss=70201856|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDWX4VMV}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. to2yoqejdpiv60pw49pkhk0d0602mcd 6742919 6742829 2026-08-26T10:53:13Z MaksiKavsek 244409 /* Interpretacija etnonimov in lingvonimov *slověninъ, Slovȅn, Slovenec, Slovan */ 6742919 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih haploskupin. Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot nenavaden “prstni odtis” zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni pokrajini.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegov [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij ali poznejše zgodovinske selitve, zato takšnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Ta naj bi že kazal narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so pisali, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} Po mnenju nekaterih je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> Prvi slovanski naselitveni val v današnjo Republiko Slovenijo je po prevladujoči razlagi datiran okoli leta 550. Ti so se sprva premaknili s področja [[Moravska|Moravske]] proti jugu, na območje nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Od tam so se po dolinah [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskih]] rek pomaknili do [[Karavanke|Karavank]] in do [[Ptuj|Ptuja]] (Poetovio), kjer je antična [[škofija]] propadla že pred letom 577. Drugi slovanski sunek je z juga prišel po odhodu [[Langobardi|Langobardov]] v [[Italija|Italijo]] leta 568. Slovani so prodirali na to območje, sočasno z [[Avari]]. Leta 567 so Avari in Langobardi skupaj premagali [[Gepidi|Gepide]]. Potem ko so se Langobardi leta 568 preselili v Italijo, so Avari postali nominalni vladarji tako [[Panonska nižina|Panonske nižine]] (ki so jo osvojili leta 582) kot sosednjega območja Vzhodnih Alp. Slovansko-avarskemu napredovanju proti Vzhodnim Alpam je mogoče slediti na podlagi sinodalnih zapisov [[Oglej|oglejske]] metropolitanske cerkve, ki govorijo o zatonu antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) na tem območju. Leta 588 so Slovani dosegli območje zgornje [[Sava|Save]] in leta 591 prispeli v gornjo [[Drava|Dravo]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci, ki jih je vodil kralj Tasilo I. Leta 592 so zmagali Bavarci, leta 595 pa slovansko-avarski vojska zmagala in tako utrdila mejo med [[Franki|frankovskim]] in [[Avari|avarskim]] ozemljem. Med letoma 599 in 600 so Slovani prodirali skozi Istro in Kras proti Italiji. Najstarejše vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Sloveni. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} V 7. stoletju so bili navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.<ref name=":1">{{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}}</ref> Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.<ref name=":1" /> Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].<ref name=":1" /> Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave kažejo na obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.<ref name=":1" /> V študiji –,{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} ki so jo pripravili na [[Inštitut Maxa Plancka za molekularno celično biologijo in genetiko|Inštitutu Maxa Plancka]] – so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.<ref name=":1" /> Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.<ref name=":1" /> Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.<ref name=":1" /> Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.<ref name=":1" /> Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Pri tem je treba poudariti, da ta komponente in njen delež ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v ledinskih imenih [[Lahovče]], [[Laško]], [[Laška vas pri Štorah|Laška vas (pri Štorah]] in [[Laška vas, Laško|pri Jurkloštru]]), [[Laški Rovt]], [[Bašelj]], [[Belšinja vas]] itd.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub l[[Langobardi|angobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":4" /><ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ti so ustanavljali višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]] idr.), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]] idr.) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" /> Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke in jih tudi mi povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo slovanskih prednikov Slovencev.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se na razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref>{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref>Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=9}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}<ref name=":1" /> [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}'' Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Še leta 1810 je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acess-date=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko« ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikoval v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozaril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci. V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":07">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch : mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF}}</ref> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2007|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F|cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book|last=Benedik|first=Metod|title=Dokumenti slovenstva|publisher=Cankarjeva založba|place=Ljubljana|year=1994|cobiss=39058944|language=sl}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |last=Grafenaur |first=Bogo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book|last=Devetak|first=Robert|title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2022|cobiss=106174467|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886|last2=Snoj|first2=Marko|last3=Kotar|first3=Jernej|last4=Golec|first4=Boris idr.}} * {{cite book|last=Erjavec|first=Fran|title=Slovenija in Slovenci|year=1940|publisher=Slovenska straža|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=89653|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU|title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?|date=2019-09-11|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Golec|first=Boris|cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Granda, Stane (1999). [https://www.sistory.si/publication/45031 ''Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili''.] Korenine: Ljubljana. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]] (2003). ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana. * {{Cite book|last=Grdina|first=Igor|last2=Höfler|first2=Janez|last3=Granda|first3=Stane|last4=Müller|first4=Jakob|last5=Snoj|first5=Marko|last6=Torkar|first6=Silvo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov|publisher=Svetovni slovenski kongres|location=Velenje|year=2012|cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1912|url=https://sistory.si/publication/20746|volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * {{Cite book|last=Höfler|first=Janez|title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu|publisher=|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=245213440|url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article|last=Ivešić|first=Tomaž|title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv|journal=Tretji dan|volume=44|issue=1/2|year=2015|pages=135–140|language=sl|cobiss=298468608|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K|date=}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |last2=Stanojević |first2=Jasmina |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2017|title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK|journal=Kronika|language=sl|volume=65|issue=2|pages=135–158|cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book|last=Komac|first=Andrej|title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227880960}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI|title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo|date=19. 12. 2019|accessdate=2026-06-29|website=youtube|last=Kos|first=Janko}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book|last1=Kosi|first1=Jernej|last2=Stergar|first2=Rok|title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja|year=2013|publisher=Sophia|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} *{{cite book|last=Kurelac|first=Fran|title=Recimo koju|year=1860|publisher=Slova Prettnerova|location=Karlovac|language=hr|url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book|author=Krnel-Umek|author2=Vianello|author3=Valentinčič|title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre|publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35253504|first=Duša|first3=Maša|first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} * {{cite book|last=Nikčević|first=Vojislav|title=Kritika monogenetskoga (monocentričnoga) etničkoga jezičkoga pristupa|year=2003|publisher=Korenine|location=Ljubljana|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik03/nikcevic_ramovs.htm}} * {{cite thesis|last=Nikolovski|first=Gjoko|title=Jezikovna osnova stare cerkvene slovanščine|type=Disertacija|year=2016|publisher=[G. Nikolovski]|location=Maribor|language=sl, cu|cobiss=22668296|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=64522}} * {{cite article|last=Petru|first=Peter|title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije|journal=Zgodovinski časopis|volume=36|issue=4|year=1982|language=sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7|date=|pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * Radić, Antun (3. december 1903). ''Dom: List hrvatskomu seljaku za razgovor i nauk.'' * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article|last=Rotar|first=Janez|title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina|journal=Zgodovinski časopis|volume=42|issue=3|year=1989|pages=315–361|language=sl|cobiss=14696448|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77|date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |last2=Greenberg |first2=Marc L. |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{cite book|last=Šanda|first=Dragan|title=Slovencem|year=2016|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=285199872}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{Navedi knjigo|title=Anton Vramec in Slovenci|last=Šiško|first=Andrej|publisher=Lipa|year=2014|location=Maribor|cobiss=274332928|last2=Krnel-Umek|first2=Duša|last3=Premk|first3=Francka}} * {{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848)|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|place=Maribor|year=2021|cobiss=72648195|language=slovenščina|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1996|title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5|journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino|volume=3|issue=2|pages=66–80|issn=1318-2498|cobiss=3161698}} * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web|last=Štrekelj|first=Karel|title=Zgodovina slovenskega slovstva|date=2012–2014|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC|cobiss=265906176|accessdate=}} * {{Cite book|last=Trdina|first=Janez|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Matica slovenska|location=Ljubljana|year=1866|cobiss=31243777|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR60MFY6}} * {{cite book|first=Peter|last=Vodopivec|title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=226123264}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo|title=Kronika|last=Vramec|first=Antol|year=1578|location=Ljubljana|cobiss=71869952|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book|last=Wolfram|first=Herwig|title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907|year=1987|publisher=Kremayr & Scheriau|location=Dunaj|language=de|cobiss=23880961}} * {{Cite book|last=Zupan|first=Andrej|title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija|publisher=[A. Zupan]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=797815|url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * Žužek, Aleš (2007). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor].'' ''Zgodovinski časopis'' '''61''', str. 261-287. knj4u4dnebo8lmjvonhoht1qfnugued 0 595414 6742573 6742010 2026-08-25T15:40:29Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6742573 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="3" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="3" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="3" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 5 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 6 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 7 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 8 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] hsesy6kwkzdc66ohbevix3pyza8aq1y 6742575 6742573 2026-08-25T15:41:28Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6742575 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Španiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 31 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | date = 22. avgust – 13. september | stages = 21 | distance = 3310,6 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = red | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = green | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue polkadot | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | combativity_color = yellow number | team = | team_nat = | team_color = | previous = [[Dirka po Španiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Španiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Španiji 2026''' je 81. izvedba [[Dirka po Španiji|dirke po Španiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[22. avgust]]a v [[Monako|Monaku]], končala pa se bo [[13. september|13. septembra]] v [[Granada|Granadi]].<ref name="route">{{navedi splet|title=Official route of La Vuelta 2026|url=https://www.lavuelta.es/en/overall-route|website=lavuelta.es|date=17 December 2025|access-date=23 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/po-gorah-vroce-juzne-spanije-tezka-la-vuelta-26-izziv-za-roglica/767402 |title=Po gorah vroče južne Španije: težka La Vuelta 26 izziv za Rogliča |accessdate=2025-12-13 |date=2025-12-17 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe== === UCI WorldTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} === UCI ProTeams === {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|COF men|2025}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref>{{navedi splet|last=Fotheringham|first=Alasdair|date=18 December 2025|title=Vuelta a España 2026 route|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/vuelta-a-espana-2026-route/|access-date=23 December 2025|website=Cyclingnews|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 22. avgust | [[Monako]] — [[Monako]] | style="text-align:center;" | 9 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 23. avgust | [[Monako]] — [[Manosque]] (FRA) | style="text-align:center;" | 215,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | {{ikonazastave|UK}} [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 24. avgust | [[Gruissan]] (FRA) — [[Font-Romeu-Odeillo-Via|Font Romeu]] (FRA) | style="text-align:center;" | 166,7 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | &nbsp; &nbsp; &nbsp; &nbsp;''odpovedana''<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-spaniji/tretja-etapa-zaradi-toce-tik-pred-zacetkom-zadnjega-vzpona-odpovedana/791711 |title=Tretja etapa zaradi toče tik pred začetkom zadnjega vzpona odpovedana |accessdate=2026-08-24 |date=2026-08-24 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 25. avgust | [[Andorra La Vella]] (AND) — [[Andorra La Vella]] (AND) | style="text-align:center;" | 104,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 26. avgust | [[Falset, Španija|Falset]] — [[Roquetes, Španija|Roquetes]] | style="text-align:center;" | 171,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 27. avgust | [[Alcossebre]] — [[Castellón de la Plana|Castellón]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 28. avgust | [[Vall d'Alba]] — [[Valdelinares|Aramón Valdelinares]] | style="text-align:center;" | 149,9 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 29. avgust | [[Puçol]] — [[Xeraco]] | style="text-align:center;" | 176,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 30. avgust | [[Villajoyosa]] — [[Aitana (mountain)|Alto de Aitana]] | style="text-align:center;" | 187,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 31. avgust | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 1. september | [[Alcaraz, Španija|Alcaraz]] — [[Elche de la Sierra]] | style="text-align:center;" | 184,5 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 2. september | [[Cartagena, Španija|Cartagena]] — [[Lorca, Španija|Lorca]] | style="text-align:center;" | 156,1 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 3. september | [[Vera, Španija|Vera]] — [[Calar Alto]] | style="text-align:center;" | 166,5 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 4. september | [[Almuñécar]] — [[Loja, Granada|Loja]] | style="text-align:center;" | 193,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 5. september | [[Jaén, Španija|Jaén]] — [[Sierra de la Pandera]] | style="text-align:center;" | 152,7 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 6. september | [[Palma del Río]] — [[Córdoba, Španija|Córdoba]] | style="text-align:center;" | 181,2 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | | style="text-align:right" | 7. september | style="text-align:center" colspan="5" | dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 8. september | [[Cortegana]] — [[Palos de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 9. september | [[Dos Hermanas]] — [[Sevilla]] | style="text-align:center;" | 189,2 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 10. september | [[El Puerto de Santa María]] — [[Jerez de la Frontera]] | style="text-align:center;" | 32,5 km | [[File:Time Trial.svg|20px|alt=|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 11. september | [[Vélez-Málaga]] — [[Peñas Blancas]] | style="text-align:center;" | 205,1 km | [[File:Hillystage.svg|20x20px]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 12. september | [[La Calahorra]] — [[Collado del Alguacil]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 13. september | [[Granada]] — [[Granada]] | style="text-align:center;" | 99,4 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3310,6 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:13%;" | Rdeča majica<br />{{cjersey|red|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Zelena majica<br />{{cjersey|green|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Pikčasta majica<br />{{cjersey|blue polkadot|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Ekipno<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:13%;" | Borbenost<br />{{cjersey|yellow number|size=25px}} |- ! scope="row" | 1 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#FFE6E6;" rowspan="4" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:#008000;" rowspan="4" | {{font colour|white|Tadej Pogačar|link=Tadej Pogačar}} | style="background:azure;" | [[Callum Thornley]] | style="background:white;" | [[Joshua Tarling]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="4" | {{UCI team code|UEX|2026}} | ''brez'' |- ! scope="row" | 2 | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:azure;" rowspan="2" | [[Koen Bouwman]] | style="background:white;" rowspan="2" | [[Matthew Brennan (kolesar)|Matthew Brennan]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Ethan Hayter]] |- ! scope="row" | 3 | ''odpovedana'' | ''brez'' |- ! scope="row" | 4 | [[Tadej Pogačar]] | style="background:azure;" | [[Tadej Pogačar]] | style="background:white;" | [[Oscar Onley]] | style="background:#FFCD5F;" | [[Tadej Pogačar]] |- ! scope="row" | 5 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 6 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 7 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 8 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 9 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 10 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 11 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 12 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 13 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 14 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 15 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 16 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 17 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 18 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 19 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 20 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- ! scope="row" | 21 | | style="background:#FFE6E6;" | | style="background:#008000;" | {{font colour|white}} | style="background:azure;" | | style="background:white;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:#FFCD5F;" | |- !colspan="2" | Skupaj ! style="background:red;" | {{font colour|white}} ! style="background:#006400;" | {{font colour|white}} ! style="background:#0094FF;" | {{font colour|white|}} ! style="background:#fff;" | ! style="background:#E42A19;" | {{font colour|white}} ! style="background:#FFB927;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Španiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dirka po Španiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] gwpk6mrh8knjt36t46gjgiqgvbd6y3g 0 597089 6742512 6741886 2026-08-25T12:09:23Z ~2026-45085-22 264465 /* P */ 6742512 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Gruzinci|gruzinskih]] [[politik]]ov.''' (vključno z [[Abhazija|Abhazijo]]) {{seznami poklicev za narode|Gruzincev|Gruzija|gruzinskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Aslan Abašidze]] * [[Iraklij Abašidze]] * [[Mehmed Abašidze]] * [[Boris Viktorovič Adlejba]] * [[Aleksej Sergejevič Agrba]] * [[Irakli Alasania]] * [[Aleksandr Zolotinskovič Ankvab]] * [[Vladislav Ardzinba]] * [[Giorgi Arsenišvili]] == B == * [[Sergej Bagapš]] * [[Mamuka Bahtadze]] * [[Davit Bakradze]] * [[Valerian Minas dze Bakradze|Valerian (Minas dze) Bakradze]] * [[Maskim Balavadze]] * [[Vasilij Balavadze]] * [[Giorgi Baramidze]] * [[Iosif Baratašvili]] (Baratov) * [[Simon Basarija]]   * [[Lavrentij Berija]] * [[Tamar Beručašvili]] * [[Levan Bežašvili]] * [[Gela Bežuašvili]] * [[Miheil Bgažba]] * [[Giga Bokeria]] * [[Tinatin Bokučava|Tina(tin) Bokučava]] * [[Maka Bočorišvili]] * [[Giorgi Botkoveli]] * [[Konstantin Budžiašvili]] * [[Džuanšer Burčuladze]] * [[Nino Burdžanidze]] * [[Aslan Bžanija]] == C == * [[Miheil Grigolis dze Chakaia|Miheil Grigolis dze Chak˙aia]] * [[Gigi Cereteli]] * [[Irakli Cereteli]] * [[Mihail Chakaja|Miha(il) Chakaja]] * [[Maja Ckitišvili]] * [[Thea Culukiani]] == Č == * [[Samson Čanba]] * [[Giorgi Čanturia]] (1959-1994) * [[Kandid Čarkviani]] * [[Ilija Čavčavadze]] * [[Valerij Čečelašvili]] * [[Otar Čerkezia]] (Otar Evtikhis dze Cherkezia) * [[Nikolaj Čheidze|Nikolaj (Nikoloz / Karlo) Čheidze]] * [[Nato Čheidze]] * [[Zurab Čheidze]] * [[Akaki Čhenkeli]] (ZSFSR) * Pikria Chihradze * Veniamin "Benia" Čhikvišvili * [[Irakli Čikovani]] * [[Miheil Čikovani]] * [[Nodaris Amvrosis Čitanava]] * [[Andrej Čočua]] * [[Zakaria Nikolozis dze Čhubianišvili|Zakaria (Nikolozis dze) Čhubianišvili]] * [[Miron Dimitris dze Čubinidze|Miron (Dimitris dze) Čubinidze]] * [[Tamar Čugošvili]] == D == * [[Ilia Darčiašvili]] * [[Daud Davitadze]] * [[Levan Davitašvili]] * Hatia Dekanoidze * [[Miheil Delba|Miheil (Konstantines dze) Delba]] * [[Giorgi Samsonis dze Dzotsenidze|Giorgi (Samsonis dze) Dzotsenidze]] * [[Prokofij Džaparidze|Prokofij ("Aljoša" Aprasionovič) Džaparidze]] * [[Ted Džaparidze]] * [[Zurab Džaparidze|Zurab "Girči" Džaparidze]] * [[Givi Džavahišvili]] * [[Silibistro Džibladze]] * [[Goča Džodžua]] * [[Avtandil Džorbenadze]] * [[Josif Stalin|Josif Džugašvili Stalin]] == E == * Dmitrij (Arzakan) Emuhvari * [[Shalva Zurabis dze Eliava]] * [[Aleko Elisašvili]] * [[Jefrem Ešba|(J)efrem Ešba]] == G == * [[Konstantine Gabašvili|Konstantine "Kote" Gabašvili]] * [[Giorgi Gaharia]] * [[Tamaz Gamkrelidze]] * [[Zviad Gamsahurdija]] (Zviad K'onst'ant'ines dze Gamsahurdia) * [[Nona Gaprindašvili]] * [[Irakli Garibašvili]] * [[Evgeni Gegečkori]] * [[Arčil Gegešidze]] * [[Mihail P. Georgadze]] * [[Pavel Gilašvili]] (Pavle Giorgis dze Gilashvili) * [[Nikoloz "Nika" Gilauri]] * [[Grigol Giorgadze]] * Levan (Lavrenti) Gogoberidze * Vasil Barnabis dze Gogua * [[Vahtang Goguadze]] * [[Vahtang Gomelauri]] * [[Zurab Gongadze]] * [[Tornike Gordadze]] * [[Giorgi Gugava]] * [[Besarion Gugušvili]] * [[Givi Gumbaridze|Givi (Grigolis dze) Gumbaridze]] * [[Badra Zurabovič Gunba|Badra (Zurabovič) Gunba]] * [[Lado Gurgenidze|Lado]] [[Lado Gurgenidze|(Vladimer) Gurgenidze]] * [[Nika Gvaramia]] == H == * [[Raul Džumkovič Hadžimba]] * [[Elene Hoštaria|Elene (Kh-)Hoštaria]] * [[Iago Hvičia]] == I == * [[Temur Iakobašvili]] * [[Irma Inašvili]] * [[Bidzina Ivanišvili]] * [[Levan Izoria]] == J == * [[Abel Jenukidze|Abel]] Sopronis dze [[Abel Jenukidze|Jenukidze]] (Enukidze) * [[Džaba Joseliani]] == K == * [[Sophie Kacarava]] * [[Miheil Kahiani]] * [[Kaha Kaladze|Kaha(ber) Kaladze]] * [[Giorgi Karkarašvili|Giorgi "Gia" Karkarašvili]] * [[Samson Kartozija]] * [[Dimitri Kartvelišvili]] * [[Lavrenti Kartvelišvili|Lavrenti (Iosifovič) Kartvelišvili]] * [[Miheil Kavelašvili]] * [[Sergo Levantis dze Kavtaradze|Sergo (Levantis dze) Kavtaradze]]   * [[Zakaria Nikolozis dze Kečhoveli|Zakaria (Nikolozis dze) Kečhoveli]] * [[Leon Kereselidze]] * [[Nodar Khaduri]] * [[Vladimir Kišba]]&#x20; * [[Tengiz Kitovani]] * [[Irakli Kobahidze]] * [[Manana Kobahidze]] * [[Valerian Osmanovič Kobahija|Valerian (Osmanovič) Kobahija]] * [[Irakli Koplatadze]] * [[Merab Kostava]] * [[Aleksandr Ivanovič Krinicki]] * [[Kaha Kučava|Kaha(ber) Kučava]] * [[Ivan Kudžiašvili]]   * [[Dimitri Kumsišvili]] * [[Giorgi Kvirikašvili]] == L == * [[Nestor Lakoba]] * [[Niko Lekišvili]] * [[Mikeil Lelašvili]] * [[Boris Lomidze]] * [[Vano Lominadze|Vano (Bessarion dze) Lominadze]] * [[Vazha Lortkipanidze]] == M == * [[Filip Maharadze|Filip(p) Maharadze]] * [[Miheil Maharadze]] * [[Samson Mamulia]] * [[Avtandil Margiani]] * [[Giorgi Margvelašvili]] * [[Ivane Matčavariani]] * [[Giorgi Mazniašvili]] (Mazniev) * [[Mamuka Mdinaradze]] * [[Polikarp Mdivani|Polikarp "Budu" Mdivani]] * [[Simon Mdivani]] * [[Nikanor Melia|Nika(nor) Melia]] * [[Irakli Mengarišvili]] * [[Tengiz Mentešašvili]] * [[Ivane "Vano" Merabišvili]] * [[German Andreis dze Mgaloblišvili|German (Andreis dze) Mgaloblišvili]] * [[Grigol Mgaloblišvili]] * [[Akaki Mgeladze]] * [[Džemal Mikeladze|Džemal "Jimi" Mikeladze]] * Davit Tarhan Mouravi * [[Vasil Mžavanadze]] == N == * [[Vardiko Nadibaidze]] * [[Davit Narmania]] * [[Šalva Natelašvili]] * [[Egnate Ninošvili]] * [[Zurab Nogaideli]] == O == * Guram Odisharia * [[Miheil Stepanis dze Okudžava|Miheil (Stepanis dze) Okudžava]] * [[Murman Omanidze]] * [[Mamia Orahelašvili|(Ivan) Mamia (Dimitris) Orahelašvili]] * [[Sergo Ordžonikidze|Sergo (Grigorij Konstantinovič) Ordžonikidze]] * [[Minadora Ordžonikidze]] == P == * [[Maia Pandžikidze]] * [[Šalva Papuašvili]] * [[Zurab Aleksandris dze Pataridze|Zurab (Aleksandris dze) Pataridze]] /Pataradze? * [[Džumber Patiašvili]] * [[Otar Patsatsia]] * [[Alex Petriašvili|Alex (Aleksi) Petriašvili]] == R == * [[Isidore Ramišvili]] * [[Noe Ramišvili]] * Rapava * Nika (Nikoloz) Rurua * [[Šota Rustaveli]] == S == * [[Miheil Saakašvili]] * [[Tengiz Sigua]] * [[Giorgi Tevdores Sturua|Giorgi (Tevdores dze) Sturua]] * Ivane "Vano" Sturua * Vladimer (Levantis) Suhišvili * Nikolaj Svanidze == Š == * [[Dimitri Šaškini]] * [[Varlam Šervašidze]] (Čačba) * [[Eduard Ševardnadze]] * [[Bagrat Šinkuba]]   == T == * [[Arčil Talakvadze]] * [[Giorgi Targamadze]] * [[David Tevzadze]] * [[Eka Tkešelašvili]] == U == * [[Juza Ubilava]] * [[Davit Usupašvili]] == V == * [[Grigol Vašadze|Grigol Vaš(h)adze]] == Z == * Zadelava * [[Salome Zurabišvili]] == Ž == * [[Noe Žordanija]] * [[Zurab Žvanija]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Gruzincev|Politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki| ]] l0ovfl2l625snjbu2gl2rkmp479jybd 0 597453 6742781 6720052 2026-08-26T06:40:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Rinjani | other_name = Mount Barujari | photo = KAGAGAHAN RIJANI.jpg | native_name = {{native name|sas|gunong Rinjani}} | photo_size = 250px | photo_alt = | photo_caption = | map = Indonesia Lombok | map_alt = | map_caption = | map_size = | location = [[Narodni park Gunung Rinjani]]<br/>[[Lombok]], [[Indonezija]] | label = | label_position = bottom | elevation_m = 3726 | elevation_ref = <ref name=gvp>{{cite gvp|vnum=264030|name=Rinjani|accessdate=2021-02-25}}</ref> | prominence_m = 3726 | prominence_ft = | prominence_ref = 38. | isolation = | isolation_km = | isolation_mi = | isolation_ref = | parent_peak = | listing = Ultra, Ribu | range = [[Mali Sundski otoki]] | coordinates = {{coord|-8.414414|116.459767|format=dms|display=inline,title}} | coordinates_ref = <ref name=gvp/> | type = vulkan s kaldero | age = potni [[mezozoik]] | volcanic_arc = [[Sundski lok]] | last_eruption = {{start date|2016|9|27|14|45||+08:00|df=y}} | first_ascent = | easiest_route = Senaru | normal_route = Sembalun | access = Omejeno | child = | embedded = }} '''Rinjani''' ({{langx|id|Gunung Rinjani}}; {{langx|sas|ᬕᬸᬦ᭄ᬗᬸᬂ᭞ᬭᬶᬦ᭄ᬚᬦᬶ|gunong rinjani}}) je aktivni [[stratovulkan]] v [[province Indonezije|provinci]] [[Zahodna Nusa Tenggara]] na indonezijskem otoku [[Lombok]]. Doseže višino 3726 metrov, s čimer je drugi najvišji vulkan v Indoneziji in najvišja točka v provinci Zahodna Nusa Tenggara.<ref>{{navedi splet | title=Information – Rinjani| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=| publisher= Global Vulcanism Program USGS-Smithsonian |access-date=13 September 2010}}</ref> Ob vulkanu je [[kaldera]], ki meri približno 6 x 8,5 kilometra in vsebuje [[kratersko jezero]] Sagara Anak (dobesedno 'Otrok morja' (v sasakščini)) – poimenovano po svoji presenetljivi modri barvi, ki spominja na ocean.<ref name=AnakLaut>{{navedi splet |url=http://jabar.tribunnews.com/2014/01/18/datang-dan-nikmatilah-danau-di-puncak-rinjani |title=Datang dan Nikmatilah Danau di Puncak Rinjani{{!}} |date=18 January 2014}}</ref> Jezero leži na nadmorski višini približno 2000 metrov in je po ocenah globoko približno 200 metrov.<ref>{{navedi knjigo|last1=Langston-Able|first1=Nick|title=Playing with Fire|url=https://archive.org/details/playingwithfire0000lang|date=2007|publisher=Freak Ash Books|location=United Kingdom|isbn=9780955340345|page=[https://archive.org/details/playingwithfire0000lang/page/184 184]}}</ref> V kalderi je tudi več vročih vrelcev. Gora Rinjani in njeno kratersko jezero imata velik duhovni pomen za avtohtono ljudstvo Sasak in nekatere ljudske verske skupnosti,<ref name=AnakLaut/> saj služita kot prizorišča za različne verske obrede. Aprila 2018 je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) kaldero gore Rinjani priznala kot del [[Unescovi globalni geoparki|globalne mreže geoparkov]].<ref>{{navedi novice|url=https://en.antaranews.com/news/115351/unesco-designates-mount-rinjani-as-global-geopark|title=Unesco designates Mount Rinjani as global geopark|newspaper=Antara News|access-date=16 April 2018}}</ref> Omeniti velja, da izbruh vulkana leta 1257 velja za enega najmočnejših svetovnih vulkanskih dogodkov v zadnjih 2000 letih.<ref>{{Cite journal |last1=Vidal |first1=Céline M. |last2=Komorowski |first2=Jean-Christophe |last3=Métrich |first3=Nicole |last4=Pratomo |first4=Indyo |last5=Kartadinata |first5=Nugraha |last6=Prambada |first6=Oktory |last7=Michel |first7=Agnès |last8=Carazzo |first8=Guillaume |last9=Lavigne |first9=Franck |last10=Rodysill |first10=Jessica |last11=Fontijn |first11=Karen |last12=Surono |date=2015 |title=Dynamics of the major plinian eruption of Samalas in 1257 A.D. (Lombok, Indonesia) |url=https://doi.org/10.1007/s00445-015-0960-9 |journal=Bulletin of Volcanology |language=en |volume=77 |issue=9 |pages=73 |doi=10.1007/s00445-015-0960-9 |bibcode=2015BVol...77...73V |s2cid=127929333 |issn=1432-0819|url-access=subscription }}</ref> == Geografija == [[File:20160317084058 - Gunung Rinjani from the ferry terminal at Gili Meno. Clear summit for once (25550662640).jpg|thumb|240px|Gora Rinjani, pogled iz Gili Meno]] Lombok je eden od Malih Sundskih otokov, majhnega otočja, ki ga od zahoda proti vzhodu sestavljajo otoki [[Bali]], [[Lombok]], [[Sumbava]], [[Flores]], [[Sumba]] in [[Timor]]; vsi so na robu [[Avstralija|avstralske]] [[Kontinentalna polica|kontinentalne police]]. Vulkani na tem območju nastanejo zaradi delovanja [[Oceanska skorja|oceanske skorje]] in premikanja same police.<ref>{{cite journal|author=H. A. Brouwer|title=Exploration in the Lesser Sunda Islands|url=https://archive.org/details/sim_geographical-journal_1939-07_94_1/page/n7|journal=The Geographical Journal|volume=94|issue=1|pages=1–10|date=July 1939|doi=10.2307/1788584|jstor=1788584}}</ref> Rinjani je eden od vsaj 129 aktivnih vulkanov v Indoneziji, od katerih štirje pripadajo vulkanom sistema jarkov Sundskega loka, ki tvorijo del [[Pacifiški ognjeni obroč|Pacifiškega ognjenega obroča]] – odseka prelomnih linij, ki se raztezajo od zahodne poloble skozi Japonsko in jugovzhodno Azijo. Otoka Lombok in Sumbava ležita v osrednjem delu Sundskega loka. Sundski lok je dom nekaterih najnevarnejših in najeksplozivnejših vulkanov na svetu. Izbruh bližnje gore [[Tambora]] na Sumbavi 15. aprila 1815 je znan po najsilovitejšem izbruhu v zabeleženi zgodovini, s stopnjo 7 na lestvici VEI.<ref name="Stothers1984">{{cite journal|last=Stothers|first=Richard B.|journal=[[Science (journal)|Science]]|title=The Great Tambora Eruption in 1815 and Its Aftermath|url=https://archive.org/details/sim_science_1984-06-15_224_4654/page/1190|volume=224|issue=4654|year=1984|pages=1191–1198|doi=10.1126/science.224.4654.1191|pmid=17819476|bibcode = 1984Sci...224.1191S |s2cid=23649251}}</ref> Višje območje je poraslo z gozdovi in ​​večinoma nerazvito. Nižine so zelo obdelane. [[Riž]], [[soja]], [[kava]], [[tobak]], [[bombaž]], [[cimet]], [[kakav]], [[klinčki]], [[manioka]], [[koruza]], [[kokosov oreh]], kopra (posušeno, belo meso kokosa, iz katerega se pridobiva kokosovo olje), [[Banana|banane]] in [[vanilija]] so glavni pridelki, ki se gojijo na rodovitnih tleh otoka. Pobočja naseljuje avtohtono prebivalstvo Sasakov. Na Rinjaniju so vzpostavljene tudi nekatere osnovne turistične dejavnosti, predvsem v vasi Senaru ali okoli nje. Vulkan Rinjani na otoku Lombok se dviga na 3726 metrov, kar je drugi najvišji vulkan med indonezijskimi vulkani, takoj za vulkanom Kerinci na Sumatri. Rinjani ima strm stožčast profil, gledano z vzhoda, vendar zahodno stran sestavljenega vulkana prekinja 6 x 8,5 km velika ovalna kaldera Segara Anak. Zahodna polovica kaldere vsebuje 230 metrov globoko jezero, katerega polmesečasta oblika je posledica rasti postkaldernega stožca Barujari na vzhodnem koncu kaldere.<ref>{{navedi splet | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 metres Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Rinjani volcano satellite.jpg|thumb|Barvni infrardeči posnetek vulkana Rinjani na otoku Lombok, maj 1992. Vzhodni del otoka Bali na zahodu je viden v zgornjem desnem kotu, od Lomboka ga loči Lombokški preliv; preliv Alas in zahodni del otoka Sumbava sta vidna spodaj levo.]] === Geološki povzetek === Na podlagi teorije [[tektonika plošč|tektonike plošč]] je Rinjani eden od niza vulkanov, ki so nastali na Malih Sundskih otokih zaradi [[subdukcija|subdukcije]] indo-avstralske oceanske plošče pod Male Sundske otoke in razlaga se, da je vir staljene [[magma|magme]] približno 165–200 kilometrov globoko.<ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonic Map of the Indonesian region: USGS Map I‑875‑D, 1:5,000,000.</ref><ref>Hamilton, W.B., 1979, Tectonics of the Indonesian region: USGS Prof. Paper 1078, 345 p.+ map.</ref> Geologija in tektonska lega Lomboka (in bližnje Sumbave) sta opisani kot osrednji del Sundskega loka.<ref>(qf. Foden and Varne 1981b)</ref> Najstarejše izpostavljene kamnine so iz [[miocen]]a, kar kaže na to, da sta se subdukcija in vulkanizem začela precej pozneje kot na [[Java|Javi]] in ​​[[Sumatra|Sumatri]] na zahodu, kjer so številne vulkanske in intruzivne kamnine iz poznega [[mezozoik]]a. Otoki so na vzhodnem robu [[Sundska celinska polica|Sundske celinske police]], v območju, kjer se debelina skorje očitno hitro zmanjšuje od zahoda proti vzhodu.<ref>(Curray et al, 1977)</ref> Seizmična hitrostna struktura skorje v tej regiji je prehodna med tipičnimi oceanskimi in kontinentalnimi profili, Mohorovičićeva diskontinuiteta (Moho) pa se zdi, da leži na globini približno 20 kilometrov.<ref>(Curray et al. 1977)</ref> Ti dejavniki kažejo, da je bila možnost kontaminacije skorje z magmami, ki so izbruhnile na otokih Lombok in Sumbava, omejena. Poleg tega ti otoki ležijo zahodno od tistih delov najvzhodnejšega Sundskega loka in zahodnega loka Banda, kjer očitno napreduje trk z [[Avstralska plošča|Avstralsko ploščo]].<ref>(qf. Foden and Varne 1981b).</ref> Vulkan Rinjani je 165 do 190 kilometrov nad cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979)</ref> Med najvzhodnejšim vulkanom Sumbava (Sangeang Api) in linijo aktivnih vulkanov na Floresu je izrazit odmik v liniji aktivnih vulkanov. To kaže, da je večji transkurentni prelom sekal lok med otokom Sumbava in Floresom. To velja za značilnost, ki predstavlja veliko tektonsko diskontinuiteto med vzhodnim in zahodnim Sundskim lokom (razlom Sumba).<ref name=hedervariritsema>Hedervari (1978) and Ritsema (1954)</ref> Poleg tega je izrazita odsotnost plitke in vmesne potresne aktivnosti v regiji južno od Lomboka in Sumbave značilnost, ki jo razlagamo kot izrazit prelom v coni Sundskega loka.<ref name=hedervariritsema /> [[prelom (geologija)|Prelomi]] in gubanje so povzročili močno deformacijo v vzhodnem delu Lomboškega bazena in so značilni blokovni prelomi, skrilavci in blatni vulkani.<ref>(Prasetyo 1992). Abbot and Chamalaun (1978)</ref><ref name="ReferenceA">[[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands]]</ref> == Vulkanologija == [[File:Map indonesia volcanoes.gif|thumb|Zemljevid vulkanov v Indoneziji]] Izbruh kaldere Rinjani naj bi se zgodil v 13. stoletju. Izbruh Samalasa leta 1257, ki je bil datiran v »pozno pomlad ali poletje 1257«, danes velja za verjeten vir visokih koncentracij [[žveplo|žvepla]], ki jih najdemo v široko razpršenih vzorcih ledenih jeder, in je morda bil »najmočnejši vulkanski izbruh, odkar se je človek naučil pisati«.<ref>Siegfried, Tom (2012). "[http://www.sciencenewsdigital.org/sciencenews/20120714?pg=4#pg4 Mystery Volcano's Name Revealed Despite Gag Order]", ''Science News'', v. 182 no. 1, 14 July 2012, p. 2.</ref> Obsežen izbruh je morda sprožil obdobje globalnega ohlajanja in neuspešnih žetev.<ref name="Amos2013">{{cite journal|last1=Lavigne|first1=F.|last2=Degeai|first2=J.-P.|last3=Komorowski|first3=J.-C.|last4=Guillet|first4=S.|last5=Robert|first5=V.| last6=Lahitte|first6=P.|last7=Oppenheimer|first7=C.| last8=Stoffel|first8=M.| last9=Vidal|first9=C. M.|last10=Surono|last11=Pratomo|first11=I.|last12=Wassmer|first12=P.|last13=Hajdas|first13=I.|last14=Hadmoko|first14=D. S.|last15=de Belizal|first15=E.|title=Source of the great A.D. 1257 mystery eruption unveiled, Samalas volcano, Rinjani Volcanic Complex, Indonesia|url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2013-10-15_110_42/page/16742|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America|date=30 September 2013|volume=110|issue=42|pages=16742–16747|doi=10.1073/pnas.1307520110|pmid=24082132|pmc=3801080|bibcode=2013PNAS..11016742L|doi-access=free}}</ref> Pred tem izbruhom je bila kaldera Segara Anak vulkanska gora z imenom Samalas, ki je bila višja od Rinjanija. Stopnja izbruhov, mesta izbruhov, vrsta izbruha in sestava magme so se v zadnjih 10.000 letih pred izbruhom kaldere spremenili.<ref>{{navedi splet|title=2002–2004: Volcanoes in Indonesia: Comparative study of island arc volcanoes between Japan and Indonesia a Co-operation project between GSJ and Directorate of Volcanology and Geological Hazard Mitigation, Indonesia (DVGHM) (VSI)-Survey of Rinjani volcano (Lombok, Indonesia) and caldera volcanoes in Bali|url=http://staff.aist.go.jp/a-takada/Indonesia-e.html|date=2 February 2004|access-date=2010-05-09}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izbruhi v letih 1994 in 1995 so se pojavili v Gunung Baru (ali »Nova gora« – približno 2300 metrov nadmorske višine) v središču te kaldere, lava iz poznejših izbruhov pa je vstopila v jezero. Ta stožec je bil od takrat preimenovan v Gunung Barujari (ali »Gunung Baru Jari« v indonezijščini). Prvi zgodovinski izbruh se je zgodil septembra 1847. Zadnji izbruh gore Rinjani je bil maja 2010, najnovejši večji izbruhi so se zgodili med obdobjem aktivnosti med letoma 1994 in 1995, kar je povzročilo nadaljnji razvoj Gunung Barujarija. Zgodovinski izbruhi v Rinjaniju, ki segajo v leto 1847, so bili omejeni na stožec Barujari in kupolo Rombongan (leta 1944) in so sestavljeni iz zmerne eksplozivne aktivnosti in občasnih lavnih tokov, ki so vstopili v jezero Segara Anak.<ref>{{navedi splet | title = RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 mi Global Vulcanism Program USGS-Smithsosian| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09}}</ref> Zgodovina izbruhov vulkana Rinjani pred letom 1847 ni na voljo, saj je otok Lombok na lokaciji, ki je bila za tiste čase zelo oddaljena od evidenc. 3. novembra 1994 se je hladen [[lahar]] (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani po reki Kokok Jenggak pognal navzdol in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. V povezavi z izbruhom vulkana Gunung Barujari je bil status vulkana Gunung Rinjani od 2. maja 2009 dvignjen z normalnega (VEI stopnja 1) na »bodite pozorni« (VEI stopnja 2). Maja 2010 je Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti v Indoneziji Gunung Rinjani uvrstil v stanje pripravljenosti s priporočilom, da v polmeru 4 kilometrov od izbruha vulkana Gunung Barujari ni nobene dejavnosti.<ref name=2010PusatVulkanologi>{{navedi splet | title=Evaluasi Kegiatan G. Rinjani| url =http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1| publisher=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi, Volcanological Survey of Indonesia|date=4 May 2010|access-date=2010-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20100717125823/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_content&task=view&id=594&Itemid=1|archive-date=17 July 2010|url-status=dead}}</ref> === Vulkanska sestava === [[File:Rinjani Summit.jpg|thumb|Pogled z vrha Gunung Rinjani]] Na Lomboku leži vulkan Rinjani približno 300 kilometrov severno od Sundskega jarka (znanega tudi kot Javanski jarek Java<ref>''Sunda Trench'' (4°30' S 11°10' S 100°00' E 119°00' Accredited by: SCGN (Apr. 1987) The trench was studied in some detail in the 1920s-1930s by Dutch geodesist F.A. Vening Meinesz, who made classic pendulum gravity measurements in a Dutch submarine. Shown as Java Trench in ACUF (Advisory Committee on Undersea Features Gazetteer). see also: http://www.gebco.net/</ref>) in je približno 170 kilometrov nad aktivno severno cono Benioff.<ref>(Hamilton 1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Na podlagi sestave [[andezit]]ov, ki imajo zelo nizke koncentracije Ni in nizko razmerje Mg/Mg+Fe, se domneva, da je suita Rinjani plaščnega izvora, vendar so bili vsi andeziti in [[dacit]]i ter številni [[bazalt]]i verjetno spremenjeni s procesi frakcijske kristalizacije.<ref name="Varne 1981">Foden and Varne (1981) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition, accessed 2010-05-10</ref> Sklepa se, da je kalc-alkalna suita Rinjani, ki je v mnogih pogledih značilna za številne suite, ki so jih izbruhnili vulkani v okolici Pacifika, verjetno nastala z delnim taljenjem peridotitnega plaščnega klina, ki prekriva aktivno cono Benioff pod otokom Lombok.<ref name="ReferenceA"/><ref name="Varne 1981"/><ref>Hamilton (1979) cited from The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands-IV. Volcanic Activity and Composition</ref> Pleistocensko-nedavna kalkalna suita iz aktivnega vulkana Rinjani je sestavljena iz raznolike palete lav. Sem spadajo: ankaramit, visokoalumnijski bazalt, andezit, visokoknalijski andezit in dacit. Sr-izotopske in geokemične omejitve kažejo, da je ta suita nastala iz subarkalnega plašča. Geokemični modeli kažejo, da je frakcijska kristalizacija pomemben proces v diferenciaciji suite, čeprav serija: ankaramit-visokoalumnijski bazalt-andezit-dacit ne predstavlja nenehno razvijajočega se spektra tekočin.<ref>{{cite journal | journal = Journal of Petrology | volume= 24 |issue= 1 | pages =98–130 | year=1983 | title= The Petrology of The Calcalkaline Lavas of Rindjani Volcano, East Sunda Arc: a Model for Island Arc Petrogenesis | url = https://archive.org/details/sim_journal-of-petrology_1983-02_24_1/page/98 | last1=Foden | first1=J. D. | doi = 10.1093/petrology/24.1.98 | bibcode=1983JPet...24...98F }}</ref> [[File:Mount Rinjani Panorama.jpg|thumb|Vrh, pepelni stožec in jezero so vidni s te razgledne točke na 2600 m na vzhodnem grebenu]] [[File:Rinjani Volcano, Lombok.JPG|thumb|Segara Anak, vulkanski krater na vrhu Rinjanija]] Septembra 1995 je bilo izdano letalsko poročilo o nepotrjenem oblaku pepela iz Rinjanija. Letalsko informacijsko območje Bali je zjutraj 12. septembra izdalo NOTAM o vulkanski aktivnosti iz Rinjanija. Poročali so, da se je oblak pepela premikal proti jugozahodu, vrh oblaka pa je bil približno 4 km nadmorske višine.<ref>{{navedi splet | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History-Contents of Bulletin Reports, 10/1995 (BGVN 20:10) Small ash plume seen on 12 September| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199510| publisher=Global Vulcanism Program|date=October 1995|access-date=13 June 2015}}</ref> 3. novembra 1994 se je hladen lahar (vulkanski blatni tok) z vrha vulkana Rinjani pomikal po reki Kokok Jenggak in ubil trideset ljudi iz vasi Aikmel, ki so bili presenečeni pri zajemanju vode iz reke na poti toka. Ena oseba je bila 9. novembra 1994 pogrešana. V vasi ni bilo poročil o škodi. Lokalni vulkanologi so opozorili, da bi lahko močne padavine sprožile dodatne laharje.<ref>{{navedi splet| title=Index of Monthly Reports-10/1994 (BGVN 19:10) Ash eruptions continue; cold lahar kills 30 people| url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| publisher=Global Vulcanism Program| date=2 May – 20 Dec 2009| access-date=2010-05-09| archive-date=2010-06-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20100619234537/http://volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=var| url-status=dead}}</ref> Med 4. junijem 1994 in januarjem 1995 je DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) zabeležil na Rinjaniju eksplozije. Te eksplozije so prišle iz vulkana Barujari.<ref name="awesomenature.tribe.net"/> Med 3. junijem 1994 in 21. novembrom 1994 zapisi o eruptivni zgodovini Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) z oceno 3(?), območje aktivnosti pa je opisano kot Gunung Barujari. Eruptivne značilnosti, dokumentirane za dogodke v tistem času, so opisane kot izbruh osrednjega izbruha z eksplozivnim izbruhom, s piroklastičnim(-imi) tokom(-i), tokom(-i) lave, smrtnimi žrtvami in blatnim(-i) tokom(-i) (laharji).<ref>{{navedi splet|title=Rinjani-Eruptive History |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=3 June – 21 November 1994 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070820140649/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=20 August 2007 |url-status=dead }}</ref> Maja 1994 so na dnu kraterja stožca Barujari opazili sij, ki v tem času od avgusta 1966 ni bil deležen pomembne aktivnosti. Prenosni seizmograf (PS-2) in telemetrični seizmograf (Teledyne) sta bila zagnana 27. maja oziroma 9. junija. En vulkanski potres na dan je bil zabeležen 27., 28., 30. in 31. maja. Po 4. juniju pa so zabeležili vulkanski tremor z največjo amplitudo 35 mm, verjetno povezan z gibanjem magme navzgor. Ob 02.00 uri 3. junija 1994 je stožec Barujari začel bruhati pepel v višino 500 m. Eno poročilo za javnost z dne 8. junija 1994 je opisalo izpust 'tleče lave' in 'gostega dima', pa tudi pepel v bližnjih vaseh iz oblaka pepela, ki se je dvigal 1500 m nad vrhom. Med 3. in 10. junijem 1994 je bilo iz observatorija vulkana Sembalun Lavang (približno 15 km severovzhodno) slišati do 172 eksplozij na dan. V tem obdobju so seizmični podatki pokazali dramatično povečanje števila eksplozij na dan, s 68 na 18.720. Izbruhi so bili neprekinjeni vsaj do 19. junija 1994, najvišja višina pepela pa je bila 2000 m med 9. in 11. junijem 1994.<ref>{{navedi splet | title=Index of Monthly Reports-05/1994 (BGVN 19:05) Ashfalls cause aviation warnings; lava flows cover summit area| url =http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030#bgvn_199405| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 Dec 2009|access-date=2010-05-09}}</ref> [[File:Post 2 Tengengean 1500 m Mt. Rinjani.JPG|thumb|Pohodniška postojanka na Tengengeanu, 1500 m nadmorske višine na gori Rinjani]] Med 28. marcem 1966 in 8. avgustom 1966 zapisi o zgodovini izbruhov Rinjanija kažejo na aktivnost, ki ji je bil dodeljen indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) 1. Zabeležen je bil volumen lave 6,6 milijona kubičnih metrov in volumen [[tefra|tefre]] 20.000 kubičnih metrov. Opisano območje aktivnosti je bila vzhodna stran Barujarija na 2250 m. Eruptivne značilnosti so bile dokumentirane kot izbruh osrednjega odprtine, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref>{{navedi splet|title=Eruptive Events December 1966 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=28 March – 8 August 1966 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Decembra 1944 se je v Rinjaniju očitno zgodil pomemben dogodek. Med 25. decembrom 1944 in 1.(?) januarjem 1945 je bila eruptivna aktivnost na indeksu vulkanske eksplozivnosti (VEI) ocenjena z 2. Dogodek je bil naveden v zgodovinskih zapisih programa ''Globalni vulkanizem'', kar kaže na volumen lave: 74 × 10⁶ m³, ki se je zgodil na območju aktivnosti na severozahodnem pobočju Barujarija (Rombongan). Eruptivne značilnosti so opisane kot izbruh osrednjega odprtine na bočni (ekscentrični) odprtini, izbruh kraterskega jezera, eksplozivni izbruh, tok lave in izbruh lavne kupole s povezano škodo na zemljiščih in premoženju.<ref>{{navedi splet|title=Eruptive Events December 1944 |url=http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt |publisher=Global Vulcanism Program |date=25 December 1944 – 1 January 1945 |access-date=2010-05-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121009161536/http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03%3D&volpage=erupt |archive-date=9 October 2012 |url-status=dead }}</ref> Poročilo DVGHM (Direktorata za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) z dne 27. septembra 2004 je zabeležilo odločitev o zvišanju statusa nevarnosti Rinjanija na stopnjo opozorila glede indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI) 2 (rumena). V zadnji tretjini leta 2004 se je število vulkanskih in tektonskih potresov povečalo. Njihovo povečanje je sledilo povečanju števila tektonskih potresov, ki se je začelo 18. avgusta 2004. Tresenje je bilo zabeleženo 23., 24., 25. in 26. septembra 2004. Amplitude tresenja so se gibale med 12 in 13,5 mm, trajanje tresenja pa je bilo med 94 in 290 sekundami.<ref name="awesomenature.tribe.net">{{navedi splet | title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Ob 5.30 1. oktobra 2004 je Rinjani izbruhnil. Zaradi izbruha so oblasti takoj zvišale stopnjo nevarnosti na 3. stopnjo (oranžno). Podrobnosti o prvem izbruhu 1. oktobra 2004 so nejasne. Med 2. in 5. oktobrom 2004 so eksplozije poslale stebre pepela od 300 do 800 m nad vrh. Sivi, debeli stebri pepela so se premikali proti severu, vsako eksplozijo pa so spremljali zvoki detonacije. Zaporedne eksplozije so se dogajale v intervalih od 5 do 160 minut. Eksplozije so se sproščale na severovzhodnem pobočju vulkana Barujari. Nekaj ​​materiala se je izlilo tudi z vrha Barujarija in padlo okoli njegove zgradbe. Poročilo v časopisu ''Džakarta Post'' je nakazovalo, da evakuacije niso bile potrebne.<ref>{{navedi splet | title=Rinjani-Lesser Sunda Islands, Indonesia 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3,726 m-During 2–5 October 2004 | url=http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | publisher=GVN Bulletin-Rinjani Lesser Sunda Islands, Indonesia | date=14 January 2005 <!-- 12:52 PM --> | access-date=2010-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110724112518/http://awesomenature.tribe.net/thread/38821958-30dd-40b0-bdb0-c23dd32c4d79 | archive-date=24 July 2011 | url-status=dead }}</ref> Za aktivnost med 1. majem 2004 in 5. oktobrom 2004 (ali pozneje) je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2.<ref name="Global Vulcanism Program"/> === Aktivnost od leta 2009 === ;2009 27. aprila 2009 je vulkan Gunung Barujari postal aktiven, aktivnost pa se je nadaljevala do maja 2009. Gora je bila takrat zaprta, saj so se izbruhi okrepili s oblaki dima in pepela, ki so dosegli višino 8000 m.<ref>{{navedi splet|title=Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|url=http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|publisher=Tempointeractive.com-Mount Rinjani Closed As Eruptions Intensify|date=3 May 2009|access-date=2010-05-09|archive-date=2009-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20090714020151/http://www.tempointeractive.com/hg/nusa/nusatenggara/2009/05/03/brk,20090503-174176,uk.html|url-status=dead}}</ref> Za aktivnost med 2. majem 2009 in 20. decembrom 2009 je bila izdana ocena indeksa vulkanske eksplozivnosti (VEI): 2. Aktivnost v tem obdobju je bila opisana kot izbruh osrednjega izbruha, bočni (ekscentrični) izbruh, eksplozivni izbruh in tokovi lave.<ref name="Global Vulcanism Program">{{navedi splet | title=Global Vulcanism Program-Rinjani Eruptive History| url =http://www.volcano.si.edu/world/volcano.cfm?vnum=0604-03=&volpage=erupt| publisher=Global Vulcanism Program|date=2 May – 20 December 2009|access-date=2010-05-10}}</ref><ref>{{navedi splet | url=http://www.volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030&vtab=Weekly#May2010 | title=Weekly Reports | access-date=13 June 2015}}</ref> ;2010 Rinjani je 22. maja 2010 trikrat izbruhnil, aktivnost pa se je nadaljevala do zgodnjih 23. maja. Po podatkih uradne agencije za spremljanje vulkana naj bi se pepel z gore Rinjani dvignil do dva kilometra v ozračje in poškodoval pridelke. Vulkan takrat ni ogrožal vaščanov. Lava je tekla v kalderno jezero in dvignila njegovo temperaturo z 21 na 35 °C, dim pa se je razširil 12 kilometrov daleč.<ref name="Volcano erupts in Indonesia">{{navedi splet | title=Volcano erupts in Indonesia| url =http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| archive-url =https://web.archive.org/web/20110717125716/http://www.radioaustralianews.net.au/stories/201005/2907089.htm?desktop| url-status =usurped| archive-date =17 July 2011| publisher=Australian Broadcasting Commission-AsiaPacific News Center|access-date=2010-05-24}}</ref> Februarja 2010 so opazovalci na postaji Gunung Rinjani, ki je 1,25 km severovzhodno od vulkana, videli belkast oblak, ki se je dvignil 100 metrov visoko iz vulkana. Gosti belkasti oblaki (in morda rjavi) so se marca 2010 26-krat dvignili od 500 do 900 m, aprila 2010 pa 41-krat do 1500 m. Oblaki, ki so jih videli 1. in 2. maja 2010, so bili 'čokoladne' barve in so se dvignili do največje višine 1600 metrov. Od februarja 2010 do aprila 2010 se je seizmičnost zmanjšala, čeprav se je največja amplituda potresov povečala. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je prav tako ugotovil, da so izbruhi pepela in izvržen žareči material padli v kaldero Rinjani, vendar je bilo nekaj pepela iz kaldere odpihnjenega.<ref>{{navedi splet | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-RINJANI Lombok Island (Indonesia) 8.42°S, 116.47°E; summit elev. 3726 m | url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428#rinjani| publisher=Global Vulcanism Program Program|date=28 April – 4 May 2010|access-date=2010-05-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100625015224/http://volcano.si.edu/reports/usgs/index.cfm?wvarweek=20100428|archive-date=25 June 2010}}</ref> Aktivnost v začetku leta 2010 se je osredotočila na Gunung Barujari, stožca po kalderi, ki leži v jezeru Segara Anak v kalderi Rinjani. Vulkanološki zavod Indonezije je 1. maja 2010 poročal, da so iz G. Rinjanija opazili steber dima, ki se je dvigal, »ki je povzročal izbruhe visoke 1300–1600 metrov, gosto rjave barve in močnega pritiska«. V njihovem poročilu Evaluasi Kegiatan G. Rinjani z dne 4. maja je bilo navedeno tudi, da so bili 1. maja 2010 ob 10:00 zabeleženi štirje eksplozivni potresi z največjo amplitudo 6–53 mm in trajanjem 110 sekund, tremorji z največjo amplitudo 1 mm in trajanjem 55 sekund, 15 lokalnih tektonskih potresov in dva tektonska potresa. Stopnja opozorila za indeks vulkanske eksplozivnosti (VEI) je bila 2. maja 2010 zvišana na 2 (na lestvici od 1 do 4).<ref name="2010PusatVulkanologi" /> Stopnja 1 je "normalna", stopnja 2 pa "opozorilna", z rumeno-opozorilno barvo letalskega opozorila.<ref>{{navedi splet|title=USGS Volcanic Activity Alert-Notification System|url=http://volcano.wr.usgs.gov/activity/alertsystem/index.php|publisher=USGS Volcano Hazards Program|date=29 December 2009<!-- 11:59:57 UTC-->|access-date=2010-05-09|archive-date=2009-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20090326041301/http://volcano.wr.usgs.gov/activity/alertsystem/index.php|url-status=dead}}</ref> Na podlagi analize satelitskih posnetkov je Darwin VAAC (Svetovalni center za vulkanski pepel)<ref>{{navedi splet | title=Darwin VAAC – Darwin, Australia| url =http://www.ssd.noaa.gov/VAAC/vaac.html| publisher=Volcanic Ash Advisory Centers|date=May 2001|access-date=2010-05-17}}</ref> poročal, da se je 5. maja morebitni oblak pepela iz Rinjanija dvignil na višino 5,5 kilometra nadmorske višine in se je oddaljil 150 kilometrov severozahodno. Približno šest ur kasneje pepel ni bil viden na posnetkih. CVGHM (Center za vulkanologijo in blaženje geoloških nevarnosti) je VAAC obvestil, da lahko občasna aktivnost povzroči pepelne oblake do 1,5 km nad kaldero.<ref name="volcano.si.edu">{{navedi splet | title=SI / USGS Weekly Volcanic Activity Report-5–11 May 2010-RINJANI Lombok Island (Indonesia)| url =http://www.volcano.si.edu/reports/usgs/| publisher=Global Volcanism Program|date=5–11 May 2010|access-date=2010-05-17}}</ref> ;2015 31. oktobra 2015 je vulkan Rinjani ponovno začel bruhati.<ref name="31Oct15Eruption">{{navedi splet | url=http://volcano.si.edu/showreport.cfm?doi=GVP.WVAR20151028-264030 | title=Report on Rinjani (Indonesia) | publisher=Smithsonian Institution and US Geological Survey | editor=Sennert, S K |editor-link=|work=Weekly Volcanic Activity Report, 28 October-3 November 2015 | date=4 November 2015 | access-date=8 November 2015}}</ref> ;2018 29. julija 2018 je [[potres]] z magnitudo 6,4 povzročil [[zemeljski plaz|zemeljske plazove]] na severnem delu vulkana Rinjani.<ref>{{navedi splet |title=Lombok Earthquake, 826 Tourists in Sembalun Awaiting Evacuation |url=http://kabar24.bisnis.com/read/20180729/15/821810/gempa-lombok-826-wisatawan-di-sembalun-menunggu-evakuasi |website=Kabar24 |date=29 July 2018 |access-date=5 August 2018 |language=id}}</ref> === Avgust 2018 === 5. avgusta 2018 je Lombok prizadel drugi potres, ki je zaradi bližine severne obale povzročil še več zemeljskih plazov in manjših [[cunami]]jev. Območje okoli Rinjanija je bilo evakuirano zaradi skrbi glede morebitnega izbruha, vendar v Rinjaniju ali bližnjem vulkanu Agung na Baliju ni bilo zaznanega povečanja aktivnosti.<ref>{{navedi novice |last1=Permadi |first1=Agie |title=Gempa Lombok Tak Berdampak pada Aktivitas Gunung Agung dan Rinjani |url=https://regional.kompas.com/read/2018/08/06/15373011/gempa-lombok-tak-berdampak-pada-aktivitas-gunung-agung-dan-rinjani |access-date=6 August 2018 |work=KOMPAS |date=6 August 2018 |language=id}}</ref> === Program spremljanja === Opazovalnica Gunung Rinjani Rinjani Sembalun je v vasi Lavang, Sub Sembalun 2,5 km severovzhodno od G. Rinjani) v regentstvu Vzhodnega Lomboka. Opazovalci na tem mestu spremljajo G. Rinjani, G. Barujari/G. Tenga znotraj kaldere Segara Anak.<ref>{{navedi splet |url=http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |title=Pusat Vulkanologi & Mitigasi Bencana Geologi – VSI – Contact |access-date=2010-10-06 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100729033739/http://portal.vsi.esdm.go.id/joomla/index.php?option=com_contact&task=view&contact_id=1&Itemid=59 |archive-date=2010-07-29 }}</ref> == Narodni park Rinjani [[File:Segara Anak.jpg|thumb|Pogled na Segara Anak z roba kraterja]] [[Vulkan]] in [[kaldera]] sta zaščitena z [[narodni park Gunung Rinjani|narodnim parkom Gunung Rinjani]], ustanovljenim leta 1997. Turizem je vse bolj priljubljen, pohodniki pa lahko obiščejo rob, se podajo v kaldero ali se celo po bolj napornem vzponu povzpnejo na najvišjo točko;<ref>{{navedi knjigo | last = Langston-Able | first = Nick | title = Playing with Fire: Adventures in Indonesia | publisher = Freakash | year = 2007 | pages = 142–170 | url = http://www.adventures-in-indonesia.co.uk/ | isbn = 978-0-9553403-4-5 | access-date = 2026-01-25 | archive-date = 2017-09-12 | archive-url = https://web.archive.org/web/20170912114742/http://adventures-in-indonesia.co.uk/ | url-status = dead }}</ref> vendar pa smrtne žrtve niso redkost.<ref>{{navedi splet |url=http://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |title=Main Object on Mount Rinjani |access-date=2026-01-25 |archive-date=2018-08-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180806210820/https://www.halomitrekker.com/2015/06/main-object-on-rinjani-mountain.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rinjanidawnadventures.com/mount-rinjani/|title=Seven Die on Mt. Rinjani|date=10 November 2019|website=Rinjani Dawn Adventures| publisher=rinjanidawnadventures.com|access-date=2010-03-10}}</ref> Julija 2009 je bila pot do vrha zaprta zaradi takratne vulkanske aktivnosti in nato ponovno odprta, ko se je aktivnost zmanjšala. Od začetka leta 2010 do vključno maja 2010 je bil dostop do Rinjanija zaradi vulkanske aktivnosti občasno spet omejen. Park je priljubljen za gorništvo in pohodništvo ter predstavlja pomemben naravni rezervat in zajetje vode. Park uradno obsega 41.330 hektarjev znotraj meja parka in vključuje nadaljnjih 66.000 hektarjev zaščitenega gozda zunaj. Gora in njeni sateliti tvorijo narodni park Rinjani (''Taman Nasional Gunung Rinjani''). Gora Rinjani je prejela nagrado World Legacy Award od organizacij Conservation International in Traveller (2004) ter je bila finalistka za nagrado Tourism for Tomorrow (2005 in 2008) Svetovnega sveta za potovalni turizem (WTTC). Uharico Rinjani (''Otus jolandae'') so našli leta 2003 in po 10 letih raziskav prepoznali kot novo endemično vrsto (osebki so bili zaznani že v 19. stoletju, vendar so bili identificirani kot sove vrste ''Mollucas scops'').<ref>{{navedi splet |date=14 February 2013 |title=Spesies Baru Burung Hantu Ditemukan di Lombok |url=https://www.thedailybeast.com/juliana-marins-family-demands-justice-after-she-is-left-for-dead-in-indonesia-volcano/?utm_source=chatgpt.com}}</ref> == Incidenti == Od maja 2007 do danes je gora Rinjani doživela številne plezalne tragedije.<ref>{{navedi splet |last=R |first=Imelda |date=2025-05-06 |title=Malaysian Climber Killed in Fall on Mount Rinjani's Torean Trail |url=https://www.socialexpat.net/malaysian-climber-killed-in-fall-on-mount-rinjanis-torean-trail/ |access-date=2025-06-25 |website=Social Expat |language=en-GB}}</ref><ref>{{navedi splet |date=2025-05-07 |title=Mount Rinjani was last on father’s wishlist, says son as climber laid to rest |url=https://www.thestar.com.my/news/nation/2025/05/07/mount-rinjani-was-last-on-fathers-wishlist-says-son-as-climber-laid-to-rest |access-date=2025-06-25 |website=The Star |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Riezman Khuzaimi's Brother-in-Law Dies After Falling While Climbing Mount Rinjani_his_Rescue_Rennie |url=https://news.sohu.com/a/www.sohu.com/a/891881660_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=news.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Malaysian Hiker Rennie Abdul Ghani, 57, Dies After Tragic Fall on Mount Rinjani_The_hiking |url=https://www.sohu.com/a/www.sohu.com/a/892974540_122342248 |access-date=2025-06-25 |website=www.sohu.com }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |last=Mail |first=Malay |date=2025-05-04 |title=Malaysian hiker Rennie Abdul Ghani, 57, dies after fall on Indonesia's Mount Rinjani |url=https://www.malaymail.com/news/malaysia/2025/05/04/malaysian-hiker-rennie-abdul-ghani-57-dies-after-fall-on-indonesias-mount-rinjani/175554 |access-date=2025-06-25 |website=Malay Mail |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Bernama |title=Search team recovers body of Malaysian who fell on Rinjani trail |url=https://thesun.my/malaysia-news/search-team-recovers-body-of-malaysian-who-fell-on-rinjani-trail-KG14036480 |access-date=2025-06-25 |website=thesun.my |language=en-MY}}</ref> Marca 2007 je sedem ljudi umrlo zaradi izpostavljenosti vročini, potem ko so se med prepovedjo nezakonito povzpeli na vulkan. 9. junija 2014 se je 53-letna avstralska plezalka zgrudila in umrla zaradi nenadnega napada astme le 2 kilometra znotraj parka. Nekaj ​​dni pozneje, med 8. in 10. majem 2016, se je 26-letna Indonezijka Ike Suseta Adelia utopila v kraterskem jezeru Segara Anak; močno deževje in strme obale so odložile iskanje. 10. novembra 2016 je 24-letna malezijska državljanka NgYinTeck padla v bližini izvira Aiq Kalak, potem ko je prezrla opozorila glede poti.<ref>{{navedi splet |title=Malaysian Hiker Found Dead in Mount Rinjani, West Nusa Tenggara |url=https://jakartaglobe.id/lifestyle/malaysian-hiker-found-dead-mount-rinjani-west-nusa-tenggara |access-date=2025-07-19 |website=Jakarta Globe}}</ref> Med potresom na Lomboku julija 2018 je več plezalcev in vodnikov umrlo zaradi zemeljskih plazov, ki so se sprožili na pobočjih Rinjanija. Posebej pretresljiv primer se je zgodil 29. septembra 2024, ko so plezalci v bližini vrha po hudem padcu potrebovali intervencijo iskalne in reševalne ekipe. Kmalu zatem, 3. in 4. oktobra 2024, je 34-letni Rus, ki je nezakonito plezal v bližini posta 2 na smeri Sembalun, padel približno 200 metrov globoko, pri čemer si je zlomil lobanjo in trtico ter potreboval peturno reševanje. V usodnem primeru se je 3. in 4. maja 2025 57-letni Malezijec Rennie Abdul Ghani v odseku Torean/BanyuUrip potopil približno 80 metrov globoko; njegovo truplo so našle različne agencijske ekipe za iskanje in reševanje. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mount Rinjani}} {{wikivoyage|Mount Rinjani}} * [http://volcano.si.edu/volcano.cfm?vn=264030 Smithsonian Institution's Global Volcanism Program – Rinjani – Eruption history, weekly activity reports, photos, synonyms and subsidiary features] * [[Wikibooks:The Geology of Indonesia/The lesser Sunda Islands|The Geology of Indonesia-The Lesser Sunda Islands (Wikibooks)]] {{DEFAULTSORT:Rinjani}} [[Kategorija:Gore v Indoneziji]] [[Kategorija:Ognjeniki v Indoneziji]] [[Kategorija:Stratovulkani]] [[Kategorija:Svete gore Indonezije]] [[Kategorija:Geoparki Indonezije]] 84nbx9p7tssixqf4gda8wgp0v7uhmhw 0 598932 6742516 6720121 2026-08-25T12:19:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742516 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Pōhutukawa | image = _PohutukawaCornwallis.jpg | image_caption = Drevesa Pohutukawa na plaži Cornwallis | regnum = [[Plantae]] (rastline) | subdivisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Magnoliopsida]] (dvokaličnice) | ordo = [[Myrtales]] (mirtovci) | familia = [[Myrtaceae]] (mirtovke) | genus = ''Metrosideros'' | species = '''''M. excelsa''''' | binomial ='''''Metrosideros excelsa''''' | binomial_authority = [[Daniel Solander|Sol.]] ''ex'' [[Joseph Gaertner|Gaertn.]] | synonyms = * ''Metrosideros tomentosa'' <small>A.Rich.</small> * ''Nania tomentosa'' <small>(A.Rich.) Kuntze</small> | synonyms_ref = <ref>{{navedi splet|url=http://apps.kew.org/wcsp/synonomy.do?name_id=126408|title=World Checklist of Selected Plant Families}}</ref> | status = NT | status_system = NZTCS | status_ref = <ref name="NZTCS">{{navedi splet|date=2024|title=Assessment Details for Metrosideros excelsa Sol. ex Gaertn.|url=https://nztcs.org.nz/nztcs-species/701|access-date=15 July 2025|website=New Zealand Threat Classification System|New Zealand Threat Classification System (NZTCS) Department of Conservation (New Zealand)}}</ref> }} [[File:Metrosideros excelsa Ellen Cheeseman.jpg|thumb|left|Botanična ilustracija vejice popohutukawe, avtorica Ellen Cheeseman]] '''Pōhutukawa''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Metrosideros excelsa'''''),<ref name="Wassilieff" /> znana tudi kot '''novozelandsko božično drevo'''<ref name=plantuse>{{navedi splet |url=http://maoriplantuse.landcareresearch.co.nz/WebForms/PeoplePlantsDetails.aspx?firstcome=firstcome&PKey=9F92ED8B-2C9F-4BB2-85FE-60203014CD23 |title=Māori Plant Use Database |accessdate=2026-03-02 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203050027/http://maoriplantuse.landcareresearch.co.nz/WebForms/PeoplePlantsDetails.aspx?firstcome=firstcome&PKey=9F92ED8B-2C9F-4BB2-85FE-60203014CD23 |url-status=dead }}</ref><ref>{{citation |url=https://www.charlessturt.sa.gov.au/webdata/resources/files/Vegetation_Management_Plan_-_Henley_Beach_to_Tennyson.pdf |title=Vegetation Management Plan Henley Beach to Tennyson Coastal Reserve |author=Simon Cordingley |author2=Claire Petherick |name-list-style=amp |publisher=City of Charles Sturt |year=2005 |access-date=4 January 2016 |archive-date=25 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180425005631/https://www.charlessturt.sa.gov.au/webdata/resources/files/Vegetation_Management_Plan_-_Henley_Beach_to_Tennyson.pdf |url-status=dead }}</ref> ali '''železno drevo''',<ref>{{citation |url=http://ipm.ucanr.edu/PMG/GARDEN/PLANTS/metros.html |title=Pests in Gardens and Landscapes |publisher=University of California Agriculture and Natural Resources |access-date=4 January 2017}}</ref> je obalno zimzeleno drevo iz [[družina (biologija)|družine]] [[mirtovke|mirtovk]], ''[[Myrtaceae]]'', ki obrodi bleščeče razkošje rdečih (ali občasno oranžnih, rumenih<ref name="MiC1">{{cite journal |author=Dawson, Murray |display-authors=etal |title=''Metrosideros'' in cultivation: Pohutukawa |journal=New Zealand Garden Journal |date=2010 |volume=13 |issue=1 |pages=10–22 |url=http://www.rnzih.org.nz/RNZIH_Journal/Pages_10-22_from_2010_Vol13_No1.pdf|access-date=2015-05-25}}</ref> ali belih<ref name="MiC2">{{cite journal |author=Dawson, Murray |display-authors=etal |title=''Metrosideros'' in cultivation: Rātā and other species|date=2010|journal=New Zealand Garden Journal |volume=13 |issue=2 |pages=10–23 |url=http://www.rnzih.org.nz/RNZIH_Journal/Pages_10-23_from_2010_Vol13_No2.pdf}}</ref>) cvetov, od katerih je vsak sestavljen iz množice prašnikov. ''Pōhutukawa'' je ena od dvanajstih vrst ''Metrosideros'', endemičnih za [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]]. Znana je po svoji živahni barvi in ​​sposobnosti preživetja tudi na skalnatih, nevarnih pečinah, zaradi svoje moči in lepote pa je našla pomembno mesto v novozelandski kulturi, [[Maori]] pa jo imajo predvsem za drevo (''rākau rangatira'').<ref name="KING">{{navedi novice|page=5|title=The Hauraki Gulf Marine Park, Part 2|newspaper=Inset to The New Zealand Herald|date=2 March 2010}}</ref> == Etimologija == Generično ime ''Metrosideros'' izhaja iz starogrške besede ''mētra'' ali 'srčevina' in ''sideron'' ali 'železo'. Ime vrste ''excelsa'' izhaja iz latinske besede ''excelsus'', 'najvišji, vzvišen'. ''Pōhutukawa'' je maorska beseda. Njen najbližji ustreznik v drugih polinezijskih jezikih je beseda ''po'utukava'' iz [[Cookovi otoki|Cookovih otokov]], ki se nanaša na obalni grm z belimi jagodami, ''Sophora tomentosa''.<ref name="pollexpoofutukawa">[http://pollex.org.nz/entry/poo-futu-kawa/ Polynesian Lexicon Project Online, entry *poo-futu-kawa] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724200950/http://pollex.org.nz/entry/poo-futu-kawa/ |date=2011-07-24 }}</ref> Del besede ''-hutu-'' izhaja iz ''*futu'', polinezijskega imena za drevo, ki povzroča ribji strup (''Barringtonia asiatica''; primerjaj s fidžijsko: ''vutu'' in tonžansko: ''futu''),<ref name="pollexFutu">{{navedi splet|url=http://pollex.org.nz/entry/futu/ |title=Entries for FUTU &#91;AN&#93; Fish-poison tree (Barringtonia asiatica) &#124; Polynesian Lexicon Project Online, entry *futu |publisher=pollex.org.nz|access-date=2015-06-06}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Pofutukava|work=Te Māra Reo: The Language Garden|year=2022|publisher=Benton Family Trust|url=https://www.temarareo.org/PPN-Pohutukawa.html|access-date=29 November 2022|archive-date=2026-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20260213194959/https://www.temarareo.org/PPN-Pohutukawa.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://acd.clld.org/cognatesets/25799#2/-9.5/143.2|title=*''butun'': a shore tree, ''Barringtonia'' spp.|last1=Blust|first1=Robert|last2=Trussel|first2=Stephen|website=Austronesian Comparative Dictionary|date=2010|publisher=Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology|access-date=29 November 2022}}</ref> ki ima cvetove, podobne cvetovom pōhutukawe. == Opis == [[File:YellowPohutukawa.jpg|thumb|left|Rumeno cvetoča sorta "Aurea"]] Pōhutukawa zraste do 25 metrov visoko, z razvejano, kupolasto obliko. Običajno raste kot večdebelno razvejano drevo. Njihova debla in veje so včasih okrašeni z zapletenimi, vlaknatimi zračnimi koreninami. Podolgovati, usnjati listi so spodaj prekriti z gostimi belimi dlačicami.<ref name="Wassilieff"/> Drevo cveti od novembra do januarja, vrhunec pa doseže v začetku poletja (sredi do konca decembra), drevo pa prekrivajo briljantno škrlatni cvetovi, od tod tudi vzdevek novozelandsko božično drevo. Prva objavljena omemba pōhutakawe kot božičnega drevesa je bila leta 1857 v časopisnem poročilu o pojedini, ki jo je priredil Eruera Patuone.<ref>{{navedi splet |title=Pōhutukawa trees |url=https://nzhistory.govt.nz/media/photo/pohutukawa-trees |access-date=2024-12-13 |website=nzhistory.govt.nz}}</ref><ref>{{navedi novice |date=30 December 1857 |title=Maori Christmas Feast |url=https://paperspast.natlib.govt.nz/newspapers/NZ18571230.2.11 |work=New Zealander |pages=3 |via=PapersPast |volume=XIII |issue=1221}}</ref> Med posameznimi drevesi obstajajo razlike v času cvetenja ter v senci in svetlosti cvetov. V izoliranih populacijah je genetski premik povzročil lokalne razlike: mnoga drevesa, ki rastejo okoli jezer Rotorua, imajo rožnate cvetove, rumenocvetni kultivar 'Aurea' pa izhaja iz para, odkritega leta 1940 na otoku Mōtītī v zalivu Plenty. == Razširjenost == [[File:Ejemplar de pohutukawa (Metrosideros excelsa), Campo de San Francisco, Ponta Delgada, isla de San Miguel, Azores, Portugal, 2020-07-28, DD 09.jpg|thumb|right|''Metrosideros excelsa'' na [[Ponta Delgada|Ponta Delgadi]], [[Azori]], Portugalska]] Naravno območje razširjenosti pōhutukawe so obalna območja [[Severni otok|Severnega otoka]] Nove Zelandije, severno od črte, ki se razteza od New Plymoutha (39° J) do Gisborna (38° J),<ref>{{navedi knjigo|url=http://www.doc.govt.nz/upload/documents/science-and-technical/casn100.pdf|title=Pohutukawa and Diversity|first=Philip G.|last=Simpson|series=Conservation Advisory Science Notes No. 100|publisher=Department of Conservation|year=1994|issn=1171-9834|page=3}}</ref> kjer je nekoč tvorila neprekinjen obalni rob. Do 1990-ih sta pašništvo in vneseni škodljivci zmanjšali gozdove pōhutukawe za več kot 90 %.<ref name="KING"/> Naravno se pojavlja tudi na obalah jezer na območju Rotorue in v narodnem parku Abel Tasman na vrhu [[Južni otok|Južnega otoka]]. Drevo je znano kot prebivalec pečin, ki se lahko vzdržuje v negotovih, skoraj navpičnih razmerah. Tako kot njen havajski sorodnik'' ʻōhiʻa lehua'' (''M. polymorpha'') se je tudi pōhutukawa izkazala za učinkovito pri kolonizaciji lavskih ravnic – zlasti na Rangitotu, vulkanskem otoku v zalivu Hauraki.<ref name="Wassilieff">{{navedi splet|title=Tall broadleaf trees – Pōhutukawa|url=http://www.TeAra.govt.nz/en/tall-broadleaf-trees/3|access-date=2011-01-07|publisher=Te Ara Encyclopedia of New Zealand}}</ref> == Ohranjanje == [[File:Pohutukawa flowers.JPG|thumb|upright|Pōhutukawa v cvetu]] Na Novi Zelandiji so pōhutukawe ogrožene zaradi vnesenega ''Trichosurus vulpecula'' (oposum), ki drevesu olupi liste.<ref name="KING"/> Dobrodelni sklad za ohranjanje narave, Project Crimson, si prizadeva obrniti trend upadanja pōhutukawe in drugih vrst ''Metrosideros'' – njegovo poslanstvo je »omogočiti pōhutukawi in rata, da ponovno uspevata v svojem naravnem okolju kot ikoni v srcih in mislih vseh Novozelandcev«. == Uporaba == Les pōhutukawa je gost, močan in zelo lepo oblikovan. Maori so ga uporabljali za metlice in druge majhne, ​​težke predmete. Pogosto so ga uporabljali v ladjedelništvu, saj so naravno ukrivljene oblike ustvarjale močna kolena.<ref>{{navedi splet |url=http://www.naw.org.nz/resources/trees/pohutukawa.pdf |title=POHUTUKAWA |publisher=National Association of Woodworkers New Zealand Inc }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=June 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Izvlečki notranjega lubja se uporabljajo v ''rongoā'' (tradicionalnem zdravljenju) za zdravljenje driske in griže, nektar pa za zdravljenje bolečega grla.<ref>{{navedi splet|title=Details of Metrosideros excelsa|url=https://maoriplantuse.landcareresearch.co.nz/WebForms/PeoplePlantsDetails.aspx?firstcome=firstcome&PKey=9F92ED8B-2C9F-4BB2-85FE-60203014CD23|access-date=2021-02-25|website=Ngā Tipu Whakaoranga - Māori Plant Use Database, 1113|publisher=Manaaki Whenua – Landcare Research|archive-date=2021-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210220085957/https://maoriplantuse.landcareresearch.co.nz/WebForms/PeoplePlantsDetails.aspx?firstcome=firstcome&PKey=9F92ED8B-2C9F-4BB2-85FE-60203014CD23|url-status=dead}}</ref><ref name="MeaningTrees">{{cite q|Q118646408|pp=200-205}}</ref> Drevo se uporablja za izdelavo medu pōhutukawa, ki ga pridelujejo na območjih, kot je otok Rangitoto.<ref name="MeaningTrees"/> == Gojenje == Pōhutukawa je priljubljena za gojenje, odlični primerki pa so v večini obalnih mest Severnega otoka. Drevo, ki je živahno in enostavno za gojenje, uspeva daleč južno od svojega naravnega območja razširjenosti in se je naturaliziralo na območju [[Wellington]]a in na severu Južnega otoka. Naturaliziralo se je tudi na otoku Norfolk na severu. Pōhutukawa je bila uvedena v druge države z blagim do toplim podnebjem, vključno z jugovzhodno [[Avstralija|Avstralijo]], kjer se naturalizira na obalnih pečinah v bližini [[Sydney]]ja. V obalni [[Kalifornija|Kaliforniji]] je priljubljeno drevo za ulice in travnike, vendar je povzročilo zaskrbljenost v San Franciscu, kjer njegovi koreninski sistemi uničujejo kanalizacijske cevi in ​​pločnike.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/2010/08/27/us/27bcjames.html?_r=0|title=A Green Idea That Sounded Good Until the Trees Went to Work|newspaper=The Bay Citizen|date=27 August 2010|author=Scott James}}</ref> V nekaterih delih [[Južna Afrika|Južne Afrike]] pōhutukawa raste tako dobro, da velja za invazivno vrsto. Špansko mesto [[A Coruña]] je pōhutukawo sprejelo kot cvetlični simbol.<ref name="Galbreath">{{navedi splet|url=http://www.teara.govt.nz/en/new-zealand-species-overseas/2 |title=New Zealand Plants Overseas|publisher=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|access-date=2011-01-07}}</ref> Sproščenih je bilo vsaj 39 kultivarjev pōhutukawe. Drevesnice Duncan & Davies so bile vodilna sila sredi 20. stoletja, medtem ko je pokojni Graeme Platt doslej odgovoren za 16 različnih kultivarjev, vključno z redkim belo cvetočim drevesom. == Ikonična pōhutukawa == Velikanska pōhutukawa v [[Te Araroa]] na vzhodni obali velja za največjo v državi, saj je visoka 20 metrov in široka 38 metrov.<ref name="Survival">{{navedi splet |url=http://www.treesforsurvival.org.nz/resources.cfm |title=Native Plant Information |access-date=2007-03-13 |publisher=Trees for Survival |archive-url=https://web.archive.org/web/20080221193256/http://www.treesforsurvival.org.nz/resources.cfm |archive-date=2008-02-21}}</ref> Drevo pōhutukawa, znano kot ''Te Hā'',<ref>{{navedi splet|url=https://localgovernmentmag.co.nz/national-erebus-memorial-project/|title =The tragedy of the National Erebus Memorial project|first=Vaughan|last=Winiata|date=22 April 2021|publisher=NZ Local Government Magazine}}</ref> z ocenjeno starostjo 180 let, je popolnoma vzraslo v mestnem parku v [[Auckland]]u. ''Te Hā'' je največji urbani primerek v državi. Načrti za izgradnjo spomenika v čast žrtvam katastrofe Erebus v bližini drevesa so leta 2021 sprožili znatno lokalno nasprotovanje.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nzherald.co.nz/nz/national-erebus-memorial-in-parnell-families-not-united-over-decision/WN3YV6B5X4S42SWJIFJJE65AUA/|title=National Erebus Memorial in Parnell: Families 'not united' over decision|newspaper=The New Zealand Herald|date=5 March 2021|author=Te Rina Triponel|accessdate=2026-03-02|archive-date=2021-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20210831042852/https://www.nzherald.co.nz/nz/national-erebus-memorial-in-parnell-families-not-united-over-decision/WN3YV6B5X4S42SWJIFJJE65AUA/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikispecies}} * {{navedi splet |title=''Metrosideros excelsa''|work=New Zealand Plant Conservation Network |url= http://www.nzpcn.org.nz/flora_details.asp?ID=975|access-date=2010-10-02 }} * {{navedi splet |title=Pohutukawa Fact Sheet |work=Project Crimson |url=http://www.projectcrimson.org.nz/images/file/Fact%20Sheets/Fact-Sheet-Pohutukawa.pdf |access-date=2010-10-02 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100526113227/http://www.projectcrimson.org.nz/images/file/Fact%20Sheets/Fact-Sheet-Pohutukawa.pdf |archive-date=2010-05-26 }} * [http://www.trekearth.com/gallery/photo707873.htm Rare Metrosideros E. Alley], at Sao Miguel Island, Azores, where it grows faster and larger than in its native habitat {{Taxonbar|from=Q311747}} [[Kategorija:Mirtovke]] [[Kategorija:Rastlinstvo Nove Zelandije]] g1jmmzvwheozidkxfc78kl1dx05acmr 0 601784 6742579 6741241 2026-08-25T15:44:41Z Sportomanokin 14776 /* Profesionalne zmage */ 6742579 wikitext text/x-wiki {{Infobox sport | name = Tekmovalno cestno kolesarstvo | image = Épreuve Cyclisme Route Course Ligne Masculine Jeux Olympiques 2024 Rue Saint Éleuthère - Paris XVIII (FR75) - 2024-08-03 - 51.jpg | alt = | imagesize = 300px | caption = | union = [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) | nickname = | first = | firstlabel = | region = | registered = | clubs = | contact = | team = | mgender = | type = | equipment = [[cestno kolo]] | venue = asfaltirane ceste | olympic = moški (od [[Poletne olimpijske igre 1896|1896]]), ženske (od [[Poletne olimpijske igre 1984|1984]]) | world = | paralympic = | obsolete = }} '''Tekmovalno cestno kolesarstvo''' je kolesarska disciplina cestnega kolesarstva, ki se v glavnem odvija na asfaltiranih cestah. Je najstarejša, ter daleč najbolj priljubljena in najbolj razširjena oblika kolesarstva, tako po številu tekmovalcev, dirk in gledalcev. Najbolj znana formata tekmovanja sta cestna dirka in kronometer (vožnja na čas), ter etapne (večdnevne) dirke. [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) je najvišja krovni organ v kolesarstvu, ki skrbi za organizacijo in klasifikacijo mednarodnih kolesarskih tekmovanj, poleg tega pa podeljuje licence kolesarjem ter razsoja v dopinških primerih. Profesionalno kolesarstvo izvira iz Zahodne Evrope, predvsem držav kot so Francija, Italija, Španija, Belgija in Nizozemska. Sredi 1980-ih let pa se je ta šport razširil na ves svet in razdelil na profesionalno, polprofesionalno in amatersko tekmovanje. Za naprestižnejše, za najbolj čislane in zaželjene dirke na svetu veljajo [[Dirka po Franciji]] (rumena), [[Dirka po Italiji]] (rožnata), [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] (mavrična), [[Pariz–Roubaix]] in [[Dirka po Flandriji]]. == UCI serije == === Glavna tekmovana === * UCI World Tour – svetovna serija, najvišji rang * UCI ProSeries – druga liga tekmovanja === Kontinentalna tekmovanja === * UCI Europe Tour * UCI Asia Tour * UCI Oceania Tour * UCI Africa Tour * UCI America Tour == Zgodovina == === Moški === Moderno cestno kolesarstvo, kot ga poznamo danes, se je razvilo konec 19. stoletja, organizirano pa se je ta šport začel leta 1868. Leto kasneje pa so izvedli eno prvih zabeleženih dirk, [[Pariz]]–[[Rouen]], ki je prvič potekala med dvema mestoma. Najstarejša še aktivna dirka na svetu je [[Milano–Torino]], ki je prvič potekala leta 1876, ki je sicer imela vmes kar nekaj premorov in je danes del drugega kakovostnega razreda, tekmovanja UCI ProSeries. Na začetku je bilo kolesarstvo najbolj priljubljeno v Franciji, Španiji, Belgiji in Italiji; in nekatera dirke v teh državah so še zmeraj prisotne in ene največjih v tem športu kot; [[Liège–Bastogne–Liège]] (1892) [[Pariz–Roubaix]] (1896), [[Dirka po Franciji]] (1903), [[Milano–San Remo]] (1905), [[Dirka po Lombardiji]] (1905), [[Dirka po Italiji]] (1909), [[Dirka po Kataloniji]] (1911) in [[Dirka po Flandriji]] (1913). In postale temelj za organizacijo dirk drugje po svetu. Zgodovinsko gledano so bile od začetka 20. stoletja najbolj konkurenčne in kolesarsko navdahnjene države [[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]. Po 2. svetovni vojni pa se je tekmovalno kolesarstvo razširilo še v druge države kot so [[Kolumbija]], [[Danska]], [[Nemčija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]], [[Portugalska]] in [[Švica]]. Vendar se je z globalizacijo šport še bolj razširil po svetu v države kot so [[Kazakhstan]], [[Rusija]], [[Avstralija]], [[Južna Afrika]], [[Ekvador]], [[Nova Zelandija]], [[Irska]], [[Poljska]], [[Norveška]], [[Velika Britanija]], [[Slovaška]], [[Združene države Amerike|Združene države]] in tudi Slovenija, ki so vse sproducirale mnogo kolesarjev svetovnega ranga. === Ženske === Prve pionirske ženske dirke so potekale že konec 19. stoletja. Prva zabeležena ženska kolesarska dirka v Avstraliji je potekala že leta 1888 v [[Ashfield]]u. V 1890ih letih so bile v Združenih državah in Franciji priljubljene takoimenovane "šestdnevne dirke", kjer so ženske tekmovale na velodromih in cestah. Med najuspešnejšimi pionirkami je bila ameriška kolesarka [[Tillie Anderson]], ki je v svoji karieri zmagala na 123 od 130 dirk. Prvo uradno organizirana dirka je bilo francosko državno prvenstvo leta 1951. Pod okriljem UCI so prvič nastopile leta 1958 na svetovnem prvenstvu. == Kolesarski slovar == === Najbolj pogosto uporabljeni izrazi === * Ešelon – diagonalno stopničasta vožnja kolesarjev, za zaščito pred močnim bočnim vetrom. * Lead out – ekipa šprinta pred favoritom, da ga zaščiti pred vetrom in ta lažje odskoči. * Gruppeto – velika "avtobus" skupina kolesarjev na začelju zahtevnih gorskih etap. * Kriterij – dirka na zaprti kratki progi z več kratkimi krogi (800 metrov do 5 km). * Prolog – zelo kratek kronometer ali vožnja na čas (manj kot 8 km). * Flamme rouge – rdeči jezik, zastavica 1 kilometer pred ciljem. * Rikon – ogled ali preizkus trase ali vzpona pred dirko. * Peloton – glavnina, največja skupina kolesarjev. * Parkur – profil dirke oziroma etape. === Vrsta etapne dirke === {| |- valign = "top" | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | [[File:Plainstage.svg|55px]] | align=center|Ravninska etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Hillystage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Razgibana etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mediummountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Hribovita etapa |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountainstage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorska etapa |} | {| class="wikitable" |- ! scope="col" | Simbol ! scope="col" width=180px| Tip etape |- | rowspan=2|[[File:Time Trial.svg|80px]] | align=center|Posamični kronometer<br><small>(posamična vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:3px" align=center|Prolog<br><small>(zelo kratka vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Team Time Trial Stage.svg|80px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Ekipni kronometer<br><small>(ekipna vožnja na čas)</small> |- | style="border-top-width:6px"|[[File:Mountain Time Trial Stage.svg|55px]] | style="border-top-width:6px" align=center|Gorski kronometer<br><small>(gorska vožnja na čas)</small> |} |} == Profesionalne zmage == Na seznamu je tudi vseh '''51''' slovenskih zmagovalcev, ki so skupno dosegli '''463''' profesionalnih zmag (do 25. avgusta 2026).<ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/statistics/start/all-time-wins-ranking|title=All time wins ranking-Lestvica moških profesionalnih zmag|publisher=procyclingstats.com|date=30. april 2026}}</ref> {{col-begin}} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|1. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Eddy Merckx]] | '''278''' |- style="text-align:center;" | align=center|2. ! scope="row" | {{flagicon|GBR}} [[Mark Cavendish]] | '''165''' |- style="text-align:center;" | align=center|3. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Mario Cipollini]] | '''163''' |- style="text-align:center;" | align=center|4. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Roger De Vlaeminck]] | '''162''' |- style="text-align:center;" | align=center|5. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Rik Van Looy]] | '''159''' |- style="text-align:center;" | align=center|6. ! scope="row" | {{flagicon|IRL}} [[Sean Kelly]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[André Greipel]] | '''158''' |- style="text-align:center;" | align=center|8. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Alessandro Petacchi]] | '''150''' |- style="text-align:center;" | align=center|9. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Freddy Maertens]] | '''148''' |- style="text-align:center;" | align=center|10. ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Francesco Moser]] | '''147''' |- style="text-align:center;" | align=center|11. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Bernard Hinault]] | '''145''' |- style="text-align:center;" | align=center|12. ! scope="row" | {{flagicon|GER}} [[Erik Zabel]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Giuseppe Saronni]] | '''144''' |- style="text-align:center;" | align=center|14. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] | '''133''' |- style="text-align:center;" | align=center|15. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Miguel Poblet]] | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Tadej Pogačar]]''' | '''129''' |- style="text-align:center;" | align=center|17. ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Laurent Jalabert]] | '''128''' |- style="text-align:center;" | align=center|18. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Domingo Perurena]] | '''124''' |- style="text-align:center;" | align=center|19. ! scope="row" | {{flagicon|BEL}} [[Tom Boonen]] | '''122''' |- style="text-align:center;" | align=center|20. ! scope="row" | {{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center| ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Jacques Anquetil]] | '''121''' |- style="text-align:center;" | align=center|22. ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Delio Rodríguez]] | '''117''' |- style="text-align:center;" | align=center|23. ! scope="row" | {{flagicon|AUS}} [[Robbie McEwen]] | '''112''' |- style="text-align:center;" | align=center|24. ! scope="row" | {{flagicon|EST}} [[Jaan Kirsipuu]] | '''111''' |- | colspan=3 align=center|'''. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .''' |- style="text-align:center;" | align=center|32. ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Primož Roglič]]''' | '''92''' |- style="text-align:center;" | align=center|38. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Dylan Groenewegen]]''' | '''82''' |- style="text-align:center;" | align=center|42. ! scope="row"| {{flagicon|ESP}} [[Miguel Induráin]] | '''79''' |- style="text-align:center;" | align=center|43. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Remco Evenepoel]]''' | '''77''' |- style="text-align:center;" | align=center|44. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Tim Merlier]]''' | '''75''' |- style="text-align:center;" | align=center|65. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Jasper Philipsen]]''' | '''66''' |- style="text-align:center;" | align=center|74. ! scope="row"| {{flagicon|NED}} '''[[Mathieu van der Poel]]''' | '''62''' |- style="text-align:center;" | align=center|76. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Nads Pedersen]]''' | '''61''' |- style="text-align:center;" | align=center|87. ! scope="row"| {{flagicon|BEL}} '''[[Wout van Aert]]''' | '''57''' |- style="text-align:center;" | align=center|97. ! scope="row"| {{flagicon|DEN}} '''[[Jonas Vingegaard]]''' | '''54''' |- | colspan=3 align=center|Preostali slovenski kolesarji |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matej Mohorič]]''' | '''25''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Luka Mezgec]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Grega Bole]]''' | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Borut Božič]] | '''19''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Kump]] | '''17''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jan Tratnik]]''' | '''12''' |} {{col-break|width=35%}} {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=30px|Uvr. ! scope="col" width=180px| Kolesar ! scope="col" width=50px| Zmage |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Simon Špilak]] | '''12''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Mugerli]] | '''8''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gregor Gazvoda]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič|Janez Brajkovič]] | '''7''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Kocjan]] | '''6''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Matevž Govekar]]''' | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Martin Hvastja]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Uroš Murn]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Saša Sviben|Sašo Sviben]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] | '''4''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Andrej Hauptman]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Aldo Ino Ilešič]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Katrašnik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boštjan Mervar]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Luka Pibernik]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] | '''3''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]]''' | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Kristjan Fajt]] | '''2''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} '''[[Jakob Omrzel]]''' | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Matej Gnezda]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Blaž Jarc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Igor Kranjec]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Bogdan Ravbar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Klemen Štimulak]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Zoran Klemenčič (kolesar)|Zoran Klemenčič]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Gašper Švab (kolesar)|Gašper Švab]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Sandi Šmerc]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Baloh]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Mihael Štajnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Tadej Križnar]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Roman Jermakov]] | '''1''' |- style="text-align:center;" | align=center|... ! scope="row" style="background:#CFECEC"| {{flagicon|SLO}} [[Marko Velkovrh]]{{efn|name=a|[[Marko Velkovrh]] je dosegel najmanj 1 profesionalno zmago. Za več morebitnih zmag, podatki niso na voljo.}} | '''1''' |} {{col-break|width=30%}} {{col-end}} == Slovenske zmage == === Etapne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2020, 2021, 2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2020, 2021, 2024) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2023, 2025), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | '''2''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | '''4''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2018, 2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | '''4''' | align=left|[[Jani Brajkovič|Brajkovič]] (2010), [[Primož Roglič|Roglič]] (2022, 2024), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | '''3''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2015, 2017), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=2| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=300px| Vsi zmagovalci |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | '''2''' | align=left|[[Matej Mohorič|Mohorič]] (2022), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | '''3''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | '''5''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | '''5''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025) |- | colspan=4 align=center style="border-top-width:7px"|'''[[Kolesarska klasika|Klasike]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | '''1''' | align=left|[[Jan Tratnik|Tratnik]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | '''4''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024, 2025, 2026) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2021) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2023, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | '''1''' | align=left|[[Simon Špilak|Špilak]] (2013) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | '''1''' | align=left|[[Grega Bole|Bole]] (2011) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | '''4''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019, 2021, 2023), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024) |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | '''3''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2019), [[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2022, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=225px colspan=3| Dirka ! scope="col" width=30px| Zmage ! scope="col" width=165px| Vsi zmagovalci |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Olimpijske igre]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;"| '''—''' | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | '''1''' | align=left|[[Primož Roglič|Roglič]] (2020) |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Svetovno prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | '''2''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2024, 2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|'''[[Evropsko prvenstvo]]''' |- style="text-align:center;" | align=center|[[File:Yes check.svg|{{{1|15}}}px|alt=Da|link=]] ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | '''1''' | align=left|[[Tadej Pogačar|Pogačar]] (2025) |- style="text-align:center;" | align=center|{{{{{|safesubst:}}}križec|15}} ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | style="color:#ccc;"| — | align=left style="color:#ccc;"|''Slovenija še nima zmage'' |} == Opombe == {{Notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://kolesarska-zveza.si/ Kolesarska zveza Slovenije] * [http://www.ecf.com/ Evropska kolesarska federacija] * [http://www.uci.ch/ Mednarodna kolesarska zveza] {{Olimpijski športi}} [[Kategorija:Športi]] [[Kategorija:Kolesarstvo|*]] 4hkg5w4oeoeloz6kyfiselox29ok0qc 0 603991 6742817 6720268 2026-08-26T09:25:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742817 wikitext text/x-wiki {{italic title}} [[Slika:Uthman Koran Taschkent a.jpg|thumb|Samarkandski rokopis Korana, ki se zdaj hrani v Taškentu]] [[Slika:Khalili Collection Islamic Art kfq 0096.jpg|thumb|right|alt=Manuscript page with twelve lines of script in a simple hand|Folij iz [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]]] '''''Samarkandski Koran''''' ([[Uzbeščina|uzbeško]] Samarqand Kufiy Qur'oni) znan tudi kot '''''Mušaraf Utmani''''', '''''Samarkandski kodeks''''', '''''Taškentski Koran''''' in '''''Osmanov Koran''''', je eden najstarejših ohranjenih rokopisov ''[[Koran|Korana]]'' na svetu.<ref name=":0">{{navedi splet |last=Ekhtiar |first=Maryam |date=2011 |title=Folio from the "Tashkent Qur'an" |url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/454661 |access-date=4 March 2025 |website=The Metropolitan Museum of Art}}</ref> Njegovo natančno datiranje je negotovo. Izročilo pravi, da je [[kalif]] [[Osman ibn Afan]] osebno nadziral sestavljanje prve kanonične različice koranskega besedila in ukazal sežig vseh drugačnih rokopisov. ''Samarkandski kodeks'' naj bi bil kopija, ki jo je Osman obdržal za svojo osebno rabo in bil zaradi nje mučen, pri čemer je nekaj listov rokopisa omadeževal s svojo krvjo. Sodobne študije kažejo na različne datume njegovega nastanka, ki segajo od 7. do 10. stoletja.<ref name=":1">{{Cite journal |last=Rezvan |first=E. A. |date=2000 |title=On The Dating Of An “'Uthmanic Qur'an” From St. Petersburg |url=https://www.kunstkamera.ru/files/lib/978-5-88431-178-7/978-5-88431-178-7_12.pdf |journal=Manuscripta Orientalia |volume=6 |issue=3 |pages=19-22}}</ref> Leta 1868 je bil ''Koran'' med ruskim osvajanjem Srednje Azije odnešen iz medrese Hodže Ahrarja v [[Samarkand]]u v Cesarsko javno knjižnico v [[Sankt Peterburg]]u. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] je nova sovjetska oblast Koran vrnila islamskim organizacijam, leta 1917 v [[Ufa|Ufi]] in nato leta 1923 v [[Taškent]]u. Vrnitev je eden najzgodnejših primerov v svetovni zgodovini, da so koloniziranemu ljudstvu vrnili kulturno dobrino, odvzeto med kolonizacijo.<ref name=":3">{{Cite journal |last=Shaheen |first=Harry |last2=Arbuthnot |first2=Mollie |date=17 April 2026 |title=A Soviet history of the Quran of Uthman, or decolonization Bolshevik-style |url=https://doi.org/10.1017/S1740022826100461 |journal=Journal of Global History |pages=1-22}}</ref> Zdaj se približno tretjina rokopisa hrani v Centru za islamsko civilizacijo v Taškentu, druga tretjina pa v različnih zbirkah po svetu.<ref name=":4">{{navedi novice |date=16 March 2026 |title=Opening the Islamic Civilization Center in Tashkent: A New Landmark of Memory, Scholarship, and National Identity |url=https://timesca.com/opening-the-islamic-civilization-center-in-tashkent-a-new-landmark-of-memory-scholarship-and-national-identity/ |work=The Times of Central Asia}}</ref> ==Datiranje rokopisa== Na podlagi ortografskih in paleografskih študij rokopis izvira verjetno iz 8. ali 9. stoletja.<ref>{{navedi splet|title=The "Qur'ān Of ʿUthmān" At Tashkent (Samarqand), Uzbekistan, From 2nd Century Hijra|url=https://www.islamic-awareness.org/quran/text/mss/samarqand|access-date=2 June 2026}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":0" /> Radiokarbonsko datiranje je v 95,4-odstotnem interval zaupanja pokazalo datum med letoma 775 in 995.<ref name=":1" /> Eden od listov iz drugega rokopisa, ki se hrani v Verski upravi muslimanov v Taškentu, je z verjetnostjo 95 % datiran v obdobje med letoma 595 in 855. Druga študija listov iz Muzeja islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]] kaže, da je bil rokopis napisan v času vladavine [[Abasidi|abasidskega]] kalifa [[Al-Mahdi]]ja (vladal 775–785).<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Ekhtiar |first=Maryam D. |url=https://books.google.com/books?id=r-RoDwAAQBAJ&pg=PA76 |title=How to Read Islamic Calligraphy |publisher=Metropolitan Museum of Art |year=2018 |isbn=978-1-58839-630-3 |pages=76 |language=en}}</ref> ==Zgodovina== ===Izročilo=== Za ''Samarkandski Koran'' velja, da je bil osebni izvod ''Korana'' tretjega [[Rašidunski kalifat|rašidunskega kalifa]] [[Osman ibn Afan|Osmana ibn Afana]] in eden iz zbirke, ki jih je ukazal napisati. Po islamskem izročilu je Osman leta 651, 19 let po smrti islamskega preroka [[Mohamed]]a, naročil odboru, naj izdela standardni izvod besedila Korana.<ref name="BBC">{{navedi novice |author=Ian MacWilliam |date=2006-01-05 |title=Tashkent's hidden Islamic relic |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4581684.stm |access-date=2010-05-27 |publisher=BBC News}}</ref> Po enem od poročil je bilo napisanih šest overjenih izvodov, od katerih jih je bilo pet poslanih v različne dele islamskega sveta, šesti pa je bil namenjen Osmanovi osebni rabi v [[Medina|Medini]]. Ta izvod je bil kasneje med atentatom nanj obarvan z njegovo krvjo. Vsak poslani izvod je spremljal recitator. Recitatorji so bili Zaid ibn Tabit, poslan v Medino, Abdulah ibn al-Saib, poslam v [[Meka|Meko]], al-Mugirah ibn Šihab, poslan v [[Sirija|Sirijo]], Amir ibn Abd Kajs poslan v [[Basra|Basro]] in Abdul Rahman al-Sulami, poslan v [[Kufa|Kufo]].<ref>{{navedi knjigo |title=The study Quran: a new translation and commentary |url=https://archive.org/details/studyqurannewtra0000unse |date=2015 |publisher=HarperOne, an imprint of Collins Publishers |isbn=978-0-06-112586-7 |editor-last=Nasr |editor-first=Seyyed Hossein |edition=First |location=New York, NY |pages=[https://archive.org/details/studyqurannewtra0000unse/page/1607 1607]–1623}}</ref> Edini drugi ohranjeni izvod naj bi bil tisti, ki se hrani v [[Palača Topkapi|palači Topkapi]] v [[Carigrad|Istanbul]]u.<ref name=BBC/><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=jP850CjN_voC&q=topkapi+quran+uthman&pg=PA17|title=Architectural Conservation in Islam: Case Study of the Prophet's Mosque|first=Syed Ahmad Iskandar Syed|last=Ariffin|date=19 June 2017|publisher=Penerbit UTM|isbn=9789835203732|via=Google Books}}</ref> Analize slednjega so pokazale, da ni iz 7. stoletja, ampak je veliko mlajši.<ref>{{navedi splet|url=http://corpuscoranicum.de/handschriften/index/sure/1/vers/1/?handschrift=52|title=Corpus Coranicum|website=corpuscoranicum.de|editor-first=Michael |editor-last=Marx|publisher=Berlin-Brandenburgische Akademie der Wissenschaften|access-date=2026-05-15}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Al-Mushaf Al-Sharif Attributed to 'Uthman bin 'Affan |url=http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |website=www.ircica.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105054714/http://www.ircica.org/al-mushaf-al-sharif-attributed-to-uthman-bin-affan/irc788.aspx |archive-date=2014-01-05|url-status=dead}}</ref> Po nasprotujočih si pripovedih, ki so krožile v [[Turkestan]]u v 19. stoletju, so ''Samarkandski Koran'' iz Istanbula v Samarkand prinesli muridi Hodže Ahrarja, nakšbandskega sufijskega mojstra, ali pa [[Timurlenk]] kot vojno trofejo z njegovih osvajanj Bližnjega vzhoda.<ref name=":3" /><ref name="BBC" /> ===Potrjena zgodovina=== Ko so Rusi leta 1868 osvojili Samarkand, je ruski generalmajor Abramov kljub poskusu lokalnih ulem, da bi to preprečili z evakuacijo rokopisa v Buharo, na silo zasegel ''Koran'' iz medrese Hodže Ahrarja in ga poslal v Cesarsko knjižnico v Sankt Peterburgu, današnjo Rusko nacionalno knjižnico. Konstantin Petrovič von Kaufmann, prvi generalni guverner ruskega Turkestana, je na način, značilen za evropske imperialiste v 19. stoletju, trdil, da prebivalci Samarkanda niti ne cenijo Korana niti ne razumejo njegove izjemne redkosti in zgodovinskosti. Ruski časopisi so selitev Korana v Sankt Peterburg slavili kot rešitev velike ''"starine, neprecenljive za znanost"''.<ref name=":3" /> V času, ko je bil v Imperialni knjižnici, je ''Samarkandski Koran'', prej priznan le lokalno kot srednjeazijska relikvija, postal znan in priznan kot verodostojen. Pritegnil je pozornost ruskih orientalistov in sčasoma sta trgovec Semen Pisarev in akademik Vasilij Uspenski leta 1905 izdelala petdeset litografskih faksimilov v polni velikosti. Kopije so bile podarjene ruskemu ministru za zunanje zadeve grofu Vladimirju Nikolajeviču Lamsdorfu, osmanskemu sultanu [[Abdul Hamid II.|Abdulu Hamidu II.]], perzijskemu šahu Muzafarjudinu in carju [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaju II.]]<ref name=":3" /> Pisarev in Uspenski sta poskušala tudi s svežim črnilom restavrirati obledele liste, s čimer sta v besedilo vnesla nenamerne nepopravljive spremembe.<ref>{{Cite journal |last=Jeffery |first=A. |last2=Mendelsohn |first2=I. |date=1942 |title=The Orthography of the Samarqand Qur'ān Codex |url=https://www.jstor.org/stable/594134 |journal=Journal of the American Oriental Society |volume=62 |issue=3 |pages=175–195 |doi=10.2307/594134 |issn=0003-0279|url-access=subscription }}</ref> Po [[Februarska revolucija|februarski revoluciji]] je Narodna skupščina muslimanov notranje Rusije in Sibirije neuspešno zaprosila začasno vlado za vrnitav ''Korana''. Po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] so se predstavniki skupščine sestali z [[Josif Stalin|Josifom Stalinom]], ki se je strinjal, da jim relikvijo vrne. Odločitev sta decembra 1917 odobrila [[Vladimir Lenin]] in [[Anatolij Vasiljevič Lunačarski|Anatolij Lunačarski]]. Januarja 1918 je bil ''Koran'' prenesen v glavno mesto Narodne skupščine muslimanov v [[Ufa|Ufo]], dolgoletni sedež Orenburške muslimanske duhovne skupščine. Leta 1921 je Vseruski centralni izvršni odbor pregledal prošnjo Komisariata za narodnosti, ki so jo sponzorirale organizacije v Taškentu, povezane z islamskim razsvetljenskim gibanjem džadidov, in julija 1923 odredil ''"prenos Korana, ki ga je carska vlada izvlekla iz Turkestana, v last muslimanov Turkestana"''. Koran je v Taškent prispel 9. avgusta 1923 in bil do leta 1927 shranjen v Muslimanskem muzeju starega mestnega jedra Taškenta in ni bil na vpogled javnosti. Leta 1941 je bil Koran prenesen v Muzej zgodovine ljudstev Uzbekistana in bil deponiran. Razstavljene so bile faksimile ''Korana''. Marca 1989 je bil ''Koran'' predan Duhovni upravi muslimanov Srednje Azije in Kazahstana in prenešen v [[kompleks Hazrati Imam]].<ref name=":3" /> Novembra 2025 je bil preseljen v novi Center za islamsko civilizacijo v namensko zgrajeni sosednji stavbi. ==Priznanje== Leta 1997 je [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] del rokopisa, ki se hrani v Taškentu, dodal v svoj mednarodni [[Register Spomina sveta]] in ga tako priznal kot dokument svetovnega pomena.<ref>{{navedi splet |title=Holy Koran Mushaf of Othman |url=https://www.unesco.org/en/memory-world/holy-koran-mushaf-othman |publisher=UNESCO Memory of the World Programme |access-date=2 June 2026 |language=en}}</ref> V nominacijski izjavi je bil poudarjen status Korana kot zelo vplivnega verskega besedila in dela klasične arabske književnosti.<ref>{{navedi splet|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}}</ref> ==Trenutno stanje== [[Slika:Folio from the "Tashkent Qur'an" MET DP234018.jpg|thumb|right|List ''Taškentskega Korana'' v [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanskem muzeju umetnosti]]]] Poleg kodeksa, ki ga hrani Center za islamsko civilizacijo v Taškentu v Uzbekistanu, se posamezni ohranjeni listi rokopisa hranijo v zbirkah in muzejih po vsem svetu. Vsaj en list z besedilom iz sure 21 (''el-Enbija'', ''Božji poslanci'') hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti|Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku]].<ref name=":0" /> Drug list z besedilom iz iste sure je del [[Halilijeva zbirka islamske umetnosti|Halilijeve zbirke islamske umetnosti]]. <ref>{{navedi splet |title=Islamic Art {{!}} Single Folio from a Large Qur’an |url=https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |access-date=2026-05-15 |website=Khalili Collections |language=en-GB |archive-date=2026-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260519055339/https://www.khalilicollections.org/collections/islamic-art/khalili-collections-islamic-art-single-folio-from-a-large-quran-kfq-96/ |url-status=dead }}</ref><ref name=":5">{{navedi knjigo |last=Rogers |first=J. M. |title=The arts of Islam: treasures from the Nasser D. Khalili collection |date=2008 |edition= Revised and expanded|publisher=Tourism Development & Investment Company (TDIC) |location=Abu Dhabi |oclc=455121277 |authorlink=|page=32}}</ref> Najmanj en list je razstavljen v [[Muzej Aga Kana|Muzeju Aga Kana]] v [[Toronto|Torontu]].<ref>{{navedi knjigo |last=Stonard |first=John-Paul |url=https://books.google.com/books?id=nmdEEAAAQBAJ&pg=PA117 |title=Creation: A fully illustrated, panoramic world history of art from ancient civilisation to the present day |publisher=Bloomsbury Publishing |year=2021 |isbn=978-1-5266-4583-8 |pages=117 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Qur’an Folio (Q21: 76–82) |url=https://collections.agakhanmuseum.org/collection/artifact/quran-folio-akm475 |access-date=2025-03-04 |website=Aga Khan Museum |language=en}}</ref> Nekaj listov je shranjenih v Muzeju islamske umetnosti v [[Doha|Dohi]].<ref name=":2" /> ==Opis== Rokopis je največji ali vsaj eden največjih znanih rokopisov ''Korana'', napisanih na [[pergament]]u.<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Iz rokopisa sta se ohranila dva ilustrirana lista, ki se hranita v zbirkah v [[Pariz]]u in Gothi.<ref name=":0" /> Vsi preostali listi niso ilustrirani. V rokopisu manjkajo samoglasniški diakritiki, ki so v kasnejših rokopisih v pomoč bralcem pri izgovorjavi.<ref name=":0" /> ''Koran'' je pisan v zgodnji različici kufske pisave<ref name=":2" /><ref name=":0" /> z nekaterimi podrobnostmi, ki spominjajo na še starejšo hidžazijsko pisavo.<ref name=":0" /> Na posamezni strani je dvanajst vrstic besedila.<ref name=":5" /> Kakovost [[Kaligrafija|kaligrafije]] kaže, da je šlo za pomembno ali drago naročilo.<ref name=":2" /><ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|20em}} ==Zunanje povezave== {{commons category}} {{refbegin| 2}} {{Portal|Tashkent}} * {{navedi knjigo|title=Coran coufique de Samarcand (facsimile) = Самаркандский куфический Коран (факсимиле)|year=1905|publisher=Institut Archéologique de St. Pétersbourg|location=St. Pétersbourg|editor=W. Ouspensky, S. Pissaref}} * {{navedi splet|script-title=ru:Самаркандский куфический Коран|url=http://www.raruss.ru/treasure/1369-samarkand-koran.html|publisher=RARUS'S GALLERY|access-date=26 September 2012|language=ru}} * {{navedi splet|title=Memory of the World Register - Nomination Form Uzbekistan - Holy Koran Mushaf of Othman|url=https://media.unesco.org/sites/default/files/webform/mow001/uzbekistan_holy_koran_othman.pdf|publisher=UNESCO Memory of the World Programme|access-date=15 May 2026}} <!-- * [http://www.archive.org/details/Al-mushaf-Al-Imam Al-Mushaf Al-Imaam - Complete Manuscript in Electronic Forms at Internet Archive] it is not Samarkand Qur'an!--> {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] [[Kategorija:Koran]] [[Kategorija:Taškent]] 032x6y3ovll4t5bw5hr0ql53fl1esz9 0 604050 6742745 6727915 2026-08-26T03:39:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Orožje|name=R-40<br/><small>AA-6 Acrid</small>|image=[[Slika:AA-6-Acrid.png|300px]]|caption=|origin=[[Sovjetska zveza]]|type=[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega|is_missile=yes|service=1970–danes|used_by=[[Sovjetska zveza]], [[Sirija]], [[Irak]]|wars=[[Iransko-iraška vojna]], [[Zalivska vojna]], [[Operacija Southern Watch]]|designer=OKB-4 MR Bisnovatyi|design_date=1959|manufacturer=[[Vimpel]]|production_date=1960–1995|number=|variants=R-40R / R-40T, R-40RD / R-40TD, R-40RD1 / R-40TD1 (radar in IR)|weight=475 kg|length=6.29 m (radarsko vodena) <br> 5.91 m (IR vodena)<ref>{{navedi splet |url=https://www.flightglobal.com/FlightPDFArchive/1977/1977%20-%200182.PDF |title=Missile analysis: AA-6 Acrid |website=FlightGlobal |access-date=4 February 2019}}</ref>|diameter=0.31 m|filling=Eksplozivna šrapnelna|filling_weight=38-100 kg|detonation=Radararski in aktivni laserski detonator|yield=|engine=Raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|vehicle_range=50-80km<ref>{{navedi splet |url=http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |title=Р-40 (ТД/ТР) |access-date=2015-08-05 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100819134540/http://www.airwar.ru/weapon/avv/r40.html |archive-date=19 August 2010 |df=dmy-all }}</ref>|speed=[[Mach number|Mach 2.2-4.5]]<ref>{{navedi splet|url=http://militaryrussia.ru/blog/topic-87.html|title=Р-40 (AA-6 ACRID) - MilitaryRussia.Ru — отечественная военная техника (после 1945г.)|website=militaryrussia.ru|access-date=2026-06-11|archive-date=2023-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20231207182056/http://militaryrussia.ru/blog/topic-87.html|url-status=dead}}</ref>|guidance=[[Polaktivno radarsko vodenje]] (R-40RD)<br/>[[Infrardeče vodenje]] (R-40TD)|wingspan=1.45 m|propellant=|ceiling=|altitude=|depth=|boost=|accuracy=|launch_platform=[[MiG-25]], [[MiG-31]]}} '''Bisnovat''' (kasneje '''Molnija,''' nato ''[[Vimpel]]'') '''R-40''' ([[NATO oznaka]] '''AA-6''' '<nowiki/>'''Acrid'''') je [[raketa zrak-zrak]] dolgega dosega, ki jo je [[Sovjetska zveza]] razvila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja posebej za [[Lovec prestreznik|prestreznik]] [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25P]], lahko pa jo nosi tudi kasnejši [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]]. Je ena največjih serijskih raket zrak-zrak kadarkoli razvitih. == Razvoj == Razvoj [[North American XB-70 Valkyrie]] z največjo hitrostjo Mach 3+ je grozil, da bo zaradi neverjetne hitrosti in višinskih zmogljivosti bombnika naenkrat zastarela celotena prestrezniška in raketna sila ''Vojske PVO''. Da bi se spopadli s to novo grožnjo, je bil zasnovan [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|MiG-25]], vendar so bile potrebne tudi nove rakete zrak-zrak, ki bi MiG-25 omogočile, da bi zadel predvidene cilje pri visokih hitrostih in višinah, ki jih narekujejo zahteve. Konstrukcijski biro Bisnovat je leta 1962 začel z razvojem rakete zrak-zrak dolgega dosega. Nastala '''R-40''' je bila sprva usklajena z [[Radar|radarjem]] ''Smerč-A'' ("Tornado-A") letala MiG-25. Raketa ima dve različici: eno s [[Polaktivno radarsko vodenje|polaktivnim radarskim vodenjem]] '''(R-40R''') z inverznim monopulznim iskalnikom, ki raketi omogoča sledenje ciljem v vseh smereh, in eno z [[Infrardeče vodenje|infrardečim vodenjem]] ('''R-40T'''). <ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm|title=AA-6 ACRID R-40|website=[[GlobalSecurity.org]]|accessdate=4 February 2019}}</ref> Da bi zagotovili uničenje pri tako visokih hitrostih v redkem zraku, je bila potrebna velika bojna glava, ki je imela zadosten učinek eksplozije. Za zadostno manevrsko sposobnost rakete na veliki višini so bila potrebna velika krmilna krilca. Vse to je zahtevalo zelo veliko raketo. Je nekoliko večja od [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]] [[MIM-23 Hawk]]. Po izdaji pilota sovjetskih zračnih sil Viktorja Belenka leta 1976 in vesti o letalu MiG-25P in pripadajoči R-40 so pri Vimpel razvili izboljšano različico rakete z boljšo odpornostjo na toplotne vabe (IRCM) in občutljivejšim iskalnikom. <sup class="noprint Inline-Template Template-Fact" style="white-space:nowrap;">&#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|<span title="This claim needs references to reliable sources. (December 2025)">potreben citat</span>]]''&#x5D;</sup> Nadgrajene rakete so označene s pripono -D ('dorabotannje', "dokončane"). Kasneje so bile razvite tudi različice -D1. Proizvodnja R-40 se je končala leta 1991, vendar so rakete še vedno v omejeni uporabi, saj so z njimi oboroženi preživeli MiG-25 in nekaterimi [[Mikojan-Gurevič MiG-31|MiG-31]]. == Zgodovina bojnih spopadov == V sovjetski službi raketa R-40 ni bila nikoli izstreljena zunaj urjenja ali testiranja. Standardni postopek PVO je bil izstreliti dva raketna salva na cilj: eno infrardeče vodeno raketo R-40T, ki ji je sledila radarsko vodena raketa R-40R, s čimer bi se izognili možnosti, da bi se infrardeče vodena raketa zaklenila na radarsko vodeno raketo. Ker je bil MiG-25 izvožen v različne države na Bližnjem vzhodu, je bila R-40 uporabljena v bojih v Iraku ter verjetno tudi v Siriji in Libiji. Med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno leta 1991]] je bilo prvo noč nad zahodnim Irakom z raketo R-40 sestreljeno letalo [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]] ameriške mornarice, ki ga je pilotiral Scott Speicher. Raketo je izstreli iraški MiG-25, ki ga je pilotiral Zuhair Dawood.<ref name=":0" /> [[Slika:Air-to-air_right_side_view_of_a_Soviet_MiG-25_Foxbat_interceptor_aircraft.jpg|sličica|300x300_pik|MiG-25 nosi rakete R-40]] == Uporabniki == [[Slika:R-40_operators.png|sličica|400x400_pik|Zemljevid s trenutnimi uporabniki R-40 v modri barvi in nekdanjimi uporabniki v rdeči barvi]] === Trenutni === * {{Zastava|Alžirija}}{{Sfn|International Institute for Strategic Studies|2024|p=344}} === Nekdanji === * {{BLR}}<ref name="Lennox">{{Navedi knjigo|editor-last=Lennox|editor-first=Duncan|title=Jane's Air-Launched Weapons|date=1997|publisher=Jane's Information Group|location=Surrey|edition=35th|chapter=AA-6 'Acrid' (R-40, R-46)}}</ref> * {{Zastava|Irak|1963}}<ref name="Lennox" /> * {{Flaglist|Islamska država}} − Zajeti primerki uporabljeni kot [[Izstrelek zemlja-zrak|rakete zemlja-zrak]].<ref>{{Navedi splet|last=Mitzer|first=Stijn|last2=Oliemans|first2=Joost|title=R-40 AAMs used as makeshift SAMs by Islamic State in a desperate attempt to combat coalition airpower|url=https://www.oryxspioenkop.com/2016/03/r-40-aams-used-as-makeshift-sams-by.html|website=Oryx Blog|date=27 March 2016}}</ref> * {{KAZ}}<ref name="Lennox" /> * {{Zastava|Libija|1977}}<ref>{{Navedi knjigo|last=Cooper|first=Tom|last2=Grandolini|first2=Albert|last3=Delalande|first3=Arnaud|title=Libyan Air Wars, Part 1: 1973-1985|publisher=Helion & Company Publishing|year=2015|isbn=978-1-909982-39-0|page=50}}</ref> * {{SYR}}<ref name="Lennox" /> * {{USSR}} − Predana državam naslednicam * {{UKR}}<ref name="Lennox" /> == Sklici == <references /> * {{Navedi knjigo|last=Gordon|first=Yefim|title=Soviet/Russian Aircraft Weapons Since World War Two|year=2004|location=Hinckley, England|publisher=Midland Publishing|isbn=1-85780-188-1}} * {{Navedi časopis|last=International Institute for Strategic Studies|date=2024|title=Chapter Six: Middle East and North Africa|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/04597222.2024.2298594|journal=The Military Balance|language=en|volume=124|issue=1|pages=328–395|doi=10.1080/04597222.2024.2298594|issn=0459-7222|url-access=subscription|access-date=3 August 2024}} == Zunanje povezave == * [http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm Stran Zveze ameriških znanstvenikov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080415190931/http://www.fas.org/man/dod-101/sys/missile/row/aa-6.htm|date=15 April 2008}} * [http://www.globalsecurity.org/military/world/russia/aa-6.htm Stran GlobalSecurity.org] {{Rakete Sovjetskih in Ruskih oboroženih sil}} [[Kategorija:Rakete zrak-zrak]] 6rkxj97jlgh0aod7dowkoszu8oyhq82 0 606216 6742681 6722128 2026-08-25T20:25:06Z A09 188929 −[[Kategorija:Logistična podjetja Slovenije]]; −[[Kategorija:Podjetja s sedežem v Kopru]]; +[[Kategorija:Podjetja Slovenije]]; +[[Kategorija:Logistika]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = EUROPACIFIC Logistika d.o.o. | trade_name = EUROPACIFIC Logistika | type = družba z omejeno odgovornostjo | industry = logistika in špedicija | founded = 1. december 2022 | hq_location_city = [[Koper]] | hq_location_country = Slovenija | key_people = Rok Kobal (direktor) | parent = EP Holding d.o.o. | website = {{URL|https://www.europacific.com}} }} '''EUROPACIFIC Logistika d.o.o.''' je slovensko logistično in špeditersko podjetje s sedežem v [[Koper|Kopru]]. Družba je bila ustanovljena 1. decembra 2022 z izčlenitvijo logistične dejavnosti iz družbe EP Holding d.o.o.<ref>AJPES. Poslovni register Slovenije. Redni izpis za EUROPACIFIC Logistika d.o.o. in zgodovinski izpis za EP Holding d.o.o.</ref>AJPES, redni izpis za EUROPACIFIC Logistika d.o.o.</ref>. Podjetje organizira pomorski, železniški, cestni in letalski transport ter opravlja druge storitve mednarodne špedicije.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.europacific.com/ |title=EUROPACIFIC Logistika |publisher=EUROPACIFIC Logistika |access-date=30. julij 2026 }}</ref> Družba je navedena v imeniku koprske pristaniške skupnosti.<ref name="luka">{{Navedi splet |url=https://www.luka-kp.si/en/services-terminals/port-community-contacts/ |title=Port community contacts |publisher=Luka Koper |access-date=30. julij 2026 |language=en }}</ref> == Zgodovina == Začetki blagovne znamke Europacific segajo v leto 2003, ko je bila ustanovljena družba EUROPACIFIC, pomorski promet, d.o.o. Starejša družba je sprva poslovala kot EUROPACIFIC, pomorski promet, d.o.o., pozneje pa kot EUROPACIFIC Logistika d.o.o. Leta 2022 je bila preimenovana v EP Holding d.o.o., njen logistični del poslovanja pa je bil z izčlenitvijo prenesen na novo družbo EUROPACIFIC Logistika d.o.o.<ref>AJPES. Poslovni register Slovenije. Zgodovinski izpis za EP Holding d.o.o. in redni izpis za EUROPACIFIC Logistika d.o.o., pridobljeno 30. julija 2026.</ref> Časnik ''Finance'' je leta 2011 poročal o takratni družbi EUROPACIFIC Logistika, ki se je leta 2022 preimenovala v EP Holding. Družba je poslovne priložnosti iskala predvsem na azijskih trgih ter sodelovala s strankami in partnerji v Koreji, Indiji, Hongkongu, na Kitajskem in v drugih državah.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.finance.si/logistika-%26-prevozi/nove-posle-pridobivajo-na-daljnem-vzhodu/a/325990 |title=Nove posle pridobivajo na Daljnem vzhodu |author=Nataša Koražija |date=5. oktober 2011 |publisher=Finance |access-date=30. julij 2026 }}</ref> Leta 2017 je takratna družba EUROPACIFIC Logistika po navedbah časnika ''Finance'' večino prevozov organizirala na poteh med Azijo in Evropo prek severnojadranskih pristanišč. Med njenimi glavnimi poslovnimi partnerji sta bili Luka Koper in Slovenske železnice.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.finance.si/logistika-%26-prevozi/bo-tovor-iz-azije-pristal-v-kopru-trstu-ali-na-reki/a/8857114 |title=Bo tovor iz Azije pristal v Kopru, Trstu ali na Reki? |author=Nataša Koražija |date=17. maj 2017 |publisher=Finance |access-date=30. julij 2026 }}</ref> == Dejavnost == Podjetje se ukvarja z organizacijo mednarodnega prevoza tovora in špedicijo. Njegovo poslovanje vključuje pomorske kontejnerske prevoze ter železniški in cestni prevoz blaga.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.europacific.com/ |title=EUROPACIFIC Logistika |publisher=EUROPACIFIC Logistika |access-date=30. julij 2026 }}</ref> Takratna družba EUROPACIFIC Logistika je sodelovala tudi pri povezovanju slovenskih logističnih podjetij. V okviru Kompetenčnega centra Logistika je bil vključen v projektno skupino šestnajstih podjetij, med katerimi so bili tudi [[Intereuropa]], [[Luka Koper]], MSC, CMA CGM, Adria Transport in drugi logistični operaterji.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.finance.si/finance/povezovanje-logisticnih-podjetij/a/8834870 |title=Povezovanje logističnih podjetij |publisher=Finance |access-date=30. julij 2026 }}</ref> == Mednarodna dejavnost == Leta 2023 je direktor Rok Kobal sodeloval v gospodarski delegaciji v Mumbaju in Čenaju v Indiji. Delegacijo sta organizirala Gospodarska zbornica Slovenije in javna agencija SPIRIT Slovenija ob podpori slovenskega veleposlaništva v New Delhiju. Namen obiska je bil predstaviti slovenski transportni in logistični sektor ter možnosti sodelovanja z indijskimi podjetji.<ref>{{Navedi splet |url=https://glasgospodarstva.gzs.si/uspesna-promocija-transportno-logisticnih-resitev-v-indiji/ |title=Uspešna promocija transportno logističnih rešitev v Indiji |author=Nataša Turk |date=18. december 2023 |publisher=Glas gospodarstva |access-date=30. julij 2026 }}</ref> Predstavniki družbe so sodelovali tudi v slovenski logistični delegaciji na Japonskem, ki je obiskala Osako in Tokio.<ref>{{Navedi splet |url=https://old.delo.si/gospodarstvo/infrastruktura/slovenski-logisti-v-osaki-in-tokiu.html |title=Slovenski logisti v Osaki in Tokiu |publisher=Delo |access-date=30. julij 2026 }}</ref> == Poslovanje == Revija ''Logistika Magazin'' je leta 2024 objavila lestvico stotih največjih logističnih podjetij v Sloveniji, sestavljeno na podlagi javno dostopnih finančnih podatkov za leto 2023. EUROPACIFIC Logistika je bila na lestvici uvrščena na 53. mesto. Revija je za družbo navedla 7.414.506 evrov celotnih prihodkov, 77.039 evrov čistega dobička in 13 zaposlenih.<ref>{{Navedi revijo |title=100 največjih logistov |journal=Logistika Magazin |date=junij 2024 |issue=8 |pages=7–8 |url=https://www.etransport.si/storage/doc/202407/logistika-magazin-8-junij-2024.pdf |access-date=30. julij 2026 }}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.europacific.com Uradna spletna stran] * [https://www.luka-kp.si/en/services-terminals/port-community-contacts/ Imenik pristaniške skupnosti Luke Koper] [[Kategorija:Podjetja Slovenije]] [[Kategorija:Logistika]] fflp0igkh2m5425ufrg2dl036avxt3q 100 606799 6742543 6740623 2026-08-25T14:19:03Z SeverniMountain 264330 6742543 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec; [[Sliman Mansour]] ({{abbr|79|umrl 24. avgusta}}), palestinski slikar. c09es8wcnql6yatyijif82c0kd7e2ph 6742547 6742543 2026-08-25T14:33:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 na začetek 6742547 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Sliman Mansour]] ({{abbr|79|umrl 24. avgusta}}), palestinski slikar; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec. 3frc3jrf6pi0r08xv2yf7n6krzihrhv 6742651 6742547 2026-08-25T18:24:12Z TadejM 738 umrla [[Dolly Parton]] 6742651 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}, ameriška pevka; [[Sliman Mansour]] ({{abbr|79|umrl 24. avgusta}}), palestinski slikar; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec. e2taou2o8d5f2r8iilljmgj2wjqr7tg 6742652 6742651 2026-08-25T18:26:27Z TadejM 738 zaklepaj 6742652 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Sliman Mansour]] ({{abbr|79|umrl 24. avgusta}}), palestinski slikar; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec. 22su7doizkca64koictppsyzzf02yus 6742664 6742652 2026-08-25T19:22:34Z Yerpo 8417 pmm Sliman Mansour ni dovolj viden za sem 6742664 wikitext text/x-wiki [[File:Solar Eclipse of August 12th, 2026 from Mallorca, Spain.png|180px|right|Sončev mrk 12. avgusta na Majorki]] *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]] <small>(na sliki na [[Majorka|Majorki]])</small>, delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. *'''[[Slovenska moška rokometna reprezentanca do 18 let]]''' je v finalu [[Evropsko prvenstvo v rokometu U18|evropskega prvenstva]] izgubila proti [[Nemška moška rokometna reprezentanca do 18 let|nemški]] s 27&nbsp;:&nbsp;36 in osvojila naslov evropskega podprvaka. *'''[[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca]]''' je z zmago s 3&nbsp;:&nbsp;1 v nizih proti [[Japonska moška odbojkarska reprezentanca|japonski reprezentanci]] osvojila 3. mesto v [[Moška odbojkarska liga narodov VNL 2026|Ligi narodov]]. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik; [[Kevin Keegan]] ({{abbr|75|umrl 20. julija}}), angleški nogometaš in selektor; [[Sam Neill]] ({{abbr|78|umrl 13. julija}}), novozelandski igralec; [[Susumu Tonegava]] ({{abbr|86|umrl 13. julija}}), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec. icrisoah2br6z5fd7fxiwzuwa04gu07 1 606855 6742928 6734764 2026-08-26T11:00:09Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6742928 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) gb03h2un1uakzixh6suoa238xfz7c6e 6742930 6742928 2026-08-26T11:01:09Z ~2026-44063-38 264184 /* Origine cognome Pettarosso */ odgovor 6742930 wikitext text/x-wiki == Origine cognome Pettarosso == Gentili, Sono un archivista professionista e ho ricostruito l’albero genealogico della mia famiglia. L’origine del nostro cognome è PETTAROSSO, che in seguito è stato slavizzato in PETAROS. Possiedo anche un documento d’archivio che ne attesta l’esistenza già nel 1808. Questa tesi è sostenuta anche nel libro “Per l’italianità dei cognomi” di Aldo Pizzagalli. Vi prego di non diffondere informazioni false come questa, poiché la pulizia etnica si perpetua anche e soprattutto attraverso questo tipo di rivisitazioni e falsificazioni storiche. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 11:23, 11. avgust 2026 (CEST) :Salve. Ti preghiamo di scrivere i tuoi suggerimenti e le tue risposte in sloveno su Wikipedia in sloveno. Sei invitato a modificare i contenuti, a condizione, ovviamente, di citare fonti attendibili. [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 11:36, 11. avgust 2026 (CEST) ::ma state slavizzando anche questo? può usare google translater: ::Sem profesionalni arhivist in sem rekonstruiral svoje družinsko drevo. Izvor našega priimka je PETTAROSSO, ki se je kasneje slovaniziral v PETAROS. Imam tudi arhivski dokument, ki potrjuje njegov obstoj že leta 1808. To tezo podpira tudi knjiga "Per l'italianità dei cognomi" Alda Pizzagallija. Prosim, ne širite takšnih lažnih informacij, saj se etnično čiščenje še posebej s tovrstno zgodovinsko reinterpretacijo in ponarejanjem nadaljuje. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:00, 26. avgust 2026 (CEST) What false informations do you have in mind? --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:26, 11. avgust 2026 (CEST) :il mio cognome è PETTOROSSO non è mai stato sloveno Petaros o altro. Ma come vi viene in mente di scrivere questo tipo di stupidaggini, diventa revisionismo storico e pulizia etnica anche questo!!! [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-44063-38|&#126;2026-44063-38]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-44063-38|pogovor]]) 13:01, 26. avgust 2026 (CEST) 8yoqed9mjpgkb8rx507z8m5vxjr807l 0 607022 6742754 6737947 2026-08-26T05:25:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742754 wikitext text/x-wiki {{aktualno}} {{Infopolje Referendum |name=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |image = |country=[[Slovenija]] |question=Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 26. maja 2026? |flag_image={{zastava|Slovenija}} |yes= |no= |total= |invalid= |notes= |map = |map_caption= }} '''Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi''' je prihajajoči zakonodajni [[referendum]], ki bo potekal 11. oktobra 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Ozadje == === Sprejemanje zakona === Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi je 15. maja 2026 v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in [[NSi, SLS, FOKUS]] s prvopodpisano [[Jelka Godec|Jelko Godec]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-15 |title=Predlogi zakonov - Izbran dokument 71-X Besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi 15. 5. 2026 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec)] |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/zakonodaja/izbran/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsnMz1w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-pHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAAXcoa4!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?uid=9FE1416450F38B44C1258DF8003B8092&db=pre_zak&mandat=X&tip=doc |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=B |first=G. C. , T. K. |title=SDS in trojček NSi, SLS in Fokus bi spremenili določbe zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-in-trojcek-nsi-sls-in-fokus-bi-spremenili-dolocbe-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/782288 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Koalicijski poslanci so ob vložitvi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku, predstavniki opozicije pa so zahtevali, da o vrsti postopka na plenarni seji odloči Državni zbor.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=T. L. |title=Opozicija vložila zahtevo, da o vrsti postopka glede zakona o parlamentarni preiskavi odloči DZ |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-vlozila-zahtevo-da-o-vrsti-postopka-glede-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-odloci-dz/782909 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> 22. maja je bil nato glasovi potrjen skrajšani postopek, čemur je 25. maja sledila obravnava in podpora novele zakona na matičnem odboru za pravosodje.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=M. Z. , G. |title=Janša: Razvoj, boj proti korupciji, decentralizacija. Golob: Janša grozil, da me bo poslal na Dob. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-razvoj-boj-proti-korupciji-decentralizacija-golob-jansa-grozil-da-me-bo-poslal-na-dob/782950 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Na odboru kljub kritikam opozicije podprli novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-odboru-kljub-kritikam-opozicije-podprli-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/783258 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakon je bil dokončno sprejet na seji DZ dne 26. maja 2026, za potrditev je glasovalo 48 poslancev, proti pa 32; poleg predlagateljev so ga podprli še poslanci strank [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] in [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://siol.net/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-692484 |access-date=2026-08-13 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Podporniki zakona so v parlamentarni razpravi poudarjali, da prejšnja ureditev omogoča »nesorazmerno zavlačevanje ali onemogočanje« dela parlamentarnih komisij s sprotnim vlaganjem ustavnih pritožb. Trdili so, da nasprotniki z blokado novele poskušajo »ščititi korupcijo, ki so jo izvajali v prejšnjem mandatu« in utišati opozicijsko nadzorno funkcijo ter da mora parlamentarna preiskava brez proceduralnih ovir ugotoviti politična dejstva in odgovornost nosilcev javnih funkcij.<ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi za 11. oktober |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-za-11-oktober-2817074/ |access-date=2026-08-13 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet |date=2026-05-26 |title=Koalicija z Resnico sprejela novelo zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://n1info.si/novice/slovenija/nova-koalicija-v-drzavnem-zboru-sprejela-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet |title=Noveliranje Zakona o parlamentarni preiskavi: učinkovitost nadzora, pravice preiskovancev in alarmantne parole |url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/noveliranje-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-ucinkovitost-nadzora-pravice-preiskovancev-in-alarmantne-parole-323459 |access-date=2026-08-13 |website=IUS-INFO |language=sl}}</ref> Nasprotniki so medtem opozorili, da novela z odpravo sprotnega sodnega varstva preiskovancev odpira vrata za »popolno zlorabo instituta parlamentarne preiskave«. Izrazili so mnenje, da bodo komisije brez predhodnega sodnega nadzora postale orodje za sistematično nadlegovanje političnih nasprotnikov, civilne družbe in novinarjev.<ref name=":0" /><ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet |date=2026-07-23 |title=Evidenca zapisa seje - 23.7.2026, 19. izredna seja |url=https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=X&type=mag&uid=E8828F57FE208750C1258E3D00321327 |access-date=2026-08-13 |website=dz-rs.si }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Kosmač |first=Gorazd |title=Zakon o parlamentarni preiskavi: korak k večji učinkovitosti ali zlorabi instituta? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zakon-o-parlamentarni-preiskavi-korak-k-vecji-ucinkovitosti-ali-zlorabi-instituta/783308 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da novela zakona ponovno uvaja neustavne rešitve in znižuje standarde varstva človekovih pravic preiskovancev. Služba je kritizirala ukinitev sprotnega sodnega varstva, saj da je tožba po novem mogoča šele po končnem poročilu, kar preiskovance postavlja v slabši položaj. Ključna očitka sta tudi ukinitev suspenzivnega učinka, ki omogoča imenovanje komisije pred odločitvijo ustavnega sodišča, ter omejitev kroga upravičencev, ki lahko pred ustavnim sodiščem izpodbijajo akt o odreditvi parlamentarne preiskave.<ref>{{Navedi splet |title=DZ sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-sprejel-novelo-zakona-o-parlamentarni-preiskavi.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Danes je nov dan |first= |title=Pravna mreža za varstvo demokracije |url=https://pravna-mreza.si/objave/parlamentarna-preiskava-ne-sme-postati-orodje-za-nadlegovanje-kritikov-oblasti/ |access-date=2026-08-13 |website=Pravna mreža za varstvo demokracije |language=en}}</ref> === Razpis referenduma === Dan po sprejetju zakona, 27. maja 2026, je bila predstavljena pobuda za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma. Med prvopodpisniki so bili [[Franco Juri]], [[Pavel Gantar]], [[Spomenka Hribar]], [[Gregor Tomc]], [[Igor Vidmar]], Vlado Miheljak in [[Josip Rastko Močnik]], nekdaj člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], civilnodružbene strukture, ki je delovala v času [[Proces proti četverici|procesa proti četverici (JBTZ)]]. Pobudniki so spremembe zakona kritizirali kot poseg v varovalke pred morebitno politično zlorabo parlamentarnih preiskav ter jih v javnosti označevali z izrazom »politična policija«.<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Civilna družba za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi, v Svobodi za ustavno presojo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/civilna-druzba-za-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-v-svobodi-za-ustavno-presojo/783452 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-05-27 |title=Nova pobuda za referendum: tokrat o zakonu o parlamentarni preiskavi |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-pobuda-za-referendum-tokrat-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi-1902159 |access-date=2026-08-13 |website=Reporter |language=sl}}</ref> Pobudniki so do izteka roka za nadaljevanje postopka zbrali 13.369 podpisov (potrebnih jih je bilo najmanj 2.500) in jih Državnemu zboru predložili 2. junija 2026.<ref>{{Navedi splet |title=Pobuda za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi vložena v DZ |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pobuda-za-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi-vlozena-v-dz |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Po potrditvi pobude se je 10. junija 2026 začelo zbiranje 40 tisoč podpisov volivcev.<ref>{{Navedi splet |title=Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249190/zbiranje-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> Pobudniki so kampanjo vodili pod geslom »Proti politični policiji«, referendum so podprle tudi nekatere sindikalne centrale<ref>{{Navedi splet |title=Tudi sindikati za referendum proti politični policiji |url=https://www.mladina.si/249285/tudi-sindikati-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=Mladina.si |language=sl}}</ref> in [[Amnesty International]] Slovenije.<ref>{{Navedi splet |date=2026-06-16 |title=Podpiši zahtevo za referendum proti politični policiji |url=https://www.amnesty.si/zakaj-podpreti-referendum-o-zakonu-o-parlamentarni-preiskavi/ |access-date=2026-08-13 |website=Amnesty International Slovenije |language=sl-SI}}</ref> V kampanjo so se vključili tudi posamezniki iz civilne družbe, Glas ljudstva<ref>{{Navedi splet |last=ljudstva |first=Glas |title=ZBIRAMO 40.000 OVERJENIH PODPISOV ZA REFERENDUM PROTI POLITIČNI POLICIJI - Glas ljudstva |url=https://glas-ljudstva.si/novice/42/zbiramo-40000-overjenih-podpisov-za-referendum-proti-politicni-policiji/ |access-date=2026-08-13 |website=glas-ljudstva.si |language=en}}</ref> ter javno prepoznavne osebnosti, med njimi igralci [[Jurij Zrnec]], [[Klemen Janežič]], [[Vid Valič]] in [[Jure Henigman]].<ref>{{Navedi splet |last=Blažič |first=Gašper |date=2026-07-10 |title=Bo A1 sunil Jurija Zrneca čez prag? O njegovem političnem udejstvovanju niso bili seznanjeni |url=https://demokracija.si/fokus/bo-a1-sunil-jurija-zrneca-cez-prag-o-njegovem-politicnem-udejstvovanju-niso-bili-seznanjeni/ |access-date=2026-08-13 |website=Demokracija |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-06-24 |title=Klemen Janežič je že oddal podpis proti politični policiji. |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/klemen-jane%C5%BEi%C4%8D-je-%C5%BEe-oddal-podpis-proti-politi%C4%8Dni-policiji-danes-se-mu-bodo-na-l/122116213071347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Proti politični policiji |date=2026-07-02 |title=Vid Valič je podprl referendum proti politični policiji! |url=https://www.facebook.com/61590435031230/posts/vid-vali%C4%8D-je-podprl-referendum-proti-politi%C4%8Dni-policiji-pridru%C5%BEi-se-mu-tudi-ti-o/122119536885347834/ |access-date=2026-08-13 |website=Facebook}}</ref> Prag je bil dosežen 7. julija, ko je bilo zbranih preko 42 tisoč podpisov, zbiranje pa se je formalno nadaljevalo do 14. julija.<ref>{{Navedi splet |title=Za referendum 'proti politični policiji' zbrali več kot 40.000 podpisov {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-referendum-proti-politcni-policiji-zbrali-vec-kot-40000-podpisov.html |access-date=2026-08-13 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Zahteva je bila v Državni zbor vložena 21. julija s skupno 44.619 podpisi.<ref>{{Navedi splet |title=V DZ vložili okoli 44.600 podpisov za referendum o parlamentarni preiskavi |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-dz-vlozili-okoli-44-600-podpisov-za-referendum-o-parlamentarni-preiskavi |access-date=2026-08-13 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> Poslanci so razpis referenduma obravnavali na izredni seji, ki je potekala 23. julija 2026, za odlok o razpisu je glasovalo 57 poslancev, proti pa nihče, s čimer je bil referendum določen za nedeljo, 11. oktobra.<ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-razpisal-referendum-o-noveli-zakona-o-parlamentarni-preiskavi/788903 |access-date=2026-08-13 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == 
[https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/aaa60509308c6ff4813d40a5e8f6c6a60a69c7013d5484f57d4489616b7b99ca Besedilo zakona]
{{Referendumi v Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Referendumi v Sloveniji]] g3pothqgwpe6hcw989j21wbgb6u95tv 0 607118 6742683 6741660 2026-08-25T20:37:31Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev v Malate]] na [[Cerkev Marije Zdravja, Malate]]: slovensko ime patrocinija 6741660 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev v Malate | fullname = Župnija Gospe od Zdravil | other name = | native_name = {{unbulleted list|{{native name|es|Iglesia Parroquial de Malate}}|{{native name|es|Parroquia Nuestra Señora de los Remedios}}}} | native_name_lang = es | image = Malate_Church_2024.jpg | image_size = | caption = Cerkev Malate februarja 2024 | pushpin map = | pushpin_label_position = left | pushpin relief = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|14.569326|N|120.984742|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Malate, [[Manila]] | country = Filipini | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous_denomination = | tradition = | religious_institute = Missionary Society of St. Columban | churchmanship = | website = {{URL|malatecatholicchurch.org/|Malate Church}} | former_name = | founded = 1588 | founder = | dedication = Nuestra Señora de los Remedios | dedicated = 1624 | consecrated = | events = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Pomembna kulturna dobrina | designated = 22 april 2023 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[Baročna arhitektura]]<br>Neo [[Mudéjar]] | years built = | groundbreaking = | completed = 1864 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = kamen, pesek, gramoz, cement, malta, jeklo | parish = Gospa od zdravil | deanery = Nuestra Señora de Guia<ref>{{cite web|url=https://www.rcam.org/our-parishes/vicariate-of-nuestra-senora-de-guia/|title=Vicariate of Nuestra Senora de Guia|website=Roman Catholic Archdiocese of Manila|access-date=February 26, 2021}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Manila | metropolis = | diocese = | archbishop = Jose Advincula | embedded = }} Župnija Gospe od Zdravil ({{langx|fil|Parokya ng Mahal na Birhen ng mga Remedios}}), splošno znana kot '''cerkev Malate''',{{langx|fil|Simbahan ng Malate}}; {{langx|es|Iglesia de Malate}} je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[župnijska cerkev]] v okrožju Malate v mestu [[Manila]] na [[Filipini]]h. Je pod jurisdikcijo nadškofije Manila. Ta cerkev v mehiškem [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] gleda na trg Plaza Rajah Sulajman in navsezadnje na [[Manilski zaliv]]. Cerkev je posvečena Nuestra Señora de los Remedios, zavetnici poroda.<ref>{{Cite web|title=Malate Church |url=http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |website=Yahoo Travel |date=July 7, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221093708/http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |archive-date=February 21, 2007}}</ref> Časten kip Device Marije s tem naslovom je bil leta 1624 pripeljan iz Španije in je trenutno v glavnem oltarju. Malate je bilo nekoč znano kot Maalat zaradi slanih voda zaliva, ki ga obdaja; in kot ''Laguio'' ali ''Lagunoi'' po ulici, ki ga je ločevala od Ermite.<ref name=":0">{{Cite book|title = Angels in Stone: Architecture of Augustinian Churches in the Philippines|url = https://archive.org/details/angelsinstonearc0000gale|last = Galende|first = Pedro|publisher = G. A. Formoso Publishing|year = 1987|isbn = 971-8575-00-6|location = Makati City|pages = [https://archive.org/details/angelsinstonearc0000gale/page/52 52]–55}}</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev === [[File:View of Malate Church in 1831.jpg|thumb|left|''Pogled na cerkev v Malatu leta 1831'', kot jo je videl francoski kapitan Cyrille Pierre Théodore Laplace]] Avguštinski kapitelj, ki je bil od 18. septembra 1581, je sprejel hišo Maalat kot hišo reda pod imenom ''Lagunoi'' in zagovorništvo spočetja Naše Gospe (Brezmadežno spočetje). Na kapitlju, ki je bil 17. maja 1590, so bili trije rezidenčni duhovniki samostana sv. Avguština (Manila) zadolženi za skrb za domačine v Malatu; to so bili patri Alfonso de Castro, Diego Muñoz in Ildefonso Gutiérrez. Poročilo očeta provinciala iz leta 1591 razkriva, da je imela hiša Malat skupaj z ''Lagunoi'' 1200 oseb, samostan in cerkev. Leta 1639 je samostan v Malatu prispeval k domoljubni kampanji generalnega guvernerja Sebastiána Hurtada de Corcuere, nekdanjega guvernerja Paname, ki je pripeljal perujske vojake, pa tudi Panamce in Genovežane, da bi se borili proti muslimanskim piratom, z donacijo dveh zvonov po sedem ''arrob'' in sedem ''libr'' (približno 154 kg in 220 g). Leta 1624 je oče Juan de Guevara iz [[Andaluzija|Andaluzije]] v Španiji prinesel podobo ''Virgen de los Remedios'', za katero so rekli, da je čudežna. »Imela je graciozne poteze,« pravi sv. Avguštín, »bila je pol var visoka (417 mm) in rahlo rjava«. P. Castrova različica je drugačna: »Podobo sem videl tisočkrat,« je zapisal, »vendar se mi ni nikoli zdela rjava, temveč bela z rokami in obrazom iz bele slonovine.« Pobožnost ''Virgen de los Remedios'' je Malate naredila za znano svetišče. Ljudje so se zgrinjali k častitvi podobe, zlasti ob sobotah, ženske pa so Devici Mariji prinašale svoje dojenčke. Razen kratkega časa so Malate vedno upravljali [[avguštinci]]. Duhovnik iz Malata je od leta 1591 do 1610 služil tudi v sosednji Ermiti, saj je generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas z odobritvijo škofa Dominga de Salazarja združil obe soseski. O.P. Pasay je bil 17. maja 1863 ločen od Malata pod imenom Pineda. Malate je bil tudi kraj za rekreacijo prebivalcev obzidanega mesta in dolgo časa zbirališče plemičev, Tagalogov in njihovih kraljev, kot sta bila [[radža]] Matanda in radža Soliman. Zlahka je postal »najbolj aristokratski ''barrio'' Manile, kjer so živeli Španci in mestici«.<ref name=":0" /> === Gradnja === [[File:Church of Malate HRMC historical marker.webp|thumb|left|Zgodovinski obeležje cerkve HRMC, postavljeno leta 1937]] Leta 1591 je imel Malate le eno cerkev in en samostan. Cerkev in samostan, posvečen rojstvu Marije (Spočetju), sta bila močno poškodovana v [[potres]]u na [[Luzon]]u leta 1645. Sv. Avguštín slednjega opisuje kot »veličastno delo obokov in kamna«. Leta 1667 sta bili obe zgradbi porušeni po ukazu generalnega guvernerja Sabiniana Manriqueja de Lara zaradi grožnje, ki jo je predstavljal pirat Koxinga. Leta 1669 je oče provincial samostan v Malateu postavil pod svojo neposredno oskrbo in priorju dovolil, da za gradnjo stavb uporablja »zakladnico miloščine za mrtve«. P. Dionisio Suárez je začel graditi drugo cerkev in samostan iz opeke in kamna v letih 1677–1679. Dokončal jo je p. Pedro de Mesa leta 1680. Leta 1721 je bil samostan v propadajočem stanju, blagajna hiše pa prazna. Oče provincial je poslal okrožnico različnim razpoložljivim ministrstvom Tagalogov. Poleg tega je bil samostan oproščen obveznosti plačevanja najemnine samostanu sv. Avguštín. Zbrani denar je znašal le 400 pesov, ravno dovolj za nakup materiala. Gradbena dela so potekala zelo počasi, ker je bil prior skoraj v celoti odvisen od provincialovih sredstev. Med britansko okupacijo Manile leta 1762 so Britanci zasedli cerkev in jo spremenili v svoj sedež. Struktura je bila resno poškodovana. Ni zapisov o tem, kdo je po odhodu Britancev obnovil stavbe. [[Tajfun]] 3. junija 1868 je cerkev uničil.<ref>{{cite web |url=http://www.malatecatholicchurch.org/about.html |title=Malate Catholic Church About Us |last=McHugh |first=Kevin |location=Manila |access-date=February 16, 2018 |quote=Ko so se Britanci leta 1762 izkrcali v Manili, so cerkev postavili za svoj sedež. Popravila so bila potrebna po odhodu Britancev naslednje leto. Toda tajfun junija 1868 je nepopravljivo uničil tako cerkev kot samostan.}}</ref> Oče Francisco Cuadrado je leta 1864 zgradil tretjo cerkev, sedanjo, skoraj v celoti, razen fasade. Cuadrado, takratni župnik, je začel obnovo. »Pravični«, kot so ga imenovali njegovi župljani, je potoval po mestu in bližnjih provincah, da bi zbral potrebna sredstva. Njegova prizadevanja so se obrestovala, saj je zbral več, kot je potreboval. Tako je bil znan po tem, da je zbiral revne ribiče svoje župnije in z njimi delil svoje »prihranke«.<ref name=":0" /> Pod vodstvom p. Nicolása Dulanta, ki je bil odgovoren tudi za dokončanje zgornjega dela fasade med letoma 1894 in 1898, so potekala nekatera obnovitvena dela.<ref name=":2" /> V naslednjih desetletjih je cerkev privabljala več vernikov. Stari samostan je bil porušen leta 1929, p. Gary Cogan pa je leta 1930 zgradil novega. Eden od preostalih zvonov, razstavljenih pri vhodu v novi samostan, ima tale napis: »Nuestra Señora de los Remedios. Se fundio en 30 de Enero de 1879.« Med japonsko okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sta tako cerkev kot samostan, vključno z vsemi zapisi, zgorela, tako da sta ostala le zidova. Japonci so pred tem ugrabili očete Kellyja, Henaghana, Monaghana in Fallona ter druge župljane, a jih ni bilo nikoli več videti.<ref name="Connaughton">Connaughton, R., Pimlott, J., and Anderson, D., 1995, The Battle for Manila, London: Bloomsbury Publishing, {{ISBN|0891415785}}</ref>{{rp|145}} Proti koncu vojne leta 1945 sta bila cerkev in samostan popolnoma uničena, njihovi zapisi pa so se spremenili v pepel. [[File:05724jfMalate Church Barangays Streets Buildings Manilafvf 03.jpg|thumb|left|Spominska oznaka]] Obnovo cerkve so v 1950-ih izvedli očetje Kolumbani.<ref name=":1">{{Cite book|title = Philippine Architecture During Pre-Spanish and Spanish Periods|last = Alarcon|first = Norma|publisher = Santo Tomas University Press|year = 1991|isbn = 971-506-040-4|location = Manila}}</ref> Obnovili so streho, oltar, kupolo in transept, notranjost pa so pobarvali. Opeka in kamen zunaj sta bila leta 1978 vrnjena v prvotno barvo. 22. aprila 2023 je Filipinski narodni muzej cerkev razglasil za pomembno kulturno dediščino.<ref>{{Cite news|title=435-year-old Malate Church declared as ‘important cultural property’ |first=John Eric |last=Mendoza |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=April 24, 2023 |url=https://newsinfo.inquirer.net/1760431/435-year-old-malate-church-declared-as-important-cultural-property |access-date=April 24, 2023}}</ref> == Arhitektura == Cerkev v Malate je ena od le dveh cerkva v državi z zavitimi stebri in fasado, ki je dejansko retablo tipa, druga pa je frančiškanska cerkev Daraga v Albayu. Če je bila Santa Ana poletno letovišče ob reki Pasig od 17. do 19. stoletja, je bila Malate njen dvojnik ob Manilskem zalivu. Obmorske vile so kraj polepšale, saj je nastalo praktično univerzitetno mesto, s kolidžem sv. Scholastice in kolidžem De La Salle na jugu, Univerzo na Filipinih in občinskim Ateneo na ulici Padre Faura na severu ter nekaterimi drugimi zasebnimi šolami znotraj meja soseske.<ref name=":2" /> Cerkev v Malate je veljala za nevarno trdnjavo, če bi jo zavzele sovražne sile, saj so lahko kamnite cerkve zunaj [[Intramuros]]a priročno krinko. Ko so Britanci leta 1762 zasedli Manilo, so delovali iz cerkvenega stolpa in Manila je bila nato izropana. === Zunanjost === [[File:Malate Church, Manila, Mar 2024 (2).jpg|thumb]] Prepletata se muslimansko oblikovanje in mehiški barok. Neki pisec pravi: »Pomen cerkve Malate leži v zasnovi fasade.« Sopostavitev mehiškega baroka in muslimanskega oblikovanja je privedla do zanimivega kolonialnega sloga, »mudejarisimo filipinski«, je zapisala Alice Coseteng v svoji knjigi Španske cerkve na Filipinih.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|url = https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City}}</ref><ref name="Coseteng">[https://books.google.com.ph/books?redir_esc=y&id=zjxFXwAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Mexican+Baroque+Malate Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)]</ref> Osrednje, pravokotno telo tristopenjske fasade obdajata dva štrleča valjasta [[opornik]]a, oblikovana v napol vgrajene šestkotne oblike, pretvorjena iz [[zvonik]]ov, pri čemer je tretja raven zvonika. Okraski na kamniti površini so vdelani v naravno površino, zaradi česar se zdi, kot da bi se ornamentika pojavila na površini kot celosten del zasnove. Avguštinski simbol, goreče srce, je vklesan na obeh straneh vhoda. Zvonovi visijo z zgornjega dela sedanjih opornikov. Iluzijo trdnosti in višine ustvarjajo zaviti stebri, priljubljena značilnost mehiškega baroka, ki se pogosto uporablja v [[retabel|retablih]], redko pa na fasadah. Kombinacija romanskih stebrov v prvem nadstropju, zavitih stebrov v drugem in slepih balustrov je očitno baročna. Preprost [[pediment]] nakazuje renesančni slog arhitekture. Zasnova cerkvene fasade je nenavadna z uporabo trilistnih slepih lokov, ki jasno kažejo na mavrski vpliv. Veliko odprtino spodnjega nadstropja uravnotežijo slepe trilistne odprtine drugega in polkrožna niša tretjega. Po nivojih so kot venci razporejeni diamantni in pravokotni vzorci ter plitev, ornamentalni relief, ki nakazuje na islamsko umetnost. Nekaj ​​odprtin nakazuje na masivnost, medtem ko zvoniki dajejo vtis trdnosti in moči, saj »stiskajo« srednji del fasade. === Notranjost === Nad glavnim oltarjem je majhen kip Gospe Remedioske, ki so ga leta 1624 prinesli iz Španije. Ta podoba je priljubljena pri materah, ki imajo bolne otroke; svojo predanost izkazujejo s prižiganjem posebnih sveč in zasebnimi prošnjami k Devici. <gallery widths="175px" heights="175px"> File:Malate Church Interior, Manila, Mar 2024.jpg|Notranjost leta 2024 File:MalateChurchjf0846_14.JPG|{{lang|es|Nuestra Señora de Remedios}} File:Malatechurchjf0906 02.JPG|Svetišče </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|http://www.malatecatholicchurch.org/}} * {{Facebook|MalateCatholicChurch}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1864]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] rpiu60mx6lnyosoke9kbotk8jn439eg 6742685 6742683 2026-08-25T20:38:57Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev Marije Zdravja, Malate]] na [[Cerkev Matere Božje od zdravja, Malate]] 6741660 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev v Malate | fullname = Župnija Gospe od Zdravil | other name = | native_name = {{unbulleted list|{{native name|es|Iglesia Parroquial de Malate}}|{{native name|es|Parroquia Nuestra Señora de los Remedios}}}} | native_name_lang = es | image = Malate_Church_2024.jpg | image_size = | caption = Cerkev Malate februarja 2024 | pushpin map = | pushpin_label_position = left | pushpin relief = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|14.569326|N|120.984742|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Malate, [[Manila]] | country = Filipini | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous_denomination = | tradition = | religious_institute = Missionary Society of St. Columban | churchmanship = | website = {{URL|malatecatholicchurch.org/|Malate Church}} | former_name = | founded = 1588 | founder = | dedication = Nuestra Señora de los Remedios | dedicated = 1624 | consecrated = | events = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Pomembna kulturna dobrina | designated = 22 april 2023 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[Baročna arhitektura]]<br>Neo [[Mudéjar]] | years built = | groundbreaking = | completed = 1864 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = kamen, pesek, gramoz, cement, malta, jeklo | parish = Gospa od zdravil | deanery = Nuestra Señora de Guia<ref>{{cite web|url=https://www.rcam.org/our-parishes/vicariate-of-nuestra-senora-de-guia/|title=Vicariate of Nuestra Senora de Guia|website=Roman Catholic Archdiocese of Manila|access-date=February 26, 2021}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Manila | metropolis = | diocese = | archbishop = Jose Advincula | embedded = }} Župnija Gospe od Zdravil ({{langx|fil|Parokya ng Mahal na Birhen ng mga Remedios}}), splošno znana kot '''cerkev Malate''',{{langx|fil|Simbahan ng Malate}}; {{langx|es|Iglesia de Malate}} je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[župnijska cerkev]] v okrožju Malate v mestu [[Manila]] na [[Filipini]]h. Je pod jurisdikcijo nadškofije Manila. Ta cerkev v mehiškem [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] gleda na trg Plaza Rajah Sulajman in navsezadnje na [[Manilski zaliv]]. Cerkev je posvečena Nuestra Señora de los Remedios, zavetnici poroda.<ref>{{Cite web|title=Malate Church |url=http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |website=Yahoo Travel |date=July 7, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221093708/http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |archive-date=February 21, 2007}}</ref> Časten kip Device Marije s tem naslovom je bil leta 1624 pripeljan iz Španije in je trenutno v glavnem oltarju. Malate je bilo nekoč znano kot Maalat zaradi slanih voda zaliva, ki ga obdaja; in kot ''Laguio'' ali ''Lagunoi'' po ulici, ki ga je ločevala od Ermite.<ref name=":0">{{Cite book|title = Angels in Stone: Architecture of Augustinian Churches in the Philippines|url = https://archive.org/details/angelsinstonearc0000gale|last = Galende|first = Pedro|publisher = G. A. Formoso Publishing|year = 1987|isbn = 971-8575-00-6|location = Makati City|pages = [https://archive.org/details/angelsinstonearc0000gale/page/52 52]–55}}</ref> == Zgodovina == === Ustanovitev === [[File:View of Malate Church in 1831.jpg|thumb|left|''Pogled na cerkev v Malatu leta 1831'', kot jo je videl francoski kapitan Cyrille Pierre Théodore Laplace]] Avguštinski kapitelj, ki je bil od 18. septembra 1581, je sprejel hišo Maalat kot hišo reda pod imenom ''Lagunoi'' in zagovorništvo spočetja Naše Gospe (Brezmadežno spočetje). Na kapitlju, ki je bil 17. maja 1590, so bili trije rezidenčni duhovniki samostana sv. Avguština (Manila) zadolženi za skrb za domačine v Malatu; to so bili patri Alfonso de Castro, Diego Muñoz in Ildefonso Gutiérrez. Poročilo očeta provinciala iz leta 1591 razkriva, da je imela hiša Malat skupaj z ''Lagunoi'' 1200 oseb, samostan in cerkev. Leta 1639 je samostan v Malatu prispeval k domoljubni kampanji generalnega guvernerja Sebastiána Hurtada de Corcuere, nekdanjega guvernerja Paname, ki je pripeljal perujske vojake, pa tudi Panamce in Genovežane, da bi se borili proti muslimanskim piratom, z donacijo dveh zvonov po sedem ''arrob'' in sedem ''libr'' (približno 154 kg in 220 g). Leta 1624 je oče Juan de Guevara iz [[Andaluzija|Andaluzije]] v Španiji prinesel podobo ''Virgen de los Remedios'', za katero so rekli, da je čudežna. »Imela je graciozne poteze,« pravi sv. Avguštín, »bila je pol var visoka (417 mm) in rahlo rjava«. P. Castrova različica je drugačna: »Podobo sem videl tisočkrat,« je zapisal, »vendar se mi ni nikoli zdela rjava, temveč bela z rokami in obrazom iz bele slonovine.« Pobožnost ''Virgen de los Remedios'' je Malate naredila za znano svetišče. Ljudje so se zgrinjali k častitvi podobe, zlasti ob sobotah, ženske pa so Devici Mariji prinašale svoje dojenčke. Razen kratkega časa so Malate vedno upravljali [[avguštinci]]. Duhovnik iz Malata je od leta 1591 do 1610 služil tudi v sosednji Ermiti, saj je generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas z odobritvijo škofa Dominga de Salazarja združil obe soseski. O.P. Pasay je bil 17. maja 1863 ločen od Malata pod imenom Pineda. Malate je bil tudi kraj za rekreacijo prebivalcev obzidanega mesta in dolgo časa zbirališče plemičev, Tagalogov in njihovih kraljev, kot sta bila [[radža]] Matanda in radža Soliman. Zlahka je postal »najbolj aristokratski ''barrio'' Manile, kjer so živeli Španci in mestici«.<ref name=":0" /> === Gradnja === [[File:Church of Malate HRMC historical marker.webp|thumb|left|Zgodovinski obeležje cerkve HRMC, postavljeno leta 1937]] Leta 1591 je imel Malate le eno cerkev in en samostan. Cerkev in samostan, posvečen rojstvu Marije (Spočetju), sta bila močno poškodovana v [[potres]]u na [[Luzon]]u leta 1645. Sv. Avguštín slednjega opisuje kot »veličastno delo obokov in kamna«. Leta 1667 sta bili obe zgradbi porušeni po ukazu generalnega guvernerja Sabiniana Manriqueja de Lara zaradi grožnje, ki jo je predstavljal pirat Koxinga. Leta 1669 je oče provincial samostan v Malateu postavil pod svojo neposredno oskrbo in priorju dovolil, da za gradnjo stavb uporablja »zakladnico miloščine za mrtve«. P. Dionisio Suárez je začel graditi drugo cerkev in samostan iz opeke in kamna v letih 1677–1679. Dokončal jo je p. Pedro de Mesa leta 1680. Leta 1721 je bil samostan v propadajočem stanju, blagajna hiše pa prazna. Oče provincial je poslal okrožnico različnim razpoložljivim ministrstvom Tagalogov. Poleg tega je bil samostan oproščen obveznosti plačevanja najemnine samostanu sv. Avguštín. Zbrani denar je znašal le 400 pesov, ravno dovolj za nakup materiala. Gradbena dela so potekala zelo počasi, ker je bil prior skoraj v celoti odvisen od provincialovih sredstev. Med britansko okupacijo Manile leta 1762 so Britanci zasedli cerkev in jo spremenili v svoj sedež. Struktura je bila resno poškodovana. Ni zapisov o tem, kdo je po odhodu Britancev obnovil stavbe. [[Tajfun]] 3. junija 1868 je cerkev uničil.<ref>{{cite web |url=http://www.malatecatholicchurch.org/about.html |title=Malate Catholic Church About Us |last=McHugh |first=Kevin |location=Manila |access-date=February 16, 2018 |quote=Ko so se Britanci leta 1762 izkrcali v Manili, so cerkev postavili za svoj sedež. Popravila so bila potrebna po odhodu Britancev naslednje leto. Toda tajfun junija 1868 je nepopravljivo uničil tako cerkev kot samostan.}}</ref> Oče Francisco Cuadrado je leta 1864 zgradil tretjo cerkev, sedanjo, skoraj v celoti, razen fasade. Cuadrado, takratni župnik, je začel obnovo. »Pravični«, kot so ga imenovali njegovi župljani, je potoval po mestu in bližnjih provincah, da bi zbral potrebna sredstva. Njegova prizadevanja so se obrestovala, saj je zbral več, kot je potreboval. Tako je bil znan po tem, da je zbiral revne ribiče svoje župnije in z njimi delil svoje »prihranke«.<ref name=":0" /> Pod vodstvom p. Nicolása Dulanta, ki je bil odgovoren tudi za dokončanje zgornjega dela fasade med letoma 1894 in 1898, so potekala nekatera obnovitvena dela.<ref name=":2" /> V naslednjih desetletjih je cerkev privabljala več vernikov. Stari samostan je bil porušen leta 1929, p. Gary Cogan pa je leta 1930 zgradil novega. Eden od preostalih zvonov, razstavljenih pri vhodu v novi samostan, ima tale napis: »Nuestra Señora de los Remedios. Se fundio en 30 de Enero de 1879.« Med japonsko okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sta tako cerkev kot samostan, vključno z vsemi zapisi, zgorela, tako da sta ostala le zidova. Japonci so pred tem ugrabili očete Kellyja, Henaghana, Monaghana in Fallona ter druge župljane, a jih ni bilo nikoli več videti.<ref name="Connaughton">Connaughton, R., Pimlott, J., and Anderson, D., 1995, The Battle for Manila, London: Bloomsbury Publishing, {{ISBN|0891415785}}</ref>{{rp|145}} Proti koncu vojne leta 1945 sta bila cerkev in samostan popolnoma uničena, njihovi zapisi pa so se spremenili v pepel. [[File:05724jfMalate Church Barangays Streets Buildings Manilafvf 03.jpg|thumb|left|Spominska oznaka]] Obnovo cerkve so v 1950-ih izvedli očetje Kolumbani.<ref name=":1">{{Cite book|title = Philippine Architecture During Pre-Spanish and Spanish Periods|last = Alarcon|first = Norma|publisher = Santo Tomas University Press|year = 1991|isbn = 971-506-040-4|location = Manila}}</ref> Obnovili so streho, oltar, kupolo in transept, notranjost pa so pobarvali. Opeka in kamen zunaj sta bila leta 1978 vrnjena v prvotno barvo. 22. aprila 2023 je Filipinski narodni muzej cerkev razglasil za pomembno kulturno dediščino.<ref>{{Cite news|title=435-year-old Malate Church declared as ‘important cultural property’ |first=John Eric |last=Mendoza |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=April 24, 2023 |url=https://newsinfo.inquirer.net/1760431/435-year-old-malate-church-declared-as-important-cultural-property |access-date=April 24, 2023}}</ref> == Arhitektura == Cerkev v Malate je ena od le dveh cerkva v državi z zavitimi stebri in fasado, ki je dejansko retablo tipa, druga pa je frančiškanska cerkev Daraga v Albayu. Če je bila Santa Ana poletno letovišče ob reki Pasig od 17. do 19. stoletja, je bila Malate njen dvojnik ob Manilskem zalivu. Obmorske vile so kraj polepšale, saj je nastalo praktično univerzitetno mesto, s kolidžem sv. Scholastice in kolidžem De La Salle na jugu, Univerzo na Filipinih in občinskim Ateneo na ulici Padre Faura na severu ter nekaterimi drugimi zasebnimi šolami znotraj meja soseske.<ref name=":2" /> Cerkev v Malate je veljala za nevarno trdnjavo, če bi jo zavzele sovražne sile, saj so lahko kamnite cerkve zunaj [[Intramuros]]a priročno krinko. Ko so Britanci leta 1762 zasedli Manilo, so delovali iz cerkvenega stolpa in Manila je bila nato izropana. === Zunanjost === [[File:Malate Church, Manila, Mar 2024 (2).jpg|thumb]] Prepletata se muslimansko oblikovanje in mehiški barok. Neki pisec pravi: »Pomen cerkve Malate leži v zasnovi fasade.« Sopostavitev mehiškega baroka in muslimanskega oblikovanja je privedla do zanimivega kolonialnega sloga, »mudejarisimo filipinski«, je zapisala Alice Coseteng v svoji knjigi Španske cerkve na Filipinih.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|url = https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City}}</ref><ref name="Coseteng">[https://books.google.com.ph/books?redir_esc=y&id=zjxFXwAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Mexican+Baroque+Malate Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)]</ref> Osrednje, pravokotno telo tristopenjske fasade obdajata dva štrleča valjasta [[opornik]]a, oblikovana v napol vgrajene šestkotne oblike, pretvorjena iz [[zvonik]]ov, pri čemer je tretja raven zvonika. Okraski na kamniti površini so vdelani v naravno površino, zaradi česar se zdi, kot da bi se ornamentika pojavila na površini kot celosten del zasnove. Avguštinski simbol, goreče srce, je vklesan na obeh straneh vhoda. Zvonovi visijo z zgornjega dela sedanjih opornikov. Iluzijo trdnosti in višine ustvarjajo zaviti stebri, priljubljena značilnost mehiškega baroka, ki se pogosto uporablja v [[retabel|retablih]], redko pa na fasadah. Kombinacija romanskih stebrov v prvem nadstropju, zavitih stebrov v drugem in slepih balustrov je očitno baročna. Preprost [[pediment]] nakazuje renesančni slog arhitekture. Zasnova cerkvene fasade je nenavadna z uporabo trilistnih slepih lokov, ki jasno kažejo na mavrski vpliv. Veliko odprtino spodnjega nadstropja uravnotežijo slepe trilistne odprtine drugega in polkrožna niša tretjega. Po nivojih so kot venci razporejeni diamantni in pravokotni vzorci ter plitev, ornamentalni relief, ki nakazuje na islamsko umetnost. Nekaj ​​odprtin nakazuje na masivnost, medtem ko zvoniki dajejo vtis trdnosti in moči, saj »stiskajo« srednji del fasade. === Notranjost === Nad glavnim oltarjem je majhen kip Gospe Remedioske, ki so ga leta 1624 prinesli iz Španije. Ta podoba je priljubljena pri materah, ki imajo bolne otroke; svojo predanost izkazujejo s prižiganjem posebnih sveč in zasebnimi prošnjami k Devici. <gallery widths="175px" heights="175px"> File:Malate Church Interior, Manila, Mar 2024.jpg|Notranjost leta 2024 File:MalateChurchjf0846_14.JPG|{{lang|es|Nuestra Señora de Remedios}} File:Malatechurchjf0906 02.JPG|Svetišče </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|http://www.malatecatholicchurch.org/}} * {{Facebook|MalateCatholicChurch}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1864]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] rpiu60mx6lnyosoke9kbotk8jn439eg 6742692 6742685 2026-08-25T20:46:47Z A09 188929 slog, par ponesrečenih prevodov, {{lektura}}, definitivno pa ne "od Zdravil" 6742692 wikitext text/x-wiki {{lektura}} {{Infobox church | name = Cerkev Matere Božje od zdravja | fullname = | other name = | native_name = {{unbulleted list|{{native name|es|Iglesia Parroquial de Malate}}|{{native name|es|Parroquia Nuestra Señora de los Remedios}}}} | native_name_lang = es | image = Malate_Church_2024.jpg | image_size = | caption = Cerkev februarja 2024 | pushpin map = | pushpin_label_position = left | pushpin relief = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|14.569326|N|120.984742|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Malate, [[Manila]] | country = Filipini | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous_denomination = | tradition = | religious_institute = Misijonarsko združenje sv. Kolumbana | churchmanship = | website = {{URL|malatecatholicchurch.org/|Malate Church}} | former_name = | founded = 1588 | founder = | dedication = Nuestra Señora de los Remedios | dedicated = 1624 | consecrated = | events = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Pomembna kulturna dobrina | designated = 22 april 2023 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[Baročna arhitektura]]<br>Neo [[Mudéjar]] | years built = | groundbreaking = | completed = 1864 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = kamen, pesek, gramoz, cement, malta, jeklo | parish = Matera Božja od zdravja | deanery = Nuestra Señora de Guia<ref>{{cite web|url=https://www.rcam.org/our-parishes/vicariate-of-nuestra-senora-de-guia/|title=Vicariate of Nuestra Senora de Guia|website=Roman Catholic Archdiocese of Manila|access-date=February 26, 2021}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Manila | metropolis = | diocese = | archbishop = Jose Advincula | embedded = }} '''Cerkev Matere Božje od zdravja''' ({{langx|fil|Parokya ng Mahal na Birhen ng mga Remedios}}, {{langx|fil|Simbahan ng Malate}}; {{langx|es|Iglesia de Malate}}) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[župnijska cerkev]] v okrožju Malate v mestu [[Manila]] na [[Filipini]]h. Je pod jurisdikcijo nadškofije Manila. Ta cerkev v mehiškem [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] gleda na trg Plaza Rajah Sulajman in na [[Manilski zaliv]]. Cerkev je posvečena Materi Božji od zdravja, tudi priprošnjici med porodom.<ref>{{Cite web|title=Malate Church |url=http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |website=Yahoo Travel |date=July 7, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221093708/http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |archive-date=February 21, 2007}}</ref> Na glavnem oltarju je kip Device Marije, ki je bil leta 1624 pripeljan iz Španije. Cerkev je župnijska cerkve istoimenske župnije. == Zgodovina == === Ustanovitev === [[File:View of Malate Church in 1831.jpg|thumb|left|''Pogled na cerkev v Malatu leta 1831'', kot jo je videl francoski kapitan Cyrille Pierre Théodore Laplace]] Avguštinski kapitelj, ustanovljen 18. septembra 1581, je v upravo sprejel redovno hišo ''Lagunoi'' s patrocinijem Brezmadežnega spočetja. Na kapitlju dne 17. maja 1590 so bili trije rezidenčni duhovniki samostana sv. Avguština v Manili zadolženi za oskrbo domačinov v Malatu; to so bili patri Alfonso de Castro, Diego Muñoz in Ildefonso Gutiérrez. Poročilo patra provinciala iz leta 1591 razkriva, da je imela redovni hiša v oskrbi 1200 oseb, samostan in cerkev. Leta 1639 je samostan v Malatu prispeval k domoljubni kampanji generalnega guvernerja Sebastiána Hurtada de Corcuere, nekdanjega guvernerja Paname, ki je pripeljal perujske vojake, pa tudi Panamce in Genovežane, da bi se borili proti muslimanskim piratom, z donacijo dveh zvonov po sedem arrob in sedem liber (približno 154 kg in 220 g). Leta 1624 je oče Juan de Guevara iz [[Andaluzija|Andaluzije]] v Španiji prinesel podobo ''Virgen de los Remedios'', za katero so rekli, da je čudežna. »Imela je graciozne poteze,« pravi sv. Avguštín, »bila je pol var visoka (417 mm) in rahlo rjava«. P. Castrova različica je drugačna: »Podobo sem videl tisočkrat,« je zapisal, »vendar se mi ni nikoli zdela rjava, temveč bela z rokami in obrazom iz bele slonovine.« Pobožnost ''Virgen de los Remedios'' je Malate naredila za znano svetišče. Ljudje so se zgrinjali k častitvi podobe, zlasti ob sobotah, ženske pa so Devici Mariji prinašale svoje dojenčke. Razen kratkega časa so Malate vedno upravljali [[avguštinci]]. Duhovnik iz Malata je od leta 1591 do 1610 služil tudi v sosednji Ermiti, saj je generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas z odobritvijo škofa Dominga de Salazarja združil obe soseski. O.P. Pasay je bil 17. maja 1863 ločen od Malata pod imenom Pineda. Malate je bil tudi kraj za rekreacijo prebivalcev obzidanega mesta in dolgo časa zbirališče plemičev, Tagalogov in njihovih kraljev, kot sta bila [[radža]] Matanda in radža Soliman. Zlahka je postal »najbolj aristokratski ''barrio'' Manile, kjer so živeli Španci in mestici«.<ref name=":0" /> === Gradnja === [[File:Church of Malate HRMC historical marker.webp|thumb|left|Zgodovinski obeležje cerkve HRMC, postavljeno leta 1937]] Leta 1591 je imel Malate le eno cerkev in en samostan. Cerkev in samostan, posvečen rojstvu Marije (Spočetju), sta bila močno poškodovana v [[potres]]u na [[Luzon]]u leta 1645. Sv. Avguštín slednjega opisuje kot »veličastno delo obokov in kamna«. Leta 1667 sta bili obe zgradbi porušeni po ukazu generalnega guvernerja Sabiniana Manriqueja de Lara zaradi grožnje, ki jo je predstavljal pirat Koxinga. Leta 1669 je oče provincial samostan v Malateu postavil pod svojo neposredno oskrbo in priorju dovolil, da za gradnjo stavb uporablja »zakladnico miloščine za mrtve«. P. Dionisio Suárez je začel graditi drugo cerkev in samostan iz opeke in kamna v letih 1677–1679. Dokončal jo je p. Pedro de Mesa leta 1680. Leta 1721 je bil samostan v propadajočem stanju, blagajna hiše pa prazna. Oče provincial je poslal okrožnico različnim razpoložljivim ministrstvom Tagalogov. Poleg tega je bil samostan oproščen obveznosti plačevanja najemnine samostanu sv. Avguštín. Zbrani denar je znašal le 400 pesov, ravno dovolj za nakup materiala. Gradbena dela so potekala zelo počasi, ker je bil prior skoraj v celoti odvisen od provincialovih sredstev. Med britansko okupacijo Manile leta 1762 so Britanci zasedli cerkev in jo spremenili v svoj sedež. Struktura je bila resno poškodovana. Ni zapisov o tem, kdo je po odhodu Britancev obnovil stavbe. [[Tajfun]] 3. junija 1868 je cerkev uničil.<ref>{{cite web |url=http://www.malatecatholicchurch.org/about.html |title=Malate Catholic Church About Us |last=McHugh |first=Kevin |location=Manila |access-date=February 16, 2018 |quote=Ko so se Britanci leta 1762 izkrcali v Manili, so cerkev postavili za svoj sedež. Popravila so bila potrebna po odhodu Britancev naslednje leto. Toda tajfun junija 1868 je nepopravljivo uničil tako cerkev kot samostan.}}</ref> Oče Francisco Cuadrado je leta 1864 zgradil tretjo cerkev, sedanjo, skoraj v celoti, razen fasade. Cuadrado, takratni župnik, je začel obnovo. »Pravični«, kot so ga imenovali njegovi župljani, je potoval po mestu in bližnjih provincah, da bi zbral potrebna sredstva. Njegova prizadevanja so se obrestovala, saj je zbral več, kot je potreboval. Tako je bil znan po tem, da je zbiral revne ribiče svoje župnije in z njimi delil svoje »prihranke«.<ref name=":0" /> Pod vodstvom p. Nicolása Dulanta, ki je bil odgovoren tudi za dokončanje zgornjega dela fasade med letoma 1894 in 1898, so potekala nekatera obnovitvena dela.<ref name=":2" /> V naslednjih desetletjih je cerkev privabljala več vernikov. Stari samostan je bil porušen leta 1929, p. Gary Cogan pa je leta 1930 zgradil novega. Eden od preostalih zvonov, razstavljenih pri vhodu v novi samostan, ima tale napis: »Nuestra Señora de los Remedios. Se fundio en 30 de Enero de 1879.« Med japonsko okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sta tako cerkev kot samostan, vključno z vsemi zapisi, zgorela, tako da sta ostala le zidova. Japonci so pred tem ugrabili očete Kellyja, Henaghana, Monaghana in Fallona ter druge župljane, a jih ni bilo nikoli več videti.<ref name="Connaughton">Connaughton, R., Pimlott, J., and Anderson, D., 1995, The Battle for Manila, London: Bloomsbury Publishing, {{ISBN|0891415785}}</ref>{{rp|145}} Proti koncu vojne leta 1945 sta bila cerkev in samostan popolnoma uničena, njihovi zapisi pa so se spremenili v pepel. [[File:05724jfMalate Church Barangays Streets Buildings Manilafvf 03.jpg|thumb|left|Spominska oznaka]] Obnovo cerkve so v 1950-ih izvedli očetje Kolumbani.<ref name=":1">{{Cite book|title = Philippine Architecture During Pre-Spanish and Spanish Periods|last = Alarcon|first = Norma|publisher = Santo Tomas University Press|year = 1991|isbn = 971-506-040-4|location = Manila}}</ref> Obnovili so streho, oltar, kupolo in transept, notranjost pa so pobarvali. Opeka in kamen zunaj sta bila leta 1978 vrnjena v prvotno barvo. 22. aprila 2023 je Filipinski narodni muzej cerkev razglasil za pomembno kulturno dediščino.<ref>{{Cite news|title=435-year-old Malate Church declared as ‘important cultural property’ |first=John Eric |last=Mendoza |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=April 24, 2023 |url=https://newsinfo.inquirer.net/1760431/435-year-old-malate-church-declared-as-important-cultural-property |access-date=April 24, 2023}}</ref> == Arhitektura == Cerkev v Malate je ena od le dveh cerkva v državi z zavitimi stebri in fasado, ki je dejansko retablo tipa, druga pa je frančiškanska cerkev Daraga v Albayu. Če je bila Santa Ana poletno letovišče ob reki Pasig od 17. do 19. stoletja, je bila Malate njen dvojnik ob Manilskem zalivu. Obmorske vile so kraj polepšale, saj je nastalo praktično univerzitetno mesto, s kolidžem sv. Scholastice in kolidžem De La Salle na jugu, Univerzo na Filipinih in občinskim Ateneo na ulici Padre Faura na severu ter nekaterimi drugimi zasebnimi šolami znotraj meja soseske.<ref name=":2" /> Cerkev v Malate je veljala za nevarno trdnjavo, če bi jo zavzele sovražne sile, saj so lahko kamnite cerkve zunaj [[Intramuros]]a priročno krinko. Ko so Britanci leta 1762 zasedli Manilo, so delovali iz cerkvenega stolpa in Manila je bila nato izropana. === Zunanjost === [[File:Malate Church, Manila, Mar 2024 (2).jpg|thumb]] Prepletata se muslimansko oblikovanje in mehiški barok. Neki pisec pravi: »Pomen cerkve Malate leži v zasnovi fasade.« Sopostavitev mehiškega baroka in muslimanskega oblikovanja je privedla do zanimivega kolonialnega sloga, »mudejarisimo filipinski«, je zapisala Alice Coseteng v svoji knjigi Španske cerkve na Filipinih.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|url = https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City}}</ref><ref name="Coseteng">[https://books.google.com.ph/books?redir_esc=y&id=zjxFXwAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Mexican+Baroque+Malate Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)]</ref> Osrednje, pravokotno telo tristopenjske fasade obdajata dva štrleča valjasta [[opornik]]a, oblikovana v napol vgrajene šestkotne oblike, pretvorjena iz [[zvonik]]ov, pri čemer je tretja raven zvonika. Okraski na kamniti površini so vdelani v naravno površino, zaradi česar se zdi, kot da bi se ornamentika pojavila na površini kot celosten del zasnove. Avguštinski simbol, goreče srce, je vklesan na obeh straneh vhoda. Zvonovi visijo z zgornjega dela sedanjih opornikov. Iluzijo trdnosti in višine ustvarjajo zaviti stebri, priljubljena značilnost mehiškega baroka, ki se pogosto uporablja v [[retabel|retablih]], redko pa na fasadah. Kombinacija romanskih stebrov v prvem nadstropju, zavitih stebrov v drugem in slepih balustrov je očitno baročna. Preprost [[pediment]] nakazuje renesančni slog arhitekture. Zasnova cerkvene fasade je nenavadna z uporabo trilistnih slepih lokov, ki jasno kažejo na mavrski vpliv. Veliko odprtino spodnjega nadstropja uravnotežijo slepe trilistne odprtine drugega in polkrožna niša tretjega. Po nivojih so kot venci razporejeni diamantni in pravokotni vzorci ter plitev, ornamentalni relief, ki nakazuje na islamsko umetnost. Nekaj ​​odprtin nakazuje na masivnost, medtem ko zvoniki dajejo vtis trdnosti in moči, saj »stiskajo« srednji del fasade. === Notranjost === Nad glavnim oltarjem je majhen kip Gospe Remedioske, ki so ga leta 1624 prinesli iz Španije. Ta podoba je priljubljena pri materah, ki imajo bolne otroke; svojo predanost izkazujejo s prižiganjem posebnih sveč in zasebnimi prošnjami k Devici. <gallery widths="175px" heights="175px"> File:Malate Church Interior, Manila, Mar 2024.jpg|Notranjost leta 2024 File:MalateChurchjf0846_14.JPG|{{lang|es|Nuestra Señora de Remedios}} File:Malatechurchjf0906 02.JPG|Svetišče </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|http://www.malatecatholicchurch.org/}} * {{Facebook|MalateCatholicChurch}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1864]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] d8jfr585suz7vx2g7ufwv2s21aamg5t 6742934 6742692 2026-08-26T11:14:24Z Ljuba24b 92351 popravljeno 6742934 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev Matere Božje od zdravja | fullname = | other name = | native_name = {{unbulleted list|{{native name|es|Iglesia Parroquial de Malate}}|{{native name|es|Parroquia Nuestra Señora de los Remedios}}}} | native_name_lang = es | image = Malate_Church_2024.jpg | image_size = | caption = Cerkev februarja 2024 | pushpin map = | pushpin_label_position = left | pushpin relief = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|14.569326|N|120.984742|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Malate, [[Manila]] | country = Filipini | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous_denomination = | tradition = | religious_institute = Misijonarsko združenje sv. Kolumbana | churchmanship = | website = {{URL|malatecatholicchurch.org/|Malate Church}} | former_name = | founded = 1588 | founder = | dedication = Nuestra Señora de los Remedios | dedicated = 1624 | consecrated = | events = | status = [[Župnijska cerkev]] | functional status = Aktivna | heritage designation = Pomembna kulturna dobrina | designated = 22 april 2023 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[Baročna arhitektura]]<br>Neo [[Mudéjar]] | years built = | groundbreaking = | completed = 1864 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = kamen, pesek, gramoz, cement, malta, jeklo | parish = Matera Božja od zdravja | deanery = Nuestra Señora de Guia<ref>{{cite web|url=https://www.rcam.org/our-parishes/vicariate-of-nuestra-senora-de-guia/|title=Vicariate of Nuestra Senora de Guia|website=Roman Catholic Archdiocese of Manila|access-date=February 26, 2021}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Manila | metropolis = | diocese = | archbishop = Jose Advincula | embedded = }} '''Cerkev Matere Božje od zdravja''' ({{langx|fil|Parokya ng Mahal na Birhen ng mga Remedios}}, {{langx|fil|Simbahan ng Malate}}; {{langx|es|Iglesia de Malate}}) je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[župnijska cerkev]] v okrožju Malate v mestu [[Manila]] na [[Filipini]]h. Je pod jurisdikcijo nadškofije Manila. Ta cerkev v mehiškem [[baročna arhitektura|baročnem slogu]] gleda na trg Plaza Rajah Sulajman in na [[Manilski zaliv]]. Cerkev je posvečena Materi Božji od zdravja, tudi priprošnjici med porodom.<ref>{{Cite web|title=Malate Church |url=http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |website=Yahoo Travel |date=July 7, 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070221093708/http://travel.yahoo.com/p-travelguide-2767573-malate_church_manila-i |archive-date=February 21, 2007}}</ref> Na glavnem oltarju je kip Device Marije, ki je bil leta 1624 pripeljan iz Španije. == Zgodovina == === Ustanovitev === [[File:View of Malate Church in 1831.jpg|thumb|left|''Pogled na cerkev v okrožju Malate leta 1831'', kot jo je videl francoski kapitan Cyrille Pierre Théodore Laplace]] Avguštinski kapitelj, ustanovljen 18. septembra 1581, je v upravo sprejel redovno hišo ''Lagunoi'' s patrocinijem Brezmadežnega spočetja. V kapitlju so bili dne 17. maja 1590 trije rezidenčni duhovniki samostana sv. Avguština iz Manile zadolženi za oskrbo domačinov v Malatu; to so bili patri Alfonso de Castro, Diego Muñoz in Ildefonso Gutiérrez. Poročilo patra provinciala iz leta 1591 razkriva, da je imela redovna hiša v oskrbi 1200 oseb, samostan in cerkev. Leta 1639 je samostan v Malatu prispeval k domoljubni kampanji generalnega guvernerja Sebastiána Hurtada de Corcuere, nekdanjega guvernerja Paname, ki je pripeljal perujske vojake, pa tudi Panamce in Genovežane, da bi se borili proti muslimanskim piratom, donacijo dveh zvonov po sedem ''arrob'' in sedem ''liber'' (približno 154 kg in 220 g). Leta 1624 je oče Juan de Guevara iz [[Andaluzija|Andaluzije]] v Španiji prinesel podobo ''Virgen de los Remedios'', za katero so rekli, da je čudežna. »Imela je graciozne poteze«, pravi sv. Avguštín, »bila je pol ''var'' visoka (417 mm) in rahlo rjava«. P. Castrova različica je drugačna: »Podobo sem videl tisočkrat«, je zapisal, »vendar se mi ni nikoli zdela rjava, temveč bela z rokami in obrazom iz bele slonovine«. Pobožnost ''Virgen de los Remedios'' je okrožje Malate naredila za znano svetišče. Ljudje so se zgrinjali k častitvi podobe, zlasti ob sobotah, ženske pa so Devici Mariji prinašale svoje dojenčke. Razen kratkega obdobja so cerkev vedno upravljali [[avguštinci]]. Duhovnik iz Malata je od leta 1591 do 1610 služil tudi v sosednji Ermiti, saj je generalni guverner Gómez Pérez Dasmariñas z odobritvijo škofa Dominga de Salazarja združil obe soseski. O.P. Pasay je bil 17. maja 1863 ločen od Malata pod imenom Pineda. Malate je bil tudi kraj za rekreacijo prebivalcev obzidanega mesta in dolgo časa zbirališče plemičev, Tagalogov in njihovih kraljev, kot sta bila [[radža]] Matanda in radža Soliman. Zlahka je postal »najbolj aristokratski ''barrio'' Manile, kjer so živeli Španci in mestici«.<ref name=":0" /> === Gradnja === [[File:Church of Malate HRMC historical marker.webp|thumb|left|Zgodovinski obeležje cerkve HRMC, postavljeno leta 1937]] Leta 1591 je imelo okrožje Malate le eno cerkev in en samostan. Posvečena rojstvu Marije, sta bila močno poškodovana v [[potres]]u na [[Luzon]]u leta 1645. Sv. Avguštín slednjega opisuje kot »veličastno delo obokov in kamna«. Leta 1667 sta bili obe stavbi porušeni na ukaz generalnega guvernerja Sabiniana Manriqueja de Lara zaradi grožnje, ki jo je predstavljal pirat Koxinga. Leta 1669 je oče provincial samostan v Malatu postavil pod svojo neposredno oskrbo in priorju dovolil, da za gradnjo stavb uporablja »zakladnico miloščine za mrtve«. P. Dionisio Suárez je začel graditi drugo cerkev in samostan iz opeke in kamna v letih 1677–1679. Dokončal jo je p. Pedro de Mesa leta 1680. Leta 1721 je bil samostan v propadajočem stanju, blagajna hiše pa prazna. Oče provincial je poslal okrožnico različnim razpoložljivim ministrstvom Tagalogov. Poleg tega je bil samostan oproščen obveznosti plačevanja najemnine samostanu sv. Avguštína. Zbrani denar je znašal le 400 pesov, ravno dovolj za nakup materiala. Gradbena dela so potekala zelo počasi, ker je bil prior skoraj v celoti odvisen od provincialovih sredstev. Med britansko okupacijo Manile leta 1762 so Britanci zasedli cerkev in jo spremenili v svoj sedež. Struktura je bila resno poškodovana. Ni zapisov o tem, kdo je po odhodu Britancev obnovil stavbe. Cerkev je 3. junija 1868 uničil [[tajfun]].<ref>{{cite web |url=http://www.malatecatholicchurch.org/about.html |title=Malate Catholic Church About Us |last=McHugh |first=Kevin |location=Manila |access-date=February 16, 2018 |quote=Ko so se Britanci leta 1762 izkrcali v Manili, so cerkev postavili za svoj sedež. Popravila so bila potrebna po odhodu Britancev naslednje leto. Toda tajfun junija 1868 je nepopravljivo uničil tako cerkev kot samostan.}}</ref> Oče Francisco Cuadrado je leta 1864 skoraj v celoti zgradil tretjo cerkev, sedanjo, razen fasade. Cuadrado, takratni župnik, je začel obnovo. »Pravični«, kot so ga imenovali njegovi župljani, je potoval po mestu in bližnjih provincah, da bi zbral potrebna sredstva. Njegova prizadevanja so se obrestovala, saj je zbral več, kot je potreboval. Tako je bil znan po tem, da je zbiral revne ribiče svoje župnije in z njimi delil svoje »prihranke«.<ref name=":0" /> Pod vodstvom p. Nicolása Dulanta, ki je bil odgovoren tudi za dokončanje zgornjega dela fasade med letoma 1894 in 1898, so potekala nekatera obnovitvena dela.<ref name=":2" /> V naslednjih desetletjih je cerkev privabljala več vernikov. Leta 1929 je bil porušen stari samostan, p. Gary Cogan pa je leta 1930 zgradil novega. Eden od preostalih zvonov, razstavljenih pri vhodu v novi samostan, ima tale napis: »Nuestra Señora de los Remedios. Se fundio en 30 de Enero de 1879.« Med japonsko okupacijo v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sta tako cerkev kot samostan, vključno z vsemi zapisi, zgorela, tako da so ostali le zidovi. Japonci so pred tem ugrabili očete Kellyja, Henaghana, Monaghana in Fallona ter druge župljane, in jih ni bilo nikoli več videti.<ref name="Connaughton">Connaughton, R., Pimlott, J., and Anderson, D., 1995, The Battle for Manila, London: Bloomsbury Publishing, {{ISBN|0891415785}}</ref>{{rp|145}} Proti koncu vojne leta 1945 sta bila cerkev in samostan popolnoma uničena, zapisi pa so se spremenili v pepel. [[File:05724jfMalate Church Barangays Streets Buildings Manilafvf 03.jpg|thumb|left|Spominska oznaka]] Obnovo cerkve so v 1950-ih izvedli očetje Kolumbani.<ref name=":1">{{Cite book|title = Philippine Architecture During Pre-Spanish and Spanish Periods|last = Alarcon|first = Norma|publisher = Santo Tomas University Press|year = 1991|isbn = 971-506-040-4|location = Manila}}</ref> Obnovili so streho, oltar, kupolo in transept, notranjost pa so pobarvali. Opeka in kamen zunaj sta bila leta 1978 vrnjena v prvotno stanje. 22. aprila 2023 je Filipinski narodni muzej cerkev razglasil za pomembno kulturno dediščino.<ref>{{Cite news|title=435-year-old Malate Church declared as ‘important cultural property’ |first=John Eric |last=Mendoza |newspaper=Philippine Daily Inquirer |date=April 24, 2023 |url=https://newsinfo.inquirer.net/1760431/435-year-old-malate-church-declared-as-important-cultural-property |access-date=April 24, 2023}}</ref> == Arhitektura == Cerkev Matere Božje od zdravja v Malate je ena od le dveh cerkva v državi z zavitimi stebri in fasado, ki je dejansko tipa [[retabel]], druga je frančiškanska cerkev Daraga v Albayu. Če je bila Santa Ana poletno letovišče ob reki Pasig od 17. do 19. stoletja, je bil Malate njen dvojnik ob Manilskem zalivu. Obmorske vile so kraj polepšale, nastalo je univerzitetno mesto, s kolidžem sv. Scholastice in kolidžem De La Salle na jugu, Univerzo na Filipinih in občinskim Ateneo na ulici Padre Faura na severu ter nekaterimi drugimi zasebnimi šolami znotraj meja soseske.<ref name=":2" /> Cerkev v Malate je veljala za nevarno trdnjavo, če bi jo zavzele sovražne sile, saj so bile kamnite cerkve zunaj [[Intramuros]]a priročna krinka. Ko so Britanci leta 1762 zasedli Manilo, so delovali iz cerkvenega stolpa in Manila je bila nato izropana. === Zunanjost === [[File:Malate Church, Manila, Mar 2024 (2).jpg|thumb]] Prepletata se muslimansko oblikovanje in mehiški barok. Neki pisec pravi: »Pomen cerkve v Malate leži v zasnovi fasade«. Sopostavitev mehiškega baroka in muslimanskega oblikovanja je privedla do zanimivega kolonialnega sloga, ''filipinski mudejarisimo'', je zapisala Alice Coseteng v svoji knjigi ''Španske cerkve na Filipinih''.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Cite book|title = Arkitekturang Filipino: A History of Architecture and Urbanism in the Philippines|url = https://archive.org/details/arkitekturangfil0000lico|last = Lico|first = Gerard|publisher = The University of the Philippines Press|year = 2008|isbn = 978-971-542-579-7|location = Quezon City}}</ref><ref name="Coseteng">[https://books.google.com.ph/books?redir_esc=y&id=zjxFXwAACAAJ&focus=searchwithinvolume&q=Mexican+Baroque+Malate Spanish Churches in the Philippines By Alice M. L. Coseteng UNESCO National Commission of the Philippines, 1972. (Page 59)]</ref> Osrednje, pravokotno telo tristopenjske fasade obdajata dva štrleča valjasta [[opornik]]a, oblikovana v napol vgrajene šestkotne oblike, pretvorjena iz [[zvonik]]ov, pri čemer je tretja raven zvonik. Okraski na kamniti površini so vdelani v naravno površino, zaradi česar se zdi, kot da bi se ornamentika pojavila na površini kot celosten del zasnove. Avguštinski simbol, goreče srce, je vklesan na obeh straneh vhoda. Zvonovi visijo z zgornjega dela sedanjih opornikov. Iluzijo trdnosti in višine ustvarjajo zaviti stebri, priljubljena značilnost mehiškega baroka, ki se pogosto uporablja v [[retabel|retablih]], redko pa na fasadah. Kombinacija romanskih stebrov v prvem nadstropju, zavitih stebrov v drugem in slepih balustrov je očitno baročna. Preprost [[pediment]] nakazuje renesančni slog arhitekture. Zasnova cerkvene fasade je nenavadna z uporabo trilistnih slepih lokov, ki jasno kažejo na mavrski vpliv. Veliko odprtino spodnjega nadstropja uravnotežijo slepe trilistne odprtine drugega in polkrožna niša tretjega. Po nivojih so kot venci razporejeni diamantni in pravokotni vzorci ter plitev, ornamentalni relief, ki nakazuje na islamsko umetnost. Nekaj ​​odprtin nakazuje na masivnost, medtem ko zvoniki dajejo vtis trdnosti in moči, saj »stiskajo« srednji del fasade. === Notranjost === Nad glavnim oltarjem je majhen kip Gospe Remedioske, ki so ga leta 1624 prinesli iz Španije. Ta podoba je priljubljena pri materah, ki imajo bolne otroke; svojo predanost izkazujejo s prižiganjem posebnih sveč in zasebnimi prošnjami k Devici. <gallery widths="175px" heights="175px"> File:Malate Church Interior, Manila, Mar 2024.jpg|Notranjost leta 2024 File:MalateChurchjf0846_14.JPG|{{lang|es|Nuestra Señora de Remedios}} File:Malatechurchjf0906 02.JPG|Svetišče </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Official website|http://www.malatecatholicchurch.org/}} * {{Facebook|MalateCatholicChurch}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1864]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1588]] 8zedofd4wqrsj94167nd8uh6b14i0d0 0 607146 6742899 6737218 2026-08-26T10:29:58Z A09 188929 slog 6742899 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum | name = Narodni muzejski kompleks | native_name = | native_name_lang = | logo = | logo_upright = | logo_caption = | image = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1; | perrow = 1/2 | image1 = National Museum of Fine Arts (Manila, 2024) (digitally altered to remove Torre de Manila).jpg | image2 = National Museum of Anthropology (Ermita, Manila)(06-30-2024).jpg | image3 = National Museum of Natural History (Ermita, Manila)(06-30-2024).jpg }} | image_size = | image_upright = | caption = Trije muzeji kompleksa leta 2024: Narodni muzej likovne umetnosti (zgoraj), Antropologije (spodaj levo), Prirodoslovni muzej (spodaj desno) | pushpin_map = | pushpin_relief = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | pushpin_label = | coordinates = {{coord|14.585|N|120.981|E|dim:30_region:PH_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | former_name = | established = 1998 | dissolved = | location = [[Manila]], [[Filipini]] | type = komplek narodnih muzejev | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = | president = | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = Narodni muzej Filipinov | employees = | parking = | website = | network = | embedded = }} '''Narodni muzejski kompleks v Manili''' je sklop muzejskih poslopij Narodnega muzeja Filipinov v [[Manila|Manili]], večina katerih stoji na območju Rizalovega parka. == Ozadje == Narodni muzejski kompleks je skupno poimenovanje za osrednje muzeje Narodnega muzeja Filipinov v skladu z Zakonom št. 8492, znanim tudi kot ''Zakon o narodnem muzeju'' iz leta 1998. Stavba Izvršne hiše (znana tudi kot Stara kongresna stavba), stavba Ministrstva za finance in stavba Ministrstva za turizem vzdolž krožišča Agrifina v Rizalovem parku so rezervirane kot stalna in izključna lokacija Narodnega muzeja.<ref name="RA 8492">{{cite web |url=https://www.lawphil.net/statutes/repacts/ra1998/ra_8492_1998.html |title=AN ACT ESTABLISHING A NATIONAL MUSEUM SYSTEM, PROVIDING FOR ITS PERMANENT HOME AND FOR OTHER PURPOSES |publisher=The LawPhil Project: Arellano Law Foundation |date= |access-date=July 14, 2018 }}</ref> Narodni planetarij, ki je prav tako na območju Rizalovega parka in ga od leta 1975 upravlja Narodni muzej, je bil vključen v kompleks na podlagi Zakona št. 11333.<ref name="RA11333">{{cite web |url=https://www.officialgazette.gov.ph/downloads/2019/04apr/20190426-RA-11333-RRD.pdf |title=Republic Act No. 11333 |publisher=Official Gazette of the Republic of the Philippines |date=July 16, 2019 |access-date=July 22, 2019 }}</ref> Stavbe, imenovane v Zakonu št. 8492, bi bile preurejene v ločene muzeje. Za upravljanje in razvoj kompleksa je odgovoren Narodni muzej Filipinov, krovna muzejska vladna ustanova.<ref>{{cite web |url=https://www.abs-cbn.com/life/07/16/19/duterte-signs-law-strengthening-national-museum |title=Duterte Signs Law Strengthening National Museum |publisher=ABS-CBN-News |author=Merez, Arianne |date=July 16, 2019 |access-date=July 22, 2019 }}</ref> == Značilnosti == === Institucije === {| class="wikitable" |- !colspan=2|Ustanova !Poslopje !Otvoritev |- | [[Narodni muzej likovnih umetnosti, Manila|Narodni muzej likovnih umetnosti]] || [[File:04762jfNational Museum of the Philippines Ermita Manilafvf 07.jpg|120px]] || Izvršna hiša (Kongresna/Zakonodajna stavba) || 2000 | |- | [[Narodni muzej antropologije, Manila|Narodni muzej antropologije]] || [[File:Pic_stock-geo_ph-mm-manila-ermita-rizal_park-old_finance_bldg._(national_museum_annex)_(2014)_a0001.JPG|120px]] || DStavba Ministrstva za finance || 1998 |- | [[Narodni muzej naravne zgodovine, Manila|Narodni muzej naravne zgodovine]] || [[File:National_Museum_of_National_History_(Manila)_in_2019.jpg|120px]] || Stavba Ministrstva za turizem (stavba za kmetijstvo in trgovino) || 2017 |- | [[Nacionalni planetarij, Manila|Nacionalni planetarij]] || [[File:02594jfManila_Ermita_Planetarium_Rizal_Park_Padre_Burgos_Streets_Buildings_Landmarksfvf_15.jpg|120px]] || {{N/A}} || 1975 (sedaj zaprt) |} === Spomeniki === * '''Spomenik Gomburza''': Spomenik Gomburza, ki ga je izdelal Solomon Saprid, nasproti izvršne stavbe, bo vzdrževal Narodni muzej. * '''Stražar svobode''' (spomenik Lapu-Lapu): Stražar svobode ali spomenik Lapu-Lapu, ki ga je izdelal Juan Sajid Imao v sedanjem krogu Agrifina, prav tako vzdržuje Narodni muzej. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|National Museum Complex (Manila)}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Manili]] [[Kategorija:Muzeji na Filipinih]] tgf01tvc9hooceoxznyr36tqmimofia 0 607147 6742810 6737240 2026-08-26T09:01:43Z VidicK01 193275 razširitev v okviru LV26 - stranke Kranja 6742810 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Kranj 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Kranj (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coat_of_arms_of_Kranj_(with_white_outline).svg|50px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Matjaž Rakovec]] | before_party = [[Socialni demokrati|SD]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Kranj 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Kranj|župana]] ter članov mestnega sveta, ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Kranj|Mestni občini Kranj]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal lokalne volitve. Za rok za začetek izvedbe volilnih opravil je določil 7. september, na ta dan bo Ministrstvo za notranje zadeve med drugim objavilo število volilnih upravičencev.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-08-15 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === 22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo Mestne občine Kranj na občnem zboru mestnega odbora stranke oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]] in predsednica MO NSi Kranj.<ref name=":0" /> 24. julija 2026 je prejela podporo strank [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], s katerima se je NSi podala že na državnozborske volitve istega leta. Irena Dolenc, predsednik MO SLS Kranj Janez Porenta ter predsednik Državnega sveta in Fokusa [[Marko Lotrič]] so tega dne podpisali tudi sporazum o oblikovanju skupne kandidatne liste za mestni svet.<ref>{{Navedi splet |last=NSi Kranj |date=2026-07-24 |title=Posnetku o podpisu SPORAZUMA O SODELOVANJU NSi, SLS in FOKUS Marka Lotriča smo dodali zvok. |url=https://www.facebook.com/reel/1243023597872663 |access-date=2026-08-15 |website=Facebook}}</ref> Aktualni župan [[Matjaž Rakovec]] je zanimanje za tretji mandat izrazil 4. decembra 2025 ter vnovično kandidaturo za medije potrdil v maju 2026.<ref name=":1" /> Ob tem je napovedal nadaljevanje investicijskih projektov iz drugega mandata ter izpostavil usmeritev Kranja v trajnostno in zeleno mesto.<ref name=":2" /> 13. junija 2026 je svojo kandidaturo napovedal [[Janez Černe]], dolgoletni mestni svetnik, ki je v času Rakovčevega mandata do junija 2025 sedem let opravljal funkcijo podžupana občine.<ref name=":3" /> S programom ''Za Kranj, ki deluje'' napoveduje uresničevanje strateških projektov, med drugim je napovedal več javnih parkirišč, pogostejše linije mestnega prometa, cenejše vrtce in boljši dialog z državo.<ref name=":3" /> Za potrebe kandidature je ustanovil tudi stranko Mi smo iz Kranja (MSK), s katero bo nastopil na volitvah v mestni svet.<ref>{{Navedi splet |title=Objava izreka odločbe o vpisu politične stranke v register političnih strank in grafične upodobitve znaka stranke {{!}} GOV.SI |url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/objava-izreka-odlocbe-o-vpisu-politicne-stranke-v-register-politicnih-strank-in-graficne-upodobitve-znaka-stranke-5/ |access-date=2026-08-15 |website=Portal GOV.SI |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Uradni === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Matjaž Rakovec]]'''</center> | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " | |2. september 1964 [[Kranj]] | * predsednik Hokejske zveze Slovenije (2010–''danes'') * župan Mestne občine Kranj (2018–''danes'') |[[Socialni demokrati]] (SD) |4. december 2025 |TBA |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Matjaž Rakovec hoče tretji mandat - to je potrdil novinarjem..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/matjaz-rakovec-hoce-tretji-mandat-to-je-potrdil-novinarjem/ |access-date=2026-08-15 |website=trma.si |language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet |title=Župani že v lovu na nov mandat: Kdo gre znova na volitve? - Svet24.si |url=https://svet24.si/novice/slovenija/lokalne-volitve-zupani-kandidature-programi-2026-1896971 |access-date=2026-08-15 |website=Novice Svet24 |language=sl}}</ref> |- |<center>[[Slika:Predsednik_vlade_na_ogledu_investicijskih_projektov_na_Zlatem_polju_-_55088562751_Irena_Dolenc_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Irena Dolenc]]'''</center> | style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; " | |6. februar 1968 [[Kranj]] | * mestna svetnica Mestne občine Kranj (2014–''danes'') |[[Nova Slovenija]] (NSi)<br><br>[[Slovenska ljudska stranka]] (SLS)<br><br>[[FOKUS Marka Lotriča]] (Fokus) |22. oktober 2025 |TBA |<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Traven |first=B. |date=2025-10-22 |title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc. |url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336 |accessdate=2026-08-15 |website=X.com}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: V kranjsko župansko tekmo vstopa tudi kandidatka NSi |url=https://www.sta.si/3587098/v-kranjsko-zupansko-tekmo-vstopa-tudi-kandidatka-nsi |access-date=2026-08-15 |website=www.sta.si}}</ref> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Janez Černe]]'''</center> | style="background:#A2223D; " | |5. december 1982 [[Kranj]] | * mestni svetnik Mestne občine Kranj (2014–''danes'') * podžupan Mestne občine Kranj (2018–2025) |Lista Mi smo iz Kranja (MSK) |13. junij 2026 |''Za Kranj, ki deluje!'' |<ref name=":3">{{Navedi splet |title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu |url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080 |accessdate=2026-08-15 |website=siol.net |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-06-18 |title=Dolga leta zaveznika, na jesenskih volitvah protikandidata |url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/dolga-leta-zaveznika-na-jesenskih-volitvah-protikandidata-378590/ |access-date=2026-08-15 |website=www.gorenjskiglas.si |language=sl}}</ref> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''[[Bojan Homan]]'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Mestni svetnik MO Kranj<br>(2002– )<ref>{{Navedi splet |title=Trma napovedala zdavnaj, Irena Dolenc bo kandidirala..... {{!}} Trma.si |url=https://trma.si/kranj-plus/trma-napovedala-zdavnaj-irena-dolenec-bo-kandidirala/ |access-date=2026-08-14 |website=trma.si |language=sl}}</ref>}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Stranke in liste v mestnem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | Manja Zorko | align="center" |18,6 % | {{Composition bar|7|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|6|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Sandra Gazinkovski | align="center" |16,9 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="#FEF200" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | [[Bojan Homan]] | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} | {{Composition bar|6|33|#FEF200}} |- | bgcolor="{{party color|Resni.ca}}" | | align="center" |'''Resni.ca''' | [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] | [[Zoran Stevanović]] | align="center" |13,2 % | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} | {{Composition bar|5|33|{{party color|Resni.ca}}}} |- | bgcolor="{{party color|Nova Slovenija}}" | | align="center" |'''NSi''' | [[Nova Slovenija – Krščanski demokrati]] | [[Irena Dolenc]] | align="center" |8,6 % | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} | {{Composition bar|3|33|{{party color|Nova Slovenija}}}} |- | bgcolor="#892d52" | | align="center" |'''VZK''' | Več za Kranj | Boris Vehovec | align="center" |7,0 % | {{Composition bar|2|33|#892d52}} | {{Composition bar|2|33|#892d52}} |- | bgcolor="#233887" | | align="center" |'''PLS''' | Povezane lokalne skupnosti | Tomaž Ogris | align="center" |6,1 % | {{Composition bar|2|33|#233887}} | {{Composition bar|2|33|#233887}} |- | bgcolor="#e6342a" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Ana Černe | align="center" |4,8 % | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} | {{Composition bar|1|33|#e6342a}} |- | bgcolor="#45789e" | | align="center" |'''LZRK''' | Lista za razvoj Kranja | Igor Velov | align="center" |3,3 % | {{Composition bar|1|33|#45789e}} | {{Composition bar|1|33|#45789e}} |- | bgcolor="#A2223D" | | align="center" |'''MSK''' | Lista Mi smo iz Kranja{{efn|Samostojni svetnik Janez Černe, prej član svetniške skupine SD.}} | [[Janez Černe]] | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#A2223D}} | {{Composition bar|1|33|#A2223D}} |- | bgcolor="#6f2c91" | | align="center" |'''Prerod''' | [[Prerod (stranka)|Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča]]{{efn|Samostojni svetnik Rok Igličar, prej član svetniške skupine Svoboda.}} | Rok Igličar | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#6f2c91}} | {{Composition bar|1|33|#6f2c91}} |- |} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Kranj]] * [[Mestni svet Mestne občine Kranj]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:2026 v politiki]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Kranj]] jd4tnynvbl3ngelvzb8vn9u2x7c4i3k 0 607466 6742533 6742489 2026-08-25T13:11:01Z Yerpo 8417 {{NAIN}}, --spam 6742533 wikitext text/x-wiki {{NAIN}} '''Kopitarna Sevnica''' je slovensko podjetje s sedežem v [[Sevnica|Sevnici]], ki se ukvarja s proizvodnjo čevljarskih kopit in obutve. Začetki podjetja segajo v leto 1886, ko je nemška družina Winkle v Sevnici vzpostavila proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="Dnevnik2016">{{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/130-let-kopitarne-iz-sevnice-v-cevlje-christian-dior-2349085/ |title=130 let Kopitarne: iz Sevnice v čevlje Christian Dior |date=7. oktober 2016 |work=Dnevnik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Podjetje velja za najstarejše še delujoče podjetje v Sevnici in Posavju.<ref name="PO2026" /> V svoji zgodovini je proizvodnjo postopoma širilo in tehnološko posodabljalo.<ref name="KopitarnaZgodovina">{{Navedi splet |url=https://www.kopitarna.com/o-kopitarni/ |title=O Kopitarni – Zgodovina |publisher=Kopitarna Sevnica |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> == Zgodovina == [[File:Hiša od lastnikov.jpg|thumb|Hiša od lastnikov]] === Ustanovitev in obdobje družine Winkle === Začetki Kopitarne segajo v drugo polovico 19. stoletja. Nemška družina Winkle, ki se je ukvarjala z izdelavo čevljarskih kopit, je želela svojo dejavnost razširiti na območje tedanje Avstro-Ogrske. Za lokacijo novega obrata je bila izbrana Sevnica, k čemur je med drugim prispevala dostopnost lesa iz okoliških gozdov.<ref name="PO2026">{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/140-let-najstarejsega-podjetja-v-sevnici-in-posavju-109937 |title=140 let najstarejšega podjetja v Sevnici in Posavju |date=20. maj 2026 |work=Posavski obzornik |accessdate=19. avgust 2026 }}</ref> Družina Winkle je kupila mlin ob potoku Sevnična in ga preuredila v tovarniško poslopje za proizvodnjo lesenih čevljarskih kopit.<ref name="PO2026" /><ref name="Dnevnik2016" /> Prva čevljarska kopita so bila izdelana '''1. oktobra 1886''', kar predstavlja začetek delovanja tovarne.<ref name="PO2016">{{Navedi splet |url=https://www.posavskiobzornik.si/gospodarstvo/130-let-podjetja-kopitarna-39482 |title=130 let podjetja Kopitarna |date=6. oktober 2016 |work=Posavski obzornik |accessdate=21. avgust 2026 }}</ref> Proizvodnja se je v naslednjih desetletjih povečevala in tehnološko posodabljala. Leta 1892 je bil nameščen prvi parni kotel. Od konca 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne se je tovarna širila, pridobivala nove stroje in posodabljala proizvodnjo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Prva svetovna vojna in obdobje med vojnama === Med prvo svetovno vojno so pomemben del delovne sile v tovarni predstavljale ženske.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine Jugoslavije se je podjetje znašlo v novih gospodarskih razmerah. Zaradi razvoja konkurence in tehnoloških sprememb so lastniki nadaljevali modernizacijo. Leta 1929 je bila izvedena večja tehnološka posodobitev z nakupom novih strojev.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Druga svetovna vojna === Med drugo svetovno vojno je bila proizvodnja usmerjena predvsem na nemški trg. Leta 1944 je družina Winkle zapustila Sevnico.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Po koncu vojne je tovarna nadaljevala z delom pod administrativno upravo in nato prešla v državno last.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> === Nastanek imena Kopitarna Sevnica === Po drugi svetovni vojni je tovarna prešla v državno last. Z odločbo o ustanovitvi podjetja z dne 31. oktobra 1946 je dobila ime '''Kopitarna Sevnica'''.<ref name="Vecer2021">{{Navedi splet |url=https://vecer.com/bonbon/slovenski-proizvajalec-obutve-ki-steje-ze-135-let-in-ima-za-seboj-izjemno-zgodovino-10246123 |title=Slovenski proizvajalec obutve, ki šteje že 135 let in ima za seboj izjemno zgodovino |work=Večer |date=2021 |accessdate=21. avgust 2026 }}</ref> Dne 17. septembra 1950 je bilo v podjetju uvedeno delavsko samoupravljanje.<ref name="Vecer2021" /> V naslednjih desetletjih je sledila tehnološka in organizacijska prenova proizvodnje. V šestdesetih letih je potekala obsežnejša rekonstrukcija proizvodnih obratov. Dolenjski list je leta 1965 poročal o načrtovani gradnji novih obratov in modernizaciji tovarne.<ref name="DL1965">{{Navedi časopis |title=Pravočasna prelomnica v gospodarjenju |newspaper=Dolenjski list |date=21. oktober 1965 |url=https://dolenjskilist.svet24.si/media/arhiv-pdf/dl/1965/DL_1965_10_21_42_813.pdf }}</ref> === Širitev proizvodnje === [[File:Delavka na brusilnem stroju leta 1975.jpg|thumb|Delavka na brusilnem stroju]] V sedemdesetih letih 20. stoletja je Kopitarna razširila proizvodne zmogljivosti in proizvodni program. Zgrajena je bila nova tovarna za izdelavo plastičnih polizdelkov in kopit, podjetje pa je poleg tradicionalnih lesenih čevljarskih kopit začelo izdelovati tudi kopita iz polietilena.<ref name="SMD2015">{{Navedi splet |url=https://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/2%20Zborovanje/Zborovanje%202015%20Bistra/2015_BIS_zbornik%20SMD%20Bistra.pdf |title=Zborovanje Slovenskega muzejskega društva |publisher=Slovensko muzejsko društvo |date=2015 |accessdate=21. avgust 2026 }}</ref> V tem obdobju se je razvijala tudi proizvodnja lesene obutve. Leseno obutev je podjetje v manjšem obsegu izdelovalo že od leta 1970, med izdelki pa so postale prepoznavne predvsem lesene cokle.<ref name="Vecer2021" /> [[File:Nov obrat plastike leta 1975.jpg|thumb|Nov obrat plastike]] S tehnološkim razvojem se je spreminjala tudi proizvodnja kopit. Do sredine sedemdesetih let so bila kopita izdelana predvsem iz lesa, nato pa je podjetje prešlo tudi na proizvodnjo kopit iz polietilena.<ref name="Dnevnik2016" /> === Obdobje po osamosvojitvi Slovenije === Razpad jugoslovanskega trga in vojne na območju nekdanje Jugoslavije so v začetku devetdesetih let vplivali na proizvodnjo in prodajo podjetja. Kopitarna je zato iskala nove trge in dodatne proizvodne programe.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> V devetdesetih letih je podjetje izvedlo lastninsko preoblikovanje in privatizacijo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> == Dejavnost == Kopitarna Sevnica je tradicionalno povezana z izdelavo '''čevljarskih kopit''', ki se uporabljajo pri načrtovanju in proizvodnji obutve. S tehnološkim razvojem so lesena čevljarska kopita v veliki meri nadomestila kopita iz umetnih materialov, proizvodnja pa uporablja tudi računalniško podprto načrtovanje in izdelavo.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> Poleg čevljarskih kopit podjetje proizvaja oziroma trži različne vrste obutve, med drugim hišno, anatomsko in delovno obutev ter natikače. Del proizvodnega programa predstavljajo tudi leseni podplati, napenjači in raztezači za obutev.<ref name="KopitarnaZgodovina" /> == 140 let delovanja == Leta 2026 Kopitarna Sevnica obeležuje '''140 let neprekinjenega delovanja'''. Jubileju so namenjeni različni dogodki in aktivnosti skozi celo leto. Maja 2026 je bila v Sevnici odprta zgodovinska razstava, ki predstavlja razvoj podjetja od ustanovitve leta 1886 do danes. Glavno praznovanje 140-letnega jubileja pa bo novembra 2026 v Sevnici.<ref name="PO2026" /> == Viri == == Zunanje povezave == * [https://www.kopitarna.com/ Uradna spletna stran Kopitarne Sevnica] 35sdfnuni7exe7ikde7lpnd65597j9j 0 607569 6742705 6741500 2026-08-25T21:06:28Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev v Miagau]] na [[Cerkev sv. Tomaža Villanovskega, Miagao]]: slovensko ime patrocinija 6741092 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev v Miagao | full_name = Župnijska cerkev Santo Tomás de Villanueva | native_name = {{unbulleted list|{{native name|fil|Parokya ni Santo Tomas de Villanueva}}|{{native name|es|Parroquia de Santo Tomás de Villanueva}}}} | image = Miagao Church (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo; 04-05-2024).jpg | image_size = | caption = Pročelje cerkve in zvonik aprila 2024 | pushpin map = Visayas#Philippines | pushpin map_size = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|10.641881|N|122.235527|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Miag-ao, Iloilo | country = [[Filipini]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | website = | former name = | founded date = 1731 (ustanovitev) | founder = | dedication = Thomas of Villanova | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = svetovna dediščina | designated = 11. december 1993 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]], [[neoromanska arhitektura]] | groundbreaking = {{start date and age|1787}} | completed date = {{start date and age|1797}} | construction cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = opeka, apnenec | parish = Santo Tomás de Villanueva | deanery = sv. Filip in Jakob<ref>{{Cite web|title=Archdiocese of Jaro |url=https://catholink.ph/jaro/ |website=Catholink |access-date=May 3, 2023}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Jaro | metropolis = | diocese = | province = | archbishop = | bishop = | Moderator = | Team Ministry = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = WHS | official_name = Church of Santo Tomas de Villanueva | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-004 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{Designation list | embed = yes | designation1 = PHILIPPINES NATIONAL HISTORICAL LANDMARKS | designation1_offname = Miagao Church | designation1_date = 1. avgust 1973 | designation1_number = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/simbahan-ng-miag-ao/ No. 260, s. 1973] }} }} '''Župnijska cerkev Santo Tomás de Villanueva''' stoji v [[Miagao]], Iloilo, [[Filipini]]. Nadškofija Jaro je jurisdikcija nadškofije Jaro. Cerkev je bila 11. decembra 1993 skupaj s cerkvami: [[Cerkev sv. Avguština, Manila]] [[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)]], cerkev [[Sv. Avguštin, Paoay]], Ilocos Norte razglašena za svetovno dediščino Unesca kot [[Filipinske baročne cerkve]], zbirka štirih baročnih cerkva iz španskega obdobja.<ref name=":0">{{Cite web|url = https://whc.unesco.org/en/list/677|title = Baroque Churches of the Philippines|date = |accessdate = June 25, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Zgodovina == Miagao je bil prej vizita (kraj, ki mu je služil gostujoči duhovnik) Otona do leta 1580, Tigbauana do leta 1592, San Joaquína do leta 1703 in Guimbala do leta 1731.<ref>{{Cite web|url = http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/miag-ao-church/|title = Miag-ao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Leta 1731 je pod zagovorom svetega Tomaža iz Villanove postal samostojna župnija avguštincev.<ref name=":0" /> Z ustanovitvijo župnije sta bila na kopnem blizu morja, imenovanem Ubos, zgrajena cerkev in samostan. Oče Fernando Camporredondo je bil leta 1734 prvi župnik mesta. Ko je mesto leta 1741 in 1754 doživljalo pogoste vpade Morov, se je preselilo na varnejše mesto. Od tam je bila leta 1787 s prisilnim delom zgrajena nova cerkev pod nadzorom Fra Francisca Gonzalesa, župnika, in španskega gubernadorcilla Dominga Libo-ona.<ref name=":1">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html|title = Miag-ao church is an architectural treasure of Iloilo|date = July 21, 2011|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305224646/https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html |archive-date=March 5, 2012}}</ref> Zgrajena je bila na najvišji točki mesta za zaščito pred napadalci, imenovanimi Tacas. Po desetih letih je bila cerkev dokončana leta 1797. Zasnovana je bila z debelimi zidovi, ki so služili kot zaščita pred napadalci. Med špansko revolucijo leta 1898 je bila močno poškodovana, a je bila kasneje obnovljena, med požarom leta 1910, drugo svetovno vojno in potresom leta 1948. Sedanja cerkev je tretja stavba, zgrajena od njene ustanovitve leta 1731.<ref name=":2">{{Cite web|url = http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|title = A UNESCO World Heritage Site, Miagao’s Church of St Thomas of Villanueva|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2014-07-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714172111/http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|url-status = dead}}</ref> Da bi ohranili cerkev, so jo leta 1960 obnovili. Delo je bilo dokončano leta 1962. Predsednik [[Ferdinand Marcos]] je cerkev s predsedniškim odlokom št. 260 1. avgusta 1973 razglasil za nacionalno zgodovinsko znamenitost.<ref>{{cite web |title=Presidential Decree No. 260, s. 1973 | url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=November 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170917063451/https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |archive-date=September 17, 2017 |date=August 1, 1973}}</ref> == Arhitektura == Cerkev po arhitekturnwm slogu, ki spada v baročno-romanski slog. Njena okrasta barva je posledica materialov, uporabljenih pri gradnji cerkve: opeka, jajc, koral in apnenca.<ref>{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/blogs/pinay-solo-backpacker/7-must-see-churches-iloilo-073859221.html|title = 7 Must-See Churches in Iloilo|date = March 25, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Temelji cerkve so globoki 6 metrov,<ref>{{Cite web|url = http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|archive-url = https://web.archive.org/web/20140802010416/http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|url-status = usurped|archive-date = August 2, 2014|title = The Baroque Fortress Church of Iloilo: Miag-ao|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> masivni kamniti zidovi, debeli 1,5 metra, pa so okrepljeni z uporabo 4 metre debelih [[opornik]]ov kot zaščita pred morskimi napadalci, kot je določeno v kraljevem odloku 111 iz leta 1573 (Zakon Indij). === Fasada === [[File:Miagao Church Facade Closeup.JPG|thumb|left|Detajl fasade s podobama svetnikov Tomaža iz Villanove (na sredini) in Henrika Bavarskega (spodaj levo)]] Fasada cerkve je sestavljena iz bogato okrašenega [[relief (umetnost)|bas reliefa]] sredi dveh ogromnih zvonikov stražnega stolpa na vsaki strani. Bas relief je mešanica vplivov srednjeveških španskih, kitajskih, muslimanskih in lokalnih tradicij ter elementov, kar je edinstvena značilnost cerkvene fasade. Izstopajoč del fasade je kokosova palma, upodobljena kot drevo življenja, ki se ga drži [[sveti Krištof]]. Sveti Krištof je oblečen v lokalna in tradicionalna oblačila in na hrbtu nosi dete Jezusa. Preostali del fasade prikazuje vsakdanje življenje prebivalcev Miagaa v tistem času, vključno z avtohtono floro (kot so papaja, kokos in palma) in favno.<ref>{{Cite web|url = http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|title = Miagao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = Official Website of the Municipality of Miagao|publisher = |last = |first = |archive-url = https://web.archive.org/web/20151123033107/http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|archive-date = November 23, 2015|url-status = dead}}</ref> Nad lesenimi vhodnimi vrati na sredini fasade, tik pod podobo svetega Krištofa, je izrezljana podoba mestnega zavetnika, svetega Tomaža iz Villanueve. Na vsaki strani vrat sta podobi svetega [[Henrik II. Sveti|Henrika Bavarskega]] na levi in ​​[[papež Pij VI.|papeža Pija VI.]]<ref>{{Cite web|url = http://www.thewanderingjuan.net/2013/08/the-historical-miagao-church-in-iloilo.html|title = The Historical Miagao Church in Iloilo|date = August 1, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Nad podobama svetega Henrika in papeža Pija VI. je njun grb. === Svetišče === [[File:Miagao Church inside altar close-up (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|thumb|left|Cerkveni oltar in ''retablo major'']] Svetišče cerkve sestavljajo [[oltar]], [[tabernakelj]], [[retabel]] in svetišča na obeh straneh. Retabel je pozlačen in ga sestavljajo križ (na sredini), kip svetega Jožefa (levo), kip svetega Tomaža (desno) in kip Deteta (zgoraj). Svetišče na levi strani oltarja hrani Jezusovo Presveto Srce, svetišče na desni strani oltarja pa Brezmadežno Srce Marijino. === Zvonik === Dva ogromna neenaka [[zvonik]]a, ki sta neposredno pritrjena na glavno cerkev, služita kot stražna stolpa za obrambo mesta pred vdorom Morov. Ima dve različni zasnovi, saj sta jo naročila dva različna duhovnika. Na levi strani je starejši zvonik, najvišji zahodni zvonik s štirimi nadstropji. Prvotno je bil vzhodni zvonik zgrajen le z dvema nadstropjema. Leta 1830 se je oče Francisco Perez odločil, da vzhodnemu zvoniku doda še eno nadstropje. Do danes je vzhodni zvonik (s tremi nadstropji) za eno nadstropje nižji od zahodnega zvonika (s štirimi nadstropji). Izvirne podobe svetega Tomaža iz Villanove iz poznih 1790-ih let so prav tako zaprte v stekleni vitrini na zadnji strani cerkve. {{clear}} == Galerija == <gallery> File:Miagao Church Door Knocker.JPG|Trkalo na cerkvenih vratih File:Miagao Church inside top (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|Notranjost cerkve leta 2022 File:Miag-ao Church Iloilo 3.jpg|Stranski stenski oporniki File:Miagao Church as UNESCO World Heritage Site Marker, Iloilo.jpg|Oznaka svetovne dediščine UNESCO File:Miag-ao church façade and pediment detail.jpg|Detajl fasade in pedimenta s sv. Tomažem iz Villanove (spodaj) in sv. Krištofom, ki nosi otroka Jezusa na hrbtu (zgoraj) File:Miagao Church side entrance.jpg|Stranski vhod File:Miagao Church left side belltower.jpg|Levi zvonik s štirimi nadstropji </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|StoTomasDeVillanuevaParishMiagao}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1797]] gr6k1k2xxhyd8qchaixetg3dotu6adx 6742882 6742705 2026-08-26T09:42:02Z A09 188929 uskladitev, slog, lektura 6742882 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Tomaža Villanovskega, Miagao | full_name = | native_name = {{unbulleted list|{{native name|fil|Parokya ni Santo Tomas de Villanueva}}|{{native name|es|Parroquia de Santo Tomás de Villanueva}}}} | image = Miagao Church (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo; 04-05-2024).jpg | image_size = | caption = Pročelje cerkve in zvonik aprila 2024 | pushpin map = Visayas#Philippines | pushpin map_size = | pushpin caption = | coordinates = {{coord|10.641881|N|122.235527|E|dim:30_region:PH-00_type:landmark|format=dms|display=inline,title}} | location = Miagao, Iloilo | country = [[Filipini]] | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous denomination = | churchmanship = | website = | former name = | founded date = 1731 (ustanovitev) | founder = | dedication = [[sv. Tomaž Villanovski]] | dedicated = | consecrated = | events = | status = [[župnijska cerkev]] | functional status = aktivna | heritage designation = svetovna dediščina | designated = 11. december 1993 | architect = | architectural type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | style = [[potresni barok]], [[neoromanska arhitektura]] | groundbreaking = {{start date and age|1787}} | completed date = {{start date and age|1797}} | construction cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = opeka, apnenec | parish = sv. Tomaža Villanovskega | deanery = sv. Filipa in Jakoba<ref>{{Cite web|title=Archdiocese of Jaro |url=https://catholink.ph/jaro/ |website=Catholink |access-date=May 3, 2023}}</ref> | archdeaconry = | archdiocese = Jaro | metropolis = | diocese = | province = | archbishop = | bishop = | Moderator = | Team Ministry = | priest = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = WHS | official_name = Church of Santo Tomas de Villanueva | part_of = [[Filipinske baročne cerkve]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(ii)(iv)}}(ii)(iv) | ID = 677bis-004 | year = 1993 | extension = 2013 }} {{Designation list | embed = yes | designation1 = PHILIPPINES NATIONAL HISTORICAL LANDMARKS | designation1_offname = Miagao Church | designation1_date = 1. avgust 1973 | designation1_number = [https://philhistoricsites.nhcp.gov.ph/registry_database/simbahan-ng-miag-ao/ No. 260, s. 1973] }} }} '''Cerkev sv. Tomaža Villanovskega''' je župnijska cerkev v [[Miagao|Miagau]], Iloilo, [[Filipini]]. Župnija je pod jurisdikcijo nadškofije Jaro. Cerkev je bila 11. decembra 1993 skupaj s [[Cerkev sv. Avguština, Manila|cerkvijo sv. Avguština]] [[Cerkev sv. Marije (Ilocos Sur)|cerkvijo sv. Marije]] in [[cerkev sv. Avguština, Paoay|cerkvijo sv. Avguština]] razglašena za svetovno dediščino Unesca v sklopu [[Filipinske baročne cerkve|Filipinskih baročnih cerkva]] iz španskega obdobja.<ref name=":0">{{Cite web|url = https://whc.unesco.org/en/list/677|title = Baroque Churches of the Philippines|date = |accessdate = June 25, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> == Zgodovina == Cerkev je sprva delovala kot vizita cerkva v Otonu do leta 1580, Tigbauani do leta 1592, San Joaquínu do leta 1703 in Guimbali do leta 1731.<ref>{{Cite web|url = http://heritageconservation.wordpress.com/2006/07/27/miag-ao-church/|title = Miag-ao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Leta 1731 je pod zavetništvom svetega Tomaža iz Villanove postalo samostojna župnija avguštincev.<ref name=":0" /> Z ustanovitvijo župnije sta bila na kopnem blizu obale Ubos zgrajena cerkev in samostan. Oče Fernando Camporredondo je bil leta 1734 prvi župnik mesta. Ko je mesto leta 1741 in 1754 doživljalo pogoste vpade Morov, se je preselilo na varnejše mesto. Tam je bila leta 1787 s prisilnim delom zgrajena nova cerkev pod nadzorom župnika Fra Francisca Gonzalesa in španskega gubernadorcilla Dominga Libo-ona.<ref name=":1">{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html|title = Miag-ao church is an architectural treasure of Iloilo|date = July 21, 2011|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305224646/https://ph.news.yahoo.com/miag-ao-church-architectural-treasure-iloilo-104805415.html |archive-date=March 5, 2012}}</ref> Za zaščito pred napadalci je bila zgrajena na najvišji točki mesta, imenovani Tacas. Po desetih letih gradnje je bila cerkev dokončana leta 1797. Zasnovana je bila z debelimi obrambnimi zidovi. Med špansko revolucijo leta 1898, med požarom leta 1910, drugo svetovno vojno in potresom leta 1948, a je bila vsakič obnovljena. Sedanja cerkev je tretja stavba, zgrajena od njene ustanovitve leta 1731.<ref name=":2">{{Cite web|url = http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|title = A UNESCO World Heritage Site, Miagao’s Church of St Thomas of Villanueva|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = |archive-date = 2014-07-14|archive-url = https://web.archive.org/web/20140714172111/http://historicphilippines.com/unesco-world-heritage-sites/miagao-church-of-santo-tomas-de-villanueva/|url-status = dead}}</ref> Cerkev so prenavljali tudi v letih 1960–1962. Predsednik [[Ferdinand Marcos]] je cerkev s predsedniškim odlokom št. 260 1. avgusta 1973 razglasil za nacionalno zgodovinsko znamenitost.<ref>{{cite web |title=Presidential Decree No. 260, s. 1973 | url=https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |website=Official Gazette of the Republic of the Philippines |access-date=November 20, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170917063451/https://www.officialgazette.gov.ph/1973/08/01/presidential-decree-no-260-s-1973/ |archive-date=September 17, 2017 |date=August 1, 1973}}</ref> == Arhitektura == Cerkev je zgrajena v baročno-romanskem slogu. Njena okrasta barva je posledica materialov, uporabljenih pri gradnji cerkve: opeke, jajc, koral in apnenca.<ref>{{Cite web|url = https://ph.news.yahoo.com/blogs/pinay-solo-backpacker/7-must-see-churches-iloilo-073859221.html|title = 7 Must-See Churches in Iloilo|date = March 25, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Temelji cerkve so globoki 6 metrov,<ref>{{Cite web|url = http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|archive-url = https://web.archive.org/web/20140802010416/http://www.choosephilippines.com/go/heritage-sites/1396/miagao-church/|url-status = usurped|archive-date = August 2, 2014|title = The Baroque Fortress Church of Iloilo: Miag-ao|date = |accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> masivni kamniti zidovi, debeli 1,5 metra, pa so okrepljeni z uporabo 4 metre debelih [[opornik]]ov kot zaščito pred morskimi napadalci, kot je določeno v kraljevem odloku 111 iz leta 1573 (Zakon Indij). === Fasada === [[File:Miagao Church Facade Closeup.JPG|thumb|left|Detajl fasade s podobama svetnikov Tomaža iz Villanove (na sredini) in Henrika Bavarskega (spodaj levo)]] Fasada cerkve je sestavljena iz bogato okrašenega [[relief (umetnost)|bas reliefa]] sredi dveh ogromnih zvonikov stražnega stolpa na vsaki strani. Bas relief je mešanica vplivov srednjeveških španskih, kitajskih, muslimanskih in lokalnih tradicij ter elementov, kar je edinstvena značilnost cerkvene fasade. Izstopajoč del fasade je kokosova palma, upodobljena kot drevo življenja, ki se ga drži [[sveti Krištof]]. Sveti Krištof je oblečen v lokalna in tradicionalna oblačila in na hrbtu nosi dete Jezusa. Preostali del fasade prikazuje vsakdanje življenje prebivalcev Miagaa v tistem času, vključno z avtohtono floro (kot so papaja, kokos in palma) in favno.<ref>{{Cite web|url = http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|title = Miagao Church|date = |accessdate = June 26, 2014|website = Official Website of the Municipality of Miagao|publisher = |last = |first = |archive-url = https://web.archive.org/web/20151123033107/http://www.miagao.gov.ph/services/visitors/tourism/89-miagao-church|archive-date = November 23, 2015|url-status = dead}}</ref> Nad lesenimi vhodnimi vrati na sredini fasade, tik pod podobo svetega Krištofa, je izrezljana podoba mestnega zavetnika, svetega Tomaža iz Villanove. Na vsaki strani vrat sta podobi svetega [[Henrik II. Sveti|Henrika Bavarskega]] na levi in [[papež Pij VI.|papeža Pija VI.]]<ref>{{Cite web|url = http://www.thewanderingjuan.net/2013/08/the-historical-miagao-church-in-iloilo.html|title = The Historical Miagao Church in Iloilo|date = August 1, 2013|accessdate = June 26, 2014|website = |publisher = |last = |first = }}</ref> Nad podobama svetega Henrika in papeža Pija VI. je njun grb. === Svetišče === [[File:Miagao Church inside altar close-up (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|thumb|left|Cerkveni oltar in ''retablo major'']] Svetišče cerkve sestavljajo [[oltar]], [[tabernakelj]], [[retabel]] in stranski kapeli na obeh straneh. Retabel je pozlačen in ga sestavljajo križ (na sredini), kip svetega Jožefa (levo), kip svetega Tomaža (desno) in kip Deteta (zgoraj). Svetišče na levi strani oltarja hrani Jezusovo Presveto Srce, svetišče na desni strani oltarja pa Brezmadežno Srce Marijino. === Zvonik === Dva ogromna neenaka [[zvonik]]a, ki sta neposredno pritrjena na glavno cerkev, služita kot stražna stolpa za obrambo mesta pred vdorom Morov. Ima dve različni zasnovi, saj sta jo naročila dva različna duhovnika. Na levi strani je starejši zvonik, najvišji zahodni zvonik s štirimi nadstropji. Prvotno je bil vzhodni zvonik zgrajen le z dvema nadstropjema. Leta 1830 se je oče Francisco Perez odločil, da vzhodnemu zvoniku doda še eno nadstropje. Do danes je vzhodni zvonik (s tremi nadstropji) za eno nadstropje nižji od zahodnega zvonika (s štirimi nadstropji). Izvirne podobe svetega Tomaža iz Villanove iz poznih 1790-ih let so prav tako zaprte v stekleni vitrini na zadnji strani cerkve. {{clear}} == Galerija == <gallery> File:Miagao Church Door Knocker.JPG|Trkalo na cerkvenih vratih File:Miagao Church inside top (Iloilo-Antique Road, Miagao, Iloilo, 10-21-2022).jpg|Notranjost cerkve leta 2022 File:Miag-ao Church Iloilo 3.jpg|Stranski stenski oporniki File:Miagao Church as UNESCO World Heritage Site Marker, Iloilo.jpg|Oznaka svetovne dediščine UNESCO File:Miag-ao church façade and pediment detail.jpg|Detajl fasade in pedimenta s sv. Tomažem iz Villanove (spodaj) in sv. Krištofom, ki nosi otroka Jezusa na hrbtu (zgoraj) File:Miagao Church side entrance.jpg|Stranski vhod File:Miagao Church left side belltower.jpg|Levi zvonik s štirimi nadstropji </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * {{Facebook|StoTomasDeVillanuevaParishMiagao}} [[Kategorija:Cerkve na Filipinih]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Filipinih]] [[Kategorija:Baročna arhitektura na Filipinih]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1797]] tp0pu89rfesgg5t15x8rgppx2jigr99 0 607665 6742894 6740926 2026-08-26T10:24:53Z A09 188929 slog 6742894 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji Emerita Augusta oz. današnji [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]], takrat glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij [[Kantabrijske vojne|kantabrijskih vojn]] (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega najdišča Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavni osi merita 126 metrov in 102 metra, sama arena pa meri 64×44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'' (zverinjak), ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ''ima'', ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so v notranjosti povezovali različne dele. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh krajše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, na podlagi katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] [[Kategorija:Amfiteatri|Mérida]] ndh97tx95gtvlvj7i1sn5l7h9ogmm8w 6742912 6742894 2026-08-26T10:48:43Z Ljuba24b 92351 np 6742912 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Amfiteater v Méridi | native_name = Anfiteatro de Mérida | native_name_lang = es | image = Anfiteatroromanomerida03.jpg | caption = | type = [[Rimski amfiteater]] | location = [[Mérida, Španija|Mérida]] (Provinca Badajoz), Španija | coordinates = {{coord|38|54|58.3|N|6|20|15.8|W|display=title, inline|format=dms}} | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Amphitheatre | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_partof = "Roman Theatre, Amphitheatre, the Amphitheatre House" part of the Archaeological Ensemble of Mérida | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/664 664-005] | designation1_criteria = iii, iv | designation1_type = kulturno | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation2 = Španija | designation2_offname = Anfiteatro Romano | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 13. december 1912 | delisted2_date = | designation2_partof = | designation2_number = RI-51-0000108 }} }} '''Amfiteater v Méridi''' je [[rimski amfiteater]] v rimski koloniji [[Emerita Augusta]] oz. današnji [[Mérida, Španija|Méridi]] v [[Španija|Španiji]], takrat glavnem mestu rimske province [[Luzitanija|Luzitanije]]. Dokončan je bil leta 8 pr. n. št. in je trenutno v ruševinah. V starem Rimu so ga uporabljali za gladiatorske boje in boje med zvermi ali ljudmi in zvermi. Mesto samo, Emerita Augusta, je leta 25 pr. n. št. ustanovil [[gaj Avgust Oktavijan|Avgust]], da bi vanj naselil zaslužne vojake, odpuščene iz rimske vojske iz dveh veteranskih legij [[Kantabrijske vojne|kantabrijskih vojn]] (Legio V Alaudae in Legio X Gemina). Izraz ''zaslužni'' se nanaša na vojake, ki so bili vsi častno odpuščeni iz službe. Amfiteater je bil zgrajen kot del zabaviščnega kompleksa skupaj z [[Rimsko gledališče (Mérida)|rimskim gledališčem]]. Danes sta oba del [[Arheološko najdišče Mérida|Arheološkega najdišča Mérida]], ki je eno največjih in najobsežnejših arheoloških najdišč v Španiji in ga je UNESCO leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Amfiteater je bil odprt leta 8 pr. n. št. Stavba je bila namenjena gladiatorskim bojem in spopadom med zvermi ali ljudmi in zvermi ter ljudmi in zvermi ali ljudmi in zvermi (''venationes''). <gallery> Circo romano de Merida.JPG|Amfiteater v Méridi Fronton marmol anfiteatro romano de Merida.JPG|Relief gladiatorjev iz Amfiteatra v Méridi Anfiteatro Romano Mérida.jpg|Tribune rimskega amfiteatra v Méridi </gallery> == Arhitekturne značilnosti == Amfiteater ima eliptično obliko, glavni osi merita 126 metrov in 102 metra, sama arena pa meri 64 × 44 metrov. S peskom prekrita arena v središču je imela v sredini ''fossa bestiaria'' (zverinjak), ki je bila prekrita z lesom in peskom. Ta ''fossa'' je bila uporabljena za nastanitev živali, preden so jih izpustili v areno. Njena zasnova je sestavljena iz glavne tribune z ''ima'', ''media'' in ''summa cavea'' ter osrednjo areno. Tribune so imele kapaciteto približno 15.000 gledalcev in so imele podporne stopnice in hodnike (''scalae''), ki so v notranjosti povezovali različne dele. ''Ima cavea'' je imela vrsto, rezervirano za lokalno elito in deset dodatnih za javnost. Na obeh straneh krajše osi sta bili tudi dve tribuni: ena nad glavno vhodno dvorano in druga spredaj. Pod njima je bil monumentalni napis, na podlagi katerega lahko datiramo amfiteater. == Zunanje povezave == {{commons category|Amphitheatre (Mérida)}} * [http://www.merida.es/ Official website of the City council of Mérida] * [http://www.consorciomerida.org/ Official website of the entity that manages the amphitheater and the archaeological ensemble] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Mérida, Španija]] [[Kategorija:Amfiteatri|Mérida]] idijp2xfqfzpu1kknojwxbl0np3mciu 0 607705 6742883 6741268 2026-08-26T09:53:41Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cácereška stolnica]] na [[Stolnica Matere Božje, Cáceres]]: standardizacija, patrocinij v naslov 6741268 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cácereška stolnica | full_name = Sostolnica svete Marije | other_name = {{lang|es|Concatedral de Santa Maria}} | image = Cáceres Co-Cathedral 2023 - West façade.jpg | caption = Pogled proti severozahodu leta 2023 | coordinates = {{coord|39.4745|-6.3701|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Cáceres]] | country = Španija | denomination = | address = 3, Plaza de Santa María | website = {{URL|concatedralcaceres.com}} | former_name = | status = so-stolnica | dedication = Marija, Jezusova mati | dedicated = 9. april 1957<ref>{{Cite web |url=https://concatedralcaceres.com/la-catedral |title = La Concatedral |publisher=Concatedral de Cáceres |access-date=2022-09-24}}</ref> | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years_built = 15.—16. stoletje | groundbreaking = | completed = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = Mérida-Badajoz | diocese = Coria-Cáceres | province = | district = | division = | archbishop = | bishop = Jesús Pulido Arriero | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_partof = Old Town of Cáceres | designation1_date = 1986 {{small|(10. zasedanje)}} | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (iv)}}(iii), (iv) | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/384 384] | designation2 = Španija | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | designation2_number = RI-51-0000487 }} }} '''So-stolnica v Cáceresu''', posvečena Devici Mariji, stoji v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]] v jugozahodni [[Španija|Španiji]]. V status so-stolnice je bila povzdignjena 9. aprila 1957 in si deli sedež škofije Coria-Cáceres s stolnico Marijinega vnebovzetja v bližnji Corii.<ref>[http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria Tourism office of Cáceres] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151103034440/http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria |date=2015-11-03 }}, entry on church.</ref> Leta 1931 je bila cerkev razglašena za ''Bien de Interés Cultural'' (kulturna lastnina); kot del zgodovinskega središča [[Cáceres]]a je od leta 1986 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/384 ''Cáceres – UNESCO-Welterbe'']</ref> == Zgodovina == Ponovna osvojitev Cáceresa, ki so ga v začetku 8. stoletja osvojili Mavri, se je nadaljevala od 12. do začetka 13. stoletja. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. in 16. stoletju v gotskem slogu, glavni portal pa sledi romanski arhitekturni tradiciji; [[zvonik]] (''campanario'') je bil zgrajen med letoma 1554 in 1559. == Arhitektura == Navzven neokrašena cerkev ima zvonik brez zvonika. V notranjost, ki jo gručasti stebri delijo na tri ladje in je visoka skoraj 20 metrov, vodita dva gotska arhivoltna portala, ki rahlo štrlita iz stene. Zvezdasti oboki v ladji so približno enake višine ([[dvoranska cerkev]]). Vsaka od treh ladij se konča s polkrožno [[apsida|apsido]]. == Oprema == Oltarna slika (''retablo''), izdelana v renesančnem slogu, je v celoti izrezljana iz neobdelanega lesa in ne vsebuje ne poslikav ne polikromije. Izjemno izrezljana poznogotska prižnica (''pulpito'') ni več v uporabi. Poleg tega je v njej več stenskih grobnic. Glavni retablo iz 16. stoletja, posvečen Marijinemu vnebovzetju, sta izklesala Roque Balduque in Diego Guillen Ferrant.<ref>{{cite web |title=Retablo Mayor |url=https://concatedralcaceres.com/retablo-mayor/ |website=concatedralcaceres.com |publisher=Cáceres Co-cathedral |access-date=28 September 2024}}</ref> == Galerija == <gallery> Iglesia de Santa María de Cáceres.jpg|So-stolnica v Cáceresu Caceres 11 1 (6623825531).jpg|Severno pročelje CACERES - panoramio - bobysolo (20).jpg|Glavna ladja Caceres - Catedral, interiores 17.jpg|Oltar Iconografía del retablo mayor de la Concatedral de Cáceres.jpg|Detajl retabla CACERES - panoramio - bobysolo (19).jpg|Poznogotska prižnica Caceres - Catedral, exteriores 05.jpg|Kip Device Marije v stebru ''trumeau'' severnega portala </gallery> == Muzej == Deli nekdanje opreme so na ogled v katedralnem muzeju v nekdanji zakristiji.<ref>[https://www.turismoextremadura.com/en/explora/Museo-de-la-Concatedral-de-Caceres/ ''Kathedrale von Cáceres – Museum'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Co-cathedral of Cáceres}} * [https://turismo.caceres.es/de/recurso-poi/iglesia-concatedral-de-santa-mar-konkathedrale-von-santa-mar ''Konkathedrale von Cáceres – Website''] * [https://concatedralcaceres.com/la-catedral/ ''Konkathedrale von Cáceres – Fotos + Infos''] (spanisch) * [https://campaners.com/php/catedral.php?numer=678 ''Glockenturm der Konkathedrale von Cáceres – Fotos + Infos''] (spanisch) [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Cáceres]] snfmz3jaxvm9t4vl08nyu8800enzgpd 6742885 6742883 2026-08-26T10:00:28Z A09 188929 slog 6742885 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cácereška stolnica | full_name = Sostolnica Matere Božje | other_name = {{lang|es|Concatedral de Santa Maria}} | image = Cáceres Co-Cathedral 2023 - West façade.jpg | caption = Pogled proti severozahodu leta 2023 | coordinates = {{coord|39.4745|-6.3701|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Cáceres]] | country = Španija | denomination = | address = 3, Plaza de Santa María | website = {{URL|concatedralcaceres.com}} | former_name = | status = so-stolnica | dedication = [[Marija Božja mati]] | dedicated = 9. april 1957<ref>{{Cite web |url=https://concatedralcaceres.com/la-catedral |title = La Concatedral |publisher=Concatedral de Cáceres |access-date=2022-09-24}}</ref> | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years_built = 15.—16. stoletje | groundbreaking = | completed = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = Mérida-Badajoz | diocese = Coria-Cáceres | province = | district = | division = | archbishop = | bishop = Jesús Pulido Arriero | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_partof = Old Town of Cáceres | designation1_date = 1986 {{small|(10. zasedanje)}} | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (iv)}}(iii), (iv) | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/384 384] | designation2 = Španija | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | designation2_number = RI-51-0000487 }} }} '''Sostolnica Matere Božje v Cáceresu''' stoji v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]] v jugozahodni [[Španija|Španiji]]. V status sostolnice je bila povzdignjena 9. aprila 1957 in si s stolnico Marijinega vnebovzetja v bližnji Corii deli sedež škofije Coria-Cáceres.<ref>[http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria Tourism office of Cáceres] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151103034440/http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria |date=2015-11-03 }}, entry on church.</ref> Leta 1931 je bila cerkev razglašena za ''Bien de Interés Cultural'' (kulturna lastnina); kot del zgodovinskega središča [[Cáceres]]a je od leta 1986 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/384 ''Cáceres – UNESCO-Welterbe'']</ref> == Zgodovina == Ponovna osvojitev Cáceresa, ki so ga v začetku 8. stoletja osvojili Mavri je tekla od 12. do začetka 13. stoletja. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. in 16. stoletju v gotskem slogu, glavni portal pa sledi romanski arhitekturni tradiciji; [[zvonik]] (''campanario'') je bil zgrajen med letoma 1554 in 1559. == Arhitektura == Navzven neokrašena cerkev ima zvonik brez zvona. V notranjost, ki jo gručasti stebri delijo na tri ladje in je visoka skoraj 20 metrov, vodita dva gotska arhivoltna portala, ki rahlo štrlita iz stene. Zvezdasti oboki v ladji so približno enake višine ([[dvoranska cerkev]]). Vsaka od treh ladij se konča s polkrožno [[apsida|apsido]]. == Oprema == Oltarna slika (''retablo''), izdelana v renesančnem slogu, je v celoti izrezljana iz neobdelanega lesa in ne vsebuje ne poslikav ne polikromije. Izjemno izrezljana poznogotska prižnica (''pulpito'') ni več v uporabi. Poleg tega je v njej več stenskih grobnic. Glavni retablo iz 16. stoletja, posvečen [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]], sta izklesala Roque Balduque in Diego Guillen Ferrant.<ref>{{cite web |title=Retablo Mayor |url=https://concatedralcaceres.com/retablo-mayor/ |website=concatedralcaceres.com |publisher=Cáceres Co-cathedral |access-date=28 September 2024}}</ref> == Galerija == <gallery> Iglesia de Santa María de Cáceres.jpg|So-stolnica v Cáceresu Caceres 11 1 (6623825531).jpg|Severno pročelje CACERES - panoramio - bobysolo (20).jpg|Glavna ladja Caceres - Catedral, interiores 17.jpg|Oltar Iconografía del retablo mayor de la Concatedral de Cáceres.jpg|Detajl retabla CACERES - panoramio - bobysolo (19).jpg|Poznogotska prižnica Caceres - Catedral, exteriores 05.jpg|Kip Device Marije v stebru ''trumeau'' severnega portala </gallery> == Muzej == Deli nekdanje opreme so na ogled v katedralnem muzeju v nekdanji zakristiji.<ref>[https://www.turismoextremadura.com/en/explora/Museo-de-la-Concatedral-de-Caceres/ ''Kathedrale von Cáceres – Museum'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Co-cathedral of Cáceres}} * [https://turismo.caceres.es/de/recurso-poi/iglesia-concatedral-de-santa-mar-konkathedrale-von-santa-mar ''Konkathedrale von Cáceres – Website''] * [https://concatedralcaceres.com/la-catedral/ ''Konkathedrale von Cáceres – Fotos + Infos''] (spanisch) * [https://campaners.com/php/catedral.php?numer=678 ''Glockenturm der Konkathedrale von Cáceres – Fotos + Infos''] (spanisch) [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Cáceres]] tchx0a3fepxnyaevqtuj51ouh2sv8fp 6742886 6742885 2026-08-26T10:13:31Z A09 188929 /* Zunanje povezave */ slo 6742886 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cácereška stolnica | full_name = Sostolnica Matere Božje | other_name = {{lang|es|Concatedral de Santa Maria}} | image = Cáceres Co-Cathedral 2023 - West façade.jpg | caption = Pogled proti severozahodu leta 2023 | coordinates = {{coord|39.4745|-6.3701|type:landmark|display=inline,title}} | location = [[Cáceres]] | country = Španija | denomination = | address = 3, Plaza de Santa María | website = {{URL|concatedralcaceres.com}} | former_name = | status = so-stolnica | dedication = [[Marija Božja mati]] | dedicated = 9. april 1957<ref>{{Cite web |url=https://concatedralcaceres.com/la-catedral |title = La Concatedral |publisher=Concatedral de Cáceres |access-date=2022-09-24}}</ref> | functional_status = | heritage_designation = | designated = | previous_cathedrals = | architect = | architectural_type = | style = [[Gotska arhitektura]] | years_built = 15.—16. stoletje | groundbreaking = | completed = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | parish = | benefice = | deanery = | archdeaconry = | archdiocese = | metropolis = Mérida-Badajoz | diocese = Coria-Cáceres | province = | district = | division = | archbishop = | bishop = Jesús Pulido Arriero | embedded = {{designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_partof = Old Town of Cáceres | designation1_date = 1986 {{small|(10. zasedanje)}} | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iii), (iv)}}(iii), (iv) | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/384 384] | designation2 = Španija | designation2_type = Nepremičnina | designation2_criteria = Spomenik | designation2_date = 3. junij 1931 | designation2_number = RI-51-0000487 }} }} '''Sostolnica Matere Božje v Cáceresu''' stoji v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]] v jugozahodni [[Španija|Španiji]]. V status sostolnice je bila povzdignjena 9. aprila 1957 in si s stolnico Marijinega vnebovzetja v bližnji Corii deli sedež škofije Coria-Cáceres.<ref>[http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria Tourism office of Cáceres] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151103034440/http://www.turismo.ayto-caceres.es/en/cultural-resources/church-con-cathedral-santa-maria |date=2015-11-03 }}, entry on church.</ref> Leta 1931 je bila cerkev razglašena za ''Bien de Interés Cultural'' (kulturna lastnina); kot del zgodovinskega središča [[Cáceres]]a je od leta 1986 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/384 ''Cáceres – UNESCO-Welterbe'']</ref> == Zgodovina == Ponovna osvojitev Cáceresa, ki so ga v začetku 8. stoletja osvojili Mavri je tekla od 12. do začetka 13. stoletja. Sedanja cerkev je bila zgrajena v 15. in 16. stoletju v gotskem slogu, glavni portal pa sledi romanski arhitekturni tradiciji; [[zvonik]] (''campanario'') je bil zgrajen med letoma 1554 in 1559. == Arhitektura == Navzven neokrašena cerkev ima zvonik brez zvona. V notranjost, ki jo gručasti stebri delijo na tri ladje in je visoka skoraj 20 metrov, vodita dva gotska arhivoltna portala, ki rahlo štrlita iz stene. Zvezdasti oboki v ladji so približno enake višine ([[dvoranska cerkev]]). Vsaka od treh ladij se konča s polkrožno [[apsida|apsido]]. == Oprema == Oltarna slika (''retablo''), izdelana v renesančnem slogu, je v celoti izrezljana iz neobdelanega lesa in ne vsebuje ne poslikav ne polikromije. Izjemno izrezljana poznogotska prižnica (''pulpito'') ni več v uporabi. Poleg tega je v njej več stenskih grobnic. Glavni retablo iz 16. stoletja, posvečen [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]], sta izklesala Roque Balduque in Diego Guillen Ferrant.<ref>{{cite web |title=Retablo Mayor |url=https://concatedralcaceres.com/retablo-mayor/ |website=concatedralcaceres.com |publisher=Cáceres Co-cathedral |access-date=28 September 2024}}</ref> == Galerija == <gallery> Iglesia de Santa María de Cáceres.jpg|So-stolnica v Cáceresu Caceres 11 1 (6623825531).jpg|Severno pročelje CACERES - panoramio - bobysolo (20).jpg|Glavna ladja Caceres - Catedral, interiores 17.jpg|Oltar Iconografía del retablo mayor de la Concatedral de Cáceres.jpg|Detajl retabla CACERES - panoramio - bobysolo (19).jpg|Poznogotska prižnica Caceres - Catedral, exteriores 05.jpg|Kip Device Marije v stebru ''trumeau'' severnega portala </gallery> == Muzej == Deli nekdanje opreme so na ogled v katedralnem muzeju v nekdanji zakristiji.<ref>[https://www.turismoextremadura.com/en/explora/Museo-de-la-Concatedral-de-Caceres/ ''Kathedrale von Cáceres – Museum'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Co-cathedral of Cáceres}} * https://turismo.caceres.es/de/recurso-poi/iglesia-concatedral-de-santa-mar-konkathedrale-von-santa-mar Turistični center] * [https://concatedralcaceres.com/la-catedral/ Sostolnica, fotografije in informacije ] {{ikona es}} * [https://campaners.com/php/catedral.php?numer=678 Zvonik stolnice v Caceresu] {{ikona es}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Cáceres]] 89wgvxqer08a0u45jgh9mxtxj6hdwva 0 607716 6742701 6741979 2026-08-25T21:00:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6742701 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Plasencia | type = občina in mesto | official_name = | native_name = | image = {{multiple image | border = infobox | image_style = background-color:white; border:1px solid white; | align = center | perrow = 1-3-2-1 | total_width = 296 | image1 = Plasencia-view-1.jpg|Panoramic view of the city | image2 = Catedral de Plasencia-4.JPG|New Cathedral | image3 = Plasencia-Abuelo-Mayorga-1.jpg|Abuelo Mayorga | image4 = Muralla de Plasencia edited.jpg|City walls | image5 = Ayuntamiento de Plasencia (Cáceres).jpg|Town Hall | image6 = Spain-Plasencia-P1170476 (25867639516) edited.jpg|Medieval aqueduct }} | caption = Od leve proti desni, od zgoraj navzdol: panoramski pogled, [[Nova stolnica v Plasencii]], Abuelo Mayorga, reka Jerte, mestno obzidje, mestna hiša in akvadukt | image_flag = Bandera de Plasencia.svg | image_shield = Coat of Arms of Plasencia.svg | shield_size = 70px | nickname = ''Biser doline''{{sfn|Sánchez de la Calle|1993}} | motto = ''Ut placeat Deo et hominibus''<br><small>(ugajati Bogu in ljudem)</small> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = | pushpin_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | coordinates = {{coord|40|02|N|06|06|W|region:ES_type:city|display=inline}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = 406 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = | area_total_km2 = 218 | established_title = Ustanovitev | established_date = 12. junij 1186 | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 40.132 | population_demonym = {{lang|es|Placentino, -a}}<ref name="placentinorae">{{Cite web |url=http://lema.rae.es/drae/?val=placentino |title=Placentino |publisher=Royal Spanish Academy |access-date=September 2, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120902012345/http://lema.rae.es/drae/?val=placentino |archive-date=September 2, 2012}}</ref><small>(najpogostejši)</small><br>{{lang|es|Plasentino, -a}}<ref name="plasentinorae">{{Cite web |url=http://lema.rae.es/drae/?val=plasentino |title=Plasentino |publisher=Royal Spanish Academy |access-date=September 2, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120902012350/http://lema.rae.es/drae/?val=plasentino |archive-date=September 2, 2012}}</ref><br>{{lang|es|Plasenciano, -a}}<ref name="plasencianorae">{{Cite web |url=http://lema.rae.es/drae/?val=plasenciano |title=Plasenciano |publisher=Royal Spanish Academy |access-date=September 2, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120902012355/http://lema.rae.es/drae/?val=plasenciano |archive-date=September 2, 2012}}</ref> | population_note = | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 10600 | area_code_type = | area_code = | governing_body = Ayuntamiento de Plasencia | government_type = Ayuntamiento | leader_title = Župan | leader_name = Fernando Pizarro<ref>{{Cite web |url=https://ssweb.seap.minhap.es/portalEELL/consulta_alcaldes |title=Councillors Information 2015 |publisher=Ministry of Finance and Public Administration |access-date=January 23, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190411042639/https://ssweb.seap.minhap.es/portalEELL/consulta_alcaldes |archive-date=2019-04-11 |url-status=bot: unknown }}</ref> | leader_party = | website = {{URL|http://www.plasencia.es}} | footnotes = | blank_name_sec1 = Poštne številke | blank_info_sec1 = 10600, 10671 (Pradochano), 10690 (San Gil)<ref>{{Cite web |url=http://www.correos.es/ss/Satellite/site/pagina-buscador_codigos_postales/sidioma=es_ES |title=Postal code finder |access-date=August 30, 2013 |publisher=[[Correos|Spanish Postal Service]] |archive-url=https://web.archive.org/web/20130921055728/http://www.correos.es/ss/Satellite/site/pagina-buscador_codigos_postales/sidioma=es_ES |archive-date=September 21, 2013}}</ref> | blank_name_sec2 = BDP (2022) | blank_info_sec2 = {{€|37144179,14}}<ref>{{Cite web |title=Plasencia to have a budget of 37.1 million, but expects it to rise to over 50 million | date=29 April 2022 |url=https://www.elperiodicoextremadura.com/plasencia/2022/04/29/plasencia-tendra-presupuesto-37-1-65533841.html#:~:text=Aunque%20se%20ha%20hecho%20esperar,hasta%20superar%20los%2050%20millones. |publisher=El Periódico Extremadura |access-date=February 22, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230222084512/https://www.elperiodicoextremadura.com/plasencia/2022/04/29/plasencia-tendra-presupuesto-37-1-65533841.html |archive-date=February 22, 2023}}</ref> }} '''Plasencia''' ({{IPA|es|plaˈsenθja|lang|Pronunciation of Plasencia in Spanish.ogg}}) je mesto in občina v [[Španija|Španiji]], v severnem delu province Cáceres v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]]. Občina ni del nobenega občinskega združenja z okoliškimi mesti in geografsko meji na občine iz šestih občinskih združenj: Valle del Jerte, La Vera, Monfragüe z okolico, Valle del Alagón, dolina Ambroz in Trasierra - Tierras de Granadilla.<ref name="nomancomunidad">{{Cite web |url=http://ssweb.seap.minhap.es/REL/ |title=Local entities registry data |publisher=Ministry of Finance and Public Administration |access-date=August 29, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130829091234/http://ssweb.seap.minhap.es/REL/ |archive-date=August 29, 2013}}</ref><ref name="limits">{{Cite web |url=http://www.dip-caceres.es/servicios/entidades-locales/ |title=Local entities |publisher=Cáceres Provincial Council |access-date=August 28, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120629234450/http://www.dip-caceres.es/servicios/entidades-locales/ |archive-date=June 29, 2012 |url-status=dead}}</ref> Fizično je mesto na vhodu v dolino Valle del Jerte, čeprav ji upravno ne pripada, saj štiri glavna središča v Estremaduri ([[Badajoz]], [[Cáceres]], [[Mérida, Španija|Mérida]] in Plasencia) niso del nobenega ''comarca'' ali občinskega združenja.<ref name=":0" /> Občinsko ozemlje Plasencie obsega površino 217,94 km² in vključuje mesto Plasencia ter manjše lokalne enote San Gil in Pradochano. Občina ima 39.829 prebivalcev, kar jo uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev v provinci Cáceres in na četrto mesto v Estremaduri.<ref name=":0">{{Cite news |title=Collaborators section text |url=http://redex.org/turismo/es/comarcas |access-date=November 1, 2017 |work=Redex tourism |language=es-ES |archive-url=https://web.archive.org/web/20171101084512/http://redex.org/turismo/es/comarcas |archive-date=November 1, 2017}}</ref> Mesto je škofijski sedež lastne škofije<ref name="historiadiocesis">{{Cite web |url=http://www.diocesisplasencia.org/w/?page_id=542 |title=History |publisher=Diocese of Plasencia |access-date=February 24, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160405174606/http://www.diocesisplasencia.org/w/?page_id=542 |archive-date=April 5, 2016 |url-status=dead}}</ref> in glavno mesto sodnega okrožja št. 4 province.<ref name="partidojudicialactual">{{Cite web |url=http://www.cgpe.net/partido.aspx?idprovincia=10&numpartido=4 |title=Plasencia, judicial district no. 4 of Cáceres |publisher=General Council of Spanish Prosecutors |access-date=September 18, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723040832/http://www.cgpe.net/partido.aspx?idprovincia=10&numpartido=4 |archive-date=July 23, 2011}}</ref> Kot najbolj naseljeno mesto v severni Estremaduri je dom različnih služb generalne državne uprave in vlade Estremadure, ki služijo tako svojim prebivalcem kot prebivalcem številnih sosednjih občin.<ref>{{Cite web | url=https://www.agenciatributaria.gob.es/AEAT.sede/Inicio/_otros_/_Direcciones_y_telefonos_/Delegaciones_y_Administraciones/Extremadura/Caceres/Administraciones/Administraciones.shtml |title=Administrations of the province of Cáceres |publisher=Spanish Tax Agency |access-date=August 30, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130830091245/https://www.agenciatributaria.gob.es/AEAT.sede/Inicio/_otros_/_Direcciones_y_telefonos_/Delegaciones_y_Administraciones/Extremadura/Caceres/Administraciones/Administraciones.shtml |archive-date=August 30, 2013}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.policia.es/org_periferica/jsp_extrem/dependencias.php?id_region=10&id_provincia=10 |title=Peripheral organization - Police dependencies of the province of Cáceres |publisher=National Police Corps |access-date=August 30, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150128132936/http://www.policia.es/org_periferica/jsp_extrem/dependencias.php?id_region=10&id_provincia=10 |archive-date=January 28, 2015}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://extremaduratrabaja.gobex.es/webfm_send/2301 |title=SEXPE employment centers |publisher=Extremadura Public Employment Service |access-date=August 30, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130830091250/http://extremaduratrabaja.gobex.es/webfm_send/2301 |archive-date=August 30, 2013}}</ref> Kot mesto ga je leta 1186 ustanovil kastiljski kralj [[Alfonz VIII. Kastiljski|Alfonz VIII.]] Njegovo ustanovitev so spodbudili vojaško-strateški vidiki med [[rekonkvista|rekonkvisto]], saj je bilo mesto le nekaj kilometrov od kastiljskih meja s kraljestvom León na zahodu in muslimanskimi ozemlji na jugu. Mejo z Leónom je na tem območju zaznamovala [[Ruta de la Plata]], pomembna [[rimska cesta]], ki se danes uporablja kot pohodniška pot.<ref name="Historia">{{Cite web |url=http://www.aytoplasencia.es/Turismo/default.asp?plant=1&id=1&seccion=151&offset=1 |title=History of Plasencia - Middle Ages and Renaissance |publisher=Plasencia City Council |archive-url=https://www.webcitation.org/5me2i26Ak?url=http://www.aytoplasencia.es/Turismo/default.asp?plant=1 |archive-date=January 9, 2010}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://diarium.usal.es/josemh/historia/historia-de-hervas/ |title=History of Hervás |publisher=University of Salamanca |access-date=August 31, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130831084512/http://diarium.usal.es/josemh/historia/historia-de-hervas/ |archive-date=August 31, 2013}}</ref><ref name="mapacaminosantiago">{{Cite web |url=http://www.elcaminoasantiago.com/caminos/plata/plata.htm |title=Santiago Way via the Vía de la Plata |publisher=El Camino a Santiago |access-date=February 11, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190802024609/http://www.elcaminoasantiago.com/caminos/plata/plata.htm |archive-date=August 2, 2019 |url-status=dead}}</ref> Do 19. stoletja je bilo glavno mesto ''Sexma de Plasencia'', skupnosti vasi, ki je pokrivala četrtino sedanje province Cáceres.{{sfn|Riesco Roche|2006}} Čeprav do popisa prebivalstva leta 1960 ni preseglo dvajset tisoč prebivalcev,<ref name="alteraciones">{{Cite web |url=http://www.ine.es/intercensal/intercensal.do;jsessionid=DF01A841F5CDA306FC38B0E28052D2CE.intercensal01?search=3&codigoProvincia=10&codigoMunicipio=148&btnBuscarCod=Consultar+selecci%F3n |title=Changes in municipalities in population censuses since 1842 |publisher=National Statistics Institute |access-date=August 31, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130831084515/http://www.ine.es/intercensal/intercensal.do;jsessionid=DF01A841F5CDA306FC38B0E28052D2CE.intercensal01?search=3&codigoProvincia=10&codigoMunicipio=148&btnBuscarCod=Consultar+selecci%F3n |archive-date=August 31, 2013}}</ref> so se v mestu zgodili pomembni dogodki, kot sta poroka Joanne la Beltraneja med kastiljsko nasledstveno vojno in pobuda za nakup volilne pravice v kastiljskih cortesih, kar je leta 1653 privedlo do ustanovitve province Estremadura.{{sfn|Martínez Díez|1983|p=83}} Gospodarstvo občine temelji predvsem na storitvenem sektorju, v mestu je več kot tisoč komercialnih obratov.<ref name="caixa">{{Cite web |url=http://www.anuarieco.lacaixa.comunicacions.com/java/X?cgi=caixa.anuari99.util.ChangeLanguage&lang=es |title=Economic Yearbook of Spain 2013 |publisher=La Caixa |access-date=October 10, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140328141423/http://www.anuarieco.lacaixa.comunicacions.com/java/X?cgi=caixa.anuari99.util.ChangeLanguage&lang=es |archive-date=March 28, 2014}}</ref> Na začetku 20. stoletja je imela občina svojo hranilnico, ki je kasneje postala temelj Caja de Extremadura (pozneje Liberbank in trenutno Unicaja). Turizem je pomemben, saj je njegovo zgodovinsko središče razglašeno za kulturno dediščino, mesto pa ima dva festivala, razglašena za turistično zanimiva: Martes Mayor in Veliki teden. Mesto ima univerzitetni center, povezan z Univerzo v Estremaduri, ki ponuja štiri dodiplomske in en magistrski študij. == Etimologija == Toponim mesta izhaja iz gesla, ki ga je njegov ustanovitelj, kralj Alfonz VIII. Kastiljski, dal v grbu, ki ga je mesto prejelo: ''Ut placeat Deo et Hominibus'', latinski izraz, ki pomeni »Ugoditi Bogu in ljudem«.<ref name="etimología">{{Cite web |url=http://cvc.cervantes.es/el_rinconete/anteriores/julio_05/15072005_02.htm |title=Extremadura and its toponyms (II) |author=García Sánchez, Jairo J. |date=July 15, 2005 |access-date=June 20, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110620084512/http://cvc.cervantes.es/el_rinconete/anteriores/julio_05/15072005_02.htm |archive-date=June 20, 2011}}</ref> Vendar pa je bilo pred prihodom Alfonza VIII. na tem območju naseljeno mesto, katerega natančno ime ni znano, morda imenovano Ambroz, Ambrosía, Ambracia ali Pagus Ambracensis.<ref name="origen">Madoz, Pascual (1847). «Ambracia». Diccionario geográfico-estadístico-histórico de España y sus posesiones de Ultramar. tomo II (2ª edición). Madrid: Est. Tipográfico-Literario Universal. p. 241.</ref>{{sfn|Tirado García|2006|pp=168-169}} ;Demonim Najpogosteje uporabljen demonim za prebivalce Plasencie je »placentino«.<ref>{{Cite web |url=http://turismo.extremaduraregion.com/turismo/gentilicios.php |title=Demonyms of Extremadura |author=Turismo Extremadura |publisher=extremaduraregion.com |access-date=June 22, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090106131840/http://turismo.extremaduraregion.com/turismo/gentilicios.php |archive-date=January 6, 2009}}</ref> Glede na Slovar španskega jezika ta beseda izhaja iz latinskega Placentīnus in se lahko uporablja kot demonim tako za ekstremadursko občino kot za italijansko mesto Piacenza.[4] Tudi Kraljeva španska akademija priznava izraza »plasentino« in »plasenciano« kot veljavna demonima za ekstremadursko mesto. ;Enakoimenske lokacije Na svetu obstajajo še druge lokacije, ki imajo isto ime kot mesto ob reki Jerte. V Španiji obstajata občina Plasencia de Jalón v provinci Zaragoza in vasica Plasencia del Monte v provinci Huesca. V španščini se italijansko mesto [[Piacenza]], s katerim je to mesto v Ekstremaduri pobrateno, pogosto imenuje Plasencia. Drugo zelo podobno ime je Placencia, občina v [[Belize]]ju, ki so jo poimenovali španski raziskovalci<ref>{{Cite web |url=http://www.placencia.com/Informative%20_%20Page/experience.htm |title=Placencia History |publisher=Placencia Tourism Service |language=English |access-date=November 2, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090306234853/http://www.placencia.com/Informative%20_%20Page/experience.htm |archive-date=March 6, 2009}}</ref> in si deli ime z občino Placencia de las Armas v Guipuzconu. Placencia in Plasencia sta lahko homofona v nekaterih španskih narečjih zaradi ''seseo'' in ''ceceo''. V Kanadi je občina Placentia v provinci [[Nova Fundlandija in Labrador]], katere ime izhaja neposredno iz mesta ob reki Jerte.<ref>{{Cite web |url=http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0006318 |title=Placentia |publisher=The Canadian Encyclopedia |language=English |access-date=November 3, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121103084512/http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1ARTA0006318 |archive-date=November 3, 2012}}</ref> V [[Kalifornija|Kaliforniji]] obstaja tudi druga Placentia. V Italiji obstaja tudi občina Piacenza, istoimensko glavno mesto regije [[Emilija - Romanja]], v španščini imenovano tudi Plasencia. == Geografija == [[File:778px-Plasencia-ubicacion.png|thumb|Zeleno je označeno občinsko ozemlje Plasencia. Sivo so označene preostale občine province Cáceres.]] Mesto je 80 kilometrov od glavnega mesta province. Teren občine je raznolik, z zadnjimi vzpetinami Sierra de Gredos, ki so v nasprotju z Valle del Jerte in prvimi tipičnimi estremadurskimi ''[[dehesa]]mi''. Sierra del Gordo na severu je del gorovja Montes de Traslasierra, katerega najvišja točka je Pico Gordo (998 metrov). Na severovzhodu je Sierra de San Bernabé, veja Sierra de Tormantos, ki na tem območju doseže do 790 metrov. Na jugozahodu je Sierra de Berenguel, kjer izstopa Pico Merengue (655 metrov). Reka Jerte je v spodnjem toku najpomembnejša reka, tik preden se izliva v reko Alagón. Njene vode so zajezene v akumulacijskem jezeru Plasencia. Nadmorska višina se giblje od 998 metrov (Pico Gordo) do 260 metrov vzdolž bregov reke Jerte. Mestno območje leži na 352 metrih nadmorske višine.<ref name="geografiaayto">{{Cite web |url=http://www.plasencia.es/web/index.php?option=com_content&view=article&id=305 |title=Geography |access-date=August 28, 2013 |publisher=Plasencia City Council |language=Spanish |archive-url=https://web.archive.org/web/20130828091234/http://www.plasencia.es/web/index.php?option=com_content&view=article&id=305 |archive-date=August 28, 2013}}</ref> === Hidrografija === [[File:Río Jerte en Plasencia.jpg|thumb|Reka Jerte teče skozi Plasencio]] Skoraj celotno ozemlje občine leži znotraj hidrografskih porečij rek Jerte in Alagón, pri čemer je prva pritok druge, ki je nato pritok reke [[Tajo]]. Sotočje reke Jerte v reko Alagón je dolvodno od Plasencie v občini Galisteo. Štiri kilometre gorvodno od mesta je rezervoar Plasencia, zgrajen leta 1985 s prostornino 59 hm³, ki uravnava pretok vode skozi mesto in preprečuje poplave. Namen rezervoarja je oskrba prebivalstva s pitno vodo. V občini ni pomembnih vodonosnikov.<ref name="pgou1">{{Cite web |title=General Urban Planning Plan (P.G.O.U.) — Characteristics of the Physical Environment |date=January 23, 2010 |url=http://www.aytoplasencia.es/OficVirtual/?plant=&id=&seccion=&DLseccion=13 |publisher=Plasencia City Council |archive-url=https://web.archive.org/web/20071028013253/http://www.aytoplasencia.es/OficVirtual/?plant=&id=&seccion=&DLseccion=13 |archive-date=October 28, 2007}}</ref> === Podnebje === Po Papadakisovem sistemu podnebne klasifikacije večina ozemlja občine Plasencia spada v celinsko sredozemsko podnebje. V gorovju, ki obdaja Plasencio, podnebje ustreza zmerni sredozemski in hladni sredozemski klasifikaciji. Poletja so v času sončne svetlobe zelo topla in ponoči hladna, zime pa so hladne. V najhladnejših mesecih temperature padejo pod 0 °C, v najbolj vročih mesecih pa le redko presežejo 40 °C. Posledično mesto doživlja manj ekstremnih vročin v primerjavi z drugimi mesti v regiji.{{sfn|Fortaleza del Rey|1986}}{{sfn|Vicente Calle|Cabezas Fernández|Escudero García|2008}} Po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja ima Plasencia subtropsko podnebje s suhimi, vročimi poletji, ki je razvrščeno kot ''Csa'' (sredozemsko podnebje).<ref>{{Cite web |url=http://www.aemet.es/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/detalles/guia_resumida_2010 |title=Summary climate guide in Spain |access-date=April 3, 2016 |publisher=Spanish Meteorological Agency (AEMET) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160403084512/http://www.aemet.es/es/conocermas/recursos_en_linea/publicaciones_y_estudios/publicaciones/detalles/guia_resumida_2010 |archive-date=April 3, 2016}}</ref> Podnebje na tem območju je kljub relativni bližini mikroklime Valle del Jerte in bližnjega gorovja Sierra de Gredos podobno podnebju v Estremadurski ''dehesi'', glede na podobno nadmorsko višino. Vendar pa je zaradi vzdolžne orografije gorovja Sierra de Gredos količina padavin večja kot v preostalem delu osrednje planote, čeprav je v absolutnem smislu bolj podobna južni planoti kot gorskim regijam, kot sta dolina Ambroz ali dolina Jerte. Med istim vremenskim dogodkom se lahko pojavijo znatne razlike v padavinah med mestom in občinami le 20 kilometrov severneje. Padavine letno padejo med 800 in 1000 mm, poleti so redke, a nekoliko višje kot v prestolnicah Estremadura. == Narava == === Rastlinstvo === Prvotno rastlinje v regiji je spremenil človekov poseg. Najbolj gozdnato rastlinje je nadomestilo kmetijstvo in pašniki. Trenutni rastlinski pokrov sestavljajo predvsem ''dehese'' [[črničevje|črničevja]] (''Quercus ilex'') in [[Hrast plutovec|plutovcev]] (''Quercus suber''), pa tudi travniki, obvodna vegetacija, namakana zemljišča in urbana flora v parkih in vrtovih.<ref name="pgou1" /> Oljčni nasadi so predvsem na pobočjih Sierra de Santa Bárbara, razporejeni v terasah, vendar je to območje zdaj močno urbanizirano. Nasadi črničevja so v ''dehesah'', medtem ko so nasadi hrastov plutovcev v severnem delu občine. Nasadi hrastov plutovcev pokrivajo približno 1200 ha in prav tako tvorijo ''dehese'', podobno kot nasadi črničevja. V dehesi Valcorchero so mešana območja črničevja in plutovcev. Pašniki se uporabljajo za živinorejo in pogosto ustrezajo zapuščenim njivam. Grmičevje na tem območju sestavlja predvsem ''Retama sphaerocarpa'' s pašniki, ki se uporablja tudi za sezonsko živinorejo. Obrežno rastlinje sestavljajo predvsem majhni nasadi topolov. Namakalna zemljišča so skoncentrirana predvsem ob bregovih reke Jerte dolvodno od mesta, čeprav je v bližini mestnega središča tudi nekaj družinskih sadovnjakov. === Živalstvo === Občinske dehese se uporabljajo kot pašniki za pašo koz, ovac in goveda. V poletnih mesecih [[Transhumanca|selitev živine]] preseli v hladnejša območja Kastilje in Leóna. Poleg domačih sesalcev so tu tudi divji sesalci, kot so različne vrste voluharjev in poljskih miši, jež in zajec. Najbolj raznolika skupina so ptice. Občasno velike ptice roparice, kot so [[sokol selec]] ali [[mali orel]], ki živijo v narodnem parku Monfragüe in vznožju gorovja Sierra de Gredos, priletijo v Plasencio v iskanju hrane. Najpogostejše vrste ptic so [[pevci]], kot so [[ščinkavec]] (''Fringilla coelebs''), [[Plavček (ptica)|plavček]], [[grilček]], iberska sraka (''Cyanopica cooki''), [[carar]], hribski škrjanec (''Lullula arborea''), kratkoprsti plezalček (''Certhia brachydactyla''), [[rjavoglavi srakoper]], enobarvni škorec (''Sturnus unicolor''), [[velika sinica]], [[lišček]], [[repnik]], [[domači vrabec]], različne vrste kukavic in pozimi gozdni [[grivar]]. V občini so prisotne tudi jerebice in prepelice. Med dvoživkami in plazilci na tem območju so pomembne različne vrste žab, kača ''Malpolon monspessulanus'', kuščar ''Timon lepidus'', več vrst ''[[Podarcis]]'' in navadni gekon. V reki Jerte in njenih bregovih je več vrst rib, kot so [[navadna mrena]], [[Jez (riba)|jez]], ''Squalius alburnoides'', [[linj]] in ''Cobitis paludica''. === Geologija === Občina leži znotraj Hesperijskega masiva, v južnem delu osrednje iberske cone. Stratigrafsko prevladujejo predkambrijski sedimenti, ki jih sestavljajo grauvake in skrilavci, pa tudi granit iz območja Béjar-Plasencia.<ref name="pgou1" /> Najdemo tudi terciarne in kvartarne sedimente, ki so večinoma povezani s fluvialnim sistemom. Terciarni sedimenti so v porečju Coria in sistemu [[prelom (geologija)|prelomov]] in [[dajk]]ov Messejana-Plasencia. Kvartarni sedimenti so bolj izraziti na različnih aluvialnih platformah, povezanih z reko Jerte. Najpogostejši materiali so kremenovi prodniki, skrilavci in graniti v peščeno-glinasti osnovi. Granitne kamnine iz območja Béjar-Plasencia zasedajo severni del ozemlja. V občini ni znakov izkoriščanja mineralov. Iz terciarnih sedimentov so obstajali kamnolomi za pridobivanje različnih materialov, vključno z industrijsko keramiko. Vendar so bili vsi ti kamnolomi opuščeni. <gallery> File:Valcorchero.JPG|Pokrajina Valcorchero iz zavetišča Puerto File:Riu Herti.JPG|[[Equus ferus caballus|Konji]] ob reki Jerte File:Cueva el Boquiqui.JPG|Jama Boquique </gallery> == Zgodovina == === Antika in srednji vek === [[File:Puerta del sol 3.JPG|thumb|Kip Alfonza VIII. Kastiljskega in Sončna vrata]] [[File:Alcázar de Plasencia.jpg|thumb|Alcázar iz Plasencie pred rušenjem leta 1941]] Čeprav je bilo sedanje mesto Plasencia ustanovljeno šele leta 1186, obstajajo dokazi, da je bilo ozemlje naseljeno že v prazgodovini, saj so v jami Boquique našli keramične ostanke.{{sfn|López Monteagudo|1979|pp=22-23}} Poleg tega slovar Pascuala Madoza navaja, da je bilo v današnji Plasencii morda izgubljeno naselje z imenom Ambroz ali Ambracia, čeprav je možno, da je bilo to naselje v Aldeanueva del Camino, medtem ko je v Plasencii obstajalo naselje z imenom Pagus Ambracensis. Kakor koli že, obstajajo znane zgradbe arabskega izvora, ki so nastale pred ustanovitvijo mesta. Med njimi je bil stolp iz 8. stoletja v bližini mostu Trujillo, imenovan Torre del Ambroz, ob katerem je bila zgrajena majhna arabska vasica.{{sfn|Tirado García|2006|pp=168-169}} V dokumentu, izdanem v [[Burgos]]u leta 1181 pod vladavino Alfonza VIII. Kastiljskega, je bilo – v nasprotju z Medinsko pogodbo in plataško mejo med kraljestvi León in Kastilja – določeno, da velik del ozemlja na severu sedanje province Cáceres in severozahodu province Toledo spada pod jurisdikcijo sveta Ávila.{{sfn|Luis López|2002|pp=18-19}} To stanje se je spremenilo leta 1186 z ustanovitvijo mesta Plasencia, ki ga je istega leta ustanovil Alfonzo VIII.; monarh je leta 1189 določil ozemeljske meje novega sveta.{{sfn|Luis López|2002|pp=20-23}}{{sfn|Martínez Martínez|1993|p=323}} Geslo novo ustanovljenega mesta je bilo ''Ut placeat Deo et Hominibus'', kar v latinščini pomeni »ugajati Bogu in ljudem«. Leta 1189 je [[papež Klemen III.]] ustanovil škofijo Plasencia s sedežem v mestu.<ref name="historiadiocesis" /> Zgodnja leta mesta so bila zahtevna zaradi njegove lege na obmejnem območju blizu ozemelj, ki so jih nadzorovali muslimani.{{sfn|Lora Serrano|1999|p=55}} Leta 1196 so ga po kastiljskem porazu v bitki pri Alarcosu (1195) zavzeli Almohadi,{{sfn|Lora Serrano|1999|p=55}}{{sfn|de la Montaña Conchiña|Clemente Ramos|1994|p=83}} vendar sta ga Alfonz VIII. in kraljestvo Kastilja istega leta, 15. avgusta, ponovno zavzela. Po tej ponovni osvojitvi je bila sprejeta odločitev o gradnji mestnega obzidja. [[File:Fuero de la fundación de la ciudad de Plasencia - Facsímil 1.JPG|thumb|left|''Fuero Plasencia'']] Konec 13. stoletja je kralj podelil ''Fuero Plasencia'', ki je pripisoval velik pomen sobivanju med kristjani, muslimani in Judi. To je spodbudilo nastanek pomembne judovske skupnosti, največje v Estremaduri, s precejšnjim gospodarskim vplivom.<ref name="Ramos">{{Cite web |author=José Antonio Ramos Rubio |title=The Jews in the Jerte Valley |url=http://lacerecera.wikispaces.com/Los+jud%C3%ADos+en+el+Valle+del+Jerte |access-date=July 13, 2013 }}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ena najzgodnejših pisnih omemb bikoborbe je v ''Cantigas de Santa María'' Alfonsa X. Modrega, v tako imenovani ''cantigi'' ''Toro de Plasencia'', ki opisuje dogodek na bikoborbi na mestnem trgu, kjer je bil po zaslugi čudežnega posredovanja Device moškega rešil pred smrtjo enega od bikov, s katerimi so se borili.<ref>{{Cite web |url=http://nuestramusica.unex.es/nuestra_musica/musihistorica/MEDIEVAL.HTM |title=Cantigas de Santa María, Toro de Plasencia |publisher=Our Music - University of Extremadura |access-date=February 24, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130609214624/http://nuestramusica.unex.es/nuestra_musica/musihistorica/MEDIEVAL.HTM |archive-date=June 9, 2013 |url-status=dead}}</ref> [[File:Toro de Plasencia.jpg|thumb|Cantiga 144, ''Bik Plasencia'']] Mesto je imelo takrat pravico glasovati v kastiljskem zboru ''Cortes'', kar dokazuje pošiljanje dveh predstavnikov na sodišča v Madridu leta 1391. 15. stoletje je bilo prelomno obdobje v zgodovini mesta, v katerem so fevdalne prakse srednjega veka privedle do konca njegovega kraljevega statusa in vzpostavitve gosposke jurisdikcije. Leta 1442 je kralj [[Ivan II. Kastiljski]] podelil mesto družini Estúñiga ali Zúñiga, Pedru de Zúñigi pa naziv grofa Plasencia. Ko je Plasencia postala lordstvo, je izgubila volilno pravico v Cortesu.{{sfn|Colmeiro Penido|1883}} Na zahtevo svojega škofa, kardinala Juana de Carvajala, so v mestu leta 1446 ustanovili študij humanistike. To so bili prvi splošni študiji na univerzitetni ravni na območju današnje Estremadure.<ref name="palaciodecongresos">{{Cite web |url=http://www.palaciosdecongresosdeextremadura.es/plasencia.aspx |title=Historic Complexes - Plasencia |publisher=Extremadura Congress Palaces |archive-url=https://web.archive.org/web/20071231074410/http://www.palaciosdecongresosdeextremadura.es/plasencia.aspx |archive-date=December 31, 2007 |access-date=November 25, 2007}}</ref> V drugi polovici 15. stoletja je Plasencia igrala vlogo v kastiljskem nasledstvenem sporu. Kralj [[Henrik IV. Kastiljski]] je bil 27. aprila 1465 v mestu odstavljen kot kastiljski suveren. Kasneje je grof Plasencia aktivno sodeloval v Ávilski farsi, kjer je lesenemu kipu, ki je predstavljal kastiljskega kralja, zasegel meč, simbol pravice, in za kralja razglasil infanta Alfonsa.{{sfn|Ohara|2004}}{{sfn|Soria Mesa|2008}} Kasneje se je hči kralja Henrika IV., Joanna la Beltraneja, 29. maja 1475 v Hiši prstanov v Plasencii poročila z Alfonsom V. Portugalskim, kjer sta bila razglašena za kralja Kastilje in Portugalske.<ref name="beltraneja">{{Cite web |url=http://www.mcnbiografias.com/app-bio/do/show?key=castilla-juana-de |title=Castilla, Juana de, or Joanna la Beltraneja (1462-1530) |access-date=March 1, 2013 |publisher=www.mcnbiografias.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20130301084512/http://www.mcnbiografias.com/app-bio/do/show?key=castilla-juana-de |archive-date=March 1, 2013}}</ref> Junija 1488 je vojvoda umrl, nasledil pa ga je vnuk Álvaro de Zúñiga y Pérez de Guzmán. Plasenško plemstvo je izkoristilo priložnost in se oboroženo uprlo družini Zúñiga, da bi si povrnilo moč, ki so jo prej imeli nad mestom in najemninami od zemljišč, odvisnih od njega.{{sfn|Linares Luján|1991}} Upornike so podprli katoliški monarhi, ki so preklicali donacijo Ivana II., češ da je pretirana in proti njihovi volji. Upor je uspel in kraljevi status je bil obnovljen, ratificiran 20. oktobra 1488 pri vratih katedrale v prisotnosti [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinanda Katoliškega]], ki je prisegel, da bo vedno branil mestne listine in svobodo.{{sfn|Linares Luján|1991}}<ref>{{Cite web |url=http://www.alextur.net/Senderos/numero6/catedrales_plasencia/catedrales_plasencia.html |title=The Cathedrals of Plasencia |date=2000 |access-date=January 8, 2010 |publisher=Extremadura Trails |work=ALEX Project, Extremadura Tourism Business Confederation |archive-url=https://www.webcitation.org/5me95fExD?url=http://www.alextur.net/Senderos/numero6/catedrales_plasencia/catedrales_plasencia.html |archive-date=January 9, 2010}}</ref> === Moderna doba === [[File:Plasencia medieval.jpg|thumb|left|Plasencia v 16. stoletju]] V tem obdobju so dvorni zdravniki Ferdinandu Katoliškemu priporočili Plasencio kot najbolj zdrav kraj v vseh njegovih kraljestvih in kraj, kjer naj bi ustanovil svojo rezidenco. Monarh se je leta 1515 preselil v Plasencio. Januarja 1516 je umrl v Madrigaleju med potovanjem iz Plasencie v Guadalupe, da bi se udeležil kapitlja reda Calatrava in reda Alcántara v samostanu Guadalupe.<ref>{{Cite web |url=http://www.dpz.es/ifc2/libros/2584/libro10.pdf |title=History of King Ferdinand the Catholic: Of the enterprises and leagues of Italy. Book X. |publisher=Zaragoza Provincial Council |archive-url=https://web.archive.org/web/20071021110807/http://www.dpz.es/ifc2/libros/2584/libro10.pdf |archive-date=October 21, 2007}}</ref> [[File:Santuario Virgen del Puerto.jpg|thumb|Svetišče Device Marije v Pristanišču, zgrajeno v moderni dobi]] Med letoma 1520 in 1522, med uporom komunerosov, se je Plasencia postavila na stran komunerosov in uspela ustanoviti skupnost v Plasencii, vendar jo je oslabila bližina rojalističnih trdnjav, kot sta Ciudad Rodrigo in Cáceres.{{sfn|Diago Hernando|2006}} Med letoma 1528 in 1531 je skladatelj Cristóbal de Morales prebival v Plasencii, kjer je služil kot zborovodja.<ref name="biomorales">{{Cite web |url=http://www.mundoclasico.com/ed/documentos/doc-ver.aspx?id=0003724 |title=Cristóbal de Morales: magister inter magistros |author=Montaña Conchina, Juan Luis |work=Mundo clásico |date=May 1, 1998 |access-date=March 1, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120321030258/http://www.mundoclasico.com/ed/documentos/doc-ver.aspx?id=0003724 |archive-date=March 21, 2012}}</ref> Plasencia je imela določen pomen tudi med španskim osvajanjem Amerike. Leta 1539 je odprava, ki jo je financiral škof Gutierre de Vargas Carvajal, odplula v [[Magellanov preliv]]. Eni od ladij odprave, ki jo je vodil Alonso de Camargo, je uspelo prečkati preliv.{{sfn|Morales|2006|pp=51-56}} Leta 1573 je plasencijski škof Pedro Ponce de León podaril del svoje knjižnice samostanu [[El Escorial]], vključno z ''Glosas Emilianenses'' iz samostanov San Millán de la Cogolla. Leta 1665 je imel drug škof, Diego de Arce y Reinoso, ob svoji smrti knjižnico s 3880 deli v 10.000 zvezkih.<ref>{{Cite web |url=http://www.fundacionyuste.org/acciones/ubex/ques.htm |title=UBEx, history of a utopia |author=González Manzanares, Joaquín |archive-url=https://web.archive.org/web/20071218232850/http://www.fundacionyuste.org/acciones/ubex/ques.htm |archive-date=December 18, 2007}}</ref> Ko je bilo leta 1502 ustanovljenih prvih 18 provinc Kastilje, so bile opredeljene na podlagi mest z glasovalno pravico v Cortesih. Nobeno mesto v današnji Estremaduri ni imelo takšne glasovalne pravice, zato je večina regije pripadala provinci Salamanca. Zaradi tega se je Plasencia leta 1653 odločila, da bo odkupila glasovalno pravico v Cortesih, ki jo je imela prej, nakup pa je opravila skupaj z Alcántaro, Badajozom, Cáceresom, Mérido in Trujillom. To je zaznamovalo ustanovitev nekdanje province Estremadura, ki je obsegala okrožje Trujillo in leónsko ozemlje reda Santiago (razdeljeno na dve okrožji, Mérido in Llerena, vsako z več encomiendami), ki sta bili dodani še zemlji Coria in Granadilla.{{sfn|Martínez Díez|1983|pp=82-88}} === Sedanjost === Med špansko vojno za neodvisnost (1808–1814) je Plasencia postala strateška lokacija za francoske čete. 8. in 13. junija 1808 so nemiri privedli do umora več profrancosko naravnanih posameznikov, nekateri z linčem. Kmalu zatem so Plasenčani ustanovili lokalni svet za oborožitev in obrambo ter iskali podporo na desnem bregu reke Tajo. Kljub prizadevanjem sveta so mesto 28. decembra 1808 zavzele francoske čete, potem ko so dva dni prej požgale Malpartida de Plasencia. Francozi so med spopadom mesto zasedli dvanajstkrat, izsiljevali njegove prebivalce in mestu povzročili znatno škodo. [[File:Extremadura, el mercado, por Joaquín Sorolla.jpg|thumb|''Tržnica'', oljna slika Joaquína Sorolle, ki prikazuje mesto leta 1917]] Po padcu starega režima je mesto postalo ustavna občina v regiji Estremadura. Ko je bila Estremadura leta 1822 razdeljena na sedanjo provinco Cáceres in provinco Badajoz, se je Plasencia s Cáceresom potegovala za glavno mesto prve, saj je trdila, da ima večje prebivalstvo na desnem bregu reke Tajo in da je sedež škofije. Prevladovala so druga merila in [[Cáceres]] je bil izbran za glavno mesto province.{{sfn|Flores del Manzano|2004}} Od leta 1834 je bil glavni sodnik okrožja Plasencia. Med prvo špansko republiko je bil v mestu med kantonskim uporom ustanovljen kanton Plasencia, da bi si povrnil prej zavrnjen status glavnega mesta province.{{sfn|Flores del Manzano|2007}} Restavracija je bila pomembno obdobje za Plasencio, saj so pomembne reforme vplivale na gospodarstvo in družbo občine. Mesto je prvič imelo omrežje pitne vode in javno razsvetljavo, izboljšan pa je bil tudi kanalizacijski sistem. Mestno gospodarstvo, ki je prej skoraj izključno temeljilo na kmetijstvu in trgovini, se je industrializiralo po ustanovitvi mestne železniške postaje, okoli katere je bilo zgrajeno industrijsko okrožje.{{sfn|Sánchez de la Calle|2009|pp=761-762}} [[File:Vista general de Plasencia, de Venancio Gombau.jpg|thumb|left|Splošni pogled na Plasencio, objavljen leta 1908, avtor Venancio Gombau (1862–1929)]] Leta 1917 je valencijski slikar Joaquín Sorolla ovekovečil mesto v eni od svojih slik, ''Tržnica'', ki prikazuje pogled z enega od bregov reke Jerte, z škofovsko palačo, stolnico, mostom Trujillo in ženskami, oblečenimi v tradicionalno nošo Montehermoso. Delo je del serije štirinajstih velikih platen z naslovom ''Vizija Španije'', ki jih je naročil ameriški magnat Archer Milton Huntington za okrasitev knjižnice Hispanic Society v New Yorku, ustanove, ki jo je ustanovil.<ref>{{Cite web |url=http://arteenlared.com/espana/exposiciones/sorolla.-vision-de-espana.-coleccion-de-la-hispanic-society-of-am-2.html |title=Sorolla. Vision of Spain. Collection of the Hispanic Society of America |publisher=Art on the Web |date=February 19, 2009 |access-date=March 2, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130927235313/http://arteenlared.com/espana/exposiciones/sorolla.-vision-de-espana.-coleccion-de-la-hispanic-society-of-am-2.html |archive-date=September 27, 2013}}</ref><ref>{{Cite web |url=http://lavozdemayorga.blogspot.com.es/2008/06/plasencia-y-joaquin-sorolla.html |title=Plasencia and Joaquín Sorolla |author=Vázquez González, José María |work=La Voz de Mayorga |date=June 13, 2008 |access-date=March 2, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130302084512/http://lavozdemayorga.blogspot.com.es/2008/06/plasencia-y-joaquin-sorolla.html |archive-date=March 2, 2013}}</ref> [[File:Viviendasdeproteccionoficial.jpg|thumb|Los Monjes, obrobna soseska, zgrajena v začetku 21. stoletja na vrhuncu nepremičninskega balona]] Med [[španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]] Plasencia ni bila sporno območje, saj je državni udar leta 1936 v mestu takoj uspel. 19. julija je podpolkovnik José Puente, poveljnik mitralješkega bataljona Plasencia, prevzel nadzor nad mestom z malo odpora.[76] Republikanski zaporniki so bili kasneje uporabljeni za kazensko delo pri gradnji parka Los Pinos. Druga polovica 20. stoletja je bila obdobje izjemnega razvoja za Plasencio. Demografsko gledano je provinca Cáceres med letoma 1950 in 2001 izgubila četrtino svojega prebivalstva, medtem ko se je število prebivalcev Plasencia v istem obdobju podvojilo, in sicer s 17.507 na 36.690. V teh petdesetih letih so bila zgrajena številna javna dela, vključno z bolnišnico Virgen del Puerto, rezervoarjem Plasencia, mestnim športnim mestom in nekdanjo cesto do Navalmorala. Poleg tega so bile ustanovljene univerzitetne šole za zdravstveno nego in poslovne študije, ki so se do konca stoletja združile v sedanji kampus Plasencia.<ref>{{Cite web |url=http://www.unex.es/conoce-la-uex/estructura-academica/centros/plasencia/sgic/manual-de-calidad/Manual_SGIC_Completo.pdf |title=Manual de calidad del centro universitario de Plasencia |publisher=University of Extremadura |access-date=5 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004212658/http://www.unex.es/conoce-la-uex/estructura-academica/centros/plasencia/sgic/manual-de-calidad/Manual_SGIC_Completo.pdf |archive-date=4 October 2013}}</ref> == Gospodarstvo == V primarnem sektorju ima občina dve kolonizacijski naselbini, zgrajeni v 20. stoletju, San Gil in Pradochano. Poleg tega je Plasencia od leta 2009 sedež Nacionalnega centra za raziskave in razvoj ekološkega kmetijstva. Kar zadeva sekundarni sektor, ima Plasencia industrijsko cono. Leta 2013 je imela občina po gospodarskem letopisu ''La Caixa'' 153 industrijskih podjetij in 274 gradbenih podjetij. V obeh sektorjih je občina del območja proizvodnje in predelave petih živilskih izdelkov z označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo: Carne de Ávila, Cordero de Extremadura, Ternera de Extremadura, Jamón de Huelva, in Pimentón de la Vera. Čeprav ne izključno, je trgovina pretežno skoncentrirana na ulicah starega mestnega jedra, ki vodijo do Plaza Mayor, zlasti na Calle del Rey in Calle del Sol. Slednje je najdražje trgovsko območje v Estremaduri. Druga pomembna trgovska točka, ki se uporablja le za občasne priložnosti, je sejmišče El Berrocal. Večji del 20. stoletja je imela Plasencia svojo hranilnico, Plasencia Savings Bank. Ustanovljeno leta 1911 s strani katoliškega socialnega centra mesta Plasencia, ki ga je spodbujala škofija Plasencia, se je leta 1990 združila s Cáceres Savings Bank in ustanovila Caja de Extremadura (zdaj Liberbank). == Dediščina == V Plasencii je izjemno veliko spomenikov. Zgodovinsko okrožje mesta je od leta 1958 razglašeno za kulturno dobro, na seznam kulturnih dobrin pa je bilo vključenih tudi več posameznih spomenikov: [[Nova stolnica v Plasencii|stolnica Santa María]], palača Carvajal-Girón in palača Mirabel. Poleg tega so med kandidati za status kulturnega dobra še cerkev in samostan Santo Domingo, cerkev San Nicolás, cerkev El Salvador, svetišče Virgen del Puerto in arena za bikoborbo. Oktobra 2008 je Plasencia skupaj s Trujillom, narodnim parkom Monfragüe in deheso Estremaduran vložila skupno kandidaturo za uvrstitev na seznam svetovne dediščine UNESCO. Istega meseca je Svet za nacionalno dediščino kandidaturo uvrstil na začasni seznam območij, ki si prizadevajo za to uvrstitev.<ref>{{Cite web |url= http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/extremadura/plasencia-trujillo-en-lista-para-ser-patrimonio-de-humanidad_406152.html |title= Plasencia-Trujillo, en la lista para ser Patrimonio de la Humanidad |author= R. Rodríguez |work= El Periódico Extremadura |date= 30 October 2008 |access-date= 29 October 2009 |archive-url= https://web.archive.org/web/20110807061435/http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/extremadura/plasencia-trujillo-en-lista-para-ser-patrimonio-de-humanidad_406152.html |archive-date= 7 August 2011}}</ref> Vendar pa je Svet za dediščino julija 2009 odločil, da bo španski kandidat za to oznako Serra de Tramuntana.<ref>{{Cite web |url=http://www.soitu.es/soitu/2009/07/17/info/1247837661_544414.html |title=La Serra de Tramuntana única candidatura española para Patrimonio de la Humanidad de la UNESCO |author=Agencia EFE |publisher=Soitu |date=17 July 2009 |access-date=9 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110807061440/http://www.soitu.es/soitu/2009/07/17/info/1247837661_544414.html |archive-date=7 August 2011}}</ref> === Verski spomeniki === [[File:Catedral de Plasencia-4.JPG|thumb|left|[[Nova stolnica v Plasencii]]]] Plasencia je sedež istoimenske škofije, znotraj njenega mestnega tkiva pa sta dve stolnici: Stara stolnica in Nova stolnica. Stara stolnica, zgrajena v romanskem slogu med 13. in 14. stoletjem, se ponaša z pomembnimi deli arhitektov, kot je Juan Francés. Posebej omembe vredna je njena kapiteljska dvorana. Nova stolnica, načrtovana konec 15. stoletja in vodena od arhitektov, kot so Juan de Álava, Francisco de Colonia, Covarrubias, Diego de Siloé in Rodrigo Gil de Hontañón, je bila prvotno namenjena zamenjavi Stare stolnice, vendar je bila gradnja leta 1760 zaradi različnih težav ustavljena. Med pomembne značilnosti Nove stolnice spadata kor Rodriga Alemána in glavni oltar Gregoria Fernándeza.{{Sfn|Calle Calle|2009}}<ref>{{Cite web |url=http://ruralgest.net/articulo/plasencia/catedrales.html |title=Catedrales de Plasencia |publisher=Ruralgest |access-date=9 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111021072141/http://ruralgest.net/articulo/plasencia/catedrales.html |archive-date=21 October 2011}}</ref> Znotraj škofije ima občina trinajst župnijskih cerkva, od katerih jih je enajst v mestu: Cristo Resucitado, El Salvador, Nuestra Señora de Guadalupe, Nuestra Señora del Pilar, San Esteban, San José, San Miguel Arcángel, San Pedro, Santa Elena, Santa María de la Esperanza in San Nicolás el Real. Poleg tega obstajata cerkev San Gil v istoimenskem kraju in cerkev Nuestra Señora del Puerto v Pradochanu.<ref>{{Cite web | url=http://www.diocesisplasencia.org/parroquias/listarlocparr.asp |title=Lista de parroquias |publisher=Diocese of Plasencia |access-date=9 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090410080044/http://www.diocesisplasencia.org/parroquias/listarlocparr.asp |archive-date=10 April 2009}}</ref> [[File:san martin plasencia.JPG|thumb|Retabel cerkve San Martin]] Poleg župnijskih cerkva obstajajo tudi cerkve, ki se ne uporabljajo kot župnije, kot je cerkev Santa Ana, ki služi kot avditorij, ali cerkev Santo Domingo, v kateri je zbirka kosmičev velikega tedna, in cerkev svetega Martina. Med puščavnicami so pomembne puščavnice La Salud, puščavnice Santa Elena in puščavnice San Lázaro.[168] Poleg tega obstajajo ostanki puščavnice Santo Tomé, zgrajene na mestu nekdanje mošeje. Poleg cerkva obstajajo tudi samostani, vključno z Las Claras, Las Dominicas, Los Dominicos, San Vicente de Padres Dominicos, Las Capuchinas, Las Ildefonsas, Las Carmelitas in Los Franciscanos. Samostan Dominicos je znan po tem, da v njem stoji nacionalni hotel Plasencia. Druge verske zgradbe vključujejo nekdanjo Casa de la Salud, ki se zdaj uporablja kot sedež UNED, apsido La Merced in svetišče Virgen del Puerto, v katerem je kip zavetnika Plasencie.<ref>{{Cite web |url=http://www.plasenciajoven.com/paginas/turismo/virgen/virgen1.asp |title=Santuario de la Virgen del Puerto |publisher=Plasencia Joven |access-date=9 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260117232257/http://www.plasenciajoven.com/paginas/turismo/virgen/virgen1.asp |archive-date=2026-01-17 |url-status=dead }}</ref> === Mestno obzidje === Mestno obzidje Plasencie je varovalo staro mestno jedro že od ustanovitve mesta in je omogočalo dostop do zgodovinskega središča le skozi vrata: Puerta de Trujillo, Puerta de Coria, Puerta de Berrozanas, Puerta del Sol, Puerta de Talavera, Puerta del Clavero in Postigo del Salvador.<ref>{{Cite web |url=http://plasencia.es/web/index.php?option=com_content&view=article&id=332:plasencia-ciudad-monumental&catid=81:monumentos-destacados&Itemid=306 |title=Plasencia, ciudad monumental |publisher=Ayuntamiento de Plasencia |access-date=31 October 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121102134611/http://plasencia.es/web/index.php?option=com_content&view=article&id=332:plasencia-ciudad-monumental&catid=81:monumentos-destacados&Itemid=306 |archive-date=2 November 2012}}</ref> Ob obzidju so pomembne stavbe, kot je Torre Lucía, stolp, kjer so v preteklosti ponoči kurili kres, ki je služil kot svetilnik za popotnike, ki so se približevali mestu. === Civilne stavbe === [[File:palacio episcopal plasencia.JPG|thumb|left|Dvorišče škofovske palače]] Ker so v preteklosti v mestu živele različne plemiške družine, je mesto ohranilo veliko število palač in dvorcev. Med pomembnejšimi so palača Marqués de Mirabel, mestna palača, palača Monroy ali Hiša dveh stolpov, palača Almaraz, palača Carvajal-Girón in škofovska palača. Med glavnimi dvorci so Casa del Deán s sosednjo Casa del Doctor Trujillo, Casa de las Infantas in Casa de las Argollas. Med drugimi pomembnimi stabbami so tudi nekdanji izobraževalni centri. V 15. stoletju je bilo v Plasencii ustanovljenih več visokošolskih zavodov, leta 1446 pa so na zahtevo škofa Juana de Carvajala v mestu ustanovili prve univerzitetne študije v Estremaduri.<ref>{{Cite web |url=http://www.turismoextremadura.com/localidades/index.php?id=480 |title=Plasencia |publisher=Turismo Extremadura |archive-url=https://web.archive.org/web/20080502011916/http://www.turismoextremadura.com/localidades/index.php?id=480 |archive-date=2 May 2008}}</ref> Med zgodovinskimi izobraževalnimi stavbami sta že omenjeni sedež UNED, nekdanji jezuitski samostan in kampus Plasencia, ki je bil prej sirotišnica za dekleta in kasneje vojašnica. Mesto ohranja tudi ostanke več bolnišnic, ki so bile, čeprav se zdaj uporabljajo za druge namene, zgodovinsko pomembne za razvoj mestnega zdravstvenega sistema. Mednje spadajo srednjeveške bolnišnice, kot so Sancti Spiritus, Santa María, San Marcos, Arcediano in La Merced, pa tudi sodobnejše stavbe, kot sta bolnišnica za okrevanje in San Roque. Druge civilne strukture so Casa de la Alhóndiga, ki se uporablja kot mladinski informacijski center, nekdanji zapor iz 17. stoletja, in nekdanjo tovarno moke, ki jo je mestni svet pridobil leta 2008. === Vodni spomeniki === [[File:acueducto plasencia.JPG|thumb|Akvadukt Plasencia]] Srednjeveški akvadukt Plasencia je bil zgrajen v 16. stoletju in je nadomestil starejšo strukturo iz 12. stoletja. Vodo je v mesto dovajal iz Cabezabellose in El Torna. Ohranjenih je petinpetdeset lokov, večina v soseski San Antón, znani kot Arcos de San Antón. Drugi loki stojijo na območju za piknik ob bolnišnici. Mesto ima tri monumentalne mostove, ki prečkajo reko Jerte znotraj svojih meja. Eden je Puente Nuevo, ki ga je zasnoval Rodrigo Alemán in je bil zgrajen v 16. stoletju kot vhod v mesto iz La Vere in Valle del Jerte, na njem pa je grb katoliških monarhov in niša s podobo Gospe Cabezanske. Najstarejši most je Puente de San Lázaro, ki stoji poleg istoimenske puščavnice in je bil zgrajen v 16. stoletju v gotskem slogu. Drugi zgodovinski most je Puente de Trujillo, preko katerega poteka Ruta de la Plata. Plasencia ima več fontan, vključno s Fuente de la Cruz de Mayo in Caño de San Pedro, ki sta v preteklosti oskrbovala prebivalce obzidanega mesta z vodo in sta okrašena na dan Cruz de Mayo. Druge fontane so Fuente del Cabildo, ki je pred novo stolnicoo, in Fuente de San Nicolás. === Arheološki ostanki === Glavno arheološko najdišče v občini je jama Boquique, ki je na obrobju mesta v dolini Valcorchero. Ime je dobila po tem, da je služila kot zatočišče vojaškemu osebnosti Marianu Ceferinu del Pozu iz 19. stoletja, ki je imel vzdevek ''Boquique''. V jami so našli prve ostanke tako imenovane keramike Boquique.<ref>{{Cite web |url=http://members.fortunecity.es/atejero/ventana1/colabora.htm#cueva |title=La Cueva de Boquique: Un enclave histórico placentino |year=2000 |access-date=27 January 2010 |publisher=Revista electrónica del Colegio Público Miralvalle (Plasencia) |archive-url=https://www.webcitation.org/5n5fBDl32?url=http://members.fortunecity.es/atejero/ventana1/colabora.htm#cueva |archive-date=27 January 2010 |last=Flores del Manzano |first=Fernando}}</ref> Arheološka izkopavanja so bila izvedena na različnih točkah v mestu, kot sta Calle Matías Montero, kjer so dela v okviru načrta E odkrila ostanke nečesa, kar je morda bilo starodavni obrambni ali podporni zid in Calle Esparrillas. === Ruta de la Plata === [[Ruta de la Plata]], starodavna rimska komunikacijska pot, ki se danes uporablja kot pohodniška pot, ima v mestu pomemben kulturni pomen. V srednjem veku je odsek v bližini Plasencie služil kot meja med kraljestvom Kastilja, ki mu je pripadala Plasencia in kraljestvom León in je tvorila zahodno mejo okrožja Sexmo v Plasencii in začasno delila bližnja mesta, kot sta Baños de Montemayor in Aldeanueva del Camino, na dve polovici.<ref>{{Cite web |url=http://www.rutadelaplata.com/es/4109-historia |title=Historia de Baños de Montemayor |publisher=Red de Cooperación de Ciudades en la Ruta de la Plata |access-date=11 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130227023605/http://www.rutadelaplata.com/es/4109-historia |archive-date=27 February 2013}}</ref> Po padcu starega režima je starodavna rimska cesta ločila občino Plasencia od sosednjih občin, vključno s Carcabosom, Aldehuelo de Jerte in Galisteom. Od starodavne ceste je Plasencia podedovala postavitev sodobnih cest N-630 in A-66 znotraj svojih občinskih meja, medtem ko je bila [[Jakobova pot|Camino de Santiago]] preusmerjena v svojo glavno pot v nasprotni smeri do sosednjih mest Galisteo in Carcaboso. Čeprav Camino de Santiago na tej poti uradno ne poteka skozi Plasencio, poteka na poti ''Camino de Santiago de Levante'': Alicante, ki izvira iz Alicanteja in se pridruži poti Plata v Plasencii, potem ko poteka skozi Albacete, Talavera de la Reina in Navalmoral de la Mata.<ref>{{Cite web |url=http://www.otrasfronteras.com/enigma_3718_camino_de_santiago_en_espana.html |title=Camino de Santiago en España |publisher=Otras Fronteras |access-date=11 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130119071513/http://www.otrasfronteras.com/enigma_3718_camino_de_santiago_en_espana.html |archive-date=19 January 2013}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Cite journal |last=Riesco Roche |first=Sergio |title=The Progressive Privatization of Communal Lands in Northern Extremadura (1790–1843) |journal=Alcántara: Journal of the Cáceres Studies Seminar |issn=0210-9859 |issue=65 |year=2006 |pages=93–112 |url=http://www.unizar.es/eueez/cahe/riesco.pdf |access-date=August 31, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140328143841/http://www.unizar.es/eueez/cahe/riesco.pdf |archive-date=March 28, 2014}} * {{Cite book |last=Sánchez de la Calle |first=José Antonio |title=Plasencia, la perla del valle del Jerte |trans-title=Plasencia, the Pearl of the Jerte Valley |year=1993 |location=Mérida |publisher=Regional Publisher of Extremadura |isbn=84-7671-993-0 }} * {{Cite journal |last=Martínez Díez |first=Gonzalo |title=Extremadura: Origin of the Name and Formation of the Two Provinces |journal=Anuario de la Facultad de Derecho |issn=0213-988X |issue=2 |year=1983 |pages=59–119 |url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/813952.pdf}} == Zunanje povezave == {{Commons}} * [http://www.aytoplasencia.es Uradna spletna stran] * [http://www.verextremadura.com Ver Extremadura] {{in lang|es}} * [https://web.archive.org/web/20071217074545/http://usuarios.lycos.es/cosmegomez/PAGINAS/GALERIA.html Photos] * Plasencia is the subject of the [http://revealingcooperationandconflict.com Revealing Cooperation and Conflict Project] trying to create a virtual 3D model and database describing the city in the time between 1390-1420 CE. [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1186]] [[Kategorija:Estremadura]] rgu5u96jf7yp03g6b75qwenn44thu70 0 607737 6742586 6741960 2026-08-25T15:50:45Z Marko3 1829 6742586 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 7v1pdo0ejcqlfavmra3myvgcqqovvb5 6742587 6742586 2026-08-25T15:52:56Z Marko3 1829 6742587 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah. Do povišane koncentracije laktata pa pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistks laktata.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] kkvq54x7su6z27risf7scb4e8ispi6b 6742645 6742587 2026-08-25T17:59:15Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6742645 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah. Do povišane koncentracije laktata pa pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] bxl4e53zkgfn52llapcfsd64adk1h8j 6742654 6742645 2026-08-25T18:53:27Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6742654 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] tlcynmvrrb3m9i4dyifbrfhxai4oka7 6742655 6742654 2026-08-25T18:58:37Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6742655 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih , so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias20142" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 0uy5t6fuc7d3lcypyyqxsaza8065q1o 6742657 6742655 2026-08-25T19:08:23Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6742657 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias20142" /> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 52xellxnqjflku5y0ezgkr3z1b2ses4 6742661 6742657 2026-08-25T19:19:07Z Marko3 1829 6742661 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias20142" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago je omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] gzippmz7s9mb2198lcd29gf78yaajab 6742663 6742661 2026-08-25T19:20:26Z Marko3 1829 /* Patofiziologija */ 6742663 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride zaradi:<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> * zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]) − hiperlaktatemija tipa A, * različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove − hiperlaktatemija tipa B. O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias20142" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] e98qf0cioncyn6a3zxh76yznyu3muy2 6742687 6742663 2026-08-25T20:40:34Z Marko3 1829 6742687 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride bodisi zaradi zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]), bodisi zaradi različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove).<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Klasifikacija == Glede na [[Robert Donald Cohen|Cohen]]–[[Frank Woods (farmakolog)|Woods]]ovo klasifikacijo se laktacidoza razvršča glede na vzrok v naslednje kategorije:<ref name="isbn0-632-09460-5">{{cite book |author1=Woods, Hubert Frank |author2=Cohen, Robert |title=Clinical and biochemical aspects of lactic acidosis |publisher=Blackwell Scientific |location=Oxford |year=1976 |isbn=0-632-09460-5 }}{{page needed|date=August 2015}}</ref> * tip A: zaradi zmanjšane [[oksigenacija|oksigenacije]] tkiv (na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi) * tip B ** B1: zaradi prisotne bolezni (včasih lahko povzročajo tudi tip A) ** B2: zaradi zdravil ali zastrupitve ** B3: zaradi [[vrojena presnovna motnja|vrojene presnovne motnje]] == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias20142" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] dmm8czjeot6jsfw0zl9d061wpbmzmvl 6742688 6742687 2026-08-25T20:43:02Z Marko3 1829 6742688 wikitext text/x-wiki {{v delu}} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride bodisi zaradi zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]), bodisi zaradi različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove).<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Klasifikacija == Glede na [[Robert Donald Cohen|Cohen]]–[[Frank Woods (farmakolog)|Woods]]ovo klasifikacijo se laktacidoza razvršča glede na vzrok v naslednje kategorije:<ref name="isbn0-632-09460-5">{{cite book |author1=Woods, Hubert Frank |author2=Cohen, Robert |title=Clinical and biochemical aspects of lactic acidosis |publisher=Blackwell Scientific |location=Oxford |year=1976 |isbn=0-632-09460-5 }}{{page needed|date=August 2015}}</ref> * tip A: zaradi zmanjšane [[oksigenacija|oksigenacije]] tkiv (na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi) * tip B ** B1: zaradi prisotne bolezni (včasih lahko povzročajo tudi tip A) ** B2: zaradi zdravil ali zastrupitve ** B3: zaradi [[vrojena presnovna motnja|vrojene presnovne motnje]] == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias2014" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] khkgc0186miv6aeze9e5jw00df19omo 6742689 6742688 2026-08-25T20:43:40Z Marko3 1829 6742689 wikitext text/x-wiki '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride bodisi zaradi zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]), bodisi zaradi različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove).<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Klasifikacija == Glede na [[Robert Donald Cohen|Cohen]]–[[Frank Woods (farmakolog)|Woods]]ovo klasifikacijo se laktacidoza razvršča glede na vzrok v naslednje kategorije:<ref name="isbn0-632-09460-5">{{cite book |author1=Woods, Hubert Frank |author2=Cohen, Robert |title=Clinical and biochemical aspects of lactic acidosis |publisher=Blackwell Scientific |location=Oxford |year=1976 |isbn=0-632-09460-5 }}{{page needed|date=August 2015}}</ref> * tip A: zaradi zmanjšane [[oksigenacija|oksigenacije]] tkiv (na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi) * tip B ** B1: zaradi prisotne bolezni (včasih lahko povzročajo tudi tip A) ** B2: zaradi zdravil ali zastrupitve ** B3: zaradi [[vrojena presnovna motnja|vrojene presnovne motnje]] == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias2014" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] g6potggh2w7bomjed66w9d64t3l3343 6742691 6742689 2026-08-25T20:44:47Z Marko3 1829 6742691 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Laktacidoza | synonyms = | image = Lactic-acid-skeletal.svg | caption = [[mlečna kislina|L-(+)-mlečna kislina]] | pronounce = | field = | symptom = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride bodisi zaradi zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]), bodisi zaradi različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove).<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Klasifikacija == Glede na [[Robert Donald Cohen|Cohen]]–[[Frank Woods (farmakolog)|Woods]]ovo klasifikacijo se laktacidoza razvršča glede na vzrok v naslednje kategorije:<ref name="isbn0-632-09460-5">{{cite book |author1=Woods, Hubert Frank |author2=Cohen, Robert |title=Clinical and biochemical aspects of lactic acidosis |publisher=Blackwell Scientific |location=Oxford |year=1976 |isbn=0-632-09460-5 }}{{page needed|date=August 2015}}</ref> * tip A: zaradi zmanjšane [[oksigenacija|oksigenacije]] tkiv (na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi) * tip B ** B1: zaradi prisotne bolezni (včasih lahko povzročajo tudi tip A) ** B2: zaradi zdravil ali zastrupitve ** B3: zaradi [[vrojena presnovna motnja|vrojene presnovne motnje]] == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias2014" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] m6qjyu5747o96b0cjf8crnief5arkfx 6742695 6742691 2026-08-25T20:50:14Z Marko3 1829 6742695 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition (new) | name = Laktacidoza | synonyms = | image = Lactic-acid-skeletal.svg | caption = [[mlečna kislina|L-(+)-mlečna kislina]] | pronounce = | field = | symptom = | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Laktacidóza''' ali '''laktátna acidóza''' je znižanje [[pH]] oziroma [[Acidoza|acidoza]] zaradi čezmernega kopičenja [[Mlečna kislina|mlečne kisline]] v krvi in zunajcelični tekočini.<ref name=":0">https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5524049/laktacidoza?query=Laktacidoza&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 23. 8. 2026.</ref> Mlečna kislina nastane v telesu z [[anaerobni metabolizem|anaerobnim metabolizmom]]. Pri tem se poveča koncentracija vodikovih ionov, kar vodi v stanje [[Acidemija|acidemije]] ali nizkega pH krvi. V krvi so povišane ravni laktata (aniona mlečne kisline) in znižane ravni [[Bikarbonat|bikarbonata]]. Običajno gre za posledico bolezni, lahko pa je tudi posledica naporne vadbe. Vpliv na pH se ublaži z respiratorno kompenzacijo. Laktacidoza se pojavi, ko proizvodnja laktata preseže njegov [[očistek]], najpogosteje zaradi motene oksigenacije tkiv, ki je posledica zmanjšane dostave kisika ali mitohondrijske disfunkcije. Kadar povečano proizvodnjo spremlja tudi moten očistek, se resnost bolezni pogosto poslabša. Znatno povišane ravni laktata imajo lahko hude hemodinamske posledice in lahko povzročijo odpoved več organov ali smrt.<ref name=":1">Baddam S, Tubben RE. Lactic Acidosis. [Updated 2025 Apr 28]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2026 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470202/</ref> Do povišanja laktata v krvi (hiperlaktatemije) pride bodisi zaradi zmanjšane prekrvitve tkiv ali zmanjšanega transporta kisika ([[šok|šokovna stanja]], hude [[Anemija zaradi pomanjkanja železa|anemije]], zastrupitve s [[Ogljikov monoksid|CO]]), bodisi zaradi različnih bolezni ([[sladkorna bolezen]], jetrne bolezni, ledvične bolezni, [[Rak (bolezen)|rakava obolenja]]), zdravil ali prirojene motnje presnove).<ref name=":2">Valjavec, Frenk (2020). Laktatna acidoza. Laboratorijska medicina, številka 2, str. 22-24.</ref> O hiperlaktatemiji govorimo, ko je vrednost serumskega laktata nad 2 mmol/L v odsotnosti acidoze.<ref name=":1" /> Pri laktatni acidozi je poleg hiperlaktatemije prisoten še znižan pH krvi oziroma zunajceličnih tekočin;<ref name=":0" /> vrednost pH krvi je pod 7,35,<ref name=":2" /> koncentracija laktata v serumu nad 4 mmol/L, pogosto pa je hkrati koncentracija bikarbonata v plazmi pod 20 mmol/L. Te vrednosti se pogosto uporabljajo v klinični praksi; vendar se lahko absolutni pragovi razlikujejo glede na sočasne [[Motnja dihanja|motnje dihanja]] ali presnovne motnje kislinsko-bazične ravnovesja.<ref name=":1" /> == Klasifikacija == Glede na [[Robert Donald Cohen|Cohen]]–[[Frank Woods (farmakolog)|Woods]]ovo klasifikacijo se laktacidoza razvršča glede na vzrok v naslednje kategorije:<ref name="isbn0-632-09460-5">{{cite book |author1=Woods, Hubert Frank |author2=Cohen, Robert |title=Clinical and biochemical aspects of lactic acidosis |publisher=Blackwell Scientific |location=Oxford |year=1976 |isbn=0-632-09460-5 }}{{page needed|date=August 2015}}</ref> * tip A: zaradi zmanjšane [[oksigenacija|oksigenacije]] tkiv (na primer zaradi zmanjšanega pretoka krvi) * tip B ** B1: zaradi prisotne bolezni (včasih lahko povzročajo tudi tip A) ** B2: zaradi zdravil ali zastrupitve ** B3: zaradi [[vrojena presnovna motnja|vrojene presnovne motnje]] == Znaki in simptomi == Laktacidoza je pogosto prisotna pri bolnikih, ki so prizadeti zaradi določene hude bolezni, na primer pri tistih s hudo srčno in/ali pljučno boleznijo, hudo [[okužba|okužbo]] s [[Sepsa|sepso]], [[sindrom sistemskega vnetnega odziva|sindromom sistemskega vnetnega odziva]] zaradi drugega vzroka, hudo poškodbo ali hudo [[Hipovolemija|hipovolemijo]].<ref name=KrautMadias2014>{{cite journal|last1=Kraut|first1=Jeffrey A.|last2=Madias|first2=Nicolaos E.|title=Lactic Acidosis|journal=New England Journal of Medicine|date=11 December 2014|volume=371|issue=24|pages=2309–2319|doi=10.1056/NEJMra1309483|pmid=25494270 |url=https://escholarship.org/uc/item/5z25r8s8 }}</ref> Simptomi vključujejo vse simptome, tipične za [[Presnovna acidoza|presnovno acidozo]] ([[slabost]], [[bruhanje]], splošna mišična oslabelost ter oteženo in globoko dihanje).<ref>{{MedlinePlusEncyclopedia|000391|Lactic acidosis}}</ref> Ko se stanje slabša, se lahko pojavijo [[hipotenzija]] (znižan [[krvni tlak]]), [[hipotermija]] (znižana telesna temperatura), [[Srčna aritmija|aritmija]] in [[odpoved dihanja]].<ref name=":2" /> == Patofiziologija == Laktat je produkt [[Anaerobna presnova|anaerobne presnove]] glukoze<ref> Purg, Darinka, Markota, Andrej, Bernhardt, Matej (2014). Določitev laktata ob postelji v urgentni ambulanti. Zdravniški vestnik, letnik 83, številka 3, str. 265-269.</ref> in nastaja tudi v povsem normalnih fizioloških razmerah.<ref name=":2" /> Presnova glukoze se začne z [[Glikoliza|glikolizo]], pri kateri se molekula glukoze v desetih encimskih korakih razgradi v [[piruvat]]. Precejšen delež piruvata se pretvori v laktat (razmerje med laktatom in piruvatom v krvi je običajno 10 : 1). S presnovo se v telesu dnevno proizvede približno 20 mmol mlečne kisline na kilogram telesne teže. To se dogaja predvsem v tkivih (zlasti v mišicah), ki imajo visoke ravni encima laktat dehidrogenaze izooblike A (LDHA), ki pretežno pretvarja piruvat v laktat. Laktat se s krvnim obtokom prenese v druga tkiva, kjer ga LDH izooblike B(LDHB) pretvori nazaj v piruvat. Najprej pride do [[Glukoneogeneza|glukoneogeneze]] v jetrih (pa tudi v ledvicah in nekaterih drugih tkivih), kjer se laktat pretvori v piruvat in nato v glukozo; to je znano kot [[Cikel Corijevih|cikel]] [[Cikel Corijevih|Corijevih]]. Poleg tega se lahko piruvat, ki nastane iz laktata, oksidira v [[acetil-CoA]], ki lahko vstopi v [[cikel citronske kisline]] in omogoči proizvodnjo ATP z [[Oksidativna fosforilacija|oksidativno fosforilacijo]].<ref name=KrautMadias2014/> Do povišane koncentracije laktata pride zaradi prekomerne sinteze ali zmanjšane presnove oziroma očistka laktata.<ref name=":2" /> Ob presežku laktata in anaerobnih pogojih se laktat sprosti v krvni obtok in se presnovi v jetrih (50–70 %) ter v ledvicah (30 %).<ref name=":2" /> Ker se večina laktata presnavlja v jetrih, so lahko pri jetrnih boleznih krvne ravni laktata povišane.<ref name="KrautMadias2014" /> Pri laktacidozi tipa A je povečana proizvodnja laktata posledica nezadostni oskrbi tkiv s kisikom, zato poteka anaerobna presnova glukoze. Če ni dovolj kisika za presnovo glukoze po poti, ki zahteva kisik (cikel citronske kisline in oksidativna fosforilacija), se presežek piruvata pretvori v presežek laktata. Pri laktacidozi tipa B se laktat kopiči zaradi neskladja med aktivnostjo glikolize in preostankom presnove glukoze. Primeri so situacije, ko je simpatični živčni sistem zelo aktiven (npr. huda [[astma]]).<ref name=KrautMadias2014/> Obstajajo polemike o tem, ali je povišan laktat pri akutni bolezni mogoče pripisati [[tkivna hipoksija|tkivni hipoksiji]]; izkustveni dokazi za to teoretično razlago so omejeni.<ref>{{cite journal |last1=Garcia-Alvarez |first1=Mercedes |last2=Marik |first2=Paul |last3=Bellomo |first3=Rinaldo |title=Stress hyperlactataemia: present understanding and controversy |journal=The Lancet Diabetes & Endocrinology |date=April 2014 |volume=2 |issue=4 |pages=339–347 |doi=10.1016/S2213-8587(13)70154-2 |pmid=24703052}}</ref> V preteklosti so acidozo, ki se lahko pojavi ob povišanih vrednostih laktata, razlagali na podlagi popolne disociacije protona iz mlečne kisline, ki naj bi povzročil znižanje pH. Danes je znano, da nastanek laktata zavira acidozo, ter da je acidoza posledica drugih reakcij in ne sinteze laktata. Glavni izvor H⁺ ionov sta glikoliza in hidroliza ATP.<ref name=":2" /> ==Zdravljenje== Prepoznava vzroka za nastanek laktacidoze je nujna za vzpostavitev vzročnega zdravljenja. Kontrolne vrednosti laktata kažejo na učinkovitost zdravljenja in prognozo bolezni, ki je privedla do laktacidoze.<ref>Sinkovič, Andreja. 2010. “Laktacidoza Pri Kritično Bolnih = Lactacidosis in Critically-Ill.” [Zbornik Predavanj in Praktikum].</ref> Če povišane vrednosti laktata spremljajo akutno bolezen, sta ključna začetna ukrepa podpora oskrbi s kisikom in krvnemu obtoku.<ref name="KrautMadias2014" /> Nekateri [[Vazopresor|vazopresorji]] (zdravila, ki zvišujejo krvni tlak) so manj učinkoviti, ko so ravni laktata visoke, nekatera zdravila, ki stimulirajo [[Adrenergični receptor beta-2|adrenergične receptorje]] [[Adrenergični receptor beta-2|beta-2]], pa lahko laktat še dodatno zvišajo.<ref name="KrautMadias2014" /> Neposredno odstranjevanje laktata iz telesa (na primer s hemofiltracijo ali dializo) je težavno in obstajajo le omejeni dokazi o njegovih koristih. Težko je namreč odstranjevati laktat iz telesa z ustrezno hitrostjo, kot nastaja.<ref name=KrautMadias2014/> Omejeni dokazi podpirajo uporabo raztopin [[Natrijev bikarbonat|natrijevega bikarbonata]] za izboljšanje pH (kar je povezano s povečanim nastajanjem ogljikovega dioksida in lahko zmanjša raven kalcija).<ref name=KrautMadias2014/><ref>{{cite journal|last=Boyd|first=JH|author2=Walley, KR |title=Is there a role for sodium bicarbonate in treating lactic acidosis from shock?|journal=Current Opinion in Critical Care|date=Aug 2008|volume=14|issue=4|pages=379–83|doi=10.1097/MCC.0b013e3283069d5c|pmid=18614899|s2cid=22613993}}</ref> Laktacidozo, ki jo povzročajo dedne mitohondrijske motnje (tip B3), je mogoče zdraviti s [[Ketogena dieta|ketogeno dieto]] in morda z [[Dikloroacetat|dikloroacetatom]] (DCA),<ref>{{cite journal|pmid=18647626|year=2008|last1=Stacpoole|first1=PW|last2=Kurtz|first2=TL|last3=Han|first3=Z|last4=Langaee|first4=T|title=Role of dichloroacetate in the treatment of genetic mitochondrial diseases|volume=60|issue=13–14|pages=1478–87|doi=10.1016/j.addr.2008.02.014|pmc=3746325|journal=Advanced Drug Delivery Reviews}}</ref> vendar lahko dikloroacetat povzroča [[Periferna nevropatija|periferno nevropatijo]], zdravljenje pa temelji le na šibkih dokazih.<ref>{{cite journal | pmid=22513923 | year=2012 | last1=Pfeffer | first1=G | last2=Majamaa | first2=K | last3=Turnbull | first3=DM | last4=Thorburn | first4=D | last5=Chinnery | first5=PF | title=Treatment for mitochondrial disorders | volume=2012 | issue=4 | article-number=CD004426 | doi=10.1002/14651858.CD004426.pub3 | journal=The Cochrane Database of Systematic Reviews | editor1-last=Chinnery | editor1-first=Patrick F| pmc=7201312 }}</ref> == Prognoza == Blago in prehodno zvišanje krvne koncentracije laktata ima le majhen vpliv na smrtnost, pri vztrajni in hudi obliki laktacidoze pa je smrtnost povečana.<ref name=KrautMadias2014/> Smrtnost zaradi laktacidoze pri osebah, ki jemljejo [[metformin]], je bila v preteklosti ocenjena na 50 %, novejši podatki pa kažejo, da je okoli 25-odstotna.<ref>{{cite journal|last1=Kajbaf|first1=F|last2=Lalau|first2=JD|title=Mortality rate in so-called "metformin-associated lactic acidosis": a review of the data since the 1960s.|journal=Pharmacoepidemiology and Drug Safety|date=November 2014|volume=23|issue=11|pages=1123–7|doi=10.1002/pds.3689|pmid=25079826|s2cid=24262456}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Presnovne motnje in bolezni]] 5h5fg4gb3b7y7oq5oen93x9m79b6h7w 0 607749 6742693 6741843 2026-08-25T20:49:56Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Nova stolnica v Plasencii]] na [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Plasencia]]: slovensko ime patrocinija, standardizacija za stolnice 6741843 wikitext text/x-wiki [[File:Catedral nueva (24 de octubre de 2010, Plasencia) 01.JPG|thumb|right|Nova stolnica v Plasencii]] '''Nova stolnica v Plasencii''' ali '''''Catedral de Asunción de Nuestra Señora''''' je rimskokatoliška stolnica v mestu [[Plasencia]] v regiji [[Estremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Posvečena je Devici Mariji.<ref> {{cite web|url=http://www.gcatholic.org/churches/spain/1797.htm|title=Catedral Nueva Gótica de Santa María|publisher= GCatholic.org|accessdate= 11 February 2019}} </ref> == Zgodovina == Gradnja se je začela leta 1498 in je bila končana leta 1578, nato pa so bila dela ustavljena. Kasneje so jo nadaljevali v 18. stoletju, a na koncu ostala nedokončana. Pri gradnji je sodelovalo več arhitektov, ki veljajo za najboljše svojega časa, med njimi Juan de Álava, Francisco de Colonia in Enrique Egas, ki je izdelal začetne načrte za bodočo stolnico. Med drugimi arhitekti, ki so pustili svoj pečat, so Alonso de Covarrubias, Pedro de Ezquerra, Pedro de Ibarra, Rodrigo Gil de Hontañón in Diego de Siloé. Stolnica je sestavljena iz dveh stavb: stare (''Catedral Vieja''), posvečene svetemu Pavlu, in nove (''Catedral Nueva''). Gradnja se je začela v 13. stoletju v pretežno [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Nova cerkev iz 15. stoletja je bila zgrajena v [[Gotska arhitektura|gotskem]] arhitekturnem slogu z visokimi stropi. Glavni [[retabel]] je bil zgrajen v 17. stoletju, izrezljal ga je Gregorio Fernández in poslikal Francisco Ricci. Kori so nežno izrezljani. V stari cerkvi je danes muzej stolnice.<ref>[http://www.spain.info/es/que-quieres/arte/monumentos/caceres/catedral_de_plasencia.html Spain Tourism office], information on church.</ref> == Značilnosti == === Fasade === [[Slika:Catedral de Plasencia-5.JPG|thumb|left|Stranska fasada nove katedrale v Plasencii, pripisana Diegu de Siloéju]] Ima dve renesančni fasadi v [[Plateresco|platerskem slogu]]. Glavna fasada je delo Juana de Álave, ki jo je dokončal leta 1558. Razdeljena je na štiri dele in pet lokov, ki tvorijo pravi kamniti oltar. Kipi manjkajo, saj niso bili nikoli izklesani. Delo je verjetno začel Juan de Álava, končal pa Gil de Hontañón, ki je ustvaril zgornji del, vrh in zvonike. Druga fasada datira med letoma 1538 in 1548 in se tradicionalno pripisuje Diegu de Siloéju. === Oboki === Notranjost ima tri ladje, vse enako visoke (26 metrov), kar je v nasprotju s takratnim običajem. Ima tudi odprt [[transept]] z [[rebrasti obok|rebrastim obokom]]. Ti visoki oboki ležijo na snopih stebrov, katerih rebra se ne začnejo od [[kapitel]]ov, temveč od samih baz, se razvejajo med oboki in tako ustvarjajo učinek velike lepote, edinstven na svetu. === Oltarji === [[Retabel]] ali glavni oltar, v [[barok|baročnem slogu]], izvira iz 17. stoletja. Okrašuje ga polikromirana lesena rezbarija Gregoria Fernándeza, ustvarjena s tehniko ''estofado''. Vključuje tudi slike Francisca Rizija, kot sta ''Oznanjenje'' in ''Poklon pastirjev'', pa tudi ''Poklon Treh kraljev'' Luisa Fernándeza in Obrezovanje Matea Gallarda. V [[tabernakelj|tabernaklju]] je gotska podoba ''Gospe od tabernaklja'' iz 12. stoletja. Izvirnik, izdelan iz lesa, prevlečenega s srebrom, je na ogled v stolničnem muzeju. Gradnjo glavnega oltarja je sprva financiral škof Pedro González de Acevedo (Torremormojón, Palencia, 28. oktober 1534 – Plasencia, Cáceres, 20. november 1609), polikromijo oltarja in poslikanih platen pa je naročil škof Diego de Arce y Reinoso (Zalamea de la Serena, Badajoz, 25. april 1587 – Madrid, 20. junij 1665).<ref>https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2701316</ref> Stranski oltarji so v baročnem slogu, oltar Marije Vnebovzete pa je delo bratov Alberta in Joaquína Churriguere. Zelo blizu glavnega oltarja je grobnica škofa Ponceja de Leóna, ki počiva v veličastnem panteonu Matea Sáncheza de Villaviciose iz Granade, na njej pa je moleči kip škofa. === Kor === [[Korna pregrada]] je izdelana iz kovanega železa v platereskem slogu in se pripisuje Juanu Bautisti Celmi. Dokončana je bila leta 1604 in pozlačena leta 1763. Kronana je s podobo Blažene Device Marije in v njej so čudovite korne klopi, ki so bile prej v Stari stolnici. Te klopi so delo Rodriga Alemána in so v ekstravagantni gotski slog. Izdelane so iz orehovega lesa, izstopa pa škofovski stol, ki stoji na sredini in še dve na obeh straneh, posvečeni katoliškima monarhoma. V zgornjem [[kor (arhitektura)|koru]] je 41 klopi, v spodnjem pa 26, vse okrašene z [[relief (umetnost)|reliefi]]. Teme reliefov in rezbarij so izjemno raznolike: verske, posvetne, mitološke, mejijo na obsceno, satirične, skatološke, žanrski prizori, fantastične ... Zborske klopi so okrašene z grbi, vsaka klop pa je okrašena z intarzijami. Delo je bilo končano v začetku 16. stoletja. === Orgle === Orgle je zgradil Casai Elezgaray in so v plateresknem slogu, ki prehaja v barok. == Galerija == <gallery> File:Catedral de Plasencia-3.JPG|Vrh fasade File:Retablo plasencia.JPG|Retabel, baročno delo iz 17. stoletja File:Sepulcro Obispo Pedro Ponce de León en Plasencia0001.JPG|Grobnica škofa Pedra Ponce de Leóna File:El Órgano Grande de Fray Domingo de Aguirre.jpg|Velike orgle, delo patra Dominga de Aguirreja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Plasencia New Cathedral}} {{coord|40.0280|-6.0907|type:landmark_region:ES|display=title}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] aj17i62uwugjm2e8jhixz81p9417mak 6742699 6742693 2026-08-25T20:54:59Z A09 188929 slog, uskladitev 6742699 wikitext text/x-wiki [[File:Catedral nueva (24 de octubre de 2010, Plasencia) 01.JPG|thumb|right|Nova stolnica v Plasencii]] '''Stolnica Marijinega vnebovzetja''' (tudi '''Nova stolnica v Plasencii''', {{jezik-es|Catedral de Asunción de Nuestra Señora}}) je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Plasencia|Plasencii]] v [[Estremadura|Estremaduri]] v [[Španija|Španiji]].<ref> {{cite web|url=http://www.gcatholic.org/churches/spain/1797.htm|title=Catedral Nueva Gótica de Santa María|publisher= GCatholic.org|accessdate= 11 February 2019}} </ref> == Zgodovina == Gradnja se je začela leta 1498 in je bila prekinjena leta 1578, nato pa so bila dela ustavljena. Gradnjo so nadaljevali v 18. stoletju, a je na koncu ostala nedokončana. Pri gradnji je sodelovalo več arhitektov, ki veljajo za najboljše svojega časa, med njimi [[Juan de Álava]], [[Francisco de Colonia]] in [[Enrique Egas]], ki je izdelal prvotni načrt stolnice. Med drugimi arhitekti, ki so pustili svoj pečat, so Alonso de Covarrubias, Pedro de Ezquerra, Pedro de Ibarra, Rodrigo Gil de Hontañón in Diego de Siloé. Stolnica je sestavljena iz dveh stavb: stare ({{lang|es|Catedral Vieja}}), posvečene svetemu Pavlu, in nove ({{lang|es|Catedral Nueva}}). Gradnja se je začela v 13. stoletju v pretežno [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Nova cerkev iz 15. stoletja je bila zgrajena v [[Gotska arhitektura|gotskem]] arhitekturnem slogu z visokimi stropi. Glavni [[retabel]] je bil zgrajen v 17. stoletju, izrezljal ga je Gregorio Fernández in poslikal Francisco Ricci. Kori so nežno izrezljani. V stari cerkvi je danes muzej stolnice.<ref>[http://www.spain.info/es/que-quieres/arte/monumentos/caceres/catedral_de_plasencia.html Spain Tourism office], information on church.</ref> == Značilnosti == === Fasade === [[Slika:Catedral de Plasencia-5.JPG|thumb|left|Stranska fasada nove katedrale v Plasencii, pripisana Diegu de Siloéju]] Ima dve renesančni fasadi v [[Plateresco|platerescu]]. Glavna fasada je delo Juana de Álave, ki jo je dokončal leta 1558. Razdeljena je na štiri dele in pet lokov, ki tvorijo pravi kamniti oltar. Kipi manjkajo, saj niso bili nikoli izklesani. Delo je verjetno začel Juan de Álava, končal pa Gil de Hontañón, ki je ustvaril zgornji del, vrh in zvonike. Druga fasada datira med letoma 1538 in 1548 in se tradicionalno pripisuje Diegu de Siloéju. === Oboki === Notranjost ima tri ladje, vse enako visoke (26 metrov), kar je v nasprotju s takratnim običajem. Ima tudi odprt [[transept]] z [[rebrasti obok|rebrastim obokom]]. Ti visoki oboki ležijo na snopih stebrov, katerih rebra se ne začnejo od [[kapitel]]ov, temveč od samih baz, se razvejajo med oboki in tako ustvarjajo učinek velike lepote, edinstven na svetu. === Oltarji === [[Retabel]] ali glavni oltar, v [[barok|baročnem slogu]], izvira iz 17. stoletja. Okrašuje ga polikromirana lesena rezbarija Gregoria Fernándeza, ustvarjena s tehniko ''estofado''. Vključuje tudi slike Francisca Rizija, kot sta ''Oznanjenje'' in ''Poklon pastirjev'', pa tudi ''Poklon Treh kraljev'' Luisa Fernándeza in Obrezovanje Matea Gallarda. V [[tabernakelj|tabernaklju]] je gotska podoba ''Gospe od tabernaklja'' iz 12. stoletja. Izvirnik, izdelan iz lesa, prevlečenega s srebrom, je na ogled v stolničnem muzeju. Gradnjo glavnega oltarja je sprva financiral škof Pedro González de Acevedo (Torremormojón, Palencia, 28. oktober 1534 – Plasencia, Cáceres, 20. november 1609), polikromijo oltarja in poslikanih platen pa je naročil škof Diego de Arce y Reinoso (Zalamea de la Serena, Badajoz, 25. april 1587 – Madrid, 20. junij 1665).<ref>https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2701316</ref> Stranski oltarji so v baročnem slogu, oltar Marije Vnebovzete pa je delo bratov Alberta in Joaquína Churriguere. Zelo blizu glavnega oltarja je grobnica škofa Ponceja de Leóna, ki počiva v veličastnem panteonu Matea Sáncheza de Villaviciose iz Granade, na njej pa je moleči kip škofa. === Kor === [[Korna pregrada]] je izdelana iz kovanega železa v platereskem slogu in se pripisuje Juanu Bautisti Celmi. Dokončana je bila leta 1604 in pozlačena leta 1763. Kronana je s podobo Blažene Device Marije in v njej so čudovite korne klopi, ki so bile prej v Stari stolnici. Klopi so v ekstravagantnem gotskem slogu, delo Rodriga Alemána. Izdelane so iz orehovega lesa, izstopa pa škofovski stol, ki stoji na sredini in še dve klopi na obeh straneh, posvečeni katoliškima monarhoma. Na zgornjem [[kor (arhitektura)|koru]] je 41 klopi, na spodnjem pa 26, vse so okrašene z [[relief (umetnost)|reliefi]]. Teme reliefov in rezbarij so izjemno raznolike: verske, posvetne, mitološke, mejijo na obscesno, satirične, skatološke, žanrski prizori, fantastične ... Zborovske klopi so okrašene z grbi, vsaka klop pa je okrašena z intarzijami. Delo je bilo končano v začetku 16. stoletja. === Orgle === Orgle je zgradil Casai Elezgaray in so v plateresknem slogu, ki prehaja v barok. == Galerija == <gallery> File:Catedral de Plasencia-3.JPG|Vrh fasade File:Retablo plasencia.JPG|Retabel, baročno delo iz 17. stoletja File:Sepulcro Obispo Pedro Ponce de León en Plasencia0001.JPG|Grobnica škofa Pedra Ponce de Leóna File:El Órgano Grande de Fray Domingo de Aguirre.jpg|Velike orgle, delo patra Dominga de Aguirreja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Plasencia New Cathedral}} {{coord|40.0280|-6.0907|type:landmark_region:ES|display=title}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 2tf52qy31y8bbkhdtpnnu7gb1ko04r5 6742922 6742699 2026-08-26T10:56:27Z Ljuba24b 92351 /* Kor */ np 6742922 wikitext text/x-wiki [[File:Catedral nueva (24 de octubre de 2010, Plasencia) 01.JPG|thumb|right|Nova stolnica v Plasencii]] '''Stolnica Marijinega vnebovzetja''' (tudi '''Nova stolnica v Plasencii''', {{jezik-es|Catedral de Asunción de Nuestra Señora}}) je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Plasencia|Plasencii]] v [[Estremadura|Estremaduri]] v [[Španija|Španiji]].<ref> {{cite web|url=http://www.gcatholic.org/churches/spain/1797.htm|title=Catedral Nueva Gótica de Santa María|publisher= GCatholic.org|accessdate= 11 February 2019}} </ref> == Zgodovina == Gradnja se je začela leta 1498 in je bila prekinjena leta 1578, nato pa so bila dela ustavljena. Gradnjo so nadaljevali v 18. stoletju, a je na koncu ostala nedokončana. Pri gradnji je sodelovalo več arhitektov, ki veljajo za najboljše svojega časa, med njimi [[Juan de Álava]], [[Francisco de Colonia]] in [[Enrique Egas]], ki je izdelal prvotni načrt stolnice. Med drugimi arhitekti, ki so pustili svoj pečat, so Alonso de Covarrubias, Pedro de Ezquerra, Pedro de Ibarra, Rodrigo Gil de Hontañón in Diego de Siloé. Stolnica je sestavljena iz dveh stavb: stare ({{lang|es|Catedral Vieja}}), posvečene svetemu Pavlu, in nove ({{lang|es|Catedral Nueva}}). Gradnja se je začela v 13. stoletju v pretežno [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Nova cerkev iz 15. stoletja je bila zgrajena v [[Gotska arhitektura|gotskem]] arhitekturnem slogu z visokimi stropi. Glavni [[retabel]] je bil zgrajen v 17. stoletju, izrezljal ga je Gregorio Fernández in poslikal Francisco Ricci. Kori so nežno izrezljani. V stari cerkvi je danes muzej stolnice.<ref>[http://www.spain.info/es/que-quieres/arte/monumentos/caceres/catedral_de_plasencia.html Spain Tourism office], information on church.</ref> == Značilnosti == === Fasade === [[Slika:Catedral de Plasencia-5.JPG|thumb|left|Stranska fasada nove katedrale v Plasencii, pripisana Diegu de Siloéju]] Ima dve renesančni fasadi v [[Plateresco|platerescu]]. Glavna fasada je delo Juana de Álave, ki jo je dokončal leta 1558. Razdeljena je na štiri dele in pet lokov, ki tvorijo pravi kamniti oltar. Kipi manjkajo, saj niso bili nikoli izklesani. Delo je verjetno začel Juan de Álava, končal pa Gil de Hontañón, ki je ustvaril zgornji del, vrh in zvonike. Druga fasada datira med letoma 1538 in 1548 in se tradicionalno pripisuje Diegu de Siloéju. === Oboki === Notranjost ima tri ladje, vse enako visoke (26 metrov), kar je v nasprotju s takratnim običajem. Ima tudi odprt [[transept]] z [[rebrasti obok|rebrastim obokom]]. Ti visoki oboki ležijo na snopih stebrov, katerih rebra se ne začnejo od [[kapitel]]ov, temveč od samih baz, se razvejajo med oboki in tako ustvarjajo učinek velike lepote, edinstven na svetu. === Oltarji === [[Retabel]] ali glavni oltar, v [[barok|baročnem slogu]], izvira iz 17. stoletja. Okrašuje ga polikromirana lesena rezbarija Gregoria Fernándeza, ustvarjena s tehniko ''estofado''. Vključuje tudi slike Francisca Rizija, kot sta ''Oznanjenje'' in ''Poklon pastirjev'', pa tudi ''Poklon Treh kraljev'' Luisa Fernándeza in Obrezovanje Matea Gallarda. V [[tabernakelj|tabernaklju]] je gotska podoba ''Gospe od tabernaklja'' iz 12. stoletja. Izvirnik, izdelan iz lesa, prevlečenega s srebrom, je na ogled v stolničnem muzeju. Gradnjo glavnega oltarja je sprva financiral škof Pedro González de Acevedo (Torremormojón, Palencia, 28. oktober 1534 – Plasencia, Cáceres, 20. november 1609), polikromijo oltarja in poslikanih platen pa je naročil škof Diego de Arce y Reinoso (Zalamea de la Serena, Badajoz, 25. april 1587 – Madrid, 20. junij 1665).<ref>https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=2701316</ref> Stranski oltarji so v baročnem slogu, oltar Marije Vnebovzete pa je delo bratov Alberta in Joaquína Churriguere. Zelo blizu glavnega oltarja je grobnica škofa Ponceja de Leóna, ki počiva v veličastnem panteonu Matea Sáncheza de Villaviciose iz Granade, na njej pa je moleči kip škofa. === Kor === [[Korna pregrada]] je izdelana iz kovanega železa v platereskem slogu in se pripisuje Juanu Bautisti Celmi. Dokončana je bila leta 1604 in pozlačena leta 1763. Kronana je s podobo Blažene Device Marije in v njej so čudovite korne klopi, ki so bile prej v Stari stolnici. Klopi so v ekstravagantnem gotskem slogu, delo Rodriga Alemána. Izdelane so iz orehovega lesa, izstopa pa škofovski stol, ki stoji na sredini in še dve klopi na obeh straneh, posvečeni katoliškima monarhoma. Na zgornjem [[kor (arhitektura)|koru]] je 41 klopi, na spodnjem pa 26, vse so okrašene z [[relief (umetnost)|reliefi]]. Teme reliefov in rezbarij so izjemno raznolike: verske, posvetne, mitološke, mejijo na obscesno, satirične, skatološke, žanrski prizori, fantastične ... Korne klopi so okrašene z grbi, vsaka klop pa je okrašena z [[intarzija]]mi. Delo je bilo končano v začetku 16. stoletja. === Orgle === Orgle je zgradil Casai Elezgaray in so v plateresknem slogu, ki prehaja v barok. == Galerija == <gallery> File:Catedral de Plasencia-3.JPG|Vrh fasade File:Retablo plasencia.JPG|Retabel, baročno delo iz 17. stoletja File:Sepulcro Obispo Pedro Ponce de León en Plasencia0001.JPG|Grobnica škofa Pedra Ponce de Leóna File:El Órgano Grande de Fray Domingo de Aguirre.jpg|Velike orgle, delo patra Dominga de Aguirreja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Plasencia New Cathedral}} {{coord|40.0280|-6.0907|type:landmark_region:ES|display=title}} [[Kategorija:Stolnice v Španiji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 0s8l8sv8b4ybdz2ayxgie91xzy577l9 0 607768 6742702 6741988 2026-08-25T21:02:08Z A09 188929 slog 6742702 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | official_name = Guadalupe | settlement_type = mesto in občina | nickname = | image_skyline = Guadalupe - Espagne 2014-04292.jpg | image_flag = Bandera de Guadalupe (Cáceres).svg | image_shield = Coat of Arms of Guadalupe (Cáceres).svg | map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres] | leader_title = | leader_name = | area_magnitude = | area_total_km2 = 68,19 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | elevation_m = 640 | population_note = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = | population_total = 1722 | population_density_km2 = auto | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | pushpin_map_caption = Lega v Španiji | pushpin_map = Španija | pushpin_relief = 1 | pushpin_mapsize = | coordinates = {{coord|39|27|10|N|5|19|39|W|region:ES-M|display=inline,title}} }} '''Guadalupe''' ({{langx|ext|Guadalupi}}) je občina v [[Španija|Španiji]], ki se nahaja v provinci Cáceres v [[Estremadura|Estremaduri]].<ref name="rel">{{Cite web|access-date=23 May 2022|url=https://ssweb.seap.minhap.es/REL/frontend/inicio/municipios/11/13423/75|title=Datos del Registro de Entidades Locales|publisher=Ministerio de Asuntos Económicos y Transformación Digital}}</ref> Ima skupno površino 68,19 km² in od 1. januarja 2021 registriranih 1822 prebivalcev. Tu stoji [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske]] ({{lang|es|Santa María de Guadalupe}}). == Geografija == Reka Guadalupe izvira v bližini mesta v gorovju Sierra de las Villuerca. Najvišji vrh gorovja je Pico la Villuerca s 1603 metri.<ref>[http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ Pico la Villuerca] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131216082427/http://www.pedroalhambra.net/fotografia/pico-villuercas-y-relieve-apalachense/ |date=2013-12-16 }}</ref> == Zgodovina == Po izročilu je pastir konec 13. ali v začetku 14. stoletja v reki Guadalupe odkril izklesan kip Device Marije. V bližini mesta, kjer so našli podobo, je bila zgrajena puščavnica, okoli katere se je razvilo sedanje naselje z imenom ''Puebla de Santa María de Guadalupe''. Od izgradnje prvega svetišča je Guadalupe postala drugo najpomembnejše romarsko mesto na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] za [[Santiago de Compostela|Santiagom de Compostela]]. Še danes romarji v Guadalupe prihajajo po t.i. ''Guadalupskih poteh''. Ta pomembnost izhaja iz vloge Device Guadalupske kot zavetnice vseh špansko govorečih dežel in njenega naziva kraljice Španije v katoliški tradiciji, medtem ko Santiago ([[sveti Jakob]]) ostaja zavetnik celinske Španije. Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske velja za eno najbolj ikoničnih znamenitosti Estremadure, Devica Marija Guadalupska pa je tudi zavetnica regije. Mesto se poleg samostana ponaša s številnimi zgodovinskimi spomeniki. Guadalupe je od leta 2018 uvrščen na seznam najlepših vasi Španije ({{lang|es|Los Pueblos Más Bonitos de España}}) in je od takrat članica združenja. 14. decembra 2017 je Guadalupe prejel naziv ''Prvo podeželsko čudo'' leta 2017. Temu priznanju je sledila zmaga na tekmovanju Ferrero Rocher ''Predstavite svojo vas'' ({{lang|es|Luce tu Pueblo}}) za izbor najlepše in 'dobre' vasi v Španiji, ki je bila uradno podeljena 16. decembra 2017.<ref>{{Cite web |last=MADRID/GUADALUPE |first=E. P. prov-caceres@extremadura elperiodico com |date=2017-12-01 |title=Guadalupe se alza con el título de Maravilla Rural de 2017 |url=https://www.elperiodicoextremadura.com/caceres/2017/12/01/guadalupe-alza-titulo-maravilla-rural-44221422.html |access-date=2025-04-10 |website=El Periódico Extremadura |language=es}}</ref><ref>{{Cite web |title=Ferrero Rocher Official Website - ferrerorocher.com |url=https://www.ferrerorocher.com:443/es/es/ |access-date=2025-04-10 |website=www.ferrerorocher.com |language=es}}</ref> Poleg tega je Guadalupe gostilo nacionalni prenos silvestrske slovesnosti zvonjenja leta 2019. Mesto je bilo nagrajeno tudi z nagrado Ferrero Rocher, njegovi prebivalci pa so prejeli vzorce čokolad Ferrero Rocher. == Gospodarstvo == Območje okoli naselja Guadalupe je gosto poraslo z gozdom; v preteklosti so tukaj za preživetje gojili vino in oljke. Danes imata pomembno vlogo gozdarstvo in živinoreja. Vendar pa je glavni vir dohodka mesta romarski turizem. == Znamenitosti == [[Slika:Guadalupe12octubre.jpg|thumb|Samostanska cerkev 12. oktobra 2007]] [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske]] ({{lang|es|Real Monasterio de Nuestra Señora de Guadalupe}}), zgrajen v 14. in 15. stoletju, se ponaša s trdnjavo in značilnim [[mudéjar]]skim slogom, ki združuje gotske, renesančne in baročne elemente. UNESCO je samostan Guadalupe leta 1993 vpisal na seznam svetovne dediščine. Osrednji del kompleksa je poznogotska samostanska cerkev.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/665/ Unesco]</ref> Cerkev Iglesia de la Santa Trinidad je zgradil Manuel de Lara Churriguera. Ta triladijska cerkev, posvečena Sveti Trojici, s transeptom in kupolo nad križiščem, je bila zgrajena med letoma 1730 in 1735 na stroške vojvode Veragua, potomca Krištofa Kolumba. Okrožje La Puebla z vijugastimi ulicami in judovsko četrtjo (''Judería'') je uvrščeno med zgodovinsko-umetniška območja. Obiskati je mogoče več muzejev, vključno z muzejem s slikami [[El Greco|El Greca]], Juana Corree de Vivarja, [[Francisco de Zurbarán|Zurbarána]] in [[Francisco de Goya|Goye]]. === Okolica === V okolici so še druge puščavnice in romarske cerkve. V Guadalupe iz osrednje Španije vodi dvanajst zgodovinskih romarskih poti (''Caminos de Guadalupe''). == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|Guadalupe}} * [https://www.ayuntamientodeguadalupe.es/ ''Guadalupe – Fotos + Infos''] (spanisch) [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] a670tr9lv72xoqs3gex1vlau28artnq 0 607777 6742667 6742447 2026-08-25T19:34:30Z Octopus 13285 nadaljevanje 6742667 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Sakal <br/> 娑葛 |title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] |image= |caption= |reign=706–711 |coronation= |full_name= |successor=[[Suluk kagan|Suluk]] |spouse= |issue= |father=[[Uč Elig kagan|Uč Elig]] |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=711 |death_place=[[bitka pri Bolčuju]] |predecessor=[[Uč Elig kagan|Uč Elig]] |birth_name= |religion=[[manihejstvo]] }} '''Sakal''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 娑葛, [[pinjin]]: Suoge) je bil drugi [[kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]], * ni znano, † [[711]]. Po njegovem prihodu na oblast je med Rumenimi (Sarji) in Črnimi (Kara) Turgeši izbruhnila državljanska vojna, ki se je končala z njegovo smrtjo. ==Vladanje== Sakal se je leta 706 razglasil za turgeškega kagana. Kaganat se je do takrat že okrepil in lahko zbral približno 300.000 bojevnikov. Vlada dinastije Tang je k Sakalu poslala Ašina Huaidaa, da bi vzpostavil stike z novim kaganom, mu izročil listino, prapor in štiri dvorne dame. Sakal je v [[Čangan]] poslal svojega veleposlanika, ki ga je cesar Tanga [[Džongdzong]] sprejel na vojaški paradi z 10.000 konjeniki. V kaganatu je kmalu izbruhnila vojna s kanom Kuli-Čurijem. Sakal ni imel dovolj moči, da bi zatrl upor, zato je prosil Tang za posredovanje. Ker je Kuli-Čuriju uspelo podkupiti ministra dinastije Tang Dzong Čukeja s tisoč liangi srebra, se je minister postavil na Kuli-Čurijevo stran in celo svetoval cesarju, naj proti Sakalu uporabi Tibetance. Minister Dzong Čuke je h kaganu poslal svojega odposlanca Ping Džjabaoja, ko je kagan sprevidel, da so Kitajci proti njemu, pa je ubil Džjabaoja in njegovo spremstvo in poslal svojega brata Dženga napast Kitajsko. Njegov napad je poskušal prestreči guverner Anšija Nju Šidžjang, vendar je bil v bližini Hošaočenga poražen in ubit. Sakal je od cesarja zahteval tudi glavo podkupljenega ministra, vendar se je cesar odločil, da ne bo ukrepal, in zadeva se je zamolčala. Kmalu zatem se je Sakalu uprl brat Dženu, nezadovoljen s številom svojih vojakov in močjo svojega brata, in se preselil v [[Vzhodni turški kaganat]], da bi se pridružil kapaganskemu kaganu. Dženg je predlagal, da bi s skupnimi močmi strmoglavili Sakala. Kapaganski kagan je napadel kaganat in premagal Sogeja, ki je v bitki padel. == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||711}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Uč Elig kagan|Uč Elig]]}} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=706–711}} {{S-aft|after=[[Suluk kagan|Suluk]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 711]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] 024tn8kjc7n282rqg4z908xlg3wkyc2 0 607779 6742515 6742477 2026-08-25T12:19:08Z Ihana Aneta 242446 6742515 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|slovensko-ameriška pevka (1894–1990)}} {{Infopolje Oseba}} '''Marija Udovič''', znana kot '''Mary Udovich''',{{Efn|Znana tudi kot Marie C. Udovich.}} [[Slovenci|slovensko]]-[[Američani|ameriška]] [[Pevec|pevka]], * okoli leta [[1896]], [[Belsko]], † [[15. januar]] [[1965]], Euclid, [[Ohio]]. == Otroštvo == <ref>{{Navedi revijo |last=Felicijan |first=Jože |date=1979 |title=Legenda o Lovšetu |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2UL5W62 |magazine=Vestnik - Vocero |publisher=Konzorcij |pages=14,15 |language=Sl |volume=1/3}}</ref> <ref>{{Navedi revijo |last=Terselic |first=Richard A. |last2=Debevec |first2=Charles F. |date=2009 |title=Preserving Old American-Slovenian Recorded Music |trans-title=Ohranjanje stare ameriško-slovenske posnete glasbe |url=https://journals.lib.washington.edu/index.php/ssj/article/view/14856 |magazine=Slovene Studies Journal |publisher=Society for Slovene Studies |page=197 |language=En |volume=2}}</ref> <ref>{{Navedi splet |title=Trustees Honor Roll |trans-title=Častna lista |url=https://clevelandstyle.com/trustees-honor-roll/ |access-date=2026-08-24 |website=National Cleveland-Style Polka Hall Of Fame |publisher=American Slovenian Polka Foundation |language=En}}</ref> <ref>{{Navedi novice |last=Lovše Bole |first=Pavla |author-link=Pavla Lovše Bole |date=april 1931 |title=Josipina Lausche-Welf in Marija Udovič |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P |url-status= |work=Ženski svet |publisher=Konzorcij Ženski svet |pages=112-114 |language=Sl |volume=4}}</ref> [[Slika:Mary Udovich in Josephine Lausche-Welf (1931).png|sličica|Mary Udovich (na levi) skupaj s sopevko [[Josephine Lausche-Welf]] leta 1931.]] == Delo == == Poznejše življenje in smrt == == Diskografija == == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{Normativna kontrola}} gy1u9x965lc6hihboegrbyh2zstykk7 3 607782 6742534 2026-08-25T13:11:42Z Yerpo 8417 [[WP:KOI]] 6742534 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Cokli. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Cokli|o katerih si pisal]] v članku [[Kopitarna Sevnica]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1787663501) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> 5emz0lb1f0g3boq555z1z6gxpaf3c6m 0 607783 6742540 2026-08-25T13:57:45Z SeverniMountain 264330 Sliman Mansour (1947-2026) 6742540 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Sliman Mansour | native_name = سليمان منصور | native_name_lang = ar | image = File:Sliman Mansour by Fares S. Mansour.jpg | caption = Sliman Mansour, 2009 | birth_date = 27. julij 1947 | birth_place = Birzeit, [[Britanski mandat za Palestino]] | death_date = 24. avgust 2026 | death_place = [[Jeruzalem]] | known_for = slikarstvo, kiparstvo in karikatura | education = Akademija za umetnost in oblikovanje Bezalel (1967–1970) | notable_works = ''Jamal al-Mahamel'' | website = https://slimanmansour.com/ }} '''Sliman Mansour''' ([[arabščina|arabsko]] سليمان منصور; tudi ''Suleiman Mansour'' in ''Suliman Mansour''; * 27. julija 1947 v Birzeitu, [[Britanski mandat za Palestino]]; † 24. avgusta 2026 v [[Jeruzalem]]u) je bil [[Palestinci|palestinski]] slikar, kipar in [[karikatura|karikaturist]] ter ena osrednjih osebnosti moderne in sodobne palestinske umetnosti. Od 1970. let je pomembno soustvarjal vizualno ikonografijo palestinske identitete, spomina in navezanosti na zemljo. V njegovih delih se ponavljajo oljke in pomarančevci, palestinsko vezenje, vaško življenje, Jeruzalem ter ženske figure kot poosebitve Palestine.<ref name="Mathaf">{{Navedi splet |url=https://mathaf.org.qa/en/encyclopedia/artists-biographies/sliman-mansour/ |title=Sliman Mansour |author=Sarah Rogers |work=Mathaf Encyclopedia |accessdate=2026-08-25}}</ref><ref name="Dalloul">{{Navedi splet |url=https://dafbeirut.org/artists/sliman-anis-mansour |title=Sliman Anis Mansour |author=Wafa Roz |work=Dalloul Art Foundation |accessdate=2026-08-25}}</ref> Njegovo najbolj prepoznavno delo je ''Jamal al-Mahamel'' (جمل المحامل; v angleščini pogosto ''Camel of Hardship'' oziroma ''Camel of Burdens''), podoba ostarelega palestinskega nosača, ki na hrbtu nosi Jeruzalem. Delo je bilo množično reproducirano na plakatih in je postalo ena najbolj prepoznavnih podob palestinske umetnosti ter vizualna ponazoritev palestinskega pojma ''sumud'', tj. vztrajnosti in stanovitnosti kljub razseljevanju, okupaciji in izgubi.<ref name="Mathaf" /><ref name="National2026">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2026/08/24/palestinian-artist-sliman-mansour-dies-aged-79/ |title=Palestinian artist Sliman Mansour dies aged 79 |author=William Mullally |work=The National |date=2026-08-24 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Življenje == Mansour se je rodil 27. julija 1947 v Birzeitu severno od [[Ramala|Ramale]] kot četrti sin v družini s šestimi otroki. Oče mu je umrl, ko je bil star štiri leta. Mati je nato njega in njegove sorojence vpisala v internatsko šolo za sirote v [[Betlehem]]u, ki so jo podpirali evangeličanski luterani. Tam je njegov talent za likovno umetnost spodbujal nemški učitelj in umetnik Felix Theis, ki ga je seznanjal tudi z evropsko umetnostno zgodovino.<ref name="JerusalemStory">{{Navedi splet |url=https://www.jerusalemstory.com/en/bio/sliman-mansour |title=Sliman Mansour |work=Jerusalem Story |date=2025-07-17 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je začel študirati na Akademiji za umetnost in oblikovanje Bezalel v Jeruzalemu. Glede zaključka študija se viri razhajajo. ''Jerusalem Story'' navaja, da je akademijo po treh letih leta 1970 zapustil, ker ni mogel več plačevati šolnine, in da diplome ni pridobil.<ref name="JerusalemStory" /> Dalloul Art Foundation pa navaja, da je leta 1970 pridobil diplomo BFA.<ref name="Dalloul" /> Zaradi tega neskladja je mogoče zanesljivo navesti predvsem, da je na Bezalelu študiral med letoma 1967 in 1970. Po koncu študija je sodeloval pri razstavah v različnih palestinskih mestih. Njegovo delo je že v 1970. in 1980. letih prihajalo v konflikt z izraelskimi oblastmi, ki so zapirale oziroma cenzurirale nekatere palestinske umetniške razstave in zasegale dela, ki so jih štele za politična.<ref name="JerusalemStory" /><ref name="Watermelon">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts/how-the-watermelon-became-a-symbol-of-palestinian-resistance-1.1230806 |title=How the watermelon became a symbol of Palestinian resistance |author=Alexandra Chaves |work=The National |date=2021-05-30 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Leta 2021 je doživel možgansko kap, ki je prizadela njegovo levo roko in mu otežila slikanje ter zbranost. Kljub temu je še naprej redno obiskoval svoj atelje v Ramali in ustvarjal.<ref name="National2023">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/12/24/sliman-mansour-palestine-artist-art-painting-painter-gaza-ramallah/ |title=Art in times of crisis: Palestinian painter on how Gaza conflict is changing his approach |author=William Parry |work=The National |date=2023-12-24 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Umrl je 24. avgusta 2026 v Jeruzalemu, star 79 let. Njegova družina je smrt sporočila prek njegovega preverjenega računa na Instagramu; vzrok smrti sprva ni bil objavljen.<ref name="Mathaf" /><ref name="National2026" /> == Institucionalno delo in poučevanje == Mansour je imel pomembno vlogo tudi pri oblikovanju infrastrukture palestinske likovne umetnosti. Leta 1973 je bil med ustanovnimi člani ''League of Palestinian Artists'' (Zveze palestinskih umetnikov).<ref name="Sharjah">{{Navedi splet |url=https://www.sharjahart.org/en/march-meeting/mm-2024/speakers/details/sliman-mansour |title=Sliman Mansour |work=Sharjah Art Foundation |accessdate=2026-08-25}}</ref> Organizacijo je vodil med letoma 1986 in 1990.<ref name="Mathaf" /> Leta 1994 je soustanovil umetniški center ''Al-Wasiti Art Center'' v vzhodnem Jeruzalemu. Center je bil namenjen arhiviranju in ohranjanju palestinske umetnosti ter povezovanju umetnikov v Palestini in diaspori.<ref name="Sharjah" /><ref name="UNESCO">{{Navedi splet |url=https://www.unesco.org/en/prizes/sharjah/laureates |title=Laureates |work=UNESCO |accessdate=2026-08-25}}</ref> Pozneje je postal tudi član ustanovnega upravnega odbora ''International Academy of Art Palestine'' v Ramali.<ref name="Mathaf" /><ref name="UNESCO" /> Med letoma 2000 in 2014 je poučeval na Univerzi Al-Quds. Poleg likovnega dela je bil poklicni karikaturist in ilustrator; med letoma 1981 in 1993 je objavljal v angleškem palestinskem tedniku ''Al-Fajr'' ter reviji ''Al-Awda''.<ref name="Sharjah" /> == Delo == === Motivi in vizualni jezik === Mansour je od 1970. let razvijal prepoznaven vizualni jezik, ki je palestinsko krajino in vsakdanje življenje povezoval s kolektivnim spominom, razseljevanjem in politično zgodovino. Mathaf pomarančevec v njegovem opusu povezuje z [[Nakba|Nakbo]] leta 1948, oljko pa z vojno in izraelsko zasedbo palestinskih ozemelj leta 1967. Drugi značilni elementi so bili palestinsko tradicionalno vezenje, prizori vaškega življenja ter ženska figura kot materinska poosebitev Palestine.<ref name="Mathaf" /> V pastoralnih krajinah je pogosto upodabljal obiranje pridelkov, kmečko življenje, oljčne in pomarančne nasade. Dalloul Art Foundation poudarja, da je ženska v tradicionalno vezeni palestinski obleki v njegovem slikarstvu postala eden osrednjih simbolov domovine, medtem ko so oljke in pomarančevci nosili pomene kulturnega spomina, izgube in vztrajnosti.<ref name="Dalloul" /> Umetnostna zgodovinarka Gannit Ankori je Mansourjevo delo obravnavala predvsem skozi pojem ''sumud'' in povezavo med zemljo, palestinsko identiteto ter vztrajanjem na njej.<ref name="Ankori">{{Navedi knjigo |author=Gannit Ankori |year=2006 |title=Palestinian Art |publisher=Reaktion Books |isbn=978-1-86189-259-1 |pages=60–92}}</ref> === ''Jamal al-Mahamel'' === Najbolj znano Mansourjevo delo je ''Jamal al-Mahamel''. Datacija najzgodnejše različice v virih ni enotna. Dalloul Art Foundation in umetnostna zgodovinarka Tina Sherwell jo datirata v leto 1973,<ref name="Dalloul" /><ref name="Sherwell">{{Navedi revijo |last1=Sherwell |first1=Tina |year=2012 |title=Jerusalem: City of Dreams |journal=Jerusalem Quarterly |issue=49 |pages=43–53 |doi=10.70190/jq.I49.p43}}</ref> Mathaf pa v leto 1974 in navaja, da je Mansour izdelal tri različice motiva.<ref name="Mathaf" /> Slika prikazuje ostarelega, tradicionalno oblečenega palestinskega nosača, ki se pod težo svojega bremena sklanja v skoraj prazni pokrajini. Na hrbtu nosi veliko breme v obliki očesa, znotraj katerega je upodobljen Jeruzalem; v središču kompozicije izstopa [[Kupola na skali]].<ref name="Mathaf" /> Utrujena, vendar še vedno hodeča figura je bila interpretirana kot poosebitev ''sumuda'' – palestinske stanovitnosti in vztrajanja kljub izgubi, razseljevanju in okupaciji.<ref name="Sherwell" /><ref name="Mathaf" /> Motiv je bil že leta 1975 natisnjen na plakatih ter razširjen po domovih in javnih prostorih na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] in v [[Gaza|Gazi]]. S tem je presegel galerijski prostor in postal ena najbolj prepoznavnih podob palestinske vizualne kulture.<ref name="Mathaf" /> === Cenzura in zgodba o lubenici === Z Mansourjem je povezana tudi pogosto ponavljana zgodba o lubenici kot palestinskem političnem simbolu. Pri njenem povzemanju je Mansour sam opozarjal na razliko med dogodkom, ki se ga je spominjal, in poznejšo razširjeno pripovedjo. Po njegovem spominu so leta 1980 izraelski vojaki le tri ure po odprtju zaprli razstavo njega, Nabila Ananija in Issama Badra v galeriji Gallery 79 v Ramali. Dva tedna pozneje naj bi izraelski častniki umetnike poklicali na zaslišanje in jim naročili, naj ne ustvarjajo političnih slik. Ko je Badr vprašal, ali bi lahko naslikal rožo v rdeči, zeleni, črni in beli barvi palestinske zastave, naj bi mu častnik odgovoril, da bi bila zasežena tudi takšna slika – celo če bi naslikal lubenico.<ref name="Watermelon" /> Mansour je obenem izrecno povedal, da se ne spominja, da bi palestinski umetniki v tistem obdobju lubenico dejansko uporabljali kot politični nadomestek za prepovedano zastavo. Zato njegovega pričevanja ni mogoče enačiti s poznejšo trditvijo, da je bila lubenica že tedaj splošno uveljavljen nadomestni simbol v palestinski umetnosti. ''The National'' je širšo zgodbo o takem izvoru označil za sodobni mit, katerega natančnega nastanka ni mogoče potrditi.<ref name="Watermelon" /> === ''New Visions'' === V času [[Intifada|prve intifade]] je Mansour skupaj z Vero Tamari, Tayseerjem Barakatom in Nabilom Ananijem sodeloval v umetniški skupini ''New Visions''. Tudi glede datuma njene ustanovitve obstaja razlika med viri. Mathaf navaja leto 1987,<ref name="Mathaf" /> medtem ko Palestinski muzej skupino datira v leto 1989 in objavlja odlomek iz njenega ustanovnega manifesta iz tega leta.<ref name="NewVisions">{{Navedi splet |url=https://palmuseum.org/en/node/4506 |title=New Visions |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-25}}</ref> Skupina je umetniško prakso povezala z gospodarskim bojkotom med intifado. Umetniki so se odpovedali običajnim umetniškim materialom, ki so bili na palestinska ozemlja uvoženi prek Izraela, in začeli uporabljati lokalno dostopne materiale: glino oziroma blato, kano, kavo, čaj, usnje, les, slamo in keramične črepinje.<ref name="Mathaf" /><ref name="NewVisions" /> Material tako ni bil zgolj tehnična izbira, temveč je postal sestavni del političnega in estetskega pomena del. [[Slika:Inash Al-Usra Mural, Sliman Mansour and Nabil Anani.jpg|thumb|Stenska poslikava Slimana Mansourja in Nabila Ananija na stavbi društva Inash Al-Usra v Al Birehu (2014)]] === Glina in ''I am Ismail'' === Za Mansourja je postala posebej značilna uporaba zemlje in gline. Na lesene podlage je nanašal in oblikoval glino v figuralne reliefe ter dovolil, da so razpoke, ki so nastale med sušenjem, ostale vidne. Razpokani material je povezoval minljivost, krhkost in minevanje časa z neposredno fizično uporabo palestinske zemlje.<ref name="Mathaf" /> Na izbor gline je vplivalo tudi njegovo otroštvo: njegova babica po materini strani Salma je iz blata in slame izdelovala predmete ter gradbene elemente, Mansour pa jo je pri tem opazoval in ji pomagal.<ref name="JerusalemStory" /> Leta 1996 je začel serijo ''I am Ismail''. V njej je uporabil zgodbo o Ismailu in njegovem izgnanstvu ter odnosu do zemlje, ki jo je povezal z lastno in širšo palestinsko izkušnjo. Figuralne reliefe je izdeloval iz razpokane gline na lesenih podlagah, zaradi česar so nekatera dela spominjala na starodavne nagrobnike.<ref name="Mathaf" /><ref name="Dalloul" /> Za serijo je leta 1998 na 7. Kairskem bienalu prejel veliko nagrado Nila.<ref name="Sharjah" /> === Pozno delo === Ob koncu leta 2023 je Mansour povedal, da so prizori vojne v Gazi vplivali tudi na njegovo ustvarjalno metodo. Začel je veliko sliko brez običajnih pripravljalnih risb in nanašal barvo neposredno na platno. Dejal je, da ga podobe iz Gaze silijo k bolj neposrednemu in manj nadzorovanemu načinu slikanja.<ref name="National2023" /> Leta 2024 je za Palestinski muzej v Birzeitu izdelal monumentalno delo ''On the Wing of an Angel''. Stenska kompozicija, velika 12 × 6 metrov, je izdelana iz gline, slame in kane ter upodablja Jeruzalem. Razpoke v glini in dekorativni vzorci, izpeljani iz palestinskega ženskega vezenja, povezujejo delo z motivi, ki so bili v Mansourjevem opusu prisotni že desetletja.<ref name="Angel">{{Navedi splet |url=https://palmuseum.org/en/node/4508 |title=On the Wing of an Angel |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-25}}</ref> Delo je nastalo kot del projekta štirih članov skupine ''New Visions''. Palestinski muzej je dela zasnoval kot jedro svoje stalne razstave.<ref name="PM2024">{{Navedi splet |url=https://www.palmuseum.org/en/about/press-and-media/news/palestinian-museum-unveils-murals-artists-new-visions-group |title=The Palestinian Museum Unveils Murals by Artists of the “New Visions” Group |work=The Palestinian Museum |date=2024-12-09 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Razstave == Mansour je samostojno in skupinsko razstavljal v Palestini, drugih arabskih državah, Evropi, Aziji in Združenih državah Amerike. Med pomembnejšimi razstavami in nastopi so bili:<ref name="Mathaf" /> * 1981: ''Sliman Mansour'', Gallery 79, Ramala * 1992: ''Roots'', [[Organizacija združenih narodov]], New York * 1995: Sharjah Biennial, Šardža * 1998: ''I Ismael'', 7. Kairski bienale, Kairo * 2001: ''Ten Years in Mud'', Ramala, Nazaret in Gaza * 2003: ''The Fabric of Memory'', Sharjah Museum, Šardža * 2011: ''Sliman Mansour: Terrains of Belonging'', retrospektiva, al-Hoash, Jeruzalem == Nagrade in priznanja == * 1998: ''Palestine Prize for the Visual Arts''<ref name="Sharjah" /> * 1998: ''Grand Nile Prize'' na 7. Kairskem bienalu za serijo ''I am Ismail''<ref name="Sharjah" /><ref name="Mathaf" /> * 2019: nagrada UNESCO–Sharjah za arabsko kulturo, skupaj z brazilsko zgodovinarko in kustosinjo Silvio Alice Antibas<ref name="UNESCO" /> * 2025: egiptovska ''Nile Award for Arab Creators'' (nagrada Nila za arabske ustvarjalce)<ref name="SCC2025">{{Navedi splet |url=https://scc.gov.eg/media/news/%D8%A7%D8%B9%D9%84%D8%A7%D9%86-%D8%A3%D8%B3%D9%85%D8%A7%D8%A1-%D8%A7%D9%84%D9%81%D8%A7%D8%A6%D8%B2%D9%8A%D9%86-%D8%A8%D8%AC%D9%88%D8%A7%D8%A6%D8%B2-%D8%A7%D9%84%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%A9-%D9%84%D8%B9%D8%A7%D9%85-2025/ |title=اعلان أسماء الفائزين بجوائز الدولة لعام 2025 |work=Supreme Council of Culture |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Glej tudi == * [[Nakba]] * [[Palestinci]] * [[Intifada]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=Gannit Ankori |year=2006 |title=Palestinian Art |publisher=Reaktion Books |isbn=978-1-86189-259-1 |pages=60–92}} * {{Navedi knjigo |author=Kamal Boullata |year=2009 |title=Palestinian Art: From 1850 to the Present |publisher=Saqi Books |isbn=978-0-86356-648-6}} * {{Navedi knjigo |author=Faten Nastas Mitwasi |year=2008 |title=An Artist from Palestine: Sliman Mansour: Steadfastness and Creativity = Ein Künstler aus Palästina: Sliman Mansour: Standhaftigkeit und Kreativität |publisher=Michael Imhof Verlag |isbn=978-3-86568-370-0}} * {{Navedi revijo |last1=Sherwell |first1=Tina |year=2012 |title=Jerusalem: City of Dreams |journal=Jerusalem Quarterly |issue=49 |pages=43–53 |doi=10.70190/jq.I49.p43}} == Zunanje povezave == * [https://slimanmansour.com/ Uradna spletna stran] * [https://mathaf.org.qa/en/encyclopedia/artists-biographies/sliman-mansour/ Sliman Mansour] v enciklopediji muzeja Mathaf * [https://www.jerusalemstory.com/en/bio/sliman-mansour Sliman Mansour] na ''Jerusalem Story'' {{Commonscat|Sliman Mansour}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Palestinski umetniki]] [[Kategorija:Karikaturisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Moški]] 5tcn38vq9egbdbx37nt7zsch530e3pc 6742542 6742540 2026-08-25T14:18:38Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 slog 6742542 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik | name = Sliman Mansour | native_name = سليمان منصور | native_name_lang = ar | image = File:Sliman Mansour by Fares S. Mansour.jpg | caption = Mansour leta 2009 | birth_date = 27. julij 1947 | birth_place = Birzeit, [[Britanski mandat za Palestino]] | death_date = 24. avgust 2026 | death_place = [[Jeruzalem]] | known_for = slikarstvo, kiparstvo in karikatura | education = Akademija za umetnost in oblikovanje Bezalel (1967–1970) | notable_works = ''Jamal al-Mahamel'' | website = https://slimanmansour.com/ }} '''Sliman Mansour''' ([[arabščina|arabsko]] سليمان منصور; tudi ''Suleiman Mansour'' in ''Suliman Mansour''; * 27. julija 1947 v Birzeitu, [[Britanski mandat za Palestino]]; † 24. avgusta 2026 v [[Jeruzalem]]u) je bil [[Palestinci|palestinski]] slikar, kipar in [[karikatura|karikaturist]] ter ena osrednjih osebnosti moderne in sodobne palestinske umetnosti. Od 1970. let je pomembno soustvarjal vizualno ikonografijo palestinske identitete, spomina in navezanosti na zemljo. V njegovih delih se ponavljajo oljke in pomarančevci, palestinsko vezenje, vaško življenje, Jeruzalem ter ženske figure kot poosebitve Palestine.<ref name="Mathaf">{{Navedi splet |url=https://mathaf.org.qa/en/encyclopedia/artists-biographies/sliman-mansour/ |title=Sliman Mansour |author=Sarah Rogers |work=Mathaf Encyclopedia |accessdate=2026-08-25}}</ref><ref name="Dalloul">{{Navedi splet |url=https://dafbeirut.org/artists/sliman-anis-mansour |title=Sliman Anis Mansour |author=Wafa Roz |work=Dalloul Art Foundation |accessdate=2026-08-25}}</ref> Njegovo najbolj prepoznavno delo je ''Jamal al-Mahamel'' (جمل المحامل; v angleščini pogosto ''Camel of Hardship'' oziroma ''Camel of Burdens''), podoba ostarelega palestinskega nosača, ki na hrbtu nosi Jeruzalem. Delo je bilo množično reproducirano na plakatih in je postalo ena najbolj prepoznavnih podob palestinske umetnosti ter vizualna ponazoritev palestinskega pojma ''sumud'', tj. vztrajnosti in stanovitnosti kljub razseljevanju, okupaciji in izgubi.<ref name="Mathaf" /><ref name="National2026">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2026/08/24/palestinian-artist-sliman-mansour-dies-aged-79/ |title=Palestinian artist Sliman Mansour dies aged 79 |author=William Mullally |work=The National |date=2026-08-24 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Življenje == Mansour se je rodil 27. julija 1947 v Birzeitu severno od [[Ramala|Ramale]] kot četrti sin v družini s šestimi otroki. Oče mu je umrl, ko je bil star štiri leta. Mati je nato njega in njegove sorojence vpisala v internatsko šolo za sirote v [[Betlehem]]u, ki so jo podpirali evangeličanski luterani. Tam je njegov talent za likovno umetnost spodbujal nemški učitelj in umetnik Felix Theis, ki ga je seznanjal tudi z evropsko umetnostno zgodovino.<ref name="JerusalemStory">{{Navedi splet |url=https://www.jerusalemstory.com/en/bio/sliman-mansour |title=Sliman Mansour |work=Jerusalem Story |date=2025-07-17 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Po [[Šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 je začel študirati na Akademiji za umetnost in oblikovanje Bezalel v Jeruzalemu. Glede zaključka študija se viri razhajajo. ''Jerusalem Story'' navaja, da je akademijo po treh letih leta 1970 zapustil, ker ni mogel več plačevati šolnine, in da diplome ni pridobil.<ref name="JerusalemStory" /> Dalloul Art Foundation pa navaja, da je leta 1970 pridobil diplomo BFA.<ref name="Dalloul" /> Zaradi tega neskladja je mogoče zanesljivo navesti predvsem, da je na Bezalelu študiral med letoma 1967 in 1970. Po koncu študija je sodeloval pri razstavah v različnih palestinskih mestih. Njegovo delo je že v 1970. in 1980. letih prihajalo v konflikt z izraelskimi oblastmi, ki so zapirale oziroma cenzurirale nekatere palestinske umetniške razstave in zasegale dela, ki so jih štele za politična.<ref name="JerusalemStory" /><ref name="Watermelon">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts/how-the-watermelon-became-a-symbol-of-palestinian-resistance-1.1230806 |title=How the watermelon became a symbol of Palestinian resistance |author=Alexandra Chaves |work=The National |date=2021-05-30 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Leta 2021 je doživel možgansko kap, ki je prizadela njegovo levo roko in mu otežila slikanje ter zbranost. Kljub temu je še naprej redno obiskoval svoj atelje v Ramali in ustvarjal.<ref name="National2023">{{Navedi splet |url=https://www.thenationalnews.com/arts-culture/art-design/2023/12/24/sliman-mansour-palestine-artist-art-painting-painter-gaza-ramallah/ |title=Art in times of crisis: Palestinian painter on how Gaza conflict is changing his approach |author=William Parry |work=The National |date=2023-12-24 |accessdate=2026-08-25}}</ref> Umrl je 24. avgusta 2026 v Jeruzalemu, star 79 let. Njegova družina je smrt sporočila prek njegovega preverjenega računa na Instagramu; vzrok smrti sprva ni bil objavljen.<ref name="Mathaf" /><ref name="National2026" /> == Institucionalno delo in poučevanje == Mansour je imel pomembno vlogo tudi pri oblikovanju infrastrukture palestinske likovne umetnosti. Leta 1973 je bil med ustanovnimi člani ''League of Palestinian Artists'' (Zveze palestinskih umetnikov).<ref name="Sharjah">{{Navedi splet |url=https://www.sharjahart.org/en/march-meeting/mm-2024/speakers/details/sliman-mansour |title=Sliman Mansour |work=Sharjah Art Foundation |accessdate=2026-08-25}}</ref> Organizacijo je vodil med letoma 1986 in 1990.<ref name="Mathaf" /> Leta 1994 je soustanovil umetniški center ''Al-Wasiti Art Center'' v vzhodnem Jeruzalemu. Center je bil namenjen arhiviranju in ohranjanju palestinske umetnosti ter povezovanju umetnikov v Palestini in diaspori.<ref name="Sharjah" /><ref name="UNESCO">{{Navedi splet |url=https://www.unesco.org/en/prizes/sharjah/laureates |title=Laureates |work=UNESCO |accessdate=2026-08-25}}</ref> Pozneje je postal tudi član ustanovnega upravnega odbora ''International Academy of Art Palestine'' v Ramali.<ref name="Mathaf" /><ref name="UNESCO" /> Med letoma 2000 in 2014 je poučeval na Univerzi Al-Quds. Poleg likovnega dela je bil poklicni karikaturist in ilustrator; med letoma 1981 in 1993 je objavljal v angleškem palestinskem tedniku ''Al-Fajr'' ter reviji ''Al-Awda''.<ref name="Sharjah" /> == Delo == === Motivi in vizualni jezik === Mansour je od 1970. let razvijal prepoznaven vizualni jezik, ki je palestinsko krajino in vsakdanje življenje povezoval s kolektivnim spominom, razseljevanjem in politično zgodovino. Mathaf pomarančevec v njegovem opusu povezuje z [[Nakba|Nakbo]] leta 1948, oljko pa z vojno in izraelsko zasedbo palestinskih ozemelj leta 1967. Drugi značilni elementi so bili palestinsko tradicionalno vezenje, prizori vaškega življenja ter ženska figura kot materinska poosebitev Palestine.<ref name="Mathaf" /> V pastoralnih krajinah je pogosto upodabljal obiranje pridelkov, kmečko življenje, oljčne in pomarančne nasade. Dalloul Art Foundation poudarja, da je ženska v tradicionalno vezeni palestinski obleki v njegovem slikarstvu postala eden osrednjih simbolov domovine, medtem ko so oljke in pomarančevci nosili pomene kulturnega spomina, izgube in vztrajnosti.<ref name="Dalloul" /> Umetnostna zgodovinarka Gannit Ankori je Mansourjevo delo obravnavala predvsem skozi pojem ''sumud'' in povezavo med zemljo, palestinsko identiteto ter vztrajanjem na njej.<ref name="Ankori">{{Navedi knjigo |author=Gannit Ankori |year=2006 |title=Palestinian Art |publisher=Reaktion Books |isbn=978-1-86189-259-1 |pages=60–92}}</ref> === ''Jamal al-Mahamel'' === Najbolj znano Mansourjevo delo je ''Jamal al-Mahamel''. Datacija najzgodnejše različice v virih ni enotna. Dalloul Art Foundation in umetnostna zgodovinarka Tina Sherwell jo datirata v leto 1973,<ref name="Dalloul" /><ref name="Sherwell">{{Navedi revijo |last1=Sherwell |first1=Tina |year=2012 |title=Jerusalem: City of Dreams |journal=Jerusalem Quarterly |issue=49 |pages=43–53 |doi=10.70190/jq.I49.p43}}</ref> Mathaf pa v leto 1974 in navaja, da je Mansour izdelal tri različice motiva.<ref name="Mathaf" /> Slika prikazuje ostarelega, tradicionalno oblečenega palestinskega nosača, ki se pod težo svojega bremena sklanja v skoraj prazni pokrajini. Na hrbtu nosi veliko breme v obliki očesa, znotraj katerega je upodobljen Jeruzalem; v središču kompozicije izstopa [[Kupola na skali]].<ref name="Mathaf" /> Utrujena, vendar še vedno hodeča figura je bila interpretirana kot poosebitev ''sumuda'' – palestinske stanovitnosti in vztrajanja kljub izgubi, razseljevanju in okupaciji.<ref name="Sherwell" /><ref name="Mathaf" /> Motiv je bil že leta 1975 natisnjen na plakatih ter razširjen po domovih in javnih prostorih na [[Zahodni breg|Zahodnem bregu]] in v [[Gaza|Gazi]]. S tem je presegel galerijski prostor in postal ena najbolj prepoznavnih podob palestinske vizualne kulture.<ref name="Mathaf" /> === Cenzura in zgodba o lubenici === Z Mansourjem je povezana tudi pogosto ponavljana zgodba o lubenici kot palestinskem političnem simbolu. Pri njenem povzemanju je Mansour sam opozarjal na razliko med dogodkom, ki se ga je spominjal, in poznejšo razširjeno pripovedjo. Po njegovem spominu so leta 1980 izraelski vojaki le tri ure po odprtju zaprli razstavo njega, Nabila Ananija in Issama Badra v galeriji Gallery 79 v Ramali. Dva tedna pozneje naj bi izraelski častniki umetnike poklicali na zaslišanje in jim naročili, naj ne ustvarjajo političnih slik. Ko je Badr vprašal, ali bi lahko naslikal rožo v rdeči, zeleni, črni in beli barvi palestinske zastave, naj bi mu častnik odgovoril, da bi bila zasežena tudi takšna slika – celo če bi naslikal lubenico.<ref name="Watermelon" /> Mansour je obenem izrecno povedal, da se ne spominja, da bi palestinski umetniki v tistem obdobju lubenico dejansko uporabljali kot politični nadomestek za prepovedano zastavo. Zato njegovega pričevanja ni mogoče enačiti s poznejšo trditvijo, da je bila lubenica že tedaj splošno uveljavljen nadomestni simbol v palestinski umetnosti. ''The National'' je širšo zgodbo o takem izvoru označil za sodobni mit, katerega natančnega nastanka ni mogoče potrditi.<ref name="Watermelon" /> === ''New Visions'' === V času [[Intifada|prve intifade]] je Mansour skupaj z Vero Tamari, Tayseerjem Barakatom in Nabilom Ananijem sodeloval v umetniški skupini ''New Visions''. Tudi glede datuma njene ustanovitve obstaja razlika med viri. Mathaf navaja leto 1987,<ref name="Mathaf" /> medtem ko Palestinski muzej skupino datira v leto 1989 in objavlja odlomek iz njenega ustanovnega manifesta iz tega leta.<ref name="NewVisions">{{Navedi splet |url=https://palmuseum.org/en/node/4506 |title=New Visions |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-25}}</ref> Skupina je umetniško prakso povezala z gospodarskim bojkotom med intifado. Umetniki so se odpovedali običajnim umetniškim materialom, ki so bili na palestinska ozemlja uvoženi prek Izraela, in začeli uporabljati lokalno dostopne materiale: glino oziroma blato, kano, kavo, čaj, usnje, les, slamo in keramične črepinje.<ref name="Mathaf" /><ref name="NewVisions" /> Material tako ni bil zgolj tehnična izbira, temveč je postal sestavni del političnega in estetskega pomena del. [[Slika:Inash Al-Usra Mural, Sliman Mansour and Nabil Anani.jpg|thumb|Stenska poslikava Slimana Mansourja in Nabila Ananija na stavbi društva Inash Al-Usra v Al Birehu (2014)]] === Glina in ''I am Ismail'' === Za Mansourja je postala posebej značilna uporaba zemlje in gline. Na lesene podlage je nanašal in oblikoval glino v figuralne reliefe ter dovolil, da so razpoke, ki so nastale med sušenjem, ostale vidne. Razpokani material je povezoval minljivost, krhkost in minevanje časa z neposredno fizično uporabo palestinske zemlje.<ref name="Mathaf" /> Na izbor gline je vplivalo tudi njegovo otroštvo: njegova babica po materini strani Salma je iz blata in slame izdelovala predmete ter gradbene elemente, Mansour pa jo je pri tem opazoval in ji pomagal.<ref name="JerusalemStory" /> Leta 1996 je začel serijo ''I am Ismail''. V njej je uporabil zgodbo o Ismailu in njegovem izgnanstvu ter odnosu do zemlje, ki jo je povezal z lastno in širšo palestinsko izkušnjo. Figuralne reliefe je izdeloval iz razpokane gline na lesenih podlagah, zaradi česar so nekatera dela spominjala na starodavne nagrobnike.<ref name="Mathaf" /><ref name="Dalloul" /> Za serijo je leta 1998 na 7. Kairskem bienalu prejel veliko nagrado Nila.<ref name="Sharjah" /> === Pozno delo === Ob koncu leta 2023 je Mansour povedal, da so prizori vojne v Gazi vplivali tudi na njegovo ustvarjalno metodo. Začel je veliko sliko brez običajnih pripravljalnih risb in nanašal barvo neposredno na platno. Dejal je, da ga podobe iz Gaze silijo k bolj neposrednemu in manj nadzorovanemu načinu slikanja.<ref name="National2023" /> Leta 2024 je za Palestinski muzej v Birzeitu izdelal monumentalno delo ''On the Wing of an Angel''. Stenska kompozicija, velika 12 × 6 metrov, je izdelana iz gline, slame in kane ter upodablja Jeruzalem. Razpoke v glini in dekorativni vzorci, izpeljani iz palestinskega ženskega vezenja, povezujejo delo z motivi, ki so bili v Mansourjevem opusu prisotni že desetletja.<ref name="Angel">{{Navedi splet |url=https://palmuseum.org/en/node/4508 |title=On the Wing of an Angel |work=The Palestinian Museum |accessdate=2026-08-25}}</ref> Delo je nastalo kot del projekta štirih članov skupine ''New Visions''. Palestinski muzej je dela zasnoval kot jedro svoje stalne razstave.<ref name="PM2024">{{Navedi splet |url=https://www.palmuseum.org/en/about/press-and-media/news/palestinian-museum-unveils-murals-artists-new-visions-group |title=The Palestinian Museum Unveils Murals by Artists of the “New Visions” Group |work=The Palestinian Museum |date=2024-12-09 |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Razstave == Mansour je samostojno in skupinsko razstavljal v Palestini, drugih arabskih državah, Evropi, Aziji in Združenih državah Amerike. Med pomembnejšimi razstavami in nastopi so bili:<ref name="Mathaf" /> * 1981: ''Sliman Mansour'', Gallery 79, Ramala * 1992: ''Roots'', [[Organizacija združenih narodov]], New York * 1995: Sharjah Biennial, Šardža * 1998: ''I Ismael'', 7. Kairski bienale, Kairo * 2001: ''Ten Years in Mud'', Ramala, Nazaret in Gaza * 2003: ''The Fabric of Memory'', Sharjah Museum, Šardža * 2011: ''Sliman Mansour: Terrains of Belonging'', retrospektiva, al-Hoash, Jeruzalem == Nagrade in priznanja == * 1998: ''Palestine Prize for the Visual Arts''<ref name="Sharjah" /> * 1998: ''Grand Nile Prize'' na 7. Kairskem bienalu za serijo ''I am Ismail''<ref name="Sharjah" /><ref name="Mathaf" /> * 2019: nagrada UNESCO–Sharjah za arabsko kulturo, skupaj z brazilsko zgodovinarko in kustosinjo Silvio Alice Antibas<ref name="UNESCO" /> * 2025: egiptovska ''Nile Award for Arab Creators'' (nagrada Nila za arabske ustvarjalce)<ref name="SCC2025">{{Navedi splet |url=https://scc.gov.eg/media/news/%D8%A7%D8%B9%D9%84%D8%A7%D9%86-%D8%A3%D8%B3%D9%85%D8%A7%D8%A1-%D8%A7%D9%84%D9%81%D8%A7%D8%A6%D8%B2%D9%8A%D9%86-%D8%A8%D8%AC%D9%88%D8%A7%D8%A6%D8%B2-%D8%A7%D9%84%D8%AF%D9%88%D9%84%D8%A9-%D9%84%D8%B9%D8%A7%D9%85-2025/ |title=اعلان أسماء الفائزين بجوائز الدولة لعام 2025 |work=Supreme Council of Culture |accessdate=2026-08-25}}</ref> == Glej tudi == * [[Nakba]] * [[Palestinci]] * [[Intifada]] == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == * {{Navedi knjigo |author=Gannit Ankori |year=2006 |title=Palestinian Art |publisher=Reaktion Books |isbn=978-1-86189-259-1 |pages=60–92}} * {{Navedi knjigo |author=Kamal Boullata |year=2009 |title=Palestinian Art: From 1850 to the Present |publisher=Saqi Books |isbn=978-0-86356-648-6}} * {{Navedi knjigo |author=Faten Nastas Mitwasi |year=2008 |title=An Artist from Palestine: Sliman Mansour: Steadfastness and Creativity = Ein Künstler aus Palästina: Sliman Mansour: Standhaftigkeit und Kreativität |publisher=Michael Imhof Verlag |isbn=978-3-86568-370-0}} * {{Navedi revijo |last1=Sherwell |first1=Tina |year=2012 |title=Jerusalem: City of Dreams |journal=Jerusalem Quarterly |issue=49 |pages=43–53 |doi=10.70190/jq.I49.p43}} == Zunanje povezave == * [https://slimanmansour.com/ Uradna spletna stran] * [https://mathaf.org.qa/en/encyclopedia/artists-biographies/sliman-mansour/ Sliman Mansour] v enciklopediji muzeja Mathaf * [https://www.jerusalemstory.com/en/bio/sliman-mansour Sliman Mansour] na ''Jerusalem Story'' {{Commonscat|Sliman Mansour}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Palestinski umetniki]] [[Kategorija:Karikaturisti]] [[Kategorija:Rojeni leta 1947]] [[Kategorija:Umrli leta 2026]] [[Kategorija:Moški]] d60922irr44q8zhknmqonvp8jvamqsm 0 607784 6742549 2026-08-25T14:38:39Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6742549 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupska | native_name = Real Monasterio de Santa María de Guadalupe | native_name_lang = es | image = Royal Monastery of Santa Maria de Guadalupe.jpg | location = [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupe]] (provinca Cáceres), Španija | coordinates = {{coord|39|27|10|N|5|19|39|W|region:ES_type:landmark|display=title, inline|format=dms}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška cerkev]] | status = Samostan | pushpin_map = Španija | designation1 = WHS | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/665 665] | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iv), (vi)}}(iv), (vi) | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Površina | designation1_free2value = 1,1 ha | designation1_free3name = Varnostni pas | designation1_free3value = 43,65 ha | designation2 = Španija | designation2_date = 1. marec 1879 | designation2_number = RI-51-0000024 | designation2_criteria = Spomenik | designation2_type = Nepremičnina }} '''Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske''' ({{langx|es|Real Monasterio de Santa María de Guadalupe}}) je rimskokatoliški [[samostan]], zgrajen v 14. stoletju, ki stoji v [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupu]] v [[Estremadura|Estremaduri]] v [[Španija|Španiji]]. Stoji ob vznožju vzhodne strani gorovja Sierra de las Villuercas in je bil več kot štiri stoletja eden najlepših in najpomembnejših samostanov v državi. UNESCO ga je leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Samostan sega v konec 13. stoletja, ko je pastir iz Cáceresa, po imenu Gil Cordero, na bregu reke Guadalupe odkril kip Blažene Device Marije,<ref>[https://books.google.com/books?id=qVAMAQAAMAAJ&dq=%22Gil+Cordero%22&pg=PA153 "Cordero de Santa Maria"], Nicolás Díaz y Pérez (1884) ''Diccionario histórico, biográfico, crítico y bibliográfico'', p.153, Perez y Boix, Madrid (Spanish)</ref> ki so ga lokalni prebivalci očitno skrili pred mavrskimi napadalci leta 714. Na mestu njegovega odkritja je bila zgrajena kapela, posvečena z naslovom Gospa Guadalupska.<ref>[https://books.google.com/books?id=RyNSAAAAcAAJ Gabriel de Talavera (1597) ''Historia de nuestra Senora de Guadalupe''], Thomas de Guzman, Toledo (Spanish)</ref> Kralj [[Alfonz XI. Kastiljski]], ki je kapelo obiskal večkrat, je v bitki pri Rio Salado prosil sv. Marijo Guadalupsko. Po zmagi jo je pripisal Marijini priprošnji, cerkev v Guadalupu razglasil za kraljevo svetišče in se lotil obsežnega programa obnove. Leta 1389 so hieronimitski menihi prevzeli samostan in ga naredili za svojo glavno hišo. Gradbena dela so se nadaljevala pod okriljem prvega priorja reda, leta 1474 pa je bil Henrik IV. Kastiljski pokopan v Guadalupu poleg svoje matere. Kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] je 21. aprila 1486 v samostanu izdal arbitražno odločbo o Guadalupi (''Sentencia Arbitral de Guadalupe''), s čimer je dejansko končal obremenjujoče zle običaje, ki so srednjeveškim plemičem v Kataloniji dovoljevali, da so grdo ravnali s kmeti ''remensa'' in jih vezali na svojo zemljo. Samostan ima bogate povezave z [[Novi svet|Novim svetom]], vključno z otokom [[Gvadelup]] v [[Karibi]]h. Prav tukaj v Estremaduri je [[Krištof Kolumb]] po odkritju Amerike leta 1492 opravil svoje prvo romanje in se prvič zahvalil nebesom za svoje odkritje. Tudi potem, ko so menihi iz Guadalupa ustanovili slavni samostan [[El Escorial]], ki je bil veliko bližje kraljevi prestolnici [[Madrid]]u, je Santa Maria de Guadalupe ohranila kraljevo pokroviteljstvo. Do zaplembe samostanov leta 1835 je ostala najpomembnejši samostan v Španiji. V 20. stoletju je samostan oživil [[frančiškani|frančiškanski red]], [[papež Pij XII.]] pa je svetišče leta 1955 razglasil za manjšo [[bazilika|baziliko]]. [[File:Monasterio-Guadalupe.jpg|thumb|center|670px|Pogled na glavno fasado in trg pred njo]] == Spomeniki == [[File:Fuente del claustro mudéjar del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|thumb|Mudéjarski vodnjak]] Samostanu, čigar arhitektura se je razvijala skozi več stoletij, še vedno dominira ''templo mayor'' oziroma glavna cerkev, ki jo je v 14. in 15. stoletju zgradil Alfonz XI. in njegovi neposredni nasledniki. Kvadratna kapela Santa Catalina je prav tako iz 15. stoletja; znana je po skupini bogato okrašenih grobnic iz 17. stoletja. Kapela z [[relikviarij]]i iz 16. stoletja povezuje Santa Catalino z baročno [[zakristija|zakristijo]] (1638–1647), ki je bogato okrašena in se ponaša s serijo slik [[Francisco de Zurbarán|Zurbarána]]. Za baziliko je Camarin de la Virgen, osmerokotna [[baročna arhitektura|baročna]] stavba (1687–1696) s štukaturno Sobo Device Marije in devetimi slikami [[Luca Giordano|Luce Giordana]]. Dragulj te bogato okrašene dvorane je prestol s kipom Madone, ki je samostanu dal ime. Med drugimi pomembnimi strukturami so [[mudéjar]]ski križni hodnik (1389–1405) z veličastnim [[Plateresco|plateresknim]] [[portal]]om; poznogotski [[križni hodnik]] iz let 1531–1533 in nova cerkev, ki jo je leta 1730 naročil eden od Kolumbovih potomcev. Žal je bila palača Izabele I. Kastiljske (1487–1491) leta 1856 porušena. Svetišče je razdeljeno na: *Oskrbništvo ali portería *Bazilikin tempelj (dokončan v 15. stoletju) *Mudéjarski križni hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Gotski križni hodnik in Welcomerjev hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Tempelj Svete Trojice (dokončan v 18. stoletju) (od leta 1978 posvečen avditoriju) *Muzej vezenin: liturgična oblačila, izdelana v delavnici vezenin, vključujejo predmete, ki pokrivajo obdobje med 15. in 19. stoletjem<ref>[http://www.xn--espaaescultura-tnb.es/es/museos/caceres/museos_del_real_monasterio_de_nuestra_senora_de_guadalupe.html "Un monasterio con varios museos" españaescultura.es]</ref> *Muzej knjig in kantonalov: razstavljenih je več kot devetdeset primerkov, gigantski kantonali in dva pasijonarja iz 15. stoletja. *Muzej kiparstva in slikarstva: vključuje slike Goye in El Greca, skupaj z rezbarijami Anequína Egasa Cuemana ali križanim Kristusom iz slonovine, ki ga pripisujejo Michelangelu. Zurbaránova platna so v stari zakristiji. <gallery> File:Claustro gótico del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|Gotski križni hodnik image:Coronacion de la Virgen.jpg|''Kronanje Device Marije'', [[El Greco]], 1591 image:Confesiones en la cárcel, Goya.jpg|''Spovedi v zaporu'', [[Francisco Goya]], 1808–1812 File:Virgenguadalupe.jpg|[[Gospa Guadalupska v Estremaduri]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Real Monasterio de Nuestra Señora de Guadalupe}} [[Kategorija:Bazilike v Španiji]] tuyrfizybl41fm4oaikryk9zmu86wrc 6742564 6742549 2026-08-25T15:15:12Z Ljuba24b 92351 dp 6742564 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupska | native_name = Real Monasterio de Santa María de Guadalupe | native_name_lang = es | image = Royal Monastery of Santa Maria de Guadalupe.jpg | location = [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupe]] (provinca Cáceres), Španija | coordinates = {{coord|39|27|10|N|5|19|39|W|region:ES_type:landmark|display=title, inline|format=dms}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška cerkev]] | status = Samostan | pushpin_map = Španija | designation1 = WHS | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/665 665] | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iv), (vi)}}(iv), (vi) | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Površina | designation1_free2value = 1,1 ha | designation1_free3name = Varnostni pas | designation1_free3value = 43,65 ha | designation2 = Španija | designation2_date = 1. marec 1879 | designation2_number = RI-51-0000024 | designation2_criteria = Spomenik | designation2_type = Nepremičnina }} '''Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske''' ({{langx|es|Real Monasterio de Santa María de Guadalupe}}) je rimskokatoliški [[samostan]], zgrajen v 14. stoletju, ki stoji v [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupu]] v [[Estremadura|Estremaduri]] v [[Španija|Španiji]]. Stoji ob vznožju vzhodne strani gorovja Sierra de las Villuercas in je bil več kot štiri stoletja eden najlepših in najpomembnejših samostanov v državi. UNESCO ga je leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Samostan sega v konec 13. stoletja, ko je pastir iz Cáceresa, po imenu Gil Cordero, na bregu reke Guadalupe odkril kip Blažene Device Marije,<ref>[https://books.google.com/books?id=qVAMAQAAMAAJ&dq=%22Gil+Cordero%22&pg=PA153 "Cordero de Santa Maria"], Nicolás Díaz y Pérez (1884) ''Diccionario histórico, biográfico, crítico y bibliográfico'', p.153, Perez y Boix, Madrid (Spanish)</ref> ki so ga lokalni prebivalci očitno skrili pred mavrskimi napadalci leta 714. Na mestu njegovega odkritja je bila zgrajena kapela, posvečena z naslovom Gospa Guadalupska.<ref>[https://books.google.com/books?id=RyNSAAAAcAAJ Gabriel de Talavera (1597) ''Historia de nuestra Senora de Guadalupe''], Thomas de Guzman, Toledo (Spanish)</ref> Kralj [[Alfonz XI. Kastiljski]], ki je kapelo obiskal večkrat, je v bitki pri Rio Salado prosil sv. Marijo Guadalupsko. Po zmagi jo je pripisal Marijini priprošnji, cerkev v Guadalupu razglasil za kraljevo svetišče in se lotil obsežnega programa obnove. Leta 1389 so hieronimitski menihi prevzeli samostan in ga naredili za svojo glavno hišo. Gradbena dela so se nadaljevala pod okriljem prvega priorja reda, leta 1474 pa je bil Henrik IV. Kastiljski pokopan v Guadalupu poleg svoje matere. Kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] je 21. aprila 1486 v samostanu izdal arbitražno odločbo o Guadalupi (''Sentencia Arbitral de Guadalupe''), s čimer je dejansko končal obremenjujoče zle običaje, ki so srednjeveškim plemičem v Kataloniji dovoljevali, da so grdo ravnali s kmeti ''remensa'' in jih vezali na svojo zemljo. Samostan ima bogate povezave z [[Novi svet|Novim svetom]], vključno z otokom [[Gvadelup]] v [[Karibi]]h. Prav tukaj v Estremaduri je [[Krištof Kolumb]] po odkritju Amerike leta 1492 opravil svoje prvo romanje in se prvič zahvalil nebesom za svoje odkritje. Tudi potem, ko so menihi iz Guadalupa ustanovili slavni samostan [[El Escorial]], ki je bil veliko bližje kraljevi prestolnici [[Madrid]]u, je Santa Maria de Guadalupe ohranila kraljevo pokroviteljstvo. Do zaplembe samostanov leta 1835 je ostala najpomembnejši samostan v Španiji. V 20. stoletju je samostan oživil [[frančiškani|frančiškanski red]], [[papež Pij XII.]] pa je svetišče leta 1955 razglasil za manjšo [[bazilika|baziliko]]. [[File:Monasterio-Guadalupe.jpg|thumb|center|670px|Pogled na glavno fasado in trg pred njo]] == Spomeniki == [[File:Fuente del claustro mudéjar del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|thumb|Mudéjarski vodnjak]] [[Slika:Claustro de los Milagros, Monasterio de Santa María de Guadalupe.jpg|thumb|Tako imenovani križni hodnik čudežev (''Claustro de los Milagros''), pomemben spomenik v mudéjarskem slogu]] Samostanu, čigar arhitektura se je razvijala skozi več stoletij, še vedno dominira ''templo mayor'' oziroma glavna cerkev, ki jo je v 14. in 15. stoletju zgradil Alfonz XI. in njegovi neposredni nasledniki.<ref>{{Internetquelle |autor=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/665/ |titel=Royal Monastery of Santa María de Guadalupe |sprache=en |abruf=2026-03-19}}</ref> Veličastni glavni oltar v cerkvenem koru je bil leta 1618 okrašen s slikami Vicenteja Carducha in Eugenia Caxésa.<ref>Macarena Moralejo Ortega: [https://dbe.rah.es/biografias/15770/vincenzo-carducci ''Carducci, Vincenzo (Vicente Carducho)''], in: ''Dicionario Biografico espanol'' (DBe) der Real Academia de la Historia (spanisch; Abruf am 22. November 2021)</ref><ref>{{DBI|Verfasser=Fiorella Sricchia Santoro|ID=vincenzo-carducci_(Dizionario-Biografico)|Lemma=CARDUCCI, Vincenzo|Band=20}}</ref><ref>Leticia Ruiz Gómez: [https://dbe.rah.es/biografias/11878/eugenio-cajes-de-la-fuente ''Eugenio Cajés de la Fuente''], in: ''Dicionario Biografico espanol'' (DBe) der Real Academia de la Historia (spanisch; Abruf am 20. November 2021)</ref> Kvadratna kapela Santa Catalina je prav tako iz 15. stoletja; znana je po skupini bogato okrašenih grobnic iz 17. stoletja. Kapela z [[relikviarij]]i iz 16. stoletja povezuje Santa Catalino z baročno [[zakristija|zakristijo]] (1638–1647), ki je bogato okrašena in se ponaša s serijo slik [[Francisco de Zurbarán|Zurbarána]]. Za baziliko je Camarin de la Virgen, osmerokotna [[baročna arhitektura|baročna]] stavba (1687–1696) s štukaturno Sobo Device Marije in devetimi slikami [[Luca Giordano|Luce Giordana]]. Dragulj te bogato okrašene dvorane je prestol s kipom Madone, ki je samostanu dal ime. Med drugimi pomembnimi strukturami so [[mudéjar]]ski križni hodnik (1389–1405) z veličastnim [[Plateresco|plateresknim]] [[portal]]om; poznogotski [[križni hodnik]] iz let 1531–1533 in nova cerkev, ki jo je leta 1730 naročil eden od Kolumbovih potomcev. Žal je bila palača Izabele I. Kastiljske (1487–1491) leta 1856 porušena. Svetišče je razdeljeno na: *Oskrbništvo ali portería *Bazilikin tempelj (dokončan v 15. stoletju) *Mudéjarski križni hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Gotski križni hodnik in Welcomerjev hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Tempelj Svete Trojice (dokončan v 18. stoletju) (od leta 1978 posvečen avditoriju) *Muzej vezenin: liturgična oblačila, izdelana v delavnici vezenin, vključujejo predmete, ki pokrivajo obdobje med 15. in 19. stoletjem<ref>[http://www.xn--espaaescultura-tnb.es/es/museos/caceres/museos_del_real_monasterio_de_nuestra_senora_de_guadalupe.html "Un monasterio con varios museos" españaescultura.es]</ref> *Muzej knjig in kantonalov: razstavljenih je več kot devetdeset primerkov, gigantski kantonali in dva pasijonarja iz 15. stoletja. *Muzej kiparstva in slikarstva: vključuje slike Goye in El Greca, skupaj z rezbarijami Anequína Egasa Cuemana ali križanim Kristusom iz slonovine, ki ga pripisujejo Michelangelu. Zurbaránova platna so v stari zakristiji. <gallery> File:Claustro gótico del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|Gotski križni hodnik image:Coronacion de la Virgen.jpg|''Kronanje Device Marije'', [[El Greco]], 1591 image:Confesiones en la cárcel, Goya.jpg|''Spovedi v zaporu'', [[Francisco Goya]], 1808–1812 File:Virgenguadalupe.jpg|[[Gospa Guadalupska v Estremaduri]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Real Monasterio de Nuestra Señora de Guadalupe}} * [http://whc.unesco.org/en/list/665 Eintrag auf der Internetpräsenz des UNESCO-Weltkulturerbes] [[Kategorija:Bazilike v Španiji]] [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 7f9860k1nzfm3h0mmk6hpj4lnkcylvr 6742638 6742564 2026-08-25T17:43:25Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupska]] na [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske]]: slovnica: rodilnik 6742564 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | name = Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupska | native_name = Real Monasterio de Santa María de Guadalupe | native_name_lang = es | image = Royal Monastery of Santa Maria de Guadalupe.jpg | location = [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupe]] (provinca Cáceres), Španija | coordinates = {{coord|39|27|10|N|5|19|39|W|region:ES_type:landmark|display=title, inline|format=dms}} | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška cerkev]] | status = Samostan | pushpin_map = Španija | designation1 = WHS | designation1_date = 1993 {{small|(17. zasedanje)}} | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/665 665] | designation1_criteria = {{UNESCO WHS type|(iv), (vi)}}(iv), (vi) | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika | designation1_free2name = Površina | designation1_free2value = 1,1 ha | designation1_free3name = Varnostni pas | designation1_free3value = 43,65 ha | designation2 = Španija | designation2_date = 1. marec 1879 | designation2_number = RI-51-0000024 | designation2_criteria = Spomenik | designation2_type = Nepremičnina }} '''Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske''' ({{langx|es|Real Monasterio de Santa María de Guadalupe}}) je rimskokatoliški [[samostan]], zgrajen v 14. stoletju, ki stoji v [[Guadalupe, Cáceres|Guadalupu]] v [[Estremadura|Estremaduri]] v [[Španija|Španiji]]. Stoji ob vznožju vzhodne strani gorovja Sierra de las Villuercas in je bil več kot štiri stoletja eden najlepših in najpomembnejših samostanov v državi. UNESCO ga je leta 1993 razglasil za svetovno dediščino. == Zgodovina == Samostan sega v konec 13. stoletja, ko je pastir iz Cáceresa, po imenu Gil Cordero, na bregu reke Guadalupe odkril kip Blažene Device Marije,<ref>[https://books.google.com/books?id=qVAMAQAAMAAJ&dq=%22Gil+Cordero%22&pg=PA153 "Cordero de Santa Maria"], Nicolás Díaz y Pérez (1884) ''Diccionario histórico, biográfico, crítico y bibliográfico'', p.153, Perez y Boix, Madrid (Spanish)</ref> ki so ga lokalni prebivalci očitno skrili pred mavrskimi napadalci leta 714. Na mestu njegovega odkritja je bila zgrajena kapela, posvečena z naslovom Gospa Guadalupska.<ref>[https://books.google.com/books?id=RyNSAAAAcAAJ Gabriel de Talavera (1597) ''Historia de nuestra Senora de Guadalupe''], Thomas de Guzman, Toledo (Spanish)</ref> Kralj [[Alfonz XI. Kastiljski]], ki je kapelo obiskal večkrat, je v bitki pri Rio Salado prosil sv. Marijo Guadalupsko. Po zmagi jo je pripisal Marijini priprošnji, cerkev v Guadalupu razglasil za kraljevo svetišče in se lotil obsežnega programa obnove. Leta 1389 so hieronimitski menihi prevzeli samostan in ga naredili za svojo glavno hišo. Gradbena dela so se nadaljevala pod okriljem prvega priorja reda, leta 1474 pa je bil Henrik IV. Kastiljski pokopan v Guadalupu poleg svoje matere. Kralj [[Ferdinand II. Aragonski]] je 21. aprila 1486 v samostanu izdal arbitražno odločbo o Guadalupi (''Sentencia Arbitral de Guadalupe''), s čimer je dejansko končal obremenjujoče zle običaje, ki so srednjeveškim plemičem v Kataloniji dovoljevali, da so grdo ravnali s kmeti ''remensa'' in jih vezali na svojo zemljo. Samostan ima bogate povezave z [[Novi svet|Novim svetom]], vključno z otokom [[Gvadelup]] v [[Karibi]]h. Prav tukaj v Estremaduri je [[Krištof Kolumb]] po odkritju Amerike leta 1492 opravil svoje prvo romanje in se prvič zahvalil nebesom za svoje odkritje. Tudi potem, ko so menihi iz Guadalupa ustanovili slavni samostan [[El Escorial]], ki je bil veliko bližje kraljevi prestolnici [[Madrid]]u, je Santa Maria de Guadalupe ohranila kraljevo pokroviteljstvo. Do zaplembe samostanov leta 1835 je ostala najpomembnejši samostan v Španiji. V 20. stoletju je samostan oživil [[frančiškani|frančiškanski red]], [[papež Pij XII.]] pa je svetišče leta 1955 razglasil za manjšo [[bazilika|baziliko]]. [[File:Monasterio-Guadalupe.jpg|thumb|center|670px|Pogled na glavno fasado in trg pred njo]] == Spomeniki == [[File:Fuente del claustro mudéjar del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|thumb|Mudéjarski vodnjak]] [[Slika:Claustro de los Milagros, Monasterio de Santa María de Guadalupe.jpg|thumb|Tako imenovani križni hodnik čudežev (''Claustro de los Milagros''), pomemben spomenik v mudéjarskem slogu]] Samostanu, čigar arhitektura se je razvijala skozi več stoletij, še vedno dominira ''templo mayor'' oziroma glavna cerkev, ki jo je v 14. in 15. stoletju zgradil Alfonz XI. in njegovi neposredni nasledniki.<ref>{{Internetquelle |autor=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/665/ |titel=Royal Monastery of Santa María de Guadalupe |sprache=en |abruf=2026-03-19}}</ref> Veličastni glavni oltar v cerkvenem koru je bil leta 1618 okrašen s slikami Vicenteja Carducha in Eugenia Caxésa.<ref>Macarena Moralejo Ortega: [https://dbe.rah.es/biografias/15770/vincenzo-carducci ''Carducci, Vincenzo (Vicente Carducho)''], in: ''Dicionario Biografico espanol'' (DBe) der Real Academia de la Historia (spanisch; Abruf am 22. November 2021)</ref><ref>{{DBI|Verfasser=Fiorella Sricchia Santoro|ID=vincenzo-carducci_(Dizionario-Biografico)|Lemma=CARDUCCI, Vincenzo|Band=20}}</ref><ref>Leticia Ruiz Gómez: [https://dbe.rah.es/biografias/11878/eugenio-cajes-de-la-fuente ''Eugenio Cajés de la Fuente''], in: ''Dicionario Biografico espanol'' (DBe) der Real Academia de la Historia (spanisch; Abruf am 20. November 2021)</ref> Kvadratna kapela Santa Catalina je prav tako iz 15. stoletja; znana je po skupini bogato okrašenih grobnic iz 17. stoletja. Kapela z [[relikviarij]]i iz 16. stoletja povezuje Santa Catalino z baročno [[zakristija|zakristijo]] (1638–1647), ki je bogato okrašena in se ponaša s serijo slik [[Francisco de Zurbarán|Zurbarána]]. Za baziliko je Camarin de la Virgen, osmerokotna [[baročna arhitektura|baročna]] stavba (1687–1696) s štukaturno Sobo Device Marije in devetimi slikami [[Luca Giordano|Luce Giordana]]. Dragulj te bogato okrašene dvorane je prestol s kipom Madone, ki je samostanu dal ime. Med drugimi pomembnimi strukturami so [[mudéjar]]ski križni hodnik (1389–1405) z veličastnim [[Plateresco|plateresknim]] [[portal]]om; poznogotski [[križni hodnik]] iz let 1531–1533 in nova cerkev, ki jo je leta 1730 naročil eden od Kolumbovih potomcev. Žal je bila palača Izabele I. Kastiljske (1487–1491) leta 1856 porušena. Svetišče je razdeljeno na: *Oskrbništvo ali portería *Bazilikin tempelj (dokončan v 15. stoletju) *Mudéjarski križni hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Gotski križni hodnik in Welcomerjev hodnik (dokončan v 14. stoletju) *Tempelj Svete Trojice (dokončan v 18. stoletju) (od leta 1978 posvečen avditoriju) *Muzej vezenin: liturgična oblačila, izdelana v delavnici vezenin, vključujejo predmete, ki pokrivajo obdobje med 15. in 19. stoletjem<ref>[http://www.xn--espaaescultura-tnb.es/es/museos/caceres/museos_del_real_monasterio_de_nuestra_senora_de_guadalupe.html "Un monasterio con varios museos" españaescultura.es]</ref> *Muzej knjig in kantonalov: razstavljenih je več kot devetdeset primerkov, gigantski kantonali in dva pasijonarja iz 15. stoletja. *Muzej kiparstva in slikarstva: vključuje slike Goye in El Greca, skupaj z rezbarijami Anequína Egasa Cuemana ali križanim Kristusom iz slonovine, ki ga pripisujejo Michelangelu. Zurbaránova platna so v stari zakristiji. <gallery> File:Claustro gótico del Real Monasterio de Santa María de Guadalupe.JPG|Gotski križni hodnik image:Coronacion de la Virgen.jpg|''Kronanje Device Marije'', [[El Greco]], 1591 image:Confesiones en la cárcel, Goya.jpg|''Spovedi v zaporu'', [[Francisco Goya]], 1808–1812 File:Virgenguadalupe.jpg|[[Gospa Guadalupska v Estremaduri]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Real Monasterio de Nuestra Señora de Guadalupe}} * [http://whc.unesco.org/en/list/665 Eintrag auf der Internetpräsenz des UNESCO-Weltkulturerbes] [[Kategorija:Bazilike v Španiji]] [[Kategorija:Marijina prikazovanja]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Baročna arhitektura v Španiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] 7f9860k1nzfm3h0mmk6hpj4lnkcylvr 0 607785 6742561 2026-08-25T15:09:16Z 56jhoG 157998 iz en 6742561 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Norveška rokerska skupina}} {{Infobox musical artist <!-- Glej Wikipedija:WikiProject Musicians --> | name = Slomosa | background = group_or_band | image = Slomosa på Stord.jpg | landscape = Yes | caption = Slomosa med nastopom na otoku [[Stord]] leta 2024 | origin = [[Bergen]], Norveška | genre = {{hlist|[[Alternativni rock]]|[[stoner rock]]|[[desert rock]]|{{nowrap|[[hard rock]]}}|[[alternativni metal]]}} | years_active = {{Start date|2016}}–danes | label = {{hlist|[[Apollon records]]|[[Hassle records]]|[[Stickman Records]]}} | website = {{URL|https://www.slomosamusic.com/}} }} '''Slomosa''' je norveška [[stoner metal]] skupina iz [[Bergen|Bergna]] na [[Norveška|Norveškem]], ustanovljena leta 2016. Zasedba svoj slog, ki ga zaznamujejo vplivi stoner in [[desert rock]]a, označuje z izrazom »tundra rock«, kar je tudi naslov njihovega drugega albuma iz leta 2024.<ref>{{Cite web |date=2024-10-20 |title=Bergensbandet spiller for fulle hus over hele Europa |url=https://www.bt.no/i/W0oLKL |access-date=2025-10-21 |website=www.bt.no |language=nb}}</ref> == Zgodovina == Slomosa je svoj prvi, samonaslovljeni [[glasbeni album|album]] izdala pri založbi [[Apollon Records]] leta 2020.<ref>{{Cite web |last=Koczan |first=J. J. |date=2020-08-25 |title=Review & Full Album Premiere: Slomosa, Slomosa |url=https://theobelisk.net/obelisk/2020/08/25/slomosa-self-titled-premiere-review/ |access-date=2025-10-20 |website=The Obelisk}}</ref><ref name=":0" /> Za drugi album z naslovom ''Tundra Rock'' iz leta 2024 so prejeli nagrado za najboljši rokerski album na prireditvi [[Spellemannprisen]].<ref>{{Cite web |last=Sørum |first=Tuva Marie |date=2025-04-24 |title=Spellemann 2024 nominerte og vinnere |url=https://www.nrk.no/kultur/spellemann-2024-nominerte-og-vinnere-1.17392800 |access-date=2025-10-20 |website=NRK |language=nb-NO}}</ref> Leta 2025 so prejeli tudi nagrado [[Bendiksenprisen|Bendiksen]]. Istega leta so nastopili na norveškem metalskem festivalu [[Tons of Rock]].<ref>{{Cite web |title=Musikknyheter.no - Slomosa på Tons of Rock 2025 |url=https://www.musikknyheter.no/konserter/23915/Slomosa-p%C3%A5-Tons-of-Rock-2025.html |access-date=2025-10-21 |website=www.musikknyheter.no}}</ref> Skupina je objavila tudi dokumentarni video o nastajanju drugega albuma.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=bgqM6U5icTY |title=Slomosa - The Making of 'Tundra Rock' (live at Bergen Kjøtt, Duper Studios) |date=2025-01-16 |last=Slomosa |access-date=2025-10-20 |via=YouTube}}</ref> Leta 2022 so bili na evropski turneji s skupino [[Stöner]],<ref>{{Cite web |title=Slomosa - events / concerts / festivals |url=https://en.concerts-metal.com/g-46801__Slomosa.html |access-date=2025-10-20 |website=en.concerts-metal.com |language=en}}</ref> leta 2024 z zasedbo [[Greenleaf]], leta 2025 pa so se odpravili na turnejo po ZDA s skupino [[Helmet]].<ref>{{Cite web |title=Slomosa Kicks Off North American Tour WIth Helmet |url=https://mnrkheavy.com/blogs/news/slomosa-kicks-off-north-american-tour-with-helmet |access-date=2025-10-20 |website=MNRK Heavy |language=en}}</ref> Leta 2025 so nastopili kot glavni izvajalec na prvem festivalu »Tundra and Lightning« v [[Georgernes Verft|USF Verftetu]] v Bergenu, ki je posvečen spodbujanju lokalne težke glasbe.<ref>{{Cite web |title=Tundra and Lightning - Home |url=https://tundraandlightning.no/ |access-date=2025-10-21 |website=tundraandlightning.no}}</ref> == Člani == === Trenutna zasedba (od leta 2022) === * Benjamin Berdous – gitara, vokal (2016–danes) * Tor Erik Bye – kitara (2019–danes) * Marie Moe – bas kitara (2020–danes) * Jard Hole – bobni (2020–danes) === Nekdanji člani === * Anders Rørlien – kitara (2016–2019) * Kristian Tvedt – bas kitara (2016–2019) * Severin Sandvik – bobni (2016–2020) == Diskografija == === Albumi === * 2020: ''Slomosa'' ([[Apollon records]])<ref>{{cite web|access-date=2022-06-16 |archive-date=2022-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220614212011/https://www.apollonrecords.no/product-page/slomosa-slomosa |language=en |title=Slomosa - Slomosa |url=https://www.apollonrecords.no/product-page/slomosa-slomosa |url-status=dead |work=Apollon Records}}</ref> * 2024: ''Tundra Rock'' ([[Stickman records]]) * 2026: ''Live in Bergen'' (Apollon records) === EP-ji === * 2024: ''Battling Guns'' (Stickman records) === Singli === * »There Is Nothing New Under The Sun«, 2020<ref name=":0">{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2020-08-26 |first=Ashley |language=en-US |surname=Jacob |title=Slomosa - "Slomosa" |url=https://everythingisnoise.net/reviews/slomosa-slomosa/ |work=Everything Is Noise}}</ref> * »Horses«, 2022<ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2020-08-27 |language=nb |title=– Bergensbandets debutplate er en oppvisning i velkomponert rock |url=https://www.bt.no/i/70X493 |work=www.bt.no}}</ref><ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2019-11-01 |language=nb |title=Bergensbandet Slomosa leverer en knallsingel |url=https://www.bt.no/i/2Gg8bx |work=www.bt.no}}</ref> * »Cabin Fever«, 2023<ref>{{cite web|access-date=2023-04-27 |author=Slomosa |date=2023-07-17 |title=New Single Cabin Fever Out 21.07 |url=https://www.instagram.com/p/CuzyIS5u2uL/?next=%2Fp%2FClsSkGjKe7S%2F&hl=hu}}</ref> * »Rice«, 2024<ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2024-02-18 |first=James |language=en-GB |surname=Weaver |title=Slomosa release new song 'Rice' |url=https://distortedsoundmag.com/slomosa-release-new-song-rice/ |work=Distorted Sound Magazine}}</ref><ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2024-02-17 |language=nb |title=Bandet brenner sakte, så blir de til et inferno |url=https://www.bt.no/i/BWox7e |work=www.bt.no}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] [[Kategorija:Norveške glasbene skupine]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] 41xksef3kbb35n9k45y7kihih2nv3il 6742572 6742561 2026-08-25T15:40:00Z Sporti 5955 /* Sklici */ +zp, nk 6742572 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|Norveška rokerska skupina}} {{Infobox musical artist <!-- Glej Wikipedija:WikiProject Musicians --> | name = Slomosa | background = group_or_band | image = Slomosa på Stord.jpg | landscape = Yes | caption = Slomosa med nastopom na otoku [[Stord]] leta 2024 | origin = [[Bergen]], Norveška | genre = {{hlist|[[Alternativni rock]]|[[stoner rock]]|[[desert rock]]|{{nowrap|[[hard rock]]}}|[[alternativni metal]]}} | years_active = {{Start date|2016}}–danes | label = {{hlist|[[Apollon records]]|[[Hassle records]]|[[Stickman Records]]}} | website = {{URL|https://www.slomosamusic.com/}} }} '''Slomosa''' je norveška [[stoner metal]] skupina iz [[Bergen|Bergna]] na [[Norveška|Norveškem]], ustanovljena leta 2016. Zasedba svoj slog, ki ga zaznamujejo vplivi stoner in [[desert rock]]a, označuje z izrazom »tundra rock«, kar je tudi naslov njihovega drugega albuma iz leta 2024.<ref>{{Cite web |date=2024-10-20 |title=Bergensbandet spiller for fulle hus over hele Europa |url=https://www.bt.no/i/W0oLKL |access-date=2025-10-21 |website=www.bt.no |language=nb}}</ref> == Zgodovina == Slomosa je svoj prvi, samonaslovljeni [[glasbeni album|album]] izdala pri založbi [[Apollon Records]] leta 2020.<ref>{{Cite web |last=Koczan |first=J. J. |date=2020-08-25 |title=Review & Full Album Premiere: Slomosa, Slomosa |url=https://theobelisk.net/obelisk/2020/08/25/slomosa-self-titled-premiere-review/ |access-date=2025-10-20 |website=The Obelisk}}</ref><ref name=":0" /> Za drugi album z naslovom ''Tundra Rock'' iz leta 2024 so prejeli nagrado za najboljši rokerski album na prireditvi [[Spellemannprisen]].<ref>{{Cite web |last=Sørum |first=Tuva Marie |date=2025-04-24 |title=Spellemann 2024 nominerte og vinnere |url=https://www.nrk.no/kultur/spellemann-2024-nominerte-og-vinnere-1.17392800 |access-date=2025-10-20 |website=NRK |language=nb-NO}}</ref> Leta 2025 so prejeli tudi nagrado [[Bendiksenprisen|Bendiksen]]. Istega leta so nastopili na norveškem metalskem festivalu [[Tons of Rock]].<ref>{{Cite web |title=Musikknyheter.no - Slomosa på Tons of Rock 2025 |url=https://www.musikknyheter.no/konserter/23915/Slomosa-p%C3%A5-Tons-of-Rock-2025.html |access-date=2025-10-21 |website=www.musikknyheter.no}}</ref> Skupina je objavila tudi dokumentarni video o nastajanju drugega albuma.<ref>{{Cite AV media |url=https://www.youtube.com/watch?v=bgqM6U5icTY |title=Slomosa - The Making of 'Tundra Rock' (live at Bergen Kjøtt, Duper Studios) |date=2025-01-16 |last=Slomosa |access-date=2025-10-20 |via=YouTube}}</ref> Leta 2022 so bili na evropski turneji s skupino [[Stöner]],<ref>{{Cite web |title=Slomosa - events / concerts / festivals |url=https://en.concerts-metal.com/g-46801__Slomosa.html |access-date=2025-10-20 |website=en.concerts-metal.com |language=en}}</ref> leta 2024 z zasedbo [[Greenleaf]], leta 2025 pa so se odpravili na turnejo po ZDA s skupino [[Helmet]].<ref>{{Cite web |title=Slomosa Kicks Off North American Tour WIth Helmet |url=https://mnrkheavy.com/blogs/news/slomosa-kicks-off-north-american-tour-with-helmet |access-date=2025-10-20 |website=MNRK Heavy |language=en}}</ref> Leta 2025 so nastopili kot glavni izvajalec na prvem festivalu »Tundra and Lightning« v [[Georgernes Verft|USF Verftetu]] v Bergenu, ki je posvečen spodbujanju lokalne težke glasbe.<ref>{{Cite web |title=Tundra and Lightning - Home |url=https://tundraandlightning.no/ |access-date=2025-10-21 |website=tundraandlightning.no}}</ref> == Člani == === Trenutna zasedba (od leta 2022) === * Benjamin Berdous – gitara, vokal (2016–danes) * Tor Erik Bye – kitara (2019–danes) * Marie Moe – bas kitara (2020–danes) * Jard Hole – bobni (2020–danes) === Nekdanji člani === * Anders Rørlien – kitara (2016–2019) * Kristian Tvedt – bas kitara (2016–2019) * Severin Sandvik – bobni (2016–2020) == Diskografija == === Albumi === * 2020: ''Slomosa'' ([[Apollon records]])<ref>{{cite web|access-date=2022-06-16 |archive-date=2022-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220614212011/https://www.apollonrecords.no/product-page/slomosa-slomosa |language=en |title=Slomosa - Slomosa |url=https://www.apollonrecords.no/product-page/slomosa-slomosa |url-status=dead |work=Apollon Records}}</ref> * 2024: ''Tundra Rock'' ([[Stickman records]]) * 2026: ''Live in Bergen'' (Apollon records) === EP-ji === * 2024: ''Battling Guns'' (Stickman records) === Singli === * »There Is Nothing New Under The Sun«, 2020<ref name=":0">{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2020-08-26 |first=Ashley |language=en-US |surname=Jacob |title=Slomosa - "Slomosa" |url=https://everythingisnoise.net/reviews/slomosa-slomosa/ |work=Everything Is Noise}}</ref> * »Horses«, 2022<ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2020-08-27 |language=nb |title=– Bergensbandets debutplate er en oppvisning i velkomponert rock |url=https://www.bt.no/i/70X493 |work=www.bt.no}}</ref><ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2019-11-01 |language=nb |title=Bergensbandet Slomosa leverer en knallsingel |url=https://www.bt.no/i/2Gg8bx |work=www.bt.no}}</ref> * »Cabin Fever«, 2023<ref>{{cite web|access-date=2023-04-27 |author=Slomosa |date=2023-07-17 |title=New Single Cabin Fever Out 21.07 |url=https://www.instagram.com/p/CuzyIS5u2uL/?next=%2Fp%2FClsSkGjKe7S%2F&hl=hu}}</ref> * »Rice«, 2024<ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2024-02-18 |first=James |language=en-GB |surname=Weaver |title=Slomosa release new song 'Rice' |url=https://distortedsoundmag.com/slomosa-release-new-song-rice/ |work=Distorted Sound Magazine}}</ref><ref>{{cite web|access-date=2024-04-27 |date=2024-02-17 |language=nb |title=Bandet brenner sakte, så blir de til et inferno |url=https://www.bt.no/i/BWox7e |work=www.bt.no}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2016]] [[Kategorija:Norveške glasbene skupine]] [[Kategorija:Stoner metal skupine]] 8w2i3oljjz1imjcoe8k4qu8mo5lip4l 0 607786 6742590 2026-08-25T16:13:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6742590 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan Yuste | image = Monasterio yuste 01.jpg | caption = Samostan Yuste | location = [[Cuacos de Yuste]], [[Španija]] }} [[File:1806-1820, Voyage pittoresque et historique de l'Espagne, tomo I, Vista del monasterio de Juste (cropped).jpg|thumb|''Samostan Yuste leta 1811'', delo Alexandre de Laborde]] [[File:Jardín del monasterio de Yuste, Cuacos de Yuste, Cáceres.jpg|thumb|Samostanski vrt]] '''Samostan Yuste''' je [[samostan]] v majhni vasi, ki se danes imenuje [[Cuacos de Yuste]] (v starejših delih ''San Yuste'' ali ''San Just'') v provinci Cáceres v avtonomni skupnosti [[Estremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Samostan je leta 1402 ustanovil hieronimski red menihov. To je samostan in palača, v kateri je od abdikacije do svoje smrti prebival Karel V. Svetega rimskega cesarstva in španski kralj. Zgodovina Leta 1556 se je Karel V., sveti rimski cesar, umaknil v samostan Yuste blizu Cuacos de Yuste, potem ko se je odpovedal španski kroni v korist svojega sina Filipa II. Španskega in kroni Svetega rimskega cesarstva v korist svojega brata Ferdinanda I. Preostanek svojega življenja je nameraval posvetiti molitvi v tem oddaljenem in neznanem samostanu. Kljub temu je bilo treba samostan istega leta razširiti, da bi naredili prostor za cesarja in 50 ali 60 članov njegovega spremstva. Občasno so upokojenega cesarja obiskale znane osebe, vključno z njegovim nezakonskim sinom Don Juanom Avstrijskim in njegovim dedičem Filipom II. Španskim. Izmišljen obisk Carlosa, asturijskega princa, in drugih likov predstavlja mesečino kuliso za 5. dejanje originalne različice Verdijeve opere Don Carlos, Yuste pa je tudi kulisa za oba prizora v 2. dejanju te dolge in slavne opere. Karel je tam umrl 21. septembra 1558. Pokopan je bil v samostanski cerkvi, čeprav so njegove posmrtne ostanke kasneje prenesli v kraljevi samostan San Lorenzo del Escorial. Leta 1809 je med vojno na polotoku samostan požgala francoska vojska.[1] Prizadele so ga tudi cerkvene zaplembe v Mendizábalu. Najdišče je bilo v ruševinah do leta 1949, ko ga je španska vlada na zahtevo Francisca Franca obnovila. Pohištvo kora (ki je bil naročen konec 15. stoletja) je bilo pridobljeno iz cerkva, kamor je bilo preseljeno.[2] Dostop Območje okoli Yusteja, Valle del Jerte, je zdaj ekoturistična destinacija. Turisti lahko obiščejo samostan, vključno s cesarjevimi apartmaji. Dolina je znana tudi po češnjah in lepoti okoliške pokrajine. V samostanu trenutno živijo menihi pavlinskega reda. Leta 2007 je samostan prejel znak evropske dediščine. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://tickets.patrimonionacional.es/es-ES/informacion-recinto/17/monasterio-yuste Monastery of Yuste website] *[http://www.yustedigital.com Site of project ''Yuste Digital''] {{Coord|40|06|51|N|5|44|20|W|display=title|region:ES_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Samostani v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] lvhxpib6svnlfq8i23fzczke2phau1t 6742596 6742590 2026-08-25T16:39:30Z Ljuba24b 92351 dodano iz tujih wiki 6742596 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan Yuste | image = Monasterio yuste 01.jpg | caption = Samostan Yuste | location = [[Cuacos de Yuste]], [[Španija]] }} [[File:1806-1820, Voyage pittoresque et historique de l'Espagne, tomo I, Vista del monasterio de Juste (cropped).jpg|thumb|''Samostan Yuste leta 1811'', delo Alexandre de Laborde]] [[File:Jardín del monasterio de Yuste, Cuacos de Yuste, Cáceres.jpg|thumb|Samostanski vrt]] '''Samostan Yuste''' je [[samostan]] v majhni vasi, ki se danes imenuje [[Cuacos de Yuste]] (v starejših delih ''San Yuste'' ali ''San Just'') v provinci Cáceres v avtonomni skupnosti [[Estremadura]] v [[Španija|Španiji]]. Samostan je leta 1402 ustanovil hieronimski red menihov. To je samostan in palača, v kateri je od abdikacije do svoje smrti prebival [[Karel V. Habsburški]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj. == Zgodovina == Leta 1556 se je Karel V., sveti rimski cesar, umaknil v samostan Yuste blizu Cuacos de Yuste, potem ko se je odpovedal španski kroni v korist svojega sina [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] in kroni Svetega rimskega cesarstva v korist svojega brata [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] Preostanek svojega življenja je nameraval posvetiti molitvi v tem oddaljenem in neznanem samostanu. Kljub temu je bilo treba samostan istega leta razširiti, da bi naredili prostor za cesarja in 50 ali 60 članov njegovega spremstva. Občasno so upokojenega cesarja obiskale znane osebe, vključno z njegovim nezakonskim sinom Don [[Juan Avstrijski|Juanom Avstrijskim]] in njegovim dedičem Filipom II. Španskim. Izmišljen obisk Carlosa, asturskega princa, in drugih likov predstavlja mesečino kuliso za 5. dejanje originalne različice [[Giuseppe Verdi|Verdijeve]] opere ''[[Don Carlos (opera)|Don Carlos]]'', Yuste pa je tudi kulisa za oba prizora v 2. dejanju te dolge in slavne opere. Karel je tam umrl 21. septembra 1558. Pokopan je bil v samostanski cerkvi, čeprav so njegove posmrtne ostanke kasneje prenesli v kraljevi samostan San Lorenzo [[el Escorial]]. Leta 1809 je med napoleonskimi vojnami na polotoku samostan do temeljev požgala francoska vojska.<ref>{{cite web | title=Monasterio de Yuste | website=Viajes, Turismo y Gastronomía | date=2019-12-28 | url=https://www.revistaiberica.com/monasterio-de-yuste/ | language=es | access-date=2022-10-13}}</ref> Prizadele so ga tudi cerkvene zaplembe v Mendizábalu. Najdišče je bilo v ruševinah do leta 1949, ko ga je španska vlada na zahtevo [[Francisco Franco|Francisca Franca]] obnovila. Pohištvo kora (ki je bil naročen konec 15. stoletja) je bilo pridobljeno iz cerkva, kamor je bilo preseljeno.<ref>{{Cite news |last=Barrena |date=2025 |title=El Monasterio cacereño de Yuste enseña ya al público su sillería del coro |url=https://elpais.com/espana/2025-04-26/el-monasterio-cacereno-de-yuste-ensena-ya-al-publico-su-silleria-del-coro.html}}</ref> == Stavbe == Sadanji samostanski kompleks, ki ga sestavljajo cerkev, samostanska poslopja, dvonadstropni [[križni hodnik]] in palača Karla V., je bil od leta 1949 naprej po Francovem ukazu obnovljen na ostankih stavb iz srednjega in zgodnjega novega veka. V požaru med napoleonskimi vojnami so verjetno zgoreli tudi zgodovinski astronomski instrumenti Karla V., vključno z dvojnim Mercatorjevim globusom. Nedaleč zahodno od samostana leži nemško vojaško pokopališče Cuacos de Yuste, odprto leta 1983. == Dostop == Območje okoli Yusteja, Valle del Jerte, je zdaj ekoturistična destinacija. Turisti lahko obiščejo samostan, vključno s cesarjevimi apartmaji. Dolina je znana tudi po češnjah in lepoti okoliške pokrajine. V samostanu trenutno živijo menihi pavlinskega reda. Na slovesnosti, ki je potekala 13. aprila 2007 v samostanu Yuste, na kateri so bili prisotni ministrica za kulturo Carmen Calvo, predsednik regionalne vlade Estremadure Juan Carlos Rodríguez Ibarra ter predstavniki drugih avtonomnih skupnosti in držav EU, je bil podeljen [[znak evropske dediščine]]. == Karel V. v palači Yuste == [[File:Alfred Elmore (1815-1881) - The Emperor Charles V at Yuste - 211 - Touchstones Rochdale.jpg|thumb|''Karel V. vstopa v Yuste'' (slika Alfreda Elmora, 1856)]] Pri 55 letih se je Karel V., takrat najmočnejši človek na svetu, cesar Svetega rimskega cesarstva in kralj Španskega imperija, »na katerem sonce nikoli ne zaide«, odločil, da se odpove svojim kronam in položajem. Cesarski naziv je prešel na njegovega brata Ferdinanda, španska krona pa na sina Filipa. 11. novembra 1556 je cesar Karel V. s svojim spremstvom prispel v Tornavacas. Spremstvo je sestavljalo veliko konjenikov in služabnikov, s katerimi je Karel V. odpotoval v oddaljeno regijo v nosilnici, ki se je ohranila še danes. Karel V. se ni pridružil hieronimskemu redu. Živel je v majhni, italijanski palači, ki so mu jo zgradili tik ob samostanu. Dokler palača ni bila dokončno dokončana, je začasno živel v Jarandilla de la Vera na gradu grofa Oropese.<ref>Ferdinand Seibt: ''Karl V. Der Kaiser und die Reformation''. Siedler, Berlin 1990, ISBN 3-88680-338-4, S. 220.</ref> 3. februarja 1557 se je Karel V. lahko preselil v dokončano palačo poleg samostana. Tam je živel svojo »samoizbrano pot k sebi« in umrl septembra 1558.<ref>Ferdinand Seibt: ''Karl V. Der Kaiser und die Reformation''. Siedler, Berlin 1990, S. 224.</ref> Leta 1574 je bilo njegovo telo po ukazu sina Filipa II. preneseno v El Escorial.<ref>{{navedi knjigo |author=Rosine De Dijn |title=Des Kaisers Frauen |publisher=DVA |location=Stuttgart |year=1999 |pages=40 |ISBN= 3-421-05159-3}}</ref> Edinstvena značilnost prizidka palače so povezovalna vrata iz njegove spalnice v glavni oltarni prostor samostana. Karel V., ki je trpel za [[protin]]om, se je tako lahko maše udeleževal iz svoje postelje. Čeprav je palača z le osmimi sobami izjemno skromna v primerjavi s prejšnjimi cesarjevimi rezidencami (zlasti palačo [[Coudenberg]] v [[Bruslelj|Bruslju]]) ali stavbami njegovega sina ([[Kraljeva palača, Madrid|kraljeva palača v Madridu]] in Escorialu) in brata (dunajski [[Hofburg]]), upokojenemu cesarju ni manjkalo udobja: za abdiciranega cesarja je v njegovi upokojitveni rezidenci skrbelo osebje približno šestdesetih služabnikov. == Evropska akademija Yuste == Fundacija Evropske akademije Yuste (''Fundación Academia Europea de Yuste'') je bila ustanovljena leta 1992. Poslanstvo akademije je promocija kulturnih, zgodovinskih in družbenih vrednot Evrope. Poleg drugih dejavnosti fundacija od leta 1995 podeljuje evropsko nagrado Karla V. (''Premio Europeo Carlos V'') predanim Evropejcem ali evropskim organizacijam. Dobitniki nagrade: *1995: [[Jacques Delors]] *1998: [[Wilfried Martens]] *2000: [[Felipe Gonzalez Marquez]] *2002: [[Mihail Gorbačov]] *2004: [[Jorge Fernando Branco de Sampaio]] *2006: [[Helmut Kohl]] *2008: [[Simone Veil]] *2011: [[Javier Solana Madariaga]] *2014: [[Jose Manuel Durao Barroso]] *2016: [[Sofia Corradi]] *2017: [[Marcelino Oreja Aguirre]] *2018: [[Antonio Tajani]] *2019: [[Kulturne poti Sveta Evrope]] *2021: [[Angela Merkel]] *2022: [[Evropski invalidski forum]] *2023: [[Antonio Guterres]] *2024: [[Mario Draghi]] *2025: [[Josep Borrell]] *2026: [[Evropski odbor regij]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[https://tickets.patrimonionacional.es/es-ES/informacion-recinto/17/monasterio-yuste spletna stran Monastery of Yuste ] *[http://www.yustedigital.com Stran projekta ''Yuste Digital''] {{Coord|40|06|51|N|5|44|20|W|display=title|region:ES_type:landmark_source:dewiki}} [[Kategorija:Samostani v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Španiji]] e5idgulrqevu2kd6u4g5s7ulr61eklh 0 607787 6742591 2026-08-25T16:13:08Z Sporti 5955 n 6742591 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |name = Almin Kurtović |image = |fullname = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |height = 177 cm |position = [[vezist (nogomet)|vezist]] |currentclub = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |clubnumber = |youthyears1 = |youthclubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] |years1 = 2017—2023 |clubs1 = [[NK Bravo|Bravo]] |caps1 = 141 |goals1 = 4 |years2 = 2023—2025 |clubs2 = [[NŠ Mura|Mura]] |caps2 = 62 |goals2 = 5 |years3 = 2025 |clubs3 = [[FK Dobrudža Dobrič|Dobrudža Dobrič]] |caps3 = 3 |goals3 = 0 |years4 = 2026 |clubs4 = [[FC Kattaqorgon|Kattaqorgon]] |caps4 = |goals4 = |years5 = 2026– |clubs5 = [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]] |caps5 = |goals5 = |nationalyears1 = 2015 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 3 | nationalgoals1 = 1 |nationalyears2 = 2016 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 7 | nationalgoals2 = 1 |nationalyears3 = 2017 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 2 | nationalgoals3 = 1 |nationalyears4 = 2018 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 8 | nationalgoals4 = 0 |nationalyears5 = 2019–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 3 | nationalgoals5 = 0 }} '''Almin Kurtović''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[16. marec]] [[2000]], [[Ljubljana]]. Kurtović je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2026 je član slovenskega kluba [[NK Brinje Grosuplje|Brinje Grosuplje]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Bravo|Bravo]] in [[NŠ Mura|Muro]] ter bolgarski [[FK Dobrudža Dobrič|Dobrudža Dobrič]] in uzbekistanski [[FC Kattaqorgon|Kattaqorgon]]. V [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] je odigral več kot 160 tekem, v [[Druga slovenska nogometna liga|drugi slovenski ligi]] pa 39. Bil je član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Kurtović, Almin}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]] [[Kategorija:Nogometaši FK Dobrudže Dobrič]] [[Kategorija:Nogometaši FC Kattaqorgona]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brinja]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] qt65gg1fwpvbp2n5avhs7d2cok0wlsi 0 607788 6742595 2026-08-25T16:38:32Z Rastofan 255314 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1325272529|Lavochkin La-200]]« 6742595 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lavochkin La-200 3-view.svg|sličica|Načrt letala La 200 z radarjem Toriy]] '''Lavočkin La-200''' (znan tudi kot '''Letalo 200''') je bil dvosedežno, [[Nočno lovsko letalo|nočno]]/vsevremensko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] letalo [[Puščičasto krilo|s puščičastimi krili]], zasnovano kot [[Lovec prestreznik|prestreznik]] in leta 1948 izdelano pri sovjetskem [[Lavočkin|konstruktorskem biroju Lavočkin]] . == Oblikovanje in razvoj == Kot odgovor na zahtevo po visokozmogljivem [[Nočno lovsko letalo|nočnem]] in vsevremenskem prestrezniku so [[OKB|konstrukcijski biroji]] Lavočkin (OKB-310), [[Suhoj]] (OKB-134) in [[Mikojan-Gurevič]] (OKB-155) razvili La-200, Su-15 in I-320 (I pomeni ''Istrebitel'' oziroma "lovec"). Ključna komponenta treh konkurenčnih letal je bil [[radar]] "Toriy" ("Torij"), ki je bil sposoben zaznati [[bombnik]] [[Boeing B-29 Superfortress]] na razdalji 20km. La-200 je bilo v celoti kovinsko, dvosedežno, dvomotorno reaktivno letalo s trikolesnim podvozjem in srednje postavljenimi krili s [[Puščičasto krilo|kotom nagiba]] 40° na 1/4 tetive. Dva centrifugalna [[Turboreaktivni motor|turboreaktivna]] motorja [[Klimov (podjetje)|Klimov]] RD-45F naj bi bila nameščena [[Tandem|tandemsko]] v sprednjem in zadnjem delu trupa, z dovodom zraka na skrajnem nosu. Sprednji motor je imel izpuh pod srednjim delom trupa, zadnji motor pa na koncu zadnjega dela trupa. Dostop do motorjev za [[Vzdrževanje zrakoplovov|vzdrževanje]] je bil omogočen z odstranitvijo sprednjega dela trupa pred nosnim [[Pristajalno podvozje|podvozjem]] in zadnjega dela trupa pred krilcem. Glavno in nosno podvozje sta bila v celoti shranjena v trupu. Nosno podvozje se je zasukalo za 90°, da je ležalo ravno pod sprednjim motorjem, glavne noge podvozja z vzmetenjem z dolgim hodom pa so se umaknile v sredino trupa nad sprednjo cev za izpušni plin in se raztezale nad rezervoarjem za gorivo in sesalnim kanalom za zadnji motor. Puščičasta krila so imela konstantno tetivo z zakrilci 2/3 razpona, [[Krilca|krilci]] 1/3 razpona in ograjami kril približno 1/4 in 1/2 razpona. Repna enota je bila sestavljena iz ostro zakrivljenega širokega tetiva, zoženega krilca in ostro zakrivljenega, zoženega [[Horizontalni stabilizator|repnega krila,]] ki je dolžine 2/3 plavuti. Zakrivljena krila so povečala hitrost, vendar so povzročila večjo obremenitev kril, kot jo je določilo [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetsko letalstvo]], zato so motorje RD-45F zamenjali z motorji Klimov VK-1 (izboljšani RD-45F). Radar "Toriy" je bil sprva nameščen v šilastem radarskem prostoru na sredini dovoda zraka. == Zgodovina delovanja == La-200 je vključeval številne inovativne sisteme, vključno z električnimi krmilnimi sistemi za letenje, visokozmogljivimi hidravličnimi in pnevmatskimi sistemi, [[Visoka napetost|visokonapetostnim]] električnim sistemom na [[Izmenični električni tok|izmenični tok]] in celovito [[Avionika|avioniko]]. OKB-301 je izvedel obsežne zemeljske teste, kar je omogočilo odpravo težav, odkritih med testi, že pred prvim poletom. Za začetne teste je bilo letalo opremljeno z dvojnimi krmilnimi elementi v [[Pilotska kabina|pilotski kabini]], nameščeni drug ob drugem. Poskusni poleti so bili relativno uspešni, vendar so pokazali nagnjenost k spuščanju desnega krila pri visokih hitrostih (pogovorno znano kot ''val'ožka''). Druge težave so vključevale vibracije zadnjega dela trupa, ko je zadnji motor deloval z omejeno, sprednji pa z največjo močjo, dvojna glavna kolesa, nezanesljiv radio in zelo slabo delovanje radarja pa so se izkazali za problematične. Da bi odpravili težave, so naklon desnega krila povečali za 1° 30', dvojna glavna kolesa pa so zamenjali z enojnimi kolesi. Na zadnjem delu trupa so bila nameščena prelivna vrata, ki so se samodejno odprla, ko je bila moč zadnjega motorja zmanjšana na minimum. Zakrilca in krila so bila ojačana, v krila pa so bili nameščeni ločeni hidravlični aktuatorji krilc namesto enega samega aktuatorja za sedeži v pilotski kabini. Za radio, ki se je nahajal blizu sprednje izpušne cevi motorja, je bil zagotovljen hladilni zrak. Da bi odpravili pomanjkljivosti radarja, so se odločili, da ga zamenjajo z radarjem Koršun (Zmaj). Enojna antena je bila premaknjena na zgornji rob preoblikovanega dovoda zraka. Do pomladi 1951 je bilo Letalo 200 edino od treh tekmecev, ki je preživelo in opravilo državne sprejemne preizkušnje. Proizvodnja je bila začasno naročena kot La-17, vendar proizvodna direktiva ni bila potrjena, zato je bila proizvodnja opuščena. Medtem ko so drugi OKB-ji načrtovali naslednjo generacijo prestreznikov za vse vremenske razmere, je bil OKB-301 zadolžen za vgradnjo novega radarja Sokol v La-200. Rezultat je bilo '''Letalo 200B''' z novim nosom trupa, v katerem je bil radar nameščen za velikim radomom s tremi dovodi zraka, ki so obdajali radom. Do sredine leta 1953 je radar deloval ustrezno, vendar zmogljivosti Letala 200B niso bile več dovolj dobre in nadaljnje delo je bilo opuščeno. == Različice == * - 200 s radarjem Toriy * - 200 z radarjem Koršun. * - '''La-17,''' predlagana proizvodna različica letala 200 z radarjem Koršun, ni bila proizvedena, vendar je bila oznaka kasneje ponovno uporabljena za brezpilotni letalnik. * - 200B z radarjem Sokol == Specifikacije (La-200B) == [[Slika:Lavochkin_La-200_and_La-200B_top-view_silhouettes.png|desno|sličica| Silhueti načrta La-200 (levo) in La-200B]] {{Aircraft specs|ref=Yefim Gordon. ''Lavochkin's Last Jets''. Midland Publishing. Hinkley. 2007. {{ISBN|1-85780-253-5}}|prime units?=met|crew=Two|length m=16,351|length ft=53|length in=7,75|span m=12,96|span ft=42|span in=6,24|wing area sqm=40,02|wing area sqft=430,32|empty weight kg=8.810|empty weight lb=19.420|gross weight kg=12.630|gross weight lb=27.840|eng1 number=2|eng1 name=[[Klimov VK-1]]|eng1 kn=<!-- jet/rocket engines -->26,487|eng1 lbf=<!-- jet/rocket engines -->5,950|max speed kmh=1.070|max speed mph=664|max speed mach=<!-- supersonic aircraft -->0.95|range km=1.170|range miles=726|range note=samo notranji rezervoarji; 2,170 km z odvrgljivi rezervoarji|ceiling m=15,550|ceiling ft=51,017|climb rate ms=27,78|climb rate ftmin=5,470|armament=*3 x 37mm [[Nudelman N-37D]] [[avtomatski top]]}} == Glej tudi == {{Portal|Aviation}}{{Aircontent|related=|similar aircraft=* [[Douglas F3D Skyknight]] * [[Mikojan-Gurevič I-320]] * [[Northrop F-89 Scorpion]] * [[Suhoj Su-15 (1949)]] * [[Jakovlev Jak-25]]|see also=}} == Sklici == * Gunston, Bill. ''Ospreyjeva enciklopedija ruskih letal 1875–1995'' . London: Osprey, 1995.{{ISBN|1-85532-405-9}} . * Gordon, Yefim. ''Lavočkinovi zadnji reaktivci'' . Založba Midland. Hinkley. 2007.{{ISBN|1-85780-253-5}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Lavochkin La-200}} * [http://www.airwar.ru/enc/fighter/la200.html Ugolok Neba] (tudi fotografije in risbe) {{V jeziku|ru}} {{Lavočkin}} [[Kategorija:Letala Lavočkin]] 7uygirzfiwtci1mvyvahseq9d0crm03 6742801 6742595 2026-08-26T08:37:03Z Rastofan 255314 6742801 wikitext text/x-wiki [[Slika:Lavochkin La-200 3-view.svg|sličica|Načrt letala La 200 z radarjem Toriy]] '''Lavočkin La-200''' (znan tudi kot '''Letalo 200''') je bilo dvosedežno, [[Nočno lovsko letalo|nočno]]/vsevremensko [[Reaktivno letalo|reaktivno]] letalo [[Puščičasto krilo|s puščičastimi krili]], zasnovano kot [[Lovec prestreznik|prestreznik]] in leta 1948 izdelano pri sovjetskem [[Lavočkin|konstruktorskem biroju Lavočkin]] . == Oblikovanje in razvoj == Kot odgovor na zahtevo po visokozmogljivem [[Nočno lovsko letalo|nočnem]] in vsevremenskem prestrezniku so [[OKB|konstrukcijski biroji]] Lavočkin (OKB-310), [[Suhoj]] (OKB-134) in [[Mikojan-Gurevič]] (OKB-155) razvili La-200, Su-15 in I-320 (I pomeni ''Istrebitel'' oziroma "lovec"). Ključna komponenta treh konkurenčnih letal je bil [[radar]] "Toriy" ("Torij"), ki je bil sposoben zaznati [[bombnik]] [[Boeing B-29 Superfortress]] na razdalji 20km. La-200 je bilo v celoti kovinsko, dvosedežno, dvomotorno reaktivno letalo s trikolesnim podvozjem in srednje postavljenimi krili s [[Puščičasto krilo|kotom nagiba]] 40° na 1/4 tetive. Dva centrifugalna [[Turboreaktivni motor|turboreaktivna]] motorja [[Klimov (podjetje)|Klimov]] RD-45F naj bi bila nameščena [[Tandem|tandemsko]] v sprednjem in zadnjem delu trupa, z dovodom zraka na skrajnem nosu. Sprednji motor je imel izpuh pod srednjim delom trupa, zadnji motor pa na koncu zadnjega dela trupa. Dostop do motorjev za [[Vzdrževanje zrakoplovov|vzdrževanje]] je bil omogočen z odstranitvijo sprednjega dela trupa pred nosnim [[Pristajalno podvozje|podvozjem]] in zadnjega dela trupa pred krilcem. Glavno in nosno podvozje sta bila v celoti shranjena v trupu. Nosno podvozje se je zasukalo za 90°, da je ležalo ravno pod sprednjim motorjem, glavne noge podvozja z vzmetenjem z dolgim hodom pa so se umaknile v sredino trupa nad sprednjo cev za izpušni plin in se raztezale nad rezervoarjem za gorivo in sesalnim kanalom za zadnji motor. Puščičasta krila so imela konstantno tetivo z zakrilci 2/3 razpona, [[Krilca|krilci]] 1/3 razpona in ograjami kril približno 1/4 in 1/2 razpona. Repna enota je bila sestavljena iz ostro zakrivljenega širokega tetiva, zoženega krilca in ostro zakrivljenega, zoženega [[Horizontalni stabilizator|repnega krila,]] ki je dolžine 2/3 plavuti. Zakrivljena krila so povečala hitrost, vendar so povzročila večjo obremenitev kril, kot jo je določilo [[Vojno letalstvo Sovjetske zveze|sovjetsko letalstvo]], zato so motorje RD-45F zamenjali z motorji Klimov VK-1 (izboljšani RD-45F). Radar "Toriy" je bil sprva nameščen v šilastem radarskem prostoru na sredini dovoda zraka. == Zgodovina delovanja == La-200 je vključeval številne inovativne sisteme, vključno z električnimi krmilnimi sistemi za letenje, visokozmogljivimi hidravličnimi in pnevmatskimi sistemi, [[Visoka napetost|visokonapetostnim]] električnim sistemom na [[Izmenični električni tok|izmenični tok]] in celovito [[Avionika|avioniko]]. OKB-301 je izvedel obsežne zemeljske teste, kar je omogočilo odpravo težav, odkritih med testi, že pred prvim poletom. Za začetne teste je bilo letalo opremljeno z dvojnimi krmilnimi elementi v [[Pilotska kabina|pilotski kabini]], nameščeni drug ob drugem. Poskusni poleti so bili relativno uspešni, vendar so pokazali nagnjenost k spuščanju desnega krila pri visokih hitrostih (pogovorno znano kot ''val'ožka''). Druge težave so vključevale vibracije zadnjega dela trupa, ko je zadnji motor deloval z omejeno, sprednji pa z največjo močjo, dvojna glavna kolesa, nezanesljiv radio in zelo slabo delovanje radarja pa so se izkazali za problematične. Da bi odpravili težave, so naklon desnega krila povečali za 1° 30', dvojna glavna kolesa pa so zamenjali z enojnimi kolesi. Na zadnjem delu trupa so bila nameščena prelivna vrata, ki so se samodejno odprla, ko je bila moč zadnjega motorja zmanjšana na minimum. Zakrilca in krila so bila ojačana, v krila pa so bili nameščeni ločeni hidravlični aktuatorji krilc namesto enega samega aktuatorja za sedeži v pilotski kabini. Za radio, ki se je nahajal blizu sprednje izpušne cevi motorja, je bil zagotovljen hladilni zrak. Da bi odpravili pomanjkljivosti radarja, so se odločili, da ga zamenjajo z radarjem Koršun (Zmaj). Enojna antena je bila premaknjena na zgornji rob preoblikovanega dovoda zraka. Do pomladi 1951 je bilo Letalo 200 edino od treh tekmecev, ki je preživelo in opravilo državne sprejemne preizkušnje. Proizvodnja je bila začasno naročena kot La-17, vendar proizvodna direktiva ni bila potrjena, zato je bila proizvodnja opuščena. Medtem ko so drugi OKB-ji načrtovali naslednjo generacijo prestreznikov za vse vremenske razmere, je bil OKB-301 zadolžen za vgradnjo novega radarja Sokol v La-200. Rezultat je bilo '''Letalo 200B''' z novim nosom trupa, v katerem je bil radar nameščen za velikim radomom s tremi dovodi zraka, ki so obdajali radom. Do sredine leta 1953 je radar deloval ustrezno, vendar zmogljivosti Letala 200B niso bile več dovolj dobre in nadaljnje delo je bilo opuščeno. == Različice == * - 200 s radarjem Toriy * - 200 z radarjem Koršun. * - '''La-17,''' predlagana proizvodna različica letala 200 z radarjem Koršun, ni bila proizvedena, vendar je bila oznaka kasneje ponovno uporabljena za brezpilotni letalnik. * - 200B z radarjem Sokol == Specifikacije (La-200B) == [[Slika:Lavochkin_La-200_and_La-200B_top-view_silhouettes.png|desno|sličica| Silhueti načrta La-200 (levo) in La-200B]] {{Aircraft specs|ref=Yefim Gordon. ''Lavochkin's Last Jets''. Midland Publishing. Hinkley. 2007. {{ISBN|1-85780-253-5}}|prime units?=met|crew=Two|length m=16,351|length ft=53|length in=7,75|span m=12,96|span ft=42|span in=6,24|wing area sqm=40,02|wing area sqft=430,32|empty weight kg=8.810|empty weight lb=19.420|gross weight kg=12.630|gross weight lb=27.840|eng1 number=2|eng1 name=[[Klimov VK-1]]|eng1 kn=<!-- jet/rocket engines -->26,487|eng1 lbf=<!-- jet/rocket engines -->5,950|max speed kmh=1.070|max speed mph=664|max speed mach=<!-- supersonic aircraft -->0.95|range km=1.170|range miles=726|range note=samo notranji rezervoarji; 2,170 km z odvrgljivi rezervoarji|ceiling m=15,550|ceiling ft=51,017|climb rate ms=27,78|climb rate ftmin=5,470|armament=*3 x 37mm [[Nudelman N-37D]] [[avtomatski top]]}} == Glej tudi == {{Portal|Aviation}}{{Aircontent|related=|similar aircraft=* [[Douglas F3D Skyknight]] * [[Mikojan-Gurevič I-320]] * [[Northrop F-89 Scorpion]] * [[Suhoj Su-15 (1949)]] * [[Jakovlev Jak-25]]|see also=}} == Sklici == * Gunston, Bill. ''Ospreyjeva enciklopedija ruskih letal 1875–1995'' . London: Osprey, 1995.{{ISBN|1-85532-405-9}} . * Gordon, Yefim. ''Lavočkinovi zadnji reaktivci'' . Založba Midland. Hinkley. 2007.{{ISBN|1-85780-253-5}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Lavochkin La-200}} * [http://www.airwar.ru/enc/fighter/la200.html Ugolok Neba] (tudi fotografije in risbe) {{V jeziku|ru}} {{Lavočkin}} [[Kategorija:Letala Lavočkin]] ledxtob2ulte3tzecwhdwz8i2cgnt7s 1 607789 6742605 2026-08-25T17:35:12Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742605 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607790 6742620 2026-08-25T17:40:49Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742620 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607791 6742621 2026-08-25T17:40:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742621 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607792 6742622 2026-08-25T17:40:53Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742622 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607793 6742623 2026-08-25T17:40:56Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742623 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607794 6742624 2026-08-25T17:40:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742624 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607795 6742625 2026-08-25T17:41:00Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742625 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607796 6742626 2026-08-25T17:41:02Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742626 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607797 6742627 2026-08-25T17:41:04Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742627 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607798 6742628 2026-08-25T17:41:07Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742628 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607799 6742629 2026-08-25T17:41:09Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742629 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607800 6742630 2026-08-25T17:41:11Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742630 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607801 6742631 2026-08-25T17:41:13Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742631 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607802 6742632 2026-08-25T17:41:20Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742632 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607803 6742633 2026-08-25T17:41:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742633 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607804 6742634 2026-08-25T17:41:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742634 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607805 6742635 2026-08-25T17:41:51Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742635 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607806 6742636 2026-08-25T17:42:25Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742636 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 607808 6742639 2026-08-25T17:43:26Z TadejM 738 TadejM je prestavil stran [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupska]] na [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske]]: slovnica: rodilnik 6742639 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljevi samostan sv. Marije Guadalupske]] 4x0r9w6hw708jjsd0htfd489jvfunmt 2 607809 6742641 2026-08-25T17:49:51Z 78Svak4 243962 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1363205083|Neil Sloane]]« 6742641 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik|name=Neil Sloane|image=N. J. A. Sloane.jpg|caption=Neil Sloane in 1997|birth_date={{Birth date and age|1939|10|10}}|birth_place=[[Beaumaris]], Wales<ref>{{cite journal |last1=Roselle |first1=David P. |author-link1=David Roselle |year=1979 |title=Award of the Chauvenet Prize to Dr. Neil J. A. Sloane |journal=American Mathematical Monthly |volume=86 |issue=2 |pages=79 |doi=10.2307/2321940|jstor=2321940 }}</ref>|workplaces=[[Cornell University]]<br />[[AT&T Bell Laboratories]]<br />[[AT&T Labs]]|alma_mater=[[University of Melbourne]]<br />[[Cornell University]]|known_for=[[Spletni Enciklopediji Celoštevilskih Zaporedji]]|awards=[[Chauvenet Prize]] <small>(1979)</small><br />[[Claude E. Shannon Award]] {{small|(1998)}}<br>[[IEEE Richard W. Hamming Medal]] <small>(2005)</small>|website={{URL|neilsloane.com}}}} '''Neil James Alexander Sloane''' (rojen 10. oktobra 1939) je britansko-ameriški [[matematik]] . <ref>Sloane's home page {{Navedi splet |title=''Neil J. A. Sloane: Home Page'' |url=http://NeilSloane.com |access-date=June 2, 2012}}</ref> Sloane je najbolj znan kot avtor [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij|spletne enciklopedije celoštevilskih zaporedij]] (OEIS). <ref>Contains information on over three hundred thousand [[Celoštevilsko zaporedje|integer sequences]] {{Navedi splet |title=''The On-Line Encyclopedia of Integer Sequences'' |url=http://oeis.org |access-date=10 October 2019}}</ref> == Življenje == Sloane se je rodil leta 1939 v [[Beaumaris|Beaumarisu na Angleseyju]] v [[Wales|Walesu]]. Študiral je na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]], kjer je leta 1967 doktoriral. Sloane se je podjetju Bell Labs pridružil leta 1968 in se leta 2012 upokojil iz njegovega naslednika, podjetja AT&amp;amp;T Labs . Leta 1998 je postal član AT&T. Med drugim je tudi član IEEE, član [[Ameriško matematično društvo|Ameriškega matematičnega društva]] <ref>[http://www.ams.org/profession/fellows-list List of Fellows of the American Mathematical Society] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180825194636/http://www.ams.org/profession/fellows-list|date=2018-08-25}}, retrieved 2013-07-20.</ref>. Poleg matematike se ukvarja s [[Skalno plezanje|plezanjem]] in je avtor dveh vodnikov o plezanju v [[New Jersey|New Jerseyju]] . <ref>Sloane's webpage for the book {{Navedi splet |title=''Rock Climbing New Jersey'' |url=http://neilsloane.com/doc/GUIDE00/ |access-date=6 December 2012}}</ref> {{Sklici}} <nowiki> [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Melbournu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Cornell]] [[Kategorija:Člani Ameriškega matematičnega društva]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije inženirstva Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Članki s hCards]]</nowiki> 73r9l4g7zpil5rxo99dznwe4lk9417o 6742642 6742641 2026-08-25T17:54:10Z 78Svak4 243962 6742642 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Znanstvenik|name=Neil Sloane|image=N. J. A. Sloane.jpg|caption=Neil Sloane in 1997|birth_date={{Birth date and age|1939|10|10}}|birth_place=[[Beaumaris]], Wales<ref>{{cite journal |last1=Roselle |first1=David P. |author-link1=David Roselle |year=1979 |title=Award of the Chauvenet Prize to Dr. Neil J. A. Sloane |journal=American Mathematical Monthly |volume=86 |issue=2 |pages=79 |doi=10.2307/2321940|jstor=2321940 }}</ref>|workplaces=[[Cornell University]]<br />[[AT&T Bell Laboratories]]<br />[[AT&T Labs]]|alma_mater=[[University of Melbourne]]<br />[[Cornell University]]|known_for=[[Spletni Enciklopediji Celoštevilskih Zaporedji]]|awards=[[Chauvenet Prize]] <small>(1979)</small><br />[[Claude E. Shannon Award]] {{small|(1998)}}<br>[[IEEE Richard W. Hamming Medal]] <small>(2005)</small>|website={{URL|neilsloane.com}}}} '''Neil James Alexander Sloane''' (rojen 10. oktobra 1939) je britansko-ameriški [[matematik]] . <ref>Sloane's home page {{Navedi splet |title=''Neil J. A. Sloane: Home Page'' |url=http://NeilSloane.com |access-date=June 2, 2012}}</ref> Sloane je najbolj znan kot avtor [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij|spletne enciklopedije celoštevilskih zaporedij]] (OEIS). <ref>Contains information on over three hundred thousand [[Celoštevilsko zaporedje|integer sequences]] {{Navedi splet |title=''The On-Line Encyclopedia of Integer Sequences'' |url=http://oeis.org |access-date=10 October 2019}}</ref> == Življenje == Sloane se je rodil leta 1939 v [[Beaumaris|Beaumarisu na Angleseyju]] v [[Wales|Walesu]]. Študiral je na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]], kjer je leta 1967 doktoriral. Sloane se je podjetju Bell Labs pridružil leta 1968 in se leta 2012 upokojil iz njegovega naslednika, podjetja AT&amp;amp;T Labs . Leta 1998 je postal član AT&T. Med drugim je tudi član IEEE, član [[Ameriško matematično društvo|Ameriškega matematičnega društva]] <ref>[http://www.ams.org/profession/fellows-list List of Fellows of the American Mathematical Society] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180825194636/http://www.ams.org/profession/fellows-list|date=2018-08-25}}, retrieved 2013-07-20.</ref>. Poleg matematike se ukvarja s [[Skalno plezanje|plezanjem]] in je avtor dveh vodnikov o plezanju v [[New Jersey|New Jerseyju]].<ref>Sloane's webpage for the book {{Navedi splet |title=''Rock Climbing New Jersey'' |url=http://neilsloane.com/doc/GUIDE00/ |access-date=6 December 2012}}</ref> {{Sklici}} <nowiki> [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Melbournu]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Cornell]] [[Kategorija:Člani Ameriškega matematičnega društva]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije inženirstva Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1939]] [[Kategorija:Članki s hCards]]</nowiki> 1xe3530a54ap69hcj0adkky8v9say2a 0 607810 6742677 2026-08-25T19:55:01Z Octopus 13285 vladar 6742677 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Suluk <br> 苏禄可汗 |title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] |image= |caption= |reign=716 – 738 |coronation= |full_name= |successor=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] |spouse= |issue=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] |father= |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=738 |death_place=[[Sujab]] |predecessor=[[Sakal kagan|Sakal]] |birth_name= |religion=[[tengrizem]] }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||738}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Sakal kagan|Sakal]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=716–738}} {{S-aft|after=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 738]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] am33etxfkhx46kj5jqdx0xilw49w2v8 6742773 6742677 2026-08-26T06:25:25Z Octopus 13285 nadaljevanje 6742773 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Suluk <br> 苏禄可汗 <br> Sulu kehan |title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] |image= |caption= |reign=716 – 738 |coronation= |full_name= |successor=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] |spouse= |issue=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] <br> Ton Apa jabgu |father= |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=738 |death_place=[[Sujab]] |predecessor=[[Sakal kagan|Sakal]] |birth_name= |religion=[[tengrizem]] }} '''Suluk''',<ref>Christopher I. Beckwith. ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age to the present''. Princeton University Press, 2009, {{ISBN|978-0-691-13589-2}}, str. 133.</ref> '''Sul-lu'''<ref>Hasan Celāl Güzel, Cem Oğuz, Osman Karatay (ur.), ''The Turks: Middle Ages'', Yeni Türkiye, 2002}}</ref> ali '''Sulu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 苏禄可汗, Sulu kehan) je bil turgeški plemenski poglavar in kagan, ki je v začetku 8. stoletja branil [[Transoksanija|Transoksanijo]] pred omajadskimi osvajalci, * ni znano, † [[738]]. ==Ozadje== Tugeši so bili del turške plemenske zveze v Transoksaniji in okoli nje. Njihovo ozemlje je bilo sprva del [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata]] in nato del [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Po porazu Zahodnega turškega kaganata v vojni z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] leta 658 so bili ustanovljeni marionetni kaganati po sistemu džimi. Turgeška poglavarja [[Uč Elig kagan]] in njegov sin [[Sakal kagan]] sta po uporu [[Ašina Tuizi|Ašine Tuizija]] razglasila neodvisnost. Ko je [[Ilteriš kagan]] leta 681 ustanovil [[Drugi turški kaganat]], je tekmovanje za nadzor nad [[Svilna pot|svilno potjo]] povzročilo napetosti med njim in turgeškimi kagani. Na začetku 8. stoletja je Turgeše podjarmil Drugi turški kaganat, vendar to ni trajalo dolgo. ==Zgodnja vladavina== Suluk je pred [[Bitka pri Bolčuju|bitko pri Bolčuju]] služil pod kaganom Sakalom. Po Sakalovem porazu so se Turgeši preselili na ozemlje južno od [[Sedmerorečje|Sedmerorečja]]. V obdobju od smrti kagana [[Kapagan kagan|Kapagana]] in [[Kul Tigin]]ovin državnim udarom so Turgeši izkoristili priložnost za ponovno uveljavitev svoje neodvisnosti in leta 715<ref>{{Cite book|title=History of civilizations of Central Asia|date=1992–1999|publisher=Motilal Banarsidass Publishers|others=Dani, Ahmad Hasan., Masson, V. M. (Vadim Mikhaĭlovich), 1929-, Harmatta, J. (János), 1917-2004., Litvinovskiĭ, B. A. (Boris Abramovich), Bosworth, Clifford Edmund., Unesco.|isbn=8120814096|edition= 1st Indian |location=Delhi|pages=346|oclc=43545117}}</ref> ali 716 za svojega vrhovnega voditelja izbrali Suluka, poglavarja Črnih Turgešev.<ref>''Zizhi Tongjian'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7211 vol 211]</ref> Suluka, tako kot pred njim Sakala, dinastija Tang ni priznala za kagana in za šingšivang kagana imenovala [[Ašina Šjan]]a iz Zahodnega turškega kaganata. Suluka je cesar [[Šuandzong]] imenoval za Ašina Šjanu podrejenega generala z nazivoma 'veliki general levega krila gozdne vojske' in 'visoki vojaški komisar Džinfanga'.<ref>Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang's Abandonment of Suiye. ''Shiteki'' '''12''': 40–43 (v japonščini)</ref> Vse to je povzročilo razkol med njima. Suluk je junija ali julija 717 premagal Šjana in oblegal Aksu in Uč Turfan. Avgusta ali septembra se je razglasil za kagana in Šuanzong je moral sprejeti njegovo neodvisnost. Leta 718 ga je imenoval za vojvodo Šunguoja in leta 719 za džongsun kagana, kar dobesedno pomeni 'zvesti in poslušni kagan'.<ref>''Cefu Yuangui'', vol. 964, str. 11343</ref> == Boj proti Omajadom== Z zavarovanim vzhodnim krilom kaganata se je Suluk od leta 721 naprej deset let boril proti arabskim vojskam. S podporo drugih lokalnih sil, vključno s [[Sogdija|Sogdijci]], se je običajno vojskoval po načelu 'udari in zbeži'.<ref name="Gumiliev" /> Njegove operacije so bile namenjene predvsem temu, da bi napadalcem odvzel vire pitne vode. Četudi je bila njegova vojska veliko manjša od arabske, je bil Suluk uspešen, predvsem zaradi poznavanja ozemlja. Arabci so Suluka imenovali ''Abu Muzahim - Oče tekmovanja''.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=Ab%C5%AB%20Muz%C4%81him&pg=PA85|title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages|last=Beckwith|first=Christopher I.|date=1993-03-28|publisher=Princeton University Press|isbn=0691024693|language=en}}</ref> == Kasnejša vladavina== Suluk se je leta 726 spopadel z generalom Du Šjanom, uradno markizom okrožja Vej. Ko je princesa Džjaohe, ena od Sulukovih žena, poslala sle in 1000 konj v Dujev glavni štab, da bi prodala konje, so sli prebrali tudi njen ukaz. Du Šjan je njen ukaz imel za veliko predrznost, zlasti zato, ker je bila Džjaohe ženska. Sle je ukazal pretepsti, konje pa je zasegel. Ko je Du Šjan zapustil svoj položaj, je Suluk napadel [[Tarimska kotlina|Tarimsko kotlino]] in povzročil veliko škode. Ko je izvedel, da je Du Šjan postal kancler, se je umaknil. 27. oktobra 735 je napadel okrožje Džimsar, potem pa so njegovo vojsko uničile sike Tanga. Suluk je bil prisiljen prek svojega odposlanca Ulu Tarhana poskušati doseči mir. Sulukovo usodo je zapečatil poraz v [[Bitka pri Haristanu|bitki pri Haristanu]] leta 737. Leta 737 ali 738 ga je ubil Baga tarhan, eden od njegovih sorodnikov.<ref>S.G.Klyashtorny-T.I.Sultanov: ''Türkün üç bin yılı'' (prev: Ahsen Batur), Selenge yayınları,İstanbul, 2003, {{ISBN|975-8839-03-9}}. str. 109</ref><ref>Melek Tekin: ''Türk Tarihi'', Milliyet yayınları, 1991, İstanbul</ref> ==Posledice== Sulukova smrt je povzročila državljansko vojno, ki je Turgeše razdelila na Rumene Turgeše, ki so podpirali Baga tarhana, in Črne Turgeše, ki so podpirali [[Kut Čor kagan|Kut Čor]]ja. [[Bilge kagan]], zadnji od sposobnih turških kaganov, je bil takrat že mrtev, s Sulukovo smrtjo pa se je Transoksanija povsem odprla arabskim osvajalcem. Približno v tem času je prišlo tudi do premika moči v [[Omajadski kalifat|Omajadskem kalifatu]], saj je dinastijo [[Omajadi|Omajadov]] izpodrinila dinastija [[Abasidi|Abasidov]]. Politika abasidskih kalifov je bila zmernejša od politike Omajadov. Arabska oblast v Transoksaniji je bila omejena na zasedbo nekaj utrdb. ==Družina== Suluk je imel tri žene:<ref name="Gumiliev">L.M.Gumiliev:Eski Türkler (Translation:D.Ahsen Batur), Selenge Yayınları, İstanbul, 2003, {{ISBN|975-7856-39-8}}. str. 429-431</ref> * princeso Džjaohe, hčerko kagana Ašina Huajdoja, * hčerko Bilge kagana in * Dronmalon, hčerko tibetanskega kralja Tridu Songstena. Potomca: * [[Kut Čor kagan|Kut Čor]], leta 738-739 kagan Turgeškega kaganata * Ton Apa jabgu == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||738}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Sakal kagan|Sakal]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=716–738}} {{S-aft|after=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 738]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] k0tg34q31vrv5yv4m05y5k308stg6u3 6742774 6742773 2026-08-26T06:26:30Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6742774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name=Suluk <br> 苏禄可汗 <br> Sulu kehan |title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] |image= |caption= |reign=716 – 738 |coronation= |full_name= |successor=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] |spouse= |issue=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]] <br> Ton Apa jabgu |father= |mother= |birth_date= |birth_place= |death_date=738 |death_place=[[Sujab]] |predecessor=[[Sakal kagan|Sakal]] |birth_name= |religion=[[tengrizem]] }} '''Suluk''',<ref>Christopher I. Beckwith. ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age to the present''. Princeton University Press, 2009, {{ISBN|978-0-691-13589-2}}, str. 133.</ref> '''Sul-lu'''<ref>Hasan Celāl Güzel, Cem Oğuz, Osman Karatay (ur.), ''The Turks: Middle Ages'', Yeni Türkiye, 2002}}</ref> ali '''Sulu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 苏禄可汗, Sulu kehan) je bil turgeški plemenski poglavar in kagan, ki je v začetku 8. stoletja branil [[Transoksanija|Transoksanijo]] pred omajadskimi osvajalci, * ni znano, † [[738]]. ==Ozadje== Tugeši so bili del turške plemenske zveze v Transoksaniji in okoli nje. Njihovo ozemlje je bilo sprva del [[Prvi turški kaganat|Prvega turškega kaganata]] in nato del [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Po porazu Zahodnega turškega kaganata v vojni z dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] leta 658 so bili ustanovljeni marionetni kaganati po sistemu džimi. Turgeška poglavarja [[Uč Elig kagan]] in njegov sin [[Sakal kagan]] sta po uporu [[Ašina Tuizi|Ašine Tuizija]] razglasila neodvisnost. Ko je [[Ilteriš kagan]] leta 681 ustanovil [[Drugi turški kaganat]], je tekmovanje za nadzor nad [[Svilna pot|svilno potjo]] povzročilo napetosti med njim in turgeškimi kagani. Na začetku 8. stoletja je Turgeše podjarmil Drugi turški kaganat, vendar to ni trajalo dolgo. ==Zgodnja vladavina== Suluk je pred [[Bitka pri Bolčuju|bitko pri Bolčuju]] služil pod kaganom Sakalom. Po Sakalovem porazu so se Turgeši preselili na ozemlje južno od [[Sedmerorečje|Sedmerorečja]]. V obdobju od smrti kagana [[Kapagan kagan|Kapagana]] in [[Kul Tigin]]ovin državnim udarom so Turgeši izkoristili priložnost za ponovno uveljavitev svoje neodvisnosti in leta 715<ref>{{Cite book|title=History of civilizations of Central Asia|date=1992–1999|publisher=Motilal Banarsidass Publishers|others=Dani, Ahmad Hasan., Masson, V. M. (Vadim Mikhaĭlovich), 1929-, Harmatta, J. (János), 1917-2004., Litvinovskiĭ, B. A. (Boris Abramovich), Bosworth, Clifford Edmund., Unesco.|isbn=8120814096|edition= 1st Indian |location=Delhi|pages=346|oclc=43545117}}</ref> ali 716 za svojega vrhovnega voditelja izbrali Suluka, poglavarja Črnih Turgešev.<ref>''Zizhi Tongjian'', [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7211 vol 211]</ref> Suluka, tako kot pred njim Sakala, dinastija Tang ni priznala za kagana in za šingšivang kagana imenovala [[Ašina Šjan]]a iz Zahodnega turškega kaganata. Suluka je cesar [[Šuandzong]] imenoval za Ašina Šjanu podrejenega generala z nazivoma 'veliki general levega krila gozdne vojske' in 'visoki vojaški komisar Džinfanga'.<ref>Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang's Abandonment of Suiye. ''Shiteki'' '''12''': 40–43 (v japonščini)</ref> Vse to je povzročilo razkol med njima. Suluk je junija ali julija 717 premagal Šjana in oblegal Aksu in Uč Turfan. Avgusta ali septembra se je razglasil za kagana in Šuanzong je moral sprejeti njegovo neodvisnost. Leta 718 ga je imenoval za vojvodo Šunguoja in leta 719 za džongsun kagana, kar dobesedno pomeni 'zvesti in poslušni kagan'.<ref>''Cefu Yuangui'', vol. 964, str. 11343</ref> == Boj proti Omajadom== Z zavarovanim vzhodnim krilom kaganata se je Suluk od leta 721 naprej deset let boril proti arabskim vojskam. S podporo drugih lokalnih sil, vključno s [[Sogdija|Sogdijci]], se je običajno vojskoval po načelu 'udari in zbeži'.<ref name="Gumiliev" /> Njegove operacije so bile namenjene predvsem temu, da bi napadalcem odvzel vire pitne vode. Četudi je bila njegova vojska veliko manjša od arabske, je bil Suluk uspešen, predvsem zaradi poznavanja ozemlja. Arabci so Suluka imenovali ''Abu Muzahim - Oče tekmovanja''.<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=oeI9DwAAQBAJ&q=Ab%C5%AB%20Muz%C4%81him&pg=PA85|title=The Tibetan Empire in Central Asia: A History of the Struggle for Great Power Among Tibetans, Turks, Arabs, and Chinese During the Early Middle Ages|last=Beckwith|first=Christopher I.|date=1993-03-28|publisher=Princeton University Press|isbn=0691024693|language=en}}</ref> == Kasnejša vladavina== Suluk se je leta 726 spopadel z generalom Du Šjanom, uradno markizom okrožja Vej. Ko je princesa Džjaohe, ena od Sulukovih žena, poslala sle in 1000 konj v Dujev glavni štab, da bi prodala konje, so sli prebrali tudi njen ukaz. Du Šjan je njen ukaz imel za veliko predrznost, zlasti zato, ker je bila Džjaohe ženska. Sle je ukazal pretepsti, konje pa je zasegel. Ko je Du Šjan zapustil svoj položaj, je Suluk napadel [[Tarimska kotlina|Tarimsko kotlino]] in povzročil veliko škode. Ko je izvedel, da je Du Šjan postal kancler, se je umaknil. 27. oktobra 735 je napadel okrožje Džimsar, potem pa so njegovo vojsko uničile sike Tanga. Suluk je bil prisiljen prek svojega odposlanca Ulu Tarhana poskušati doseči mir. Sulukovo usodo je zapečatil poraz v [[Bitka pri Haristanu|bitki pri Haristanu]] leta 737. Leta 737 ali 738 ga je ubil Baga tarhan, eden od njegovih sorodnikov.<ref>S.G.Klyashtorny-T.I.Sultanov: ''Türkün üç bin yılı'' (prev: Ahsen Batur), Selenge yayınları,İstanbul, 2003, {{ISBN|975-8839-03-9}}. str. 109</ref><ref>Melek Tekin: ''Türk Tarihi'', Milliyet yayınları, 1991, İstanbul</ref> ==Posledice== Sulukova smrt je povzročila državljansko vojno, ki je Turgeše razdelila na Rumene Turgeše, ki so podpirali Baga tarhana, in Črne Turgeše, ki so podpirali [[Kut Čor kagan|Kut Čor]]ja. [[Bilge kagan]], zadnji od sposobnih turških kaganov, je bil takrat že mrtev, s Sulukovo smrtjo pa se je Transoksanija povsem odprla arabskim osvajalcem. Približno v tem času je prišlo tudi do premika moči v [[Omajadski kalifat|Omajadskem kalifatu]], saj je dinastijo [[Omajadi|Omajadov]] izpodrinila dinastija [[Abasidi|Abasidov]]. Politika abasidskih kalifov je bila zmernejša od politike Omajadov. Arabska oblast v Transoksaniji je bila omejena na zasedbo nekaj utrdb. ==Družina== Suluk je imel tri žene:<ref name="Gumiliev">L.M.Gumiliev:Eski Türkler (Translation:D.Ahsen Batur), Selenge Yayınları, İstanbul, 2003, {{ISBN|975-7856-39-8}}. str. 429-431</ref> * princeso Džjaohe, hčerko kagana Ašina Huajdoja, * hčerko Bilge kagana in * Dronmalon, hčerko tibetanskega kralja Tridu Songstena. Potomca: * [[Kut Čor kagan|Kut Čor]], leta 738-739 kagan Turgeškega kaganata * Ton Apa jabgu == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|||ni znano||738}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Sakal kagan|Sakal]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=716–738}} {{S-aft|after=[[Kut Čor kagan|Kut Čor]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]] [[Kategorija:Umrli leta 738]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] jrh8haaa6jo422y1rk24wo52nf423q1 0 607811 6742684 2026-08-25T20:37:32Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev v Malate]] na [[Cerkev Marije Zdravja, Malate]]: slovensko ime patrocinija 6742684 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev Marije Zdravja, Malate]] 2i7pm9vhcolkquraqh2z94hi96wmuvo 0 607812 6742686 2026-08-25T20:38:57Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev Marije Zdravja, Malate]] na [[Cerkev Matere Božje od zdravja, Malate]] 6742686 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev Matere Božje od zdravja, Malate]] 46b8mhwepmde43x1dp9dvphifiu5l99 0 607813 6742694 2026-08-25T20:49:56Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Nova stolnica v Plasencii]] na [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Plasencia]]: slovensko ime patrocinija, standardizacija za stolnice 6742694 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Plasencia]] 1njwedda5ajsudh07eqcdof6kf661iv 0 607814 6742706 2026-08-25T21:06:29Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev v Miagau]] na [[Cerkev sv. Tomaža Villanovskega, Miagao]]: slovensko ime patrocinija 6742706 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Tomaža Villanovskega, Miagao]] o3m9tfadj7vy17gquqktky1j408rw8h 0 607815 6742719 2026-08-25T22:12:20Z JozefD 5744 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Ožbalta | fullname= | image= Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location= Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1735 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Ožbalt]] | events= | style= | height= |...« 6742719 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Ožbalta | fullname= | image= Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location= Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1735 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Ožbalt]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Ponikva]] | deanery= [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese= [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbalta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbalta''' v Unšah pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na Uršljo goro, za katero je videte Peco in Raduho in Kamniško-Savinjske alpe. Proti jugu vidimo hribovje od Resevne do Kalobja in Tinskega. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbalta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev je leta 1914 poslikal Ožbalt Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančil-Podlipnik s Ponikve. . == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] 2bjkcn16r7pka7xwejdld2zykilkdrt 6742720 6742719 2026-08-25T22:24:08Z JozefD 5744 6742720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Ožbolta | fullname= | image= Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location= Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1735 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Ožbolt]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Ponikva]] | deanery= [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese= [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev je leta 1914 poslikal Ožbalt Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] 12qadstiqypnpuh48d8ggg1ueehkwx4 6742731 6742720 2026-08-25T23:34:43Z JozefD 5744 6742731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Ožbolta | fullname= | image= Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location= Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1735 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Ožbolt]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Ponikva]] | deanery= [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese= [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala Anton Brollo in Osvald Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] peufr82qvaaor8oy65iev6lzh8cifxx 6742756 6742731 2026-08-26T05:29:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Cerkev svetega Ožbolta, Uniše]] na [[Cerkev sv. Ožbolta, Uniše]]: standardizacija 6742731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name= Cerkev sv. Ožbolta | fullname= | image= Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location= Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | coordinates= <!-- wd --> | pushpin map = Slovenija | denomination=[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status= [[podružnična cerkev]] | functional status= aktivno | groundbreaking= 1735 | completed date= | founder= | dedication= [[sveti Ožbolt]] | events= | style= | height= | parish= [[Župnija Ponikva]] | deanery= [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese= [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala Anton Brollo in Osvald Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] peufr82qvaaor8oy65iev6lzh8cifxx 6742759 6742756 2026-08-26T05:42:15Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp infopolje 6742759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Ožbolta | fullname = | image = Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location = Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = {{coord|46|14|48|N|15|26|36.8|E}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = 1735 | completed date = | founder = | dedication = [[sveti Ožbolt]] | events = | style = | height = | parish = [[Župnija Ponikva]] | deanery = [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese = [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala Anton Brollo in Osvald Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Ponikva]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] nz8uxyqyu3ieczxjcnam3o0q8epc2tx 6742760 6742759 2026-08-26T05:44:01Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Ponikva]]; +[[Kategorija:Uniše]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Ožbolta | fullname = | image = Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location = Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = {{coord|46|14|48|N|15|26|36.8|E}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = 1735 | completed date = | founder = | dedication = [[sveti Ožbolt]] | events = | style = | height = | parish = [[Župnija Ponikva]] | deanery = [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese = [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala Anton Brollo in Osvald Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] [[Kategorija:Uniše]] 2jslsgti8goijjyvl454aifqoqg8dwg 6742782 6742760 2026-08-26T06:42:10Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbalta]]; dodal [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbolta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Ožbolta | fullname = | image = Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location = Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = {{coord|46|14|48|N|15|26|36.8|E}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = 1735 | completed date = | founder = | dedication = [[sveti Ožbolt]] | events = | style = | height = | parish = [[Župnija Ponikva]] | deanery = [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese = [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala Anton Brollo in Osvald Bierti s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbolta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] [[Kategorija:Uniše]] pb0emrb2qkomzg4ah9kmmfkauoknq7n 6742783 6742782 2026-08-26T06:47:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 np, pp 6742783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev sv. Ožbolta | fullname = | image = Uniše - cerkev sv. Ožbolta.jpg | location = Uniše pri [[Ponikva|Ponikvi]] | country = [[Slovenija]] | pushpin map = Slovenija | coordinates = {{coord|46|14|48|N|15|26|36.8|E}} | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | status = [[podružnična cerkev]] | functional status = aktivno | groundbreaking = 1735 | completed date = | founder = | dedication = [[sveti Ožbolt]] | events = | style = | height = | parish = [[Župnija Ponikva]] | deanery = [[Dekanija Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]] | diocese = [[škofija Celje|Celje]] | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Uniše pri Ponikvi - Cerkev sv. Ožbolta <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 6. oktober 2021 | refšt= 3277 | občina = Šentjur pri Celju }} }} '''Cerkev sv. Ožbolta''' v [[Uniše|Unišah]] pri [[Ponikva|Ponikvi]] je današnjo podobo dobila leta 1735 oziroma 1736, ki so jo takrat zgradili na mestu prve cerkvene stavbe na tem mestu, omenjene davnega leta 1437. Postavljena je na hribu na nadmorski višini nekaj pod 300 metrov, na prelepi razgledni točki s pogledom na severu na [[Uršlja gora|Uršljo goro]], za katero je videte [[Peca|Peco]] in [[Raduha|Raduho]] in [[Kamniško-Savinjske alpe]]. Proti jugu vidimo hribovje od [[Resevna|Resevne]] do [[Kalobje|Kalobja]] in [[Tinsko|Tinskega]]. Cerkvica stoji na zemljišču, ki je bilo del velike posesti, ki jo je v začetku 18. stoletja kupil Štefan Novak, ded [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]. Na njegovi zemlji je že stala kapela sv. Ožbolta omenjena leta 1437, ki jo je dal povečati in opremiti z oltarji v baročnem slogu. Okrog cerkve je njegov vnuk Anton Slomšek pasel očetovo čredo. Stopnice, ki vodijo v zvonik, so mu bile prva prižnica, da je z nje drugim pastirjem obnavljal nagovor, ki ga je slišal pri nedeljski sveti maši. Stavba datira v leta 1735 oz. 1736 in je bila leta 1856 predelana. Na jug orientirano cerkev sestavljajo ladja s kapelo, zvonik in enako širok prezbiterij. Oprema je večinoma baročna iz 19. stoletja. Cerkev sta leta 1914 poslikala [[Anton Brollo]] in [[Osvald Bierti]] s pomočjo svojih pomočnikov, delo pa je plačal Jožef Šančič-Podlipnik s Ponikve. Orgle so baročnega koncepta, bogato okrašene z akantom. K Ožboltu so jih prinesli leta 1857 iz župnijske cerkve na Ponikvi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} [[Kategorija:Cerkve v Sloveniji| Cerkev sv. Ožbalta]] [[Kategorija:Cerkve svetega Ožbolta|Uniše pri Ponikvi]] [[Kategorija:Župnija Ponikva]] [[Kategorija:Uniše]] 4gyphjvplqgihp4jm04of9rziemcmdz 0 607817 6742757 2026-08-26T05:29:02Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 Jonatan Melik Kurinčič je prestavil stran [[Cerkev svetega Ožbolta, Uniše]] na [[Cerkev sv. Ožbolta, Uniše]]: standardizacija 6742757 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Ožbolta, Uniše]] lryctnjqqc97irqrcgknpi8yobh99jh 14 607818 6742762 2026-08-26T05:45:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6742762 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje članke o [[Uniše|Unišah]]. gqidsmkltp40hpekqncvhnivks9xa6a 6742763 6742762 2026-08-26T05:45:20Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742763 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje članke o [[Uniše|Unišah]]. [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] 01ovlsppmax95ejwskchy9un1x8vhkm 6742771 6742763 2026-08-26T06:12:13Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Naselja v Sloveniji]]; +[[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6742771 wikitext text/x-wiki Ta kategorija vsebuje članke o [[Uniše|Unišah]]. [[Kategorija:Naselja Občine Šentjur]] 6zgrnf0dgemc7zog27svi2tdv68ndpu 3 607819 6742770 2026-08-26T06:10:17Z Yerpo 8417 ! 6742770 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: |, kot ste to počeli na strani [[:{{{1}}}|{{{1}}}]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:10, 26. avgust 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} 9qh2eyk82ac1354z5al786p0o0sol7p 0 607820 6742805 2026-08-26T08:45:33Z Octopus 13285 vladar 6742805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ata Bojla <br>阿多裴罗 <br> Āduō Péiluó | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 750.–760. leta | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | predecessor = [[Tengri Ermiš kagan|Tengri Ermiš]] | successor = ''priključitev k [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]'' | religion = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 8. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 8. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] djznhqbjpsxb0wp0w4f9fc7p8p3z9dy 6742809 6742805 2026-08-26T08:57:51Z Octopus 13285 uvod 6742809 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ata Bojla <br>阿多裴罗 <br> Āduō Péiluó | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 750.–760. leta | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | predecessor = [[Tengri Ermiš kagan|Tengri Ermiš]] | successor = ''priključitev k [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]'' | religion = }} Ata Bojla ({{Lang-zh|c=阿多裴罗|s=|t=|p=Āduō Péiluó}}) je bil zadnji znani kagan [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]. V ''[[Cefu Juangui]]''<ref name="Thierry">{{Cite journal|last=Thierry|first=Francois|title=François Thierry, "Three Notes on Türgesh Numismatics ", Proceedings of the Symposium on Ancient Coins and the Culture of the Silk Road, Sichou zhi lu guguo qianbi ji Silu wenhua guoji xueshu yantaohui lunwenji 絲綢之路古國錢幣暨 絲路文化國際學術研討會 論文集, Shanghai Bowuguan décembre 2006, Shanghaï 2011, 413-442.|url=https://www.academia.edu/2487423|language=en}}</ref> in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=xwWvpU9WaLIC&q=%22%E9%98%BF%E5%A4%9A%E8%A3%B4%E7%BD%97%22&pg=PT608|title=Xin Tang shu: 255 juan|last1=Ouyang|first1=Xiu|last2=Mao|first2=Jin|year=1629|publisher=Ji gu ge|language=zh-TW}}</ref> je omenjen kot kagan, ki je 24. septembra 759 poslal odposlance v dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]]. Ko je bila turgeška država leta 766 uničena zaradi vdora [[Karluki|Karlukov]], so begunci pobegnili večinoma v Jangči.<ref name="Thierry"/> Ata Bojla je ostal vodja Turgešev in se podredil Ujgurskemu kaganatu. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 8. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 8. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] d25t2aiz4h9sylrmsf6qfamj640xoeq 6742811 6742809 2026-08-26T09:03:49Z Octopus 13285 info 6742811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ata Bojla <br>阿多裴罗 <br> Āduō Péiluó | title = [[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]] | image = | caption = | reign = 750.–760. leta | birth_name = | native_lang1 = | native_lang1_name1 = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | predecessor = [[Tengri Ermiš kagan|Tengri Ermiš]] | successor = ''priključitev k [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]'' | religion = }} Ata Bojla ({{Lang-zh|c=阿多裴罗|s=|t=|p=Āduō Péiluó}}) je bil zadnji znani kagan [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]. V ''[[Cefu Juangui]]''<ref name="Thierry">{{Cite journal|last=Thierry|first=Francois|title=François Thierry, "Three Notes on Türgesh Numismatics ", Proceedings of the Symposium on Ancient Coins and the Culture of the Silk Road, Sichou zhi lu guguo qianbi ji Silu wenhua guoji xueshu yantaohui lunwenji 絲綢之路古國錢幣暨 絲路文化國際學術研討會 論文集, Shanghai Bowuguan décembre 2006, Shanghaï 2011, 413-442.|url=https://www.academia.edu/2487423|language=en}}</ref> in ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]''<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=xwWvpU9WaLIC&q=%22%E9%98%BF%E5%A4%9A%E8%A3%B4%E7%BD%97%22&pg=PT608|title=Xin Tang shu: 255 juan|last1=Ouyang|first1=Xiu|last2=Mao|first2=Jin|year=1629|publisher=Ji gu ge|language=zh-TW}}</ref> je omenjen kot kagan, ki je 24. septembra 759 poslal odposlance v dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]]. Ko je bila turgeška država leta 766 uničena zaradi vdora [[Karluki|Karlukov]], so begunci pobegnili večinoma v Jangči.<ref name="Thierry"/> Ata Bojla je ostal vodja Turgešev in se podredil [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]. {{clear}} == Sklici == {{sklici|20em}} {{S-start}} {{S-hou|||8. stoletje||8. stoletje}} {{S-reg|}} {{s-bef|before= [[Tengri Ermiš kagan|Tengri Ermiš]] }} {{S-ttl|title=[[Kagan]] [[Turgeški kaganat|Turgeškega kaganata]]|years=750.–760. leta}} {{S-aft|after=Priključitev k <br> [[Ujgurski kaganat|Ujgurskemu kaganatu]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 8. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 8. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 8. stoletju]] [[Kategorija:Turgeši]] 4amck0b19h608a6te1g9qg6eyvlpmgc 1 607821 6742850 2026-08-26T09:36:11Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742850 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607822 6742851 2026-08-26T09:36:17Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742851 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607823 6742852 2026-08-26T09:36:21Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742852 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607824 6742853 2026-08-26T09:36:24Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742853 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607825 6742854 2026-08-26T09:36:27Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742854 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607826 6742855 2026-08-26T09:36:31Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742855 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607827 6742856 2026-08-26T09:36:34Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742856 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607828 6742857 2026-08-26T09:36:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742857 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607829 6742858 2026-08-26T09:36:40Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742858 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607830 6742859 2026-08-26T09:36:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742859 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607831 6742860 2026-08-26T09:36:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742860 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607832 6742861 2026-08-26T09:36:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742861 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607833 6742862 2026-08-26T09:36:54Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742862 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607834 6742863 2026-08-26T09:36:57Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742863 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607835 6742864 2026-08-26T09:37:00Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742864 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607836 6742865 2026-08-26T09:37:03Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742865 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607837 6742866 2026-08-26T09:37:07Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742866 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607838 6742867 2026-08-26T09:37:10Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742867 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607839 6742868 2026-08-26T09:37:13Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742868 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607840 6742869 2026-08-26T09:37:17Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742869 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607841 6742870 2026-08-26T09:37:20Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742870 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607842 6742871 2026-08-26T09:37:23Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742871 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607843 6742872 2026-08-26T09:37:26Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742872 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607844 6742873 2026-08-26T09:37:29Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742873 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607845 6742874 2026-08-26T09:37:33Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742874 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607846 6742875 2026-08-26T09:37:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742875 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607847 6742876 2026-08-26T09:37:41Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742876 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607848 6742877 2026-08-26T09:37:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742877 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607849 6742878 2026-08-26T09:38:33Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742878 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607850 6742879 2026-08-26T09:38:35Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742879 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 607851 6742880 2026-08-26T09:38:37Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6742880 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 607852 6742884 2026-08-26T09:53:41Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cácereška stolnica]] na [[Stolnica Matere Božje, Cáceres]]: standardizacija, patrocinij v naslov 6742884 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica Matere Božje, Cáceres]] k0ayhw4yd6uybk98ewn0wivkmris3le 0 607853 6742889 2026-08-26T10:15:03Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Cerkev sv. Marije na Škriljinah]] na [[Cerkev sv. Marije, Beram]]: navadno je razločitev na podlagi kraja, ne vzpetine 6742889 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Marije, Beram]] rxco009qmqf3u7ggpytaz5roj42nu60 4 607854 6742897 2026-08-26T10:28:25Z GeographieMan 179499 n 6742897 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Facebook circle pictogram.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Twitter Logo.png|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2026_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 4tvliwrf19p56gno95t9uwf5w8yk5ib 6742903 6742897 2026-08-26T10:39:42Z GeographieMan 179499 družbena omrežja 6742903 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[http://www.wikilovesmonuments.com Mednarodna stran]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2026_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] sw3jipiwodydl4hseeix9yzv1uhburt 6742927 6742903 2026-08-26T10:59:22Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742927 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[https://commons.wikimedia.org/wiki/Commons:Wiki_Loves_Monuments_2026_in_Slovenia?uselang=sl glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] sc8xiaw1l2kqee4t25n0350ir80hk6f 6742929 6742927 2026-08-26T11:00:11Z GeographieMan 179499 pp povezav 6742929 wikitext text/x-wiki <div style="background:#FFFFFF; padding:0px; overflow:hidden;" > <div style="position:relative; top:0; left:0; text-align:left; padding:0px; margin-bottom:0px; height:177px;"> <div style="position:absolute;left:0;margin-top:0px; <!-- The asterisk is necessary for some browsers --> * margin-top:0px;"> [[File:Banner WLM uploadwizard.jpg|Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji]] </div> <div style="position: absolute; top:154px; left:135px; color:#FFFFFF; font-size:16px; font-weight:bold; font-family:CountryX,serif;"> Wiki Loves Monuments 2026 v Sloveniji </div> </div></div> {| class="plainlinks" cellpadding="3" style="float:{{{1|{{{align|right}}}}}}; clear:{{{1|{{{align|right}}}}}}; margin:0 0 5px 5px; text-size: small; border:1px solid #AAAAAA;border-radius:0.5em 0.5em 0 0;background:#FFFFFF; width:22em;" |- |<center>{{Modri gumb|text='''Pridite nazaj 1. oktobra 2026'''}}</center> |- ! style="background:#C3E4ED; text-align:left; padding-left:1em;" | |- | '''Povezave''' * [[File:Instagram logo 2022.svg|20px|link=https://www.instagram.com/wikimediasl/]] [[File:2023 Facebook icon.svg|20px|link=https://www.facebook.com/groups/19992580660/]] [[File:Tiktok icon.svg|20px|link=https://www.tiktok.com/@wikimediasl]] [[File:X (formerly Twitter) logo late 2025.svg|20px|link=https://twitter.com/hashtag/WikiLovesMonuments]] * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026 in Slovenia|Wiki Loves Monuments Slovenija 2026]]''' * '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments|Mednarodna stran]]''' '''[[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2023)|◄2023]] WLM Slovenija [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji (2027)|2027►]]''' |} '''[[:commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments 2026]]''' (''Wiki obožuje spomenike'') je mednarodni fotografski natečaj, ki bo potekal '''od 1. do 31. oktobra 2026'''. Njegov cilj je s pomočjo Wikimedijinih projektov, zlasti [[Wikipedija|Wikipedije]] in [[Wikimedijina zbirka|Wikimedijine zbirke]], promovirati nepremično kulturno dediščino vsega sveta. V natečaju lahko sodeluje '''vsakdo'''. Udeleženci so vabljeni, da fotografirajo spomenike in druge objekte kulturne dediščine v sodelujočih državah ter svoje fotografije objavijo pod prosto licenco. Tako nastale fotografije postanejo prosto dostopne in jih je mogoče uporabljati na internetu, tudi na Wikipediji in drugih Wikimedijinih projektih. Letošnja izvedba bo potekala ves oktober&nbsp;2026, v Sloveniji pa bo natečaj organiziran že šestič. Osnovne informacije o natečaju so na voljo na '''[[Commons:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|glavni strani Wiki obožuje spomenike za Slovenijo]].''' Na tej strani smo zbrali tudi gradivo in uporabne napotke, ki vam bodo pomagali pri iskanju spomenikov, ki jih lahko fotografirate. == Seznami spomenikov == Posodobljen seznam [[Kulturni spomenik Slovenije|spomenikov nepremične kulturne dediščine]] vzdržuje Ministrstvo RS za kulturo in je dostopen s '''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b pregledovalnikom Registra kulturne dediščine]''' (RKD). Za natečaj pridejo v poštev objekti, ki so označeni kot »''spomenik lokalnega pomena''«, »''spomenik državnega pomena''« ali imajo vrsto spomenika »''neznano''« (pregledovalnik poleg njih najde tudi številne objekte brez podatka – to je registrirana nepremična dediščina, ki nima statusa spomenika in ni predmet natečaja). Slovenija žal ne pozna t. i. [[Svoboda panorame|svobode panorame]], zato ne smemo prosto deliti fotografij ali drugih upodobitev objektov, ki so še vedno avtorsko zaščiteni. Avtorske pravice trajajo 70 let, šteto od leta, ki sledi letu avtorjeve smrti. Tako za natečaj ne pridejo v poštev na primer dela [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872–1957) in številnih sodobnih avtorjev. '''{{color|red|Pomembno:}}''' Pri izbiri spomenika se prepričajte, da je avtor umrl (so vsi avtorji umrli) leta 1949 ali prej. Tudi fotografij t. i. osirotelih del (pri katerih avtorja ni mogoče nedvoumno ugotoviti), ki so nastala po 19. stoletju, raje ne nalagajte. Skupnost Wikimedijine zbirke prispevke pazljivo pregleduje in avtorsko vprašljive objave briše. Za lažje iskanje smo pripravili sezname spomenikov po statističnih regijah Slovenije, v katere so vključeni samo dovolj stari spomeniki. Poleg tega so zaradi večje preglednosti izločena arheološka najdišča. ---- [[slika:Statistične regije Slovenije 2016.png|left|450px]] ;Seznami spomenikov po statističnih regijah * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v pomurski regiji|Pomurska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v podravski regiji|Podravska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v koroški regiji|Koroška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v savinjski regiji|Savinjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v zasavski regiji|Zasavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v posavski regiji|Posavska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v jugovzhodni Sloveniji|Jugovzhodna Slovenija]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v osrednjeslovenski regiji|Osrednjeslovenska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v gorenjski regiji|Gorenjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v primorsko-notranjski regiji|Primorsko-notranjska]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v goriški regiji|Goriška]] * [[Wikipedija:Wiki Loves Monuments v Sloveniji/Seznam spomenikov v obalno-kraški regiji|Obalno-kraška]] == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] [[Kategorija:Wiki Loves Monuments]] 14sm02kigdkqf2pcihwo59mo9hnpg3g 0 607855 6742901 2026-08-26T10:34:12Z Octopus 13285 naselje 6742901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Taraz | native_name = Тараз | native_name_lang = {{kk: Тараз}} | settlement_type = Mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 2/1 | total_width = 280 | image1 = Karakhan Mausoleum.JPG{{!}}Karakanov mavzolej | image2 = Aulie-Ata Mosque (5667339683) (2).jpg{{!}}Mošeja Aulie-Ata | image3 = Taraz city administration.png{{!}}Mestna hiša | caption1 = Karakanov mavzolej | caption2 = Mošeja Aulie-Ata | caption3 = Mestna hiša }} | image_flag = | image_seal = Seal Taraz.svg | pushpin_map = Kazahstan | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = Lega Taraza na zemljevidu Kazahstana | coordinates = {{coord|42|54|N|71|22|E|region:KZ_type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{KAZ}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Žambilska regija | established_title = Ustanovitev | established_date = 36 pr. n. št. | government_type = | leader_title = Akim <small>(župan)</small> | leader_name = Esdaulet Bahitžan Medetovič | area_magnitude = | area_total_km2 = 187.8 | area_total_sq_mi = | area_land_km2 = 139 | area_land_sq_mi = 53.7 | area_urban_km2 = | area_urban_sq_mi = | area_metro_km2 = | area_metro_sq_mi = | elevation_footnotes = | elevation_m = 610 | elevation_ft = | population_total = 427.256 | population_as_of = 2023 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_urban = | population_metro = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 080001–080019 | area_code = +7 7262 | registration_plate = H, 08 | website = {{URL|http://taraz-gov.kz/}} | footnotes = | timezone = | utc_offset = +5 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | name = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Mesta v Kazahstanu]] g4pinb6ox7xyz9uo1v7an3qbelydwec 6742911 6742901 2026-08-26T10:46:57Z Octopus 13285 ref 6742911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Taraz | native_name = Тараз | native_name_lang = {{kk: Тараз}} | settlement_type = Mesto | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | perrow = 2/1 | total_width = 280 | image1 = Karakhan Mausoleum.JPG{{!}}Karakanov mavzolej | image2 = Aulie-Ata Mosque (5667339683) (2).jpg{{!}}Mošeja Aulie-Ata | image3 = Taraz city administration.png{{!}}Mestna hiša | caption1 = Karakanov mavzolej | caption2 = Mošeja Aulie-Ata | caption3 = Mestna hiša }} | image_flag = | image_seal = Seal Taraz.svg | pushpin_map = Kazahstan | pushpin_label_position = top | pushpin_mapsize = 280 | pushpin_map_caption = Lega Taraza na zemljevidu Kazahstana | coordinates = {{coord|42|54|N|71|22|E|region:KZ_type:city|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{KAZ}} | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Džambilska regija | established_title = Ustanovitev | established_date = 36 pr. n. št. | government_type = | leader_title = Akim <small>(župan)</small> | leader_name = Esdaulet Bahitžan Medetovič | area_magnitude = | area_total_km2 = 187.8 | area_total_sq_mi = | area_land_km2 = 139 | area_land_sq_mi = 53.7 | area_urban_km2 = | area_urban_sq_mi = | area_metro_km2 = | area_metro_sq_mi = | elevation_footnotes = | elevation_m = 610 | elevation_ft = | population_total = 427.256<ref>[https://stat.gov.kz/api/getFile/?docId=ESTAT478686 Қазақстан Республикасы халқының жынысы және жергілікті жердің типіне қарай саны (2023 жылғы 1 қаңтарға)]</ref> | population_as_of = 2023 | population_footnotes = | population_density_km2 = auto | population_density_sq_mi = | population_urban = | population_metro = | postal_code_type = Poštne številke | postal_code = 080001–080019 | area_code = +7 7262 | registration_plate = H, 08 | website = {{URL|http://taraz-gov.kz/}} | footnotes = | timezone = | utc_offset = +5 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | name = }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 1. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Mesta v Kazahstanu]] cqu8g0zwnygh81qjltm2lr0oqfmf7z9 0 607856 6742935 2026-08-26T11:15:36Z ZivaLitrop 264868 Ustvarjen splošni enciklopedični članek o programski opremi za davčne blagajne; dodane osnovne značilnosti, načini delovanja, povezave s POS sistemi in plačilnimi terminali ter sorodni pojmi. 6742935 wikitext text/x-wiki <!-- Splošni članek o vrsti programske opreme. Pred objavo je treba posamezne trditve podpreti z neodvisnimi strokovnimi, zakonodajnimi ali javnimi viri. Za splošne trditve ni primerno uporabljati spletnih strani posameznega ponudnika blagajniške programske opreme kot glavnega vira. --> '''Programska oprema za davčne blagajne''' je vrsta poslovke programske opreme, namenjena evidentiranju prodaje, izdajanju računov in izvajanju postopkov, povezanih z davčnim oziroma fiskalnim potrjevanjem računov. Pogosto je del širšega sistema [[prodajno mesto|prodajnega mesta]] (POS). Programska oprema lahko poleg izdaje računov vključuje upravljanje izdelkov in storitev, načinov plačila, uporabnikov, prodajnih podatkov, zaloge in povezav z drugimi poslovnimi sistemi. == Osnovno delovanje == Pri prodaji uporabnik v programu izbere izdelek ali storitev, določi količino in način plačila ter zaključi transakcijo. Program nato ustvari račun in, kadar to zahteva veljavna zakonodaja, izvede postopek davčnega oziroma fiskalnega potrjevanja. Podatki o transakciji se shranijo v podatkovno zbirko blagajniškega sistema. Glede na zasnovo programa se lahko podatki hranijo lokalno, v oddaljenem informacijskem sistemu ali v kombinaciji obeh načinov. == Sestavni deli sistema == Programska rešitev za davčno blagajno je lahko sestavljena iz več delov: * blagajniške aplikacije; * lokalne ali oddaljene podatkovne zbirke; * spletnega zalednega sistema; * sistema za uporabnike in uporabniške pravice; * vmesnikov za povezavo z zunanjimi sistemi; * programske podpore za tiskanje računov; * sistema za poročila in arhiviranje podatkov. Posamezne rešitve lahko uporabljajo le del navedenih komponent. == Blagajniška aplikacija == Blagajniška aplikacija je uporabniški del sistema, v katerem se izvaja prodajna transakcija. Običajne funkcije vključujejo: * izbiro izdelkov ali storitev; * spreminjanje količin; * uporabo popustov; * izbiro načina plačila; * izdajo računa; * pregled predhodno izdanih računov; * stornacijo ali popravek dokumenta, kadar je ta dovoljen; * prijavo uporabnika. Programska oprema je lahko nameščena na osebnem računalniku, tablici, telefonu ali namenski napravi POS. == Davčno potrjevanje računov == Davčno potrjevanje je postopek, pri katerem se podatki o izdanem računu obdelajo v skladu z zahtevami davčnega oziroma fiskalnega sistema posamezne države. Način izvajanja postopka je odvisen od nacionalne zakonodaje. Programska oprema mora zato pri uporabi v posamezni državi podpirati podatkovne strukture, komunikacijske postopke in druge zahteve, ki veljajo za tamkajšnji sistem davčnega potrjevanja. == Delovanje brez internetne povezave == Nekatere blagajniške aplikacije omogočajo lokalno izvajanje dela funkcij ob začasni odsotnosti internetne povezave. Pri takšni zasnovi se podatki začasno shranijo na napravi oziroma lokalnem strežniku. Po ponovni vzpostavitvi povezave se podatki sinhronizirajo z oddaljenim sistemom ali drugo storitvijo. Možnost dela brez internetne povezave ne pomeni nujno, da lahko brez povezave delujejo tudi zunanje storitve, kot so kartična plačila, računovodske integracije ali druge spletne povezave. == Mobilne davčne blagajne == Mobilna davčna blagajna je blagajniška programska oprema, ki se uporablja na prenosni napravi, na primer telefonu, tablici ali namenskem mobilnem terminalu. Takšne rešitve se uporabljajo pri: * mobilni prodaji; * terenskih storitvah; * stojnicah; * sejmih in dogodkih; * gostinski strežbi. Mobilna naprava se lahko povezuje z zunanjim tiskalnikom ali uporablja napravo z vgrajenim tiskalnikom. == Stacionarne davčne blagajne == Stacionarna programska blagajna se uporablja na stalnem prodajnem mestu. Običajno je nameščena na blagajniškem računalniku ali namenski napravi POS. Sistem se lahko povezuje z dodatno strojno opremo, kot so: * tiskalnik računov; * čitalnik črtnih kod; * zaslon na dotik; * blagajniški predal; * tehtnica; * plačilni terminal. Podpora posamezni napravi je odvisna od programske in strojne zasnove sistema. == Izdelki, storitve in ceniki == Blagajniška programska oprema običajno vsebuje šifrant izdelkov oziroma storitev. Podatki lahko vključujejo: * naziv; * ceno; * davčno stopnjo; * kategorijo; * mersko enoto; * črtno kodo; * podatke o zalogi. Nekateri sistemi podpirajo več cenikov oziroma časovno ali lokacijsko različne cene. == Načini plačila == Program omogoča beleženje načina, na katerega je bila posamezna transakcija poravnana. Med običajnimi načini so: * gotovina; * plačilna kartica; * nakazilo; * drugi vnaprej določeni načini plačila. Blagajniška aplikacija in [[plačilni terminal]] sta ločena sistema, vendar sta lahko programsko povezana. == Povezava s plačilnim terminalom == Pri integriranem kartičnem plačilu blagajniška programska oprema pošlje znesek transakcije plačilnemu terminalu. Terminal izvede plačilni postopek in rezultat vrne blagajniški aplikaciji. Pri neintegriranem načinu uporabnik znesek praviloma vnese na terminal ločeno. == Uporabniki in pravice == Blagajniška programska oprema lahko podpira več uporabnikov. Za posameznega uporabnika je mogoče določiti pravice, na primer za: * izdajanje računov; * uporabo popustov; * spreminjanje naročil; * stornacijo računov; * urejanje podatkov; * pregled poročil. Nekateri sistemi beležijo tudi zgodovino dejanj posameznih uporabnikov. == Zaledni sistem == Spletni ali lokalni zaledni sistem se uporablja za nastavljanje in upravljanje podatkov, ki jih uporablja blagajna. V njem se lahko urejajo: * izdelki in storitve; * ceniki; * poslovni prostori; * uporabniki; * načini plačila; * zaloga; * dokumenti; * poročila. Zaledni sistem je lahko del istega programa kot blagajniška aplikacija ali ločena aplikacija. == Poročila == Programska oprema za davčne blagajne lahko pripravlja poročila iz podatkov o izvedenih transakcijah. Med običajnimi podatki so: * vrednost prodaje; * število računov; * prodaja po izdelkih; * prodaja po časovnih obdobjih; * načini plačila; * podatki po uporabnikih. Obseg poročil je odvisen od posamezne programske rešitve. == Zaloga in materialno poslovanje == Nekateri sistemi POS vključujejo tudi funkcije upravljanja zaloge. Te lahko vključujejo: * stanje zaloge; * prejem blaga; * dobavnice; * inventuro; * več skladišč; * spremljanje porabe materiala. Blagajniški in skladiščni del sta lahko vključena v isto programsko rešitev ali povezana prek programskega vmesnika. == Integracije == Programska oprema za davčne blagajne se lahko povezuje z drugimi informacijskimi sistemi. Pogoste vrste povezav vključujejo: * računovodske programe; * plačilne terminale; * sisteme za dostavo in spletna naročila; * spletne trgovine; * sisteme za rezervacije; * programe za upravljanje zaloge; * sisteme za elektronske račune; * poslovne informacijske sisteme [[ERP]]; * sisteme [[CRM]]. Povezovanje se lahko izvaja prek programskih vmesnikov (API), datotečnega izvoza ali drugih podatkovnih povezav. == Programski vmesniki == Nekatere blagajniške rešitve vsebujejo [[programski vmesnik]] (API), prek katerega zunanji program dostopa do določenih funkcij ali podatkov sistema. Vmesnik se lahko uporablja za: * prenos izdelkov; * prenos podatkov o računih; * sinhronizacijo zaloge; * povezavo z računovodstvom; * ustvarjanje transakcij iz zunanjih aplikacij; * pripravo podatkov za poslovno analitiko. == Razlika med davčno blagajno in plačilnim terminalom == Davčna blagajna in plačilni terminal imata različni vlogi. '''Davčna blagajna''' vodi podatke o prodajni transakciji in izdaja račun. '''Plačilni terminal''' je naprava oziroma sistem za izvedbo elektronskega plačila, na primer s plačilno kartico. Sistema sta lahko povezana, vendar plačilni terminal sam po sebi praviloma ne nadomešča blagajniške programske opreme. == Razlika med POS sistemom in davčno blagajno == POS (''point of sale'') je širši pojem za sistem, ki se uporablja na prodajnem mestu. POS sistem lahko vključuje: * blagajniško programsko opremo; * strojno opremo; * plačilni terminal; * zalogo; * poročila; * integracije z drugimi sistemi. Davčna blagajna je lahko del takšnega sistema, pri čemer mora pri uporabi za davčno potrjevanje računov izpolnjevati zahteve posamezne zakonodaje. == Področja uporabe == Programska oprema za davčne blagajne se uporablja v različnih dejavnostih, med drugim: * gostinstvu; * manjši maloprodaji; * storitvenih dejavnostih; * mobilni prodaji; * na stojnicah; * sejmih in dogodkih. Funkcionalnosti se razlikujejo glede na vrsto dejavnosti in posamezno programsko rešitev. == Glej tudi == * [[Davčna blagajna]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Račun (računovodstvo)]] * [[Elektronski račun]] * [[Programski vmesnik]] * [[ERP]] * [[CRM]] == Sklici == <!-- Pred objavo tukaj dodaj nevtralne vire: - uradne informacije davčnih organov, - zakonodajo, - strokovno literaturo, - tehnične standarde. Za splošni članek naj glavni viri ne bodo spletne strani ponudnikov komercialne blagajniške programske opreme. --> q54wb23z58ov47fo4eq648wlpu7axk2 0 607857 6742936 2026-08-26T11:22:24Z ZivaLitrop 264868 Ustvarjen nevtralen splošni članek o davčnih blagajnah in davčnem potrjevanju računov v Sloveniji na podlagi virov FURS, ZDavPR in izvedbenega pravilnika. 6742936 wikitext text/x-wiki ```wiki '''Davčna blagajna''' je elektronski oziroma programski blagajniški sistem, ki omogoča evidentiranje prodaje, izdajanje računov in izvedbo postopka [[davčno potrjevanje računov|davčnega potrjevanja računov]], kadar je ta zahtevan z zakonodajo. Davčna blagajna je lahko samostojna naprava ali programska oprema na računalniku, tablici, telefonu oziroma drugi napravi prodajnega mesta. V Sloveniji je sistem davčnega potrjevanja računov urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Pri izdaji računov za gotovinsko poslovanje se podatki o računu prek elektronske povezave posredujejo informacijskemu sistemu [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS), ki jih obdela v postopku davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">Finančna uprava Republike Slovenije, »Davčne blagajne in vezane knjige računov (VKR)«, pridobljeno 26. avgusta 2026.</ref><ref name="ZDavPR">Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), PISRS, neuradno prečiščeno besedilo št. 4, začetek uporabe prečiščenega besedila 1. januarja 2026.</ref> == Namen == Davčne blagajne so namenjene evidentiranju podatkov o prodajnih transakcijah in izdajanju računov v skladu z davčnimi predpisi. V sistemu davčnega potrjevanja se podatki o računu posredujejo davčnemu organu. V Sloveniji Finančna uprava podatke o računih pri gotovinskem poslovanju potrjuje in shranjuje v postopku njihove izdaje.<ref name="FURS" /> Davčna blagajna lahko poleg funkcij, povezanih z izdajo računa, vsebuje tudi druge funkcije prodajnega mesta, vendar te niso nujni del samega postopka davčnega potrjevanja. == Davčne blagajne v Sloveniji == [[Državni zbor Republike Slovenije]] je Zakon o davčnem potrjevanju računov sprejel julija 2015, sistem pa se je začel uporabljati 2. januarja 2016.<ref name="FURS" /> Slovenski sistem temelji na elektronski izmenjavi podatkov med blagajno zavezanca in informacijskim sistemom FURS. Elektronska naprava za izdajo računov mora izpolnjevati predpisane pogoje ter omogočati izvedbo postopka potrjevanja računa.<ref name="FURS" /> Podrobnejše tehnične zahteve določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.<ref name="Pravilnik">Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, PISRS, neuradno prečiščeno besedilo št. 3, začetek uporabe prečiščenega besedila 1. januarja 2026.</ref> == Postopek davčnega potrjevanja == Pri uporabi elektronske davčne blagajne programska oprema ob izdaji računa pripravi podatke, potrebne za postopek davčnega potrjevanja. Podatki se elektronsko posredujejo informacijskemu sistemu davčnega organa. Sistem davčnega organa podatke obdela in blagajni vrne podatke, povezane s potrditvijo računa.<ref name="ZDavPR" /> Postopek zato vključuje sodelovanje več komponent: * blagajniške programske opreme; * elektronske naprave, na kateri programska oprema deluje; * elektronske povezave; * digitalnega potrdila; * informacijskega sistema davčnega organa. == EOR in ZOI == Pri davčnem potrjevanju računov v Sloveniji se uporabljata oznaki '''EOR''' in '''ZOI'''.<ref name="ZDavPR" /> '''EOR''' oziroma enkratna identifikacijska oznaka računa je oznaka, ki jo ustvari informacijski sistem davčnega organa. Predstavlja potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu.<ref name="ZDavPR" /> '''ZOI''' oziroma zaščitna oznaka izdajatelja računa je oznaka, s katero je izdani račun povezan z zavezancem in se uporablja za ugotavljanje pristnosti izvora računa.<ref name="ZDavPR" /> Oznaki imata različni vlogi: ZOI nastane na strani izdajatelja računa, EOR pa v informacijskem sistemu davčnega organa v postopku potrjevanja. == Namensko digitalno potrdilo == Za elektronsko izmenjavo podatkov pri davčnem potrjevanju se uporablja namensko digitalno potrdilo. Pravilnik določa namensko digitalno potrdilo z oznako namena uporabe '''DavPotRac'''. Potrdilo vsebuje podatke o zavezancu in je namenjeno izmenjavi podatkov o računih in poslovnih prostorih pri postopku davčnega potrjevanja.<ref name="Pravilnik" /> Vlogo za pridobitev namenskega digitalnega potrdila zavezanec vloži elektronsko prek sistema [[eDavki]].<ref name="Pravilnik" /> == Programska in strojna oprema == Davčna blagajna ni nujno ena sama vrsta fizične naprave. Postopek izdajanja in potrjevanja računov se lahko izvaja z različnimi tehničnimi rešitvami. Med možnimi izvedbami so: * programska blagajna na osebnem računalniku; * blagajna na namenski napravi POS; * blagajniška aplikacija na tabličnem računalniku; * mobilna blagajna na telefonu ali drugi prenosni napravi. Naprava lahko uporablja dodatno strojno opremo, na primer: * tiskalnik računov; * zaslon na dotik; * čitalnik črtnih kod; * blagajniški predal; * tehtnico; * [[plačilni terminal]]. Plačilni terminal in davčna blagajna nista ista sistema. Plačilni terminal je namenjen obdelavi elektronskega plačila, blagajniška programska oprema pa vodi podatke o prodaji in izdaja račun. Sistema sta lahko medsebojno povezana. == Programska oprema == Programska oprema davčne blagajne praviloma vsebuje funkcije za ustvarjanje prodajne transakcije in izdajo računa. Glede na posamezno programsko rešitev lahko vsebuje: * šifrant izdelkov in storitev; * podatke o cenah in davčnih stopnjah; * izbiro načinov plačila; * pregled izdanih računov; * upravljanje uporabnikov; * pripravo poročil; * povezovanje z drugo poslovno programsko opremo. Te dodatne funkcije niso enake pri vseh davčnih blagajnah in niso vse neposredno povezane s postopkom davčnega potrjevanja. == Mobilna davčna blagajna == '''Mobilna davčna blagajna''' je programska blagajna, ki deluje na prenosni napravi, kot so telefon, tablica ali namenski mobilni terminal. Takšne blagajne se lahko uporabljajo pri prodaji zunaj stalnega prodajnega mesta, na primer pri terenskih storitvah, mobilni prodaji, stojnicah, sejmih in dogodkih. Način davčnega potrjevanja računov je tudi pri mobilni napravi odvisen od veljavnih zakonskih in tehničnih zahtev. == Stacionarna davčna blagajna == '''Stacionarna davčna blagajna''' je nameščena na stalnem prodajnem mestu. Programska oprema lahko deluje na osebnem računalniku ali namenski napravi POS. Stacionarne rešitve so lahko povezane z dodatnimi napravami, kot so tiskalniki, čitalniki, blagajniški predali in plačilni terminali. == Davčna blagajna in sistem POS == Pojma '''davčna blagajna''' in '''sistem POS''' se delno prekrivata, vendar nista povsem enaka. [[Prodajno mesto|POS]] (''point of sale'') je širši izraz za sistem prodajnega mesta. Sistem POS lahko vključuje: * blagajniško programsko opremo; * strojno opremo; * upravljanje izdelkov; * zalogo; * uporabniške račune; * poročila; * plačilne terminale; * povezave z računovodskimi ali drugimi informacijskimi sistemi. Davčna blagajna je v takšnem sistemu del, ki omogoča izdajo računov in izvajanje postopkov, zahtevanih za davčno oziroma fiskalno skladnost. POS sistem zato ni nujno davčna blagajna, davčna blagajna pa je lahko del širšega sistema POS. == Davčna blagajna in plačilni terminal == Davčna blagajna se razlikuje tudi od [[plačilni terminal|plačilnega terminala]]. Davčna blagajna evidentira prodajno transakcijo in izdaja račun. Plačilni terminal pa omogoča izvedbo elektronskega plačila, na primer s plačilno kartico ali drugo podprto plačilno metodo. Pri integriranem sistemu blagajna terminalu posreduje znesek plačila, terminal izvede plačilno transakcijo in rezultat vrne blagajni. Pri neintegriranem sistemu uporabnik podatke o plačilu na terminal vnese ločeno. == Vezana knjiga računov == Slovenska ureditev poleg elektronskih davčnih blagajn pozna tudi [[vezana knjiga računov|vezano knjigo računov]] (VKR). Zakon določa postopek za račune, izdane z uporabo vezane knjige računov, ter obveznost posredovanja predpisanih podatkov davčnemu organu.<ref name="ZDavPR-A">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A), Uradni list RS, št. 69/17.</ref> Vezana knjiga računov je zato alternativa elektronskemu načinu izdaje v okoliščinah, ki jih dovoljuje zakon, vendar je povezana z ločenim postopkom sporočanja podatkov FURS. == Poslovni prostor == Za izvajanje sistema davčnega potrjevanja je pomemben tudi podatek o poslovnem prostoru, v katerem se računi izdajajo. Podatki o poslovnih prostorih se davčnemu organu posredujejo v skladu z določbami zakona in pravilnika. Pri elektronski izmenjavi teh podatkov se uporablja namensko digitalno potrdilo.<ref name="Pravilnik" /> == Razvoj sistema v Sloveniji == Z uvedbo sistema leta 2016 so bile elektronske blagajne pri gotovinskem poslovanju povezane s centralnim informacijskim sistemom FURS. Namen sistema je omogočiti sprotno evidentiranje podatkov o izdanih računih ter davčnemu organu omogočiti učinkovitejši nadzor nad gotovinskim poslovanjem.<ref name="FURS" /> Zakon o davčnem potrjevanju računov je bil po uvedbi večkrat spremenjen in dopolnjen. Veljavne zahteve zato določajo zakon, njegove spremembe ter podzakonski predpisi.<ref name="ZDavPR" /> == Glej tudi == * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Račun (računovodstvo)]] * [[Elektronski račun]] * [[Finančna uprava Republike Slovenije]] * [[eDavki]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Finančna uprava Republike Slovenije – informacije o davčnih blagajnah in vezanih knjigah računov * Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – Zakon o davčnem potrjevanju računov ``` dudhuwzfg5w9ive3gzy6cnfuxg7lvsu 6742937 6742936 2026-08-26T11:23:03Z ZivaLitrop 264868 manjši popravki lektoriranje 6742937 wikitext text/x-wiki '''Davčna blagajna''' je elektronski oziroma programski blagajniški sistem, ki omogoča evidentiranje prodaje, izdajanje računov in izvedbo postopka [[davčno potrjevanje računov|davčnega potrjevanja računov]], kadar je ta zahtevan z zakonodajo. Davčna blagajna je lahko samostojna naprava ali programska oprema na računalniku, tablici, telefonu oziroma drugi napravi prodajnega mesta. V Sloveniji je sistem davčnega potrjevanja računov urejen z Zakonom o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Pri izdaji računov za gotovinsko poslovanje se podatki o računu prek elektronske povezave posredujejo informacijskemu sistemu [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančne uprave Republike Slovenije]] (FURS), ki jih obdela v postopku davčnega potrjevanja.<ref name="FURS">Finančna uprava Republike Slovenije, »Davčne blagajne in vezane knjige računov (VKR)«, pridobljeno 26. avgusta 2026.</ref><ref name="ZDavPR">Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR), PISRS, neuradno prečiščeno besedilo št. 4, začetek uporabe prečiščenega besedila 1. januarja 2026.</ref> == Namen == Davčne blagajne so namenjene evidentiranju podatkov o prodajnih transakcijah in izdajanju računov v skladu z davčnimi predpisi. V sistemu davčnega potrjevanja se podatki o računu posredujejo davčnemu organu. V Sloveniji Finančna uprava podatke o računih pri gotovinskem poslovanju potrjuje in shranjuje v postopku njihove izdaje.<ref name="FURS" /> Davčna blagajna lahko poleg funkcij, povezanih z izdajo računa, vsebuje tudi druge funkcije prodajnega mesta, vendar te niso nujni del samega postopka davčnega potrjevanja. == Davčne blagajne v Sloveniji == [[Državni zbor Republike Slovenije]] je Zakon o davčnem potrjevanju računov sprejel julija 2015, sistem pa se je začel uporabljati 2. januarja 2016.<ref name="FURS" /> Slovenski sistem temelji na elektronski izmenjavi podatkov med blagajno zavezanca in informacijskim sistemom FURS. Elektronska naprava za izdajo računov mora izpolnjevati predpisane pogoje ter omogočati izvedbo postopka potrjevanja računa.<ref name="FURS" /> Podrobnejše tehnične zahteve določa Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov.<ref name="Pravilnik">Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, PISRS, neuradno prečiščeno besedilo št. 3, začetek uporabe prečiščenega besedila 1. januarja 2026.</ref> == Postopek davčnega potrjevanja == Pri uporabi elektronske davčne blagajne programska oprema ob izdaji računa pripravi podatke, potrebne za postopek davčnega potrjevanja. Podatki se elektronsko posredujejo informacijskemu sistemu davčnega organa. Sistem davčnega organa podatke obdela in blagajni vrne podatke, povezane s potrditvijo računa.<ref name="ZDavPR" /> Postopek zato vključuje sodelovanje več komponent: * blagajniške programske opreme; * elektronske naprave, na kateri programska oprema deluje; * elektronske povezave; * digitalnega potrdila; * informacijskega sistema davčnega organa. == EOR in ZOI == Pri davčnem potrjevanju računov v Sloveniji se uporabljata oznaki '''EOR''' in '''ZOI'''.<ref name="ZDavPR" /> '''EOR''' oziroma enkratna identifikacijska oznaka računa je oznaka, ki jo ustvari informacijski sistem davčnega organa. Predstavlja potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu.<ref name="ZDavPR" /> '''ZOI''' oziroma zaščitna oznaka izdajatelja računa je oznaka, s katero je izdani račun povezan z zavezancem in se uporablja za ugotavljanje pristnosti izvora računa.<ref name="ZDavPR" /> Oznaki imata različni vlogi: ZOI nastane na strani izdajatelja računa, EOR pa v informacijskem sistemu davčnega organa v postopku potrjevanja. == Namensko digitalno potrdilo == Za elektronsko izmenjavo podatkov pri davčnem potrjevanju se uporablja namensko digitalno potrdilo. Pravilnik določa namensko digitalno potrdilo z oznako namena uporabe '''DavPotRac'''. Potrdilo vsebuje podatke o zavezancu in je namenjeno izmenjavi podatkov o računih in poslovnih prostorih pri postopku davčnega potrjevanja.<ref name="Pravilnik" /> Vlogo za pridobitev namenskega digitalnega potrdila zavezanec vloži elektronsko prek sistema [[eDavki]].<ref name="Pravilnik" /> == Programska in strojna oprema == Davčna blagajna ni nujno ena sama vrsta fizične naprave. Postopek izdajanja in potrjevanja računov se lahko izvaja z različnimi tehničnimi rešitvami. Med možnimi izvedbami so: * programska blagajna na osebnem računalniku; * blagajna na namenski napravi POS; * blagajniška aplikacija na tabličnem računalniku; * mobilna blagajna na telefonu ali drugi prenosni napravi. Naprava lahko uporablja dodatno strojno opremo, na primer: * tiskalnik računov; * zaslon na dotik; * čitalnik črtnih kod; * blagajniški predal; * tehtnico; * [[plačilni terminal]]. Plačilni terminal in davčna blagajna nista ista sistema. Plačilni terminal je namenjen obdelavi elektronskega plačila, blagajniška programska oprema pa vodi podatke o prodaji in izdaja račun. Sistema sta lahko medsebojno povezana. == Programska oprema == Programska oprema davčne blagajne praviloma vsebuje funkcije za ustvarjanje prodajne transakcije in izdajo računa. Glede na posamezno programsko rešitev lahko vsebuje: * šifrant izdelkov in storitev; * podatke o cenah in davčnih stopnjah; * izbiro načinov plačila; * pregled izdanih računov; * upravljanje uporabnikov; * pripravo poročil; * povezovanje z drugo poslovno programsko opremo. Te dodatne funkcije niso enake pri vseh davčnih blagajnah in niso vse neposredno povezane s postopkom davčnega potrjevanja. == Mobilna davčna blagajna == '''Mobilna davčna blagajna''' je programska blagajna, ki deluje na prenosni napravi, kot so telefon, tablica ali namenski mobilni terminal. Takšne blagajne se lahko uporabljajo pri prodaji zunaj stalnega prodajnega mesta, na primer pri terenskih storitvah, mobilni prodaji, stojnicah, sejmih in dogodkih. Način davčnega potrjevanja računov je tudi pri mobilni napravi odvisen od veljavnih zakonskih in tehničnih zahtev. == Stacionarna davčna blagajna == '''Stacionarna davčna blagajna''' je nameščena na stalnem prodajnem mestu. Programska oprema lahko deluje na osebnem računalniku ali namenski napravi POS. Stacionarne rešitve so lahko povezane z dodatnimi napravami, kot so tiskalniki, čitalniki, blagajniški predali in plačilni terminali. == Davčna blagajna in sistem POS == Pojma '''davčna blagajna''' in '''sistem POS''' se delno prekrivata, vendar nista povsem enaka. [[Prodajno mesto|POS]] (''point of sale'') je širši izraz za sistem prodajnega mesta. Sistem POS lahko vključuje: * blagajniško programsko opremo; * strojno opremo; * upravljanje izdelkov; * zalogo; * uporabniške račune; * poročila; * plačilne terminale; * povezave z računovodskimi ali drugimi informacijskimi sistemi. Davčna blagajna je v takšnem sistemu del, ki omogoča izdajo računov in izvajanje postopkov, zahtevanih za davčno oziroma fiskalno skladnost. POS sistem zato ni nujno davčna blagajna, davčna blagajna pa je lahko del širšega sistema POS. == Davčna blagajna in plačilni terminal == Davčna blagajna se razlikuje tudi od [[plačilni terminal|plačilnega terminala]]. Davčna blagajna evidentira prodajno transakcijo in izdaja račun. Plačilni terminal pa omogoča izvedbo elektronskega plačila, na primer s plačilno kartico ali drugo podprto plačilno metodo. Pri integriranem sistemu blagajna terminalu posreduje znesek plačila, terminal izvede plačilno transakcijo in rezultat vrne blagajni. Pri neintegriranem sistemu uporabnik podatke o plačilu na terminal vnese ločeno. == Vezana knjiga računov == Slovenska ureditev poleg elektronskih davčnih blagajn pozna tudi [[vezana knjiga računov|vezano knjigo računov]] (VKR). Zakon določa postopek za račune, izdane z uporabo vezane knjige računov, ter obveznost posredovanja predpisanih podatkov davčnemu organu.<ref name="ZDavPR-A">Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-A), Uradni list RS, št. 69/17.</ref> Vezana knjiga računov je zato alternativa elektronskemu načinu izdaje v okoliščinah, ki jih dovoljuje zakon, vendar je povezana z ločenim postopkom sporočanja podatkov FURS. == Poslovni prostor == Za izvajanje sistema davčnega potrjevanja je pomemben tudi podatek o poslovnem prostoru, v katerem se računi izdajajo. Podatki o poslovnih prostorih se davčnemu organu posredujejo v skladu z določbami zakona in pravilnika. Pri elektronski izmenjavi teh podatkov se uporablja namensko digitalno potrdilo.<ref name="Pravilnik" /> == Razvoj sistema v Sloveniji == Z uvedbo sistema leta 2016 so bile elektronske blagajne pri gotovinskem poslovanju povezane s centralnim informacijskim sistemom FURS. Namen sistema je omogočiti sprotno evidentiranje podatkov o izdanih računih ter davčnemu organu omogočiti učinkovitejši nadzor nad gotovinskim poslovanjem.<ref name="FURS" /> Zakon o davčnem potrjevanju računov je bil po uvedbi večkrat spremenjen in dopolnjen. Veljavne zahteve zato določajo zakon, njegove spremembe ter podzakonski predpisi.<ref name="ZDavPR" /> == Glej tudi == * [[Davčno potrjevanje računov]] * [[Prodajno mesto]] * [[Plačilni terminal]] * [[Račun (računovodstvo)]] * [[Elektronski račun]] * [[Finančna uprava Republike Slovenije]] * [[eDavki]] == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Finančna uprava Republike Slovenije – informacije o davčnih blagajnah in vezanih knjigah računov * Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije – Zakon o davčnem potrjevanju računov ``` pxrdudpp19s1yh2ewmyrnhnh5hzmeol 0 607858 6742939 2026-08-26T11:25:35Z Majochka 139555 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1371430550|Alja Ponikvar]]« 6742939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Telovadec|name=Alja Ponikvar|image=|image_size=|alt=|caption=|birth_date={{Birth date and age|df=yes|2009|02|17}}|birth_place=[[Ljubljana]], Slovenia|death_date=|death_place=|height=<!-- "X cm", "X m" or "X ft Y in" plus optional reference (conversions are automatic) -->|weight=<!-- "X kg", "X lb" or "X st Y lb" plus optional reference (conversions are automatic) -->}}'''Alja Ponikvar''' (rojena 17. februarja 2009) je slovenska ritmična gimnastičarka. Je srebrna medalistka Evropskega mladinskega prvenstvu leta 2024. Na državni ravni je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska]] državna prvakinja v mnogoboju leta 2026 in dvakratna (2023, 2024) [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska mladinska prvakinja v mnogoboju]] . == Kariera == V kadetski kategoriji je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državna prvakinja v mnogoboju]] leta 2022 <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2022 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=3494 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> in srebrna medalistka [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|v mnogoboju]] leta 2021. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI ZA POSAMEZNICE 2021 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=2843 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> === Mladinska kategorija === Kot najmlajša članica ekipe (še kadetinja) je tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2022 in se skupaj s sotekmovalkami Elo Polak, [[Asja Pučnik|Asjo Pučnik]] in Niko Zajc uvrstila na 17. mesto v ekipni konkurenci (od 33 držav). <ref>{{Navedi splet |title=European Rhythmic Gymnastics Championships Junior Individual Team Final Results |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/JUNIORS%20-%20Individual%20-%20Qualification%20TeamRankingRg_1.pdf |access-date=17 June 2022 |format=PDF}}</ref> Potem ko je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|mladinskem državnem prvenstvu]] leta 2023 osvojila zlato medaljo v vseh petih disciplinah, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem mladinskem prvenstvu 2023 v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci v Romuniji]] . <ref>{{Navedi splet |date=7 July 2023 |title=Alja Ponikvar odlično pričela s svetovnim prvenstvom |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2023/07/07/alja-ponikvar-odlicno-pricela-s-svetovnim-prvenstvom/ |access-date=4 May 2024 |publisher=Slovenian Gymnastics Federation |language=Slovenian}}</ref> Skupaj s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] je v ekipni konkurenci osvojila 15. mesto. Z obročem je osvojila 21. mesto, z žogo 10. mesto in s trakom 11. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2023 Junior World Championships Result Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_14376 |access-date=24 June 2025 |website=[[International Gymnastics Federation]] |format=PDF}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=11 July 2023 |title=Mladinke na SP presegle pričakovanja, Alja Ponikvar na pragu elite |url=https://megafon.si/sport-vse/mladinke-na-sp-presegle-pricakovanja-alja-ponikvar-na-pragu-elite/ |access-date=4 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Na 1. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu novembra 2023 je osvojila bronasto medaljo v finalu s kiji in žogo ter v ekipni konkurenci. Leta 2024 je tekmovala na 1. evropskem pokalu, ki je potekal v [[Baku|Bakuju]] [[Azerbajdžan|v Azerbajdžanu]], in se uvrstila v dva finala po rekvizitih (8. mesto v obroču in 7. mesto v žogi). <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Cup Results |url=https://www.europeangymnastics.com/event/2024-european-cup-rhythmic-gymnastics-baku-aze/results |access-date=20 May 2024 |publisher=European Gymnastics}}</ref> Za tem je bila izbrana, da bo skupaj z [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na mladinskem evropskem prvenstvu 2024 v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. V ekipnem tekmovanju sta osvojili 8. mesto, kar je najboljši slovenski rezultat. <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Championships Result Book |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/40TH%20EUROPEAN%20RHYTHMIC%20GYMNASTICS%20CHAMPIONSHIPS%20Media_compressed.pdf?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTAAAR0GlDfSFau3gCf6wSC7_1AaHa-OKYeplWG8jaWV-2aDCGSEbHVenJp40BE_aem_AVIm6dnh7vlMmtP50cggp7UqE9cvpksG70YnJ02Slx7GQqZEtKVudKf5AXwPL0kFbwy6L18x8nQ1B8QcCEJANRO_ |access-date=8 June 2024 |website=europeangymnastics |format=PDF}}</ref> Alja se je uvrstila tudi v dva finala po rekvizitih, kjer je osvojila zgodovinsko srebrno medaljo s kiji in 7. mesto v finalu z žogo. <ref>{{Navedi splet |date=24 May 2024 |title=Alja Ponikvar je mladinska evropska podprvakinja |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-je-mladinska-evropska-podprvakinja-634861 |access-date=24 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Septembra je tekmovala na 2. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu v [[Budva|Budvi]] v Črni gori. V ekipnem tekmovanju je s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] osvojila zlato medaljo, v finalu z žogo in kiji zlato ter v finalu z obročem srebro. <ref>{{Navedi splet |title=BALKAN RHYTHMIC GYMNASTICS CHAMPIONSHIPS |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=6890 |access-date=24 June 2025 |website=rgform.eu}}</ref> === Članska kategorija === Alja je leta 2025 prestopila v člansko kategorijo, vendar je spomladansko sezono, vključno z [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državnim prvenstvom]], izpustila zaradi stresnega zloma stopala, ki se je začel razvijati konec leta 2024 in jo je prisilil, da je večji del sezone izpustila. <ref>{{Navedi splet |date=28 May 2025 |title=22. maja je minilo natanko eno leto, odkar je Alja Ponikvar osvojila srebro na mladinskem evropskem prvenstvu — v vaji s kiji 🥈 |url=https://www.instagram.com/p/DKMZOvONBWE/ |access-date=24 June 2025 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> <ref name="gzs">{{Navedi splet |date=2025-08-13 |title=Mlada Alja Ponikvar brez pritiska po izkušnje na svetovno prvenstvo |trans-title=Young Alja Ponikvar heading for experience to World Championships with no pressure |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2025/08/13/mlada-alja-ponikvar-brez-pritiska-po-izkusnje-na-svetovno-prvenstvo/?fbclid=IwY2xjawMMC3hleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBuRXl6MG5MOUVHa092bkpsAR4a88oKsYvDG0fmAaBzTgKuiOBL8cuX_w3OqcS2Ei9wnB2t5TjEsPUCxcLF5Q_aem_wIiXqZ6IMwG5VjzxTXseLw |access-date=2025-08-15 |language=Slovenian}}</ref> Konec junija je na tekmovanju v [[Slovenija|Sloveniji]] predstavila dve novi tekmovalni sestavi. Julija je na svetovnem pokalu v Milanu debitirala v članski konkurenci, kjer je v mnogoboju osvojila 35. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2025 World Cup Milano All-around Results |url=https://www.federginnastica.it/images/documenti/2025/2_RITMICA/WORLD_CUP/MILANO/qualifiche/rgi_all_around.pdf |access-date=2025-07-20 |publisher=Federazione Ginnastica d’Italia}}</ref> Po tem ko je [[Brigita Krašovec]] odklonila svoje mesto, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu 2025 v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v Braziliji. <ref>{{Navedi splet |date=2025-07-25 |title=Top stars named for Rhythmic Worlds in Rio |url=https://www.gymnastics.sport/site/news/displaynews.php?urlNews=4519591 |access-date=2025-07-28 |publisher=[[International Gymnastics Federation]]}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 46. mesto. <ref>{{Navedi splet |date=21 August 2025 |title=Alja Ponikvar debitantski nastop na SP v Riu začela z 39. mestom |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-alja-pknikvar-670187 |access-date=16 February 2026 |language=Slovenian}}</ref> Leta 2026 je sezono začela s tekmovanjem na turnirju MTM v [[Ljubljana|Ljubljani]] in osvojila srebrne medalje v finalu v disciplinah s trakom in v disciplini "Parkir", za Darjo Varfolomeev . <ref>{{Navedi splet |title=38. MTM LJUBLJANA FIG AND NON FIG TOURNAMENT |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=8905 |access-date=22 March 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Med 28. in 30. marcem je tekmovala na svetovnem pokalu v Sofiji in v mnogoboju zaradi napak prvi dan osvojila 60. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=FIG WORLD CUP 2026 SOFIA (BUL) Results Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_21927 |access-date=19 April 2026 |website=www.gymnastics.sport |publisher=[[World Gymnastics|International Gymnastics Federation]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=30 March 2026 |title=🇧🇬🤸‍♀️ Za nami je prvi svetovni pokal v ritmični gimnastiki, ki se je odvijal v prestolnici Bolgarije. |url=https://www.instagram.com/p/DWeZuCdDH4b/ |access-date=31 March 2026 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> Aprila je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|prvenstvu Slovenije]] osvojila zlato medaljo v mnogoboju. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2026 |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=9722 |access-date=11 April 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Nastopila je na svetovnem pokalu v Bakuju in v mnogoboju osvojila 23. mesto. Izbrana je bila za predstavnico Slovenije na evropskem prvenstvu leta 2026, vendar je zaradi poškodbe hrbta odstopila. <ref>{{Navedi splet |date=21 May 2026 |title=Mlada slovenska ekipa po izkušnje na evropsko prvenstvo |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/05/21/mlada-slovenska-ekipa-po-izkusnje-na-evropsko-prvenstvo/ |access-date=24 May 2026 |language=Slovenian}}</ref> Avgusta je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu leta 2026 v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] v Nemčiji. <ref>{{Navedi splet |date=12 August 2026 |title=Alja Ponikvar na SP uspešno opravila uvodna nastopa |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-na-sp-uspesno-opravila-uvodna-nastopa-698829?fbclid=IwY2xjawTqWtBwZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMEFCbVhmMFA5UjRxTlVKaHVzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEexR6O3HgGH5JJZhFkec-wmxa6qQom4CDHERdE2CkDdUjev26clotYXnL2XZE_aem_7nk1c9imv2lf8wwNkULB5w |access-date=13 August 2026 |website=siol.net}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 54. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=Alji Ponikvar se drugi dan SP ni izšel po željah |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-frankfurt-698914 |access-date=14 August 2026 |website=siol.net |language=Slovenian}}</ref> Nato je skupaj z [[Dora Valant|Doro Valant]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na sredozemskih igrah leta 2026 v [[Taranto|Tarantu]] v Italiji. == Pomembni dosežki == * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki se je uvrstila v finale po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila medaljo v finalu po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila srebrno medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu . == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Alja Ponikvar at World Gymnastics * {{Instagram|alja_ponikvar}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 2009]] trb6sj0dj8kamlg1i5dnvxltl31cvyn 6742942 6742939 2026-08-26T11:27:59Z Majochka 139555 /* Članska kategorija */ 6742942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Telovadec|name=Alja Ponikvar|image=|image_size=|alt=|caption=|birth_date={{Birth date and age|df=yes|2009|02|17}}|birth_place=[[Ljubljana]], Slovenia|death_date=|death_place=|height=<!-- "X cm", "X m" or "X ft Y in" plus optional reference (conversions are automatic) -->|weight=<!-- "X kg", "X lb" or "X st Y lb" plus optional reference (conversions are automatic) -->}}'''Alja Ponikvar''' (rojena 17. februarja 2009) je slovenska ritmična gimnastičarka. Je srebrna medalistka Evropskega mladinskega prvenstvu leta 2024. Na državni ravni je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska]] državna prvakinja v mnogoboju leta 2026 in dvakratna (2023, 2024) [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska mladinska prvakinja v mnogoboju]] . == Kariera == V kadetski kategoriji je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državna prvakinja v mnogoboju]] leta 2022 <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2022 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=3494 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> in srebrna medalistka [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|v mnogoboju]] leta 2021. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI ZA POSAMEZNICE 2021 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=2843 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> === Mladinska kategorija === Kot najmlajša članica ekipe (še kadetinja) je tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2022 in se skupaj s sotekmovalkami Elo Polak, [[Asja Pučnik|Asjo Pučnik]] in Niko Zajc uvrstila na 17. mesto v ekipni konkurenci (od 33 držav). <ref>{{Navedi splet |title=European Rhythmic Gymnastics Championships Junior Individual Team Final Results |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/JUNIORS%20-%20Individual%20-%20Qualification%20TeamRankingRg_1.pdf |access-date=17 June 2022 |format=PDF}}</ref> Potem ko je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|mladinskem državnem prvenstvu]] leta 2023 osvojila zlato medaljo v vseh petih disciplinah, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem mladinskem prvenstvu 2023 v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci v Romuniji]] . <ref>{{Navedi splet |date=7 July 2023 |title=Alja Ponikvar odlično pričela s svetovnim prvenstvom |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2023/07/07/alja-ponikvar-odlicno-pricela-s-svetovnim-prvenstvom/ |access-date=4 May 2024 |publisher=Slovenian Gymnastics Federation |language=Slovenian}}</ref> Skupaj s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] je v ekipni konkurenci osvojila 15. mesto. Z obročem je osvojila 21. mesto, z žogo 10. mesto in s trakom 11. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2023 Junior World Championships Result Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_14376 |access-date=24 June 2025 |website=[[International Gymnastics Federation]] |format=PDF}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=11 July 2023 |title=Mladinke na SP presegle pričakovanja, Alja Ponikvar na pragu elite |url=https://megafon.si/sport-vse/mladinke-na-sp-presegle-pricakovanja-alja-ponikvar-na-pragu-elite/ |access-date=4 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Na 1. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu novembra 2023 je osvojila bronasto medaljo v finalu s kiji in žogo ter v ekipni konkurenci. Leta 2024 je tekmovala na 1. evropskem pokalu, ki je potekal v [[Baku|Bakuju]] [[Azerbajdžan|v Azerbajdžanu]], in se uvrstila v dva finala po rekvizitih (8. mesto v obroču in 7. mesto v žogi). <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Cup Results |url=https://www.europeangymnastics.com/event/2024-european-cup-rhythmic-gymnastics-baku-aze/results |access-date=20 May 2024 |publisher=European Gymnastics}}</ref> Za tem je bila izbrana, da bo skupaj z [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na mladinskem evropskem prvenstvu 2024 v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. V ekipnem tekmovanju sta osvojili 8. mesto, kar je najboljši slovenski rezultat. <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Championships Result Book |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/40TH%20EUROPEAN%20RHYTHMIC%20GYMNASTICS%20CHAMPIONSHIPS%20Media_compressed.pdf?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTAAAR0GlDfSFau3gCf6wSC7_1AaHa-OKYeplWG8jaWV-2aDCGSEbHVenJp40BE_aem_AVIm6dnh7vlMmtP50cggp7UqE9cvpksG70YnJ02Slx7GQqZEtKVudKf5AXwPL0kFbwy6L18x8nQ1B8QcCEJANRO_ |access-date=8 June 2024 |website=europeangymnastics |format=PDF}}</ref> Alja se je uvrstila tudi v dva finala po rekvizitih, kjer je osvojila zgodovinsko srebrno medaljo s kiji in 7. mesto v finalu z žogo. <ref>{{Navedi splet |date=24 May 2024 |title=Alja Ponikvar je mladinska evropska podprvakinja |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-je-mladinska-evropska-podprvakinja-634861 |access-date=24 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Septembra je tekmovala na 2. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu v [[Budva|Budvi]] v Črni gori. V ekipnem tekmovanju je s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] osvojila zlato medaljo, v finalu z žogo in kiji zlato ter v finalu z obročem srebro. <ref>{{Navedi splet |title=BALKAN RHYTHMIC GYMNASTICS CHAMPIONSHIPS |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=6890 |access-date=24 June 2025 |website=rgform.eu}}</ref> === Članska kategorija === Alja je leta 2025 prestopila v člansko kategorijo, vendar je spomladansko sezono, vključno z [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državnim prvenstvom]], izpustila zaradi stresnega zloma stopala, ki se je začel razvijati konec leta 2024 in jo je prisilil, da je večji del sezone izpustila. <ref>{{Navedi splet |date=28 May 2025 |title=22. maja je minilo natanko eno leto, odkar je Alja Ponikvar osvojila srebro na mladinskem evropskem prvenstvu — v vaji s kiji 🥈 |url=https://www.instagram.com/p/DKMZOvONBWE/ |access-date=24 June 2025 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> <ref name="gzs">{{Navedi splet |date=2025-08-13 |title=Mlada Alja Ponikvar brez pritiska po izkušnje na svetovno prvenstvo |trans-title=Young Alja Ponikvar heading for experience to World Championships with no pressure |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2025/08/13/mlada-alja-ponikvar-brez-pritiska-po-izkusnje-na-svetovno-prvenstvo/?fbclid=IwY2xjawMMC3hleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBuRXl6MG5MOUVHa092bkpsAR4a88oKsYvDG0fmAaBzTgKuiOBL8cuX_w3OqcS2Ei9wnB2t5TjEsPUCxcLF5Q_aem_wIiXqZ6IMwG5VjzxTXseLw |access-date=2025-08-15 |language=Slovenian}}</ref> Konec junija je na tekmovanju v [[Slovenija|Sloveniji]] predstavila dve novi tekmovalni sestavi. Julija je na svetovnem pokalu v Milanu debitirala v članski konkurenci, kjer je v mnogoboju osvojila 35. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2025 World Cup Milano All-around Results |url=https://www.federginnastica.it/images/documenti/2025/2_RITMICA/WORLD_CUP/MILANO/qualifiche/rgi_all_around.pdf |access-date=2025-07-20 |publisher=Federazione Ginnastica d’Italia}}</ref> Po tem ko je [[Brigita Krašovec]] odklonila svoje mesto, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu 2025 v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v Braziliji. <ref>{{Navedi splet |date=2025-07-25 |title=Top stars named for Rhythmic Worlds in Rio |url=https://www.gymnastics.sport/site/news/displaynews.php?urlNews=4519591 |access-date=2025-07-28 |publisher=[[International Gymnastics Federation]]}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 46. mesto. <ref>{{Navedi splet |date=21 August 2025 |title=Alja Ponikvar debitantski nastop na SP v Riu začela z 39. mestom |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-alja-pknikvar-670187 |access-date=16 February 2026 |language=Slovenian}}</ref> Leta 2026 je sezono začela s tekmovanjem na Mednarodnem turnirju mladih (MTM) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in osvojila srebrne medalje v finalu v s trakom in s kiji, takoj za [[Olimpijske igre|olimpijsko]] prvakinjo Darjo Varfolomejev. <ref>{{Navedi splet |title=38. MTM LJUBLJANA FIG AND NON FIG TOURNAMENT |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=8905 |access-date=22 March 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Med 28. in 30. marcem je tekmovala na svetovnem pokalu v Sofiji in v mnogoboju zaradi napak prvi dan osvojila 60. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=FIG WORLD CUP 2026 SOFIA (BUL) Results Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_21927 |access-date=19 April 2026 |website=www.gymnastics.sport |publisher=[[World Gymnastics|International Gymnastics Federation]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=30 March 2026 |title=🇧🇬🤸‍♀️ Za nami je prvi svetovni pokal v ritmični gimnastiki, ki se je odvijal v prestolnici Bolgarije. |url=https://www.instagram.com/p/DWeZuCdDH4b/ |access-date=31 March 2026 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> Aprila je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|prvenstvu Slovenije]] osvojila zlato medaljo v mnogoboju. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2026 |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=9722 |access-date=11 April 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Kasneje je nastopila na svetovnem pokalu v [[Baku|Bakuju]] in v mnogoboju osvojila 23. mesto. Izbrana je bila za predstavnico Slovenije na evropskem prvenstvu leta 2026, vendar je zaradi poškodbe hrbta odstopila. <ref>{{Navedi splet |date=21 May 2026 |title=Mlada slovenska ekipa po izkušnje na evropsko prvenstvo |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/05/21/mlada-slovenska-ekipa-po-izkusnje-na-evropsko-prvenstvo/ |access-date=24 May 2026 |language=Slovenian}}</ref> Avgusta je bila ponovno izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu leta 2026 v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. <ref>{{Navedi splet |date=12 August 2026 |title=Alja Ponikvar na SP uspešno opravila uvodna nastopa |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-na-sp-uspesno-opravila-uvodna-nastopa-698829?fbclid=IwY2xjawTqWtBwZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMEFCbVhmMFA5UjRxTlVKaHVzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEexR6O3HgGH5JJZhFkec-wmxa6qQom4CDHERdE2CkDdUjev26clotYXnL2XZE_aem_7nk1c9imv2lf8wwNkULB5w |access-date=13 August 2026 |website=siol.net}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 54. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=Alji Ponikvar se drugi dan SP ni izšel po željah |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-frankfurt-698914 |access-date=14 August 2026 |website=siol.net |language=Slovenian}}</ref> Nato je skupaj z [[Dora Valant|Doro Valant]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na sredozemskih igrah leta 2026 v [[Taranto|Tarantu]] v Italiji. == Pomembni dosežki == * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki se je uvrstila v finale po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila medaljo v finalu po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila srebrno medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu . == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Alja Ponikvar at World Gymnastics * {{Instagram|alja_ponikvar}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 2009]] lll6nkhkvx8clamk0rivra0is65y447 6742944 6742942 2026-08-26T11:29:41Z Majochka 139555 6742944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Telovadec |name=Alja Ponikvar |image= |image_size= |alt= |caption= |birth_date={{Birth date and age|df=yes|2009|02|17}} |birth_place=[[Ljubljana]], Slovenija |death_date= |death_place= |height=<!-- "X cm", "X m" or "X ft Y in" plus optional reference (conversions are automatic) --> |weight=<!-- "X kg", "X lb" or "X st Y lb" plus optional reference (conversions are automatic) --> }} '''Alja Ponikvar''' (rojena 17. februarja 2009) je slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]]. Je srebrna medalistka Evropskega mladinskega prvenstvu leta 2024. Na državni ravni je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska]] državna prvakinja v mnogoboju leta 2026 in dvakratna (2023, 2024) [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|slovenska mladinska prvakinja v mnogoboju]] . == Kariera == V kadetski kategoriji je [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državna prvakinja v mnogoboju]] leta 2022 <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2022 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=3494 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> in srebrna medalistka [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|v mnogoboju]] leta 2021. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSTVO V RITMIČNI GIMNASTIKI ZA POSAMEZNICE 2021 |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=2843 |access-date=2025-05-20 |website=ksis.eu |language=Slovenian}}</ref> === Mladinska kategorija === Kot najmlajša članica ekipe (še kadetinja) je tekmovala na mladinskem evropskem prvenstvu leta 2022 in se skupaj s sotekmovalkami Elo Polak, [[Asja Pučnik|Asjo Pučnik]] in Niko Zajc uvrstila na 17. mesto v ekipni konkurenci (od 33 držav). <ref>{{Navedi splet |title=European Rhythmic Gymnastics Championships Junior Individual Team Final Results |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/JUNIORS%20-%20Individual%20-%20Qualification%20TeamRankingRg_1.pdf |access-date=17 June 2022 |format=PDF}}</ref> Potem ko je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|mladinskem državnem prvenstvu]] leta 2023 osvojila zlato medaljo v vseh petih disciplinah, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem mladinskem prvenstvu 2023 v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci v Romuniji]] . <ref>{{Navedi splet |date=7 July 2023 |title=Alja Ponikvar odlično pričela s svetovnim prvenstvom |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2023/07/07/alja-ponikvar-odlicno-pricela-s-svetovnim-prvenstvom/ |access-date=4 May 2024 |publisher=Slovenian Gymnastics Federation |language=Slovenian}}</ref> Skupaj s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] je v ekipni konkurenci osvojila 15. mesto. Z obročem je osvojila 21. mesto, z žogo 10. mesto in s trakom 11. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2023 Junior World Championships Result Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_14376 |access-date=24 June 2025 |website=[[International Gymnastics Federation]] |format=PDF}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=11 July 2023 |title=Mladinke na SP presegle pričakovanja, Alja Ponikvar na pragu elite |url=https://megafon.si/sport-vse/mladinke-na-sp-presegle-pricakovanja-alja-ponikvar-na-pragu-elite/ |access-date=4 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Na 1. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu novembra 2023 je osvojila bronasto medaljo v finalu s kiji in žogo ter v ekipni konkurenci. Leta 2024 je tekmovala na 1. evropskem pokalu, ki je potekal v [[Baku|Bakuju]] [[Azerbajdžan|v Azerbajdžanu]], in se uvrstila v dva finala po rekvizitih (8. mesto v obroču in 7. mesto v žogi). <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Cup Results |url=https://www.europeangymnastics.com/event/2024-european-cup-rhythmic-gymnastics-baku-aze/results |access-date=20 May 2024 |publisher=European Gymnastics}}</ref> Za tem je bila izbrana, da bo skupaj z [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na mladinskem evropskem prvenstvu 2024 v [[Budimpešta|Budimpešti]] na [[Madžarska|Madžarskem]]. V ekipnem tekmovanju sta osvojili 8. mesto, kar je najboljši slovenski rezultat. <ref>{{Navedi splet |title=2024 European Championships Result Book |url=https://backend.europeangymnastics.com/sites/default/files/paragraph/age-group-competition-info/competition-results/40TH%20EUROPEAN%20RHYTHMIC%20GYMNASTICS%20CHAMPIONSHIPS%20Media_compressed.pdf?fbclid=IwZXh0bgNhZW0CMTAAAR0GlDfSFau3gCf6wSC7_1AaHa-OKYeplWG8jaWV-2aDCGSEbHVenJp40BE_aem_AVIm6dnh7vlMmtP50cggp7UqE9cvpksG70YnJ02Slx7GQqZEtKVudKf5AXwPL0kFbwy6L18x8nQ1B8QcCEJANRO_ |access-date=8 June 2024 |website=europeangymnastics |format=PDF}}</ref> Alja se je uvrstila tudi v dva finala po rekvizitih, kjer je osvojila zgodovinsko srebrno medaljo s kiji in 7. mesto v finalu z žogo. <ref>{{Navedi splet |date=24 May 2024 |title=Alja Ponikvar je mladinska evropska podprvakinja |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-je-mladinska-evropska-podprvakinja-634861 |access-date=24 May 2024 |language=Slovenian}}</ref> Septembra je tekmovala na 2. [[Balkan|balkanskem]] prvenstvu v [[Budva|Budvi]] v Črni gori. V ekipnem tekmovanju je s sotekmovalko [[Urša Kračman|Uršo Kračman]] osvojila zlato medaljo, v finalu z žogo in kiji zlato ter v finalu z obročem srebro. <ref>{{Navedi splet |title=BALKAN RHYTHMIC GYMNASTICS CHAMPIONSHIPS |url=http://ksis.eu/resultx.php?id_prop=6890 |access-date=24 June 2025 |website=rgform.eu}}</ref> === Članska kategorija === Alja je leta 2025 prestopila v člansko kategorijo, vendar je spomladansko sezono, vključno z [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|državnim prvenstvom]], izpustila zaradi stresnega zloma stopala, ki se je začel razvijati konec leta 2024 in jo je prisilil, da je večji del sezone izpustila. <ref>{{Navedi splet |date=28 May 2025 |title=22. maja je minilo natanko eno leto, odkar je Alja Ponikvar osvojila srebro na mladinskem evropskem prvenstvu — v vaji s kiji 🥈 |url=https://www.instagram.com/p/DKMZOvONBWE/ |access-date=24 June 2025 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> <ref name="gzs">{{Navedi splet |date=2025-08-13 |title=Mlada Alja Ponikvar brez pritiska po izkušnje na svetovno prvenstvo |trans-title=Young Alja Ponikvar heading for experience to World Championships with no pressure |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2025/08/13/mlada-alja-ponikvar-brez-pritiska-po-izkusnje-na-svetovno-prvenstvo/?fbclid=IwY2xjawMMC3hleHRuA2FlbQIxMQBicmlkETBuRXl6MG5MOUVHa092bkpsAR4a88oKsYvDG0fmAaBzTgKuiOBL8cuX_w3OqcS2Ei9wnB2t5TjEsPUCxcLF5Q_aem_wIiXqZ6IMwG5VjzxTXseLw |access-date=2025-08-15 |language=Slovenian}}</ref> Konec junija je na tekmovanju v [[Slovenija|Sloveniji]] predstavila dve novi tekmovalni sestavi. Julija je na svetovnem pokalu v Milanu debitirala v članski konkurenci, kjer je v mnogoboju osvojila 35. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=2025 World Cup Milano All-around Results |url=https://www.federginnastica.it/images/documenti/2025/2_RITMICA/WORLD_CUP/MILANO/qualifiche/rgi_all_around.pdf |access-date=2025-07-20 |publisher=Federazione Ginnastica d’Italia}}</ref> Po tem ko je [[Brigita Krašovec]] odklonila svoje mesto, je bila izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu 2025 v [[Rio de Janeiro|Riu de Janeiru]] v Braziliji. <ref>{{Navedi splet |date=2025-07-25 |title=Top stars named for Rhythmic Worlds in Rio |url=https://www.gymnastics.sport/site/news/displaynews.php?urlNews=4519591 |access-date=2025-07-28 |publisher=[[International Gymnastics Federation]]}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 46. mesto. <ref>{{Navedi splet |date=21 August 2025 |title=Alja Ponikvar debitantski nastop na SP v Riu začela z 39. mestom |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-alja-pknikvar-670187 |access-date=16 February 2026 |language=Slovenian}}</ref> Leta 2026 je sezono začela s tekmovanjem na Mednarodnem turnirju mladih (MTM) v [[Ljubljana|Ljubljani]] in osvojila srebrne medalje v finalu v s trakom in s kiji, takoj za [[Olimpijske igre|olimpijsko]] prvakinjo Darjo Varfolomejev. <ref>{{Navedi splet |title=38. MTM LJUBLJANA FIG AND NON FIG TOURNAMENT |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=8905 |access-date=22 March 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Med 28. in 30. marcem je tekmovala na svetovnem pokalu v Sofiji in v mnogoboju zaradi napak prvi dan osvojila 60. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=FIG WORLD CUP 2026 SOFIA (BUL) Results Book |url=https://www.gymnastics.sport/asset.php?id=fidb_21927 |access-date=19 April 2026 |website=www.gymnastics.sport |publisher=[[World Gymnastics|International Gymnastics Federation]]}}</ref> <ref>{{Navedi splet |date=30 March 2026 |title=🇧🇬🤸‍♀️ Za nami je prvi svetovni pokal v ritmični gimnastiki, ki se je odvijal v prestolnici Bolgarije. |url=https://www.instagram.com/p/DWeZuCdDH4b/ |access-date=31 March 2026 |website=[[Instagram]] |language=Slovenian}}</ref> Aprila je na [[Državno prvenstvo Slovenije v ritmični gimnastiki|prvenstvu Slovenije]] osvojila zlato medaljo v mnogoboju. <ref>{{Navedi splet |title=DRŽAVNO PRVENSVTO V RITMIČNI GIMNASTIKI INDIVIDUALNO 2026 |url=https://ksis.eu/resultx.php?id_prop=9722 |access-date=11 April 2026 |website=ksis.eu}}</ref> Kasneje je nastopila na svetovnem pokalu v [[Baku|Bakuju]] in v mnogoboju osvojila 23. mesto. Izbrana je bila za predstavnico Slovenije na evropskem prvenstvu leta 2026, vendar je zaradi poškodbe hrbta odstopila. <ref>{{Navedi splet |date=21 May 2026 |title=Mlada slovenska ekipa po izkušnje na evropsko prvenstvo |url=https://www.gimnasticna-zveza.si/index.php/2026/05/21/mlada-slovenska-ekipa-po-izkusnje-na-evropsko-prvenstvo/ |access-date=24 May 2026 |language=Slovenian}}</ref> Avgusta je bila ponovno izbrana za predstavnico [[Slovenija|Slovenije]] na svetovnem prvenstvu leta 2026 v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]] v [[Nemčija|Nemčiji]]. <ref>{{Navedi splet |date=12 August 2026 |title=Alja Ponikvar na SP uspešno opravila uvodna nastopa |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/alja-ponikvar-na-sp-uspesno-opravila-uvodna-nastopa-698829?fbclid=IwY2xjawTqWtBwZG9mBWV4dG4DYWVtAjEwAGJyaWQRMEFCbVhmMFA5UjRxTlVKaHVzcnRjBmFwcF9pZBAyMjIwMzkxNzg4MjAwODkyAAEexR6O3HgGH5JJZhFkec-wmxa6qQom4CDHERdE2CkDdUjev26clotYXnL2XZE_aem_7nk1c9imv2lf8wwNkULB5w |access-date=13 August 2026 |website=siol.net}}</ref> V kvalifikacijah mnogoboja je zasedla 54. mesto. <ref>{{Navedi splet |title=Alji Ponikvar se drugi dan SP ni izšel po željah |url=https://siol.net/sportal/drugi-sporti/ritmicna-gimnastika-sp-frankfurt-698914 |access-date=14 August 2026 |website=siol.net |language=Slovenian}}</ref> Nato je skupaj z [[Dora Valant|Doro Valant]] zastopala [[Slovenija|Slovenijo]] na sredozemskih igrah leta 2026 v [[Taranto|Tarantu]] v Italiji. == Pomembni dosežki == * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki se je uvrstila v finale po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila medaljo v finalu po rekvizitih na mladinskem evropskem prvenstvu . * Prva slovenska [[Ritmična gimnastika|ritmična gimnastičarka]], ki je osvojila srebrno medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu . == Reference == <templatestyles src="Reflist/styles.css" />{{Sklici}} == Zunanje povezave == * Alja Ponikvar at World Gymnastics * {{Instagram|alja_ponikvar}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 2009]] izvh6a9cjdjpts2snzlkv6iibvf915s